VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2013 ................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v maju 2013 .................................................................................................................... 23 Podnebne razmere v pomladi 2013 .......................................................................................................... 30 Meteorološka postaja Luče........................................................................................................................ 42 32. MEDNARODNA KONFERENCA O ALPSKI METEOROLOGIJI ICAM 2013 49 AGROMETEOROLOGIJA 51 HIDROLOGIJA 56 Pretoki rek v maju 2013............................................................................................................................. 56 Temperature rek in jezer v maju 2013....................................................................................................... 60 Zaloge podzemnih voda maja 2013 .......................................................................................................... 62 ONESNAŽENOST ZRAKA 67 Onesnaženost zraka v maju 2013............................................................................................................. 67 POTRESI 77 Potresi v Sloveniji v maju 2013 ................................................................................................................. 77 Svetovni potresi v maju 2013 .................................................................................................................... 79 Fotografija z naslovne strani: Maj so zaznamovale pogoste padavine, mesec se je iztekel z občutno hladnejšim vremenom, kot smo ga imeli na začetku. Gams v steni nad Kolpo. 18. maj 2013 (foto: Igor Kastelic). Cover photo: Precipitation in May was frequent, the end of the month was significantly colder compared to the beginning. Chamois (Rupicapra rupicapra) on the slope above the river Kolpa. 18 May 2013 (Photo: Igor Kastelic). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Mira Kobold, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2013 Climate in May 2013 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko. Temperatura zraka od začetka do konca meseca običajno narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka. Tokrat se je zdelo, kot bi bili na prehodu v hladni del leta, saj so po nadpovprečno toplem začetku meseca prodori hladnega zraka v osrednji in zadnji tretjini meseca osvežili ozračje. Zadnja tretjina meseca je bila opazno hladnejša kot običajno. Čeprav bi si v mesecu košnje želeli daljša suha obdobja, so večdnevna suha obdobja maja redka, saj je ozračje še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 8 4 0 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 -4 1 29 31 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 29 31 12 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -8 -8 8 4 0 -4 -8 MURSKA SOBOTA 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 25 27 12 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 PORTOROŽ 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, May 2013 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna majska temperatura je nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem le v visokogorju, na severozahodu države, v povodju reke Vipave in Posočju. Negativni odkloni so bili majhni in niso presegli pol °C. Večina ozemlja je bila nekoliko toplejša kot običajno, odklon pa ni presegel 1 °C, izjema je bila le Murska Sobota z odklonom 1,2 °C. Padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje so najbolj presegli na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je bilo padavin vsaj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je maja primanjkovalo po vsej državi, na severovzhodu so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot za desetino, več kot 30-odstotni primanjkljaj pa so zabeležili na severozahodu Slovenije. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvi dan meseca je bil odklon povprečne dnevne temperature največji, na Dolenjskem in na severovzhodu države je bilo okoli 10 °C topleje kot običajno, nadpovprečno toplo vreme se je nadaljevalo še vso prvo tretjino maja. V drugi tretjini meseca je bila povprečna dnevna temperatura blizu dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini maja je bila povprečna dnevna temperatura z redkimi izjemami opazno nižja kot običajno. V Ljubljani in Biljah so 24. maja za dolgoletnim povprečjem zaostajali za okoli 7 °C. 10 30 KREDARICA 25 20 15 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 -10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 14,8 °C, kar je 0,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1958 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10,6 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 19,8 °C, kar je 0,6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −0,5 °C, kar je 0,3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, 3,2 °C so zabeležili maja 2009 in 3,0 °C maja 1999. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 21 hladnih dni, po nižinah pa se temperatura ni spustila tako nizko. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Maja 2013 se temperatura nikjer v Sloveniji ni povzpela tako visoko. 25 4 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 3 2 15 10 1 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili na vseh merilnih mestih, ki so podana v preglednici 1, razen v visokogorju in Ratečah. Največ jih je bilo v Črnomlju, in sicer 7, v Mariboru pa jih je bilo 5. Po 3 take dni so imeli na Goriškem, Obali, Krasu, Bizeljskem, v Kočevju, Celju in Murski Soboti, 2 topla dneva pa sta bila v Novem mestu. V prestolnici je bil en tak dan, največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. 34 LJUBLJANA LJUBLJANA 4 0 32 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 8 30 28 26 24 22 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 -4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961−1990 normals Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura −7,0 °C, in sicer 13. maja. V preteklosti je bilo že občutno hladneje; tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. V nižinskem svetu je bilo najhladnejše jutro zabeleženo v obdobju med 14. in 26. majem. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 6,9 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že 22. leto zapored nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961–1990. V Ratečah so izmerili 1,8 °C in v Kočevju 3,1 °C, najvišji absolutni minimum pa je bil zabeležen v Portorožu, in sicer 8,7 °C. Najvišjo temperaturo maja 2013 so po vsej po državi izmerili že prvi dan meseca. V Ljubljani je bil absolutni maksimum nadpovprečen, izmerili so 29,0 °C; v preteklosti je bil absolutni maksimum maja 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo že večkrat višji, najvišje se je živo srebro dvignilo 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 7,2 °C, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so tokrat izmerili 26,2 °C, rekordnih 33,2 °C pa maja 2008. Tudi v Murski Soboti so z 28,8 °C zaostali za rekordom 32,9 °C iz leta 2008. Enako je bilo v Mariboru, kjer je bilo 29,5 °C, leta 2008 pa je živo srebro pokazalo 33,5 °C. 6 20 4 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 2 0 -2 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) PORTOROŽ 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 CELJE 18 16 14 12 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May Povprečna temperatura zraka je bila letos maja bližje dolgoletnemu povprečju kot lani. V Murski Soboti, Celju, na Kredarici in Obali ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani in Novem mestu je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. V Portorožu je bila letos povprečna majska temperatura 16,5 °C, v Murski Soboti 15,7 °C, Novem mestu 14,9 °C in v Celju 14,5 °C. Odklon je bil največji v Murski Soboti, kjer je dosegel 1,2 °C. V večjem delu države se je gibal med 0 in 1 °C, le na Krasu, v Vipavski dolini, na Trnovski planoti, v delu Gorenjske in Julijcih je povprečna 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mesečna temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem, najbolj na Kredarici, kjer je bil odklon −9,3 °C. 35 10 BILJE 30 5 temperatura (°C) temperatura (°C) KREDARICA 0 -5 25 20 15 10 5 0 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 35 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 30 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 35 35 CELJE temperatura (°C) temperatura (°C) MARIBOR 30 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2013 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2013 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka maja 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, May 2013 1°C 0°C Višina majskih padavin je prikazana na sliki 9. Največ padavin je bilo v delu Posočja, kjer so namerili nad 340 mm. V Kobaridu so namerili 401 mm, kar je 165 % dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom je padlo 344 mm (154 %), v Soči 328 mm (157 % dolgoletnega povprečja) in v Kneških Ravnah 375 mm, kar je 143 % dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo manj kot 130 mm. V Velikih Dolencih so namerili le 72 mm (86 % dolgoletnega povprečja), v Lendavi 84 mm (107 % dolgoletnega povprečja) in v Murski Soboti 95 mm (130 % dolgoletnega povprečja). Na Bizeljskem so namerili 111 mm (115 % dolgoletnega povprečja), v Celju 117 mm (122 %), v Portorožu pa 119 mm (158 %). Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2013 Figure 9. Precipitation, May 2013 340 mm 270 mm 200 mm 130 mm Slika 10. Višina padavin maja 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 10. Precipitation amount in May 2013 compared with 1961−1990 normals Slika 11. Babno polje, 8. maj 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Babno polje, 8 May 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolgoletno povprečje so najbolj presegli na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je bilo padavin vsaj dvakrat toliko kot običajno. Največji presežek so zabeležili v Biljah z 256 mm, kar je 235 % dolgoletnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali na Goričkem, kjer je bil primanjkljaj večji od desetine. 400 300 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 300 300 NOVO MESTO 250 višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 12. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 300 maj 2013 400 500 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm maja 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in May 2013 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Logu pod Mangartom, in sicer 22, le dan manj s padavinami so imeli v Kobaridu, Kneških Ravnah, Godnjah, Biljah in na Kredarici. Najmanj takih dni je bilo v Lendavi in Murski Soboti, le po 11, dan več pa v Velikih Dolencih in Slovenj Gradcu. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 Slika 14. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm LJUBLJANA število dni 20 15 10 Figure 14. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 5 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) 0 and with precipitation less than 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1 mm (yellow) Maja je bilo v Ljubljani 217 mm padavin, kar je 78 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 199 mm pa maja 1982. 300 Slika 15. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo, če je ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Slika 16. Robanov kot, 28. maj 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Robanov kot, 28 May 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2013 Table 1. Monthly meteorological data, May 2013 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 648 487 263 752 722 515 730 345 195 RR 282 173 197 344 328 401 375 200 139 168 84 72 RP 146 149 116 154 157 165 143 173 131 183 107 86 SD 17 17 17 22 20 21 21 17 13 15 11 12 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja maja 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in May 2013 compared with 1961−1990 normals 90% 80% 70% 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 200 300 število ur število ur 300 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 17 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot v dolgoletnem povprečju, še najbolj so se mu približali na severovzhodu države; v Murski Soboti so z 204 urami sončnega vremena dosegli 93 % dolgoletnega povprečja. Največji zaostanek je bil na severozahodu Slovenije, v Ratečah je sonce sijalo 130 ur, kar je 69 % dolgoletnega povprečja, na Kredarici pa so z 99 urami dosegli 62 %. 50 60 15 15 30 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) 7 5 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 50 15 50 15 NOVO MESTO 40 12 30 9 20 6 10 0 1 3 5 7 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) LJUBLJANA 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 60 15 15 MARIBOR 12 30 9 20 6 10 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 40 10 20 5 3 0 0 1 3 5 7 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 15 50 15 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 40 12 30 9 20 6 10 0 1 3 5 7 9 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 10 0 0 1 40 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) BILJE KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2013 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 180 ur, kar je 86 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo maja 2011, ko je sonce sijalo kar 332 ur, veliko sonca je bilo tudi maja 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur), 1997 (282 ur) ter 2012 (273 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. V Portorožu so imeli 211 ur sončnega vremena, kar je 84 % dolgoletnega povprečja in precej manj od rekordnih 356 ur sončnega vremena iz maja 2011. V Murski Soboti je bilo 204 ur sončnega obsevanja, kar je 93 % dolgoletnega povprečja, maja 1979 je sonce sijalo 326 ur, maja 2011 pa 321 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 99 ur, najbolj sončen je bil maj 1958 z 280 urami sončnega vremena. V Novem mestu je sonce sijalo 168 ur, kar je 79 % dolgoletnega povprečja, najbolj sončen je bil maj 1997 z 299 urami sončnega vremena. 9 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 21. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo tokrat po vsej državi manj kot običajno. V Murski Soboti, na Bizeljskem, v Portorožu, Biljah in Ratečah so našteli po 2 jasna dneva, drugod en tak dan, brez jasnih dni pa so bili v Mariboru in Kočevju. V Ljubljani je bil le en jasen dan. Od sredine minulega stoletja je minilo dvanajst majev brez jasnih dni, v treh majih pa je bilo po 7 takih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer kar 21, 19 jih je bilo v Ratečah, le 8 pa so jih imeli na Obali. V Ljubljani je bilo tokrat kar 15 oblačnih dni, kar je šest dni več od dolgoletnega povprečja. Po 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957, maja 1980 je bilo 16 takih dni, toliko kot letos pa v majih 1954 in 1978. Le po dva oblačna dneva sta bila v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. Povprečna oblačnost je bila večinoma od 6 do 8 desetin. Največji delež neba so v povprečju oblaki prekrivali na Kredarici (8,4 desetine), najmanjši pa na Obali (5,9 desetine). 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2013 Table 2. Monthly meteorological data, May 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 12,5 −0,5 10,1 15,6 16,5 14,2 12,6 13,0 14,8 15,3 14,9 15,7 14,5 15,2 13,5 15,7 TOD 0,0 −0,3 −0,1 −0,1 0,3 −0,1 0,5 0,2 0,2 0,6 0,6 0,7 0,4 0,5 0,7 1,2 TX 17,9 1,6 15,3 20,7 20,9 19,8 17,7 19,0 19,8 20,8 20,2 20,7 20,1 20,6 18,8 20,8 TM 8,4 −2,2 6,0 11,7 12,4 10,7 8,5 8,0 10,6 10,2 10,1 9,4 9,8 10,6 8,5 10,9 Temperatura TAX DT 25,5 1 7,2 1 24,7 1 28,8 1 26,2 1 28,5 1 26,8 1 28,9 1 29,0 1 29,4 1 29,5 1 30,0 1 28,5 1 29,5 1 27,4 1 28,8 1 TAM 3,7 −7,0 1,8 8,1 8,7 6,0 3,5 3,1 6,9 5,5 5,2 4,0 5,2 7,4 4,3 6,6 DT 25 13 24 25 26 26 14 14 25 14 14 14 14 25 22 22 SM 0 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 1 0 0 3 3 3 1 3 1 3 2 7 3 5 1 3 TD 145 635 264 44 8 52 105 83 51 47 48 45 49 48 63 37 Sonce OBS RO 164 99 62 130 69 190 87 211 84 194 154 78 181 86 164 77 166 184 170 206 78 89 83 93 PO Oblačnost SO SJ 8,4 7,8 6,7 5,9 7,0 7,1 7,6 7,1 6,1 6,6 6,4 7,2 7,0 7,0 6,6 21 19 12 8 12 14 17 15 11 12 11 16 13 13 10 1 2 2 2 1 1 0 1 2 1 1 1 0 1 2 RR 248 282 237 256 119 260 273 171 217 111 167 174 117 140 122 95 RP 200 167 164 235 158 228 205 139 178 115 175 171 122 148 118 130 Padavine in pojavi SD SN SG 20 2 0 21 7 26 20 2 2 21 9 0 15 12 0 21 4 0 17 6 2 15 0 2 19 7 2 12 5 2 15 6 4 14 4 0 14 7 2 15 8 0 12 3 2 11 3 1 Tlak SS 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 310 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 745,2 914,6 1004,1 1010,4 5,5 10,0 13,7 13,7 976,5 12,4 984,8 12,4 982,7 12,2 989,0 11,5 12,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 18,1 18,0 15,4 15,6 12,8 15,0 15,4 16,0 17,2 17,0 18,5 18,1 16,2 17,4 17,0 17,8 17,0 23,1 24,0 20,8 22,0 18,4 20,4 21,5 21,8 22,8 22,3 23,5 23,5 22,2 22,6 22,5 23,2 22,0 26,2 28,8 26,8 28,9 24,7 25,5 27,4 27,7 29,0 29,5 30,0 29,4 28,5 30,0 29,5 28,8 26,5 13,7 13,5 10,9 10,5 8,4 10,8 10,5 10,9 12,9 12,4 12,2 12,8 11,3 12,5 12,9 12,9 12,0 11,7 11,1 6,5 8,0 4,9 8,5 7,9 8,2 11,2 10,6 9,5 10,1 9,1 10,1 11,3 10,2 9,5 11,9 12,5 10,2 6,3 6,0 9,9 8,4 9,7 10,3 5,5 3,3 1,4 7,5 4,3 7,7 7,8 5,7 4,2 3,4 0,5 4,0 6,2 7,0 6,2 8,6 7,1 5,7 4,2 8,7 8,1 5,0 3,4 1,8 3,7 4,3 5,0 6,9 5,8 4,5 6,5 7,1 7,5 7,4 6,6 7,0 7,5 8,6 11,0 9,9 11,2 10,6 7,1 6,2 4,3 6,6 6,9 7,6 9,0 8,4 7,6 8,7 8,7 9,4 9,1 9,2 7,8 5,4 4,2 −0,5 2,5 6,1 20,9 22,1 20,7 21,0 18,0 20,0 20,6 21,1 22,1 22,7 23,4 23,1 22,5 23,5 23,0 24,3 23,5 7,7 7,2 4,7 7,6 8,7 18,7 18,2 14,7 15,9 12,7 15,4 16,0 16,3 17,0 18,0 18,1 17,9 17,6 18,3 18,0 17,9 16,8 7,2 8,0 4,4 −0,4 −2,4 3,5 1,0 6,5 9,3 9,2 8,4 3,5 3,1 2,4 5,5 4,8 5,0 7,7 5,2 4,0 5,5 5,2 7,6 7,8 7,8 7,2 9,4 10,2 6,7 2,3 1,7 6,0 5,5 9,5 11,5 12,4 11,1 7,5 7,6 5,5 8,1 8,1 8,0 10,2 9,5 8,6 9,4 9,5 10,2 10,0 10,6 9,6 7,5 7,0 3,3 −1,5 −1,9 4,6 0,9 7,0 6,8 5,5 23,8 24,2 21,8 24,1 20,3 22,5 23,6 24,2 24,8 25,5 26,2 25,0 25,0 26,3 25,8 26,5 25,0 10,4 10,2 7,0 3,4 2,5 7,3 5,8 10,4 10,1 8,6 21,1 20,3 17,8 19,2 15,1 18,2 19,3 19,3 19,9 20,5 20,7 21,3 20,7 21,9 21,4 21,6 20,1 7,8 6,5 4,0 4,5 16,6 15,2 12,4 12,6 10,0 12,4 13,8 13,2 14,7 15,1 15,5 15,0 14,6 15,8 15,6 16,1 15,1 LEGENDA: 14,8 13,8 10,2 11,0 7,7 10,4 11,5 11,0 12,6 12,8 13,3 13,0 12,8 13,5 13,1 13,2 12,0 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2013 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. RR LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 16,5 41,4 29,8 57,5 44,2 90,1 61,5 38,0 46,9 40,4 63,0 73,3 37,7 49,0 73,9 84,6 38,9 27,7 6 6 4 6 7 8 7 5 6 5 5 6 6 7 6 7 5 7 RR 52,3 95,0 151,4 61,2 97,9 71,9 15,5 72,9 90,5 54,4 52,7 53,7 21,0 34,1 15,8 11,9 15,3 9,9 III. p.d. 6 6 6 6 6 6 4 6 6 4 6 6 5 6 4 4 5 3 M RR p.d. 49,7 119,5 91,3 51,9 94,4 86,5 44,5 62,2 79,8 44,4 50,8 47,0 51,9 34,1 43,2 43,0 40,9 34,5 5 9 9 8 10 8 7 8 8 7 6 7 6 6 5 5 4 7 RR 118,5 255,9 272,5 170,6 236,5 248,5 121,5 173,1 217,2 139,2 166,5 174,0 110,6 117,2 132,9 139,5 95,1 72,1 od 1. 1. 2013 p.d. RR 17 21 19 20 23 22 18 19 20 16 17 19 17 19 15 16 14 17 549 853 874 806 705 722 460 652 783 607 663 802 497 516 516 422 404 362 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2013 1000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci II. p.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 16 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.0 % 1.1 m/s 4.2 % 1.5 m/s N 5.6 % 1.4 m/s 3.2 % 1.1 m/s N 4.3 % 1.0 m/s 6.1 % 1.0 m/s 6.8 % 1.2 m/s 4.8 % 1.8 m/sW 7.8 % 4.5 m/s 8.7 % 4.4 m/s 3.8 % 1.4 m/s 8.1 % 1.0 m/s 9.9 % 1.3 m/s 3.8 % 1.4 m/s Kredarica 5.6 % E1.4 m/s 3.8 % 1.4 m/s 20.1 % 1.3 m/s 2.8 % E1.0 m/s 3.4 % 3.5 m/s 3.6 % 7.0 m/s 4.1 % 3.4 m/s 1.0 % 5.1 m/sW 3.5 % E2.8 m/s 8% 7% 5% 11.6 % 2.4 m/s 5.0 % 1.4 m/s 5.0 % 3.9 m/s 10.5 % 5.7 m/s 2.8 % 1.0 m/s 8.4 % 1.6 m/sW N 2.8 % 1.3 m/s 4.1 % 1.0 m/s 0.4 % 7.2 m/s 24 % 14 % 16 % 6.0 % 2.9 m/s 10 % 13.5 % 2.6 m/s 1.7 % 0.8 m/s21 % 3.3 % 1.4 m/s 6.9 % 1.8 m/s S 15 % 2.9 % 1.5 m/s 10.8 % 1.5 m/s 3.0 % 1.4 m/s S Novo mesto 3.8 % 1.0 m/s N 1.7 % 2.9 m/s 24 % 1.5 % 1.4 m/s 2.4 % 4.1 m/s 6.2 % 3.5 m/s 9.4 % 1.5 m/s 1.6 % 1.3 m/s 3.1 % 4.6 m/s N 2.9 % 1.3 m/s 10 % 3.9 % 3.5 m/s 7.3 % 1.7 m/s 2.0 % 3.2 m/s 8% 5% 10.2 % 1.1 m/sW 4.2 % E1.3 m/s 9.8 % 1.5 m/s 2.6 % 0.8 m/s 12.5 % 1.7 m/s 3.2 % 0.9 m/s S 7.7 % 1.0 m/s 5.2 % 0.9 m/s 2.7 % 3.3 m/sW 4.4 % E2.2 m/s 2.7 % 4.2 m/s 23.2 % 3.0 m/s 7.2 % 5.0 m/s 3.8 % 1.7 m/s S 5.2 % 3.6 m/s 21.9 % E1.5 m/s 22.7 % 1.9 m/s 8.1 % 1.9 m/s 4.0 % 1.0 m/s 8.5 % 3.0 m/s S 2.7 % 2.2 m/s brezvetrje: 0.0 % Figure 23. Wind roses, May 2013 17 6.5 % 1.5 m/s 8% 5.4 % 1.6 m/s 6.9 % 3.6 m/s Slika 23. Vetrovne rože, maj 2013 3.0 % 1.3 m/s 4.6 % 1.4 m/sW 19.3 % 3.6 m/s 7.2 % 4.6 m/s 1.1 % 24 %1.3 m/s 16 % 16 % 7.8 % 1.5 m/s 8.6 % 1.3 m/s Bilje 1.9 % 3.5 m/s 4.0 % 1.0 m/s 17.3 % 7.1 m/s S 1.8 % 2.9 m/s Portorož – letališče 1.7 % 0.9 m/s N 22.6 % 5.1 m/s 2.0 % 5.7 m/s 9.9 % 2.6 m/s 3.6 % 1.8 m/s 1.3 % 0.6 m/s 15 % 1.8 % 8.0 m/s 9.2 % 1.9 m/s 1.6 % 1.3 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 42 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 24. maja dosegel 19,4 m/s, bilo je 15 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 16. maja dosegel 17,7 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 45 %, jugozahodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 22 %. Najmočnejši sunek je 5. maja dosegel 13,6 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so bili najpogostejši jugozahodnik s sosednjima smerema, skupaj so pihali v 32 % vseh terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 23 %. 19. maja je veter v sunku dosegel 14,2 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Kredarici sta severozahodnik in severseverozahodnik pihala v 19 % vseh primerov, jugovzhodnik in jugjugovzhodnik pa v 40 %. Bilo je 12 dni z vetrom nad 20 m/s, 2. maja je veter dosegel 29,9 m/s. V Mariboru je bil najpogostejši zahodseverozahodnik, ki je skupaj s sosednjima smerema pihal v 37 % vseh primerov. Sunek vetra je 18. maja dosegel 13,5 m/s; bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni in jugjugovzhodni veter, skupno v 49 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 21 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 16,6 m/s, in sicer 23. maja, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 18. maja dosegel 18,9 m/s. Bilo je 23 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega je en dan veter presegel hitrost 20 m/s, 23. maja so izmerili 20,5 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, maj 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, May 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,4 3,9 4,6 4,0 4,0 3,6 3,9 4,1 3,9 4,1 4,8 4,7 3,5 4,1 3,7 4,6 4,1 Temperatura zraka II. III. M 1,0 −2,5 0,3 −0,8 −3,0 −0,1 0,0 −2,8 0,5 −0,6 −2,8 0,2 −0,6 −3,5 −0,1 −0,5 −3,0 0,0 0,7 −2,2 0,7 −0,5 −3,1 0,1 −0,3 −2,9 0,2 0,4 0,1 −0,1 0,1 0,8 0,5 1,2 0,4 −2,3 −2,6 −2,4 −2,2 −1,9 −2,4 −2,2 −3,1 0,6 0,7 0,6 0,4 0,9 0,5 1,2 0,4 I. 61 120 75 150 102 240 208 116 134 136 231 224 126 192 307 316 184 102 Padavine II. III. 242 170 324 261 329 195 153 116 208 177 186 183 50 105 193 138 242 162 154 105 166 140 168 122 70 144 102 90 57 127 38 118 64 145 42 101 M 158 235 205 139 164 200 118 149 178 131 175 171 115 122 155 148 130 86 I. 83 101 97 Sončno obsevanje II. III. 95 74 86 75 86 55 75 74 58 69 81 103 65 83 91 95 73 86 84 91 63 79 78 90 66 78 81 90 116 126 72 64 89 93 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 18 M 84 87 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina maja je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, najmanjši presežek je bil v Portorožu (3,4 °C), največji pa v Črnomlju s 4,8 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo skoraj po vsej po državi, le v Portorožu (61 %) in Postojni (75 %) so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Trikratna količina običajnih padavin je padla v Staršah in Mariboru, dvakratno dolgoletno povprečje je bilo preseženo tudi v Lescah, Slovenj Gradcu, Novem mestu in Črnomlju. Toliko sončnega vremena kot običajno je bilo le v Biljah, drugod so za običajno osončenostjo zaostajali, najbolj v Ratečah (75 %) in Celju (78 %). Slika 24. Pogled z okolice Jezerskega, 26. maj 2013 (foto: Blaž Šter) Figure 24. ,View from Jezersko surrounding, 26 May 2013 (Photo: Blaž Šter) V osrednji tretjini maja je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja. Tako pozitivni kot tudi negativni odkloni so bili majhni. Največji negativni odklon so zabeležili v Biljah z −0,8 °C, največjega pa Murski Soboti z 1,2 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, na severovzhodu, na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, drugod so ga presegli, v Ljubljani skoraj dvainpolkratno, v Biljah in Postojni pa je bilo padavin več kot trikrat toliko kot običajno. Sonce je sijalo četrtino več časa kot običajno v Prekmurju, za 16 % so dolgoletno povprečje presegli v Mariboru, za 3 % pa v Slovenj Gradcu. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, najbolj na v Ratečah, kjer je sonce sijalo le tri četrtine toliko časa kot običajno. 700 600 KREDARICA višina (cm) 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je bila prvi majski dan snežna odeja debela 310 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, le 130 cm debelo snežno odejo. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Slika 25. Največja višina snega v maju Figure 25. Maximum snow cover depth in May V zadnji tretjini maja so bili odkloni povprečne temperature negativni, najmanj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Staršah (−1,9 °C), najbolj pa v Ratečah (−3,5 °C). Le v Celju so z 90 % dolgoletnega povprečja imeli manj padavin kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, najbolj v Biljah, kjer so dosegli kar 261 % dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini meseca je bilo sončnega vremena opazno manj kot običajno, v Postojni je sonce sijalo le 55 % toliko časa kot 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajno, v Ratečah pa 58 %. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili v Biljah s 75 %, v Portorožu je sonce sijalo 74 % toliko časa kot običajno, v Ljubljani 73 % in v Mariboru 72 %. V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2013 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. 400 KREDARICA višina (cm) 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 26. Dnevna višina snežne odeje, maj 2013 Figure 26. Daily snow cover depth, May 2013 Slika 27. Jenkova planina nad Jezerskim, 26. maj 2013 (foto: Blaž Šter) Figure 27. Jenkova planina above Jezersko, 26 May 2013 (Photo: Blaž Šter) 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 5 10 5 0 1951 1956 1961 19661971 1976 19811986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 15 15 RATEČE 10 5 število dni število dni MURSKA SOBOTA 0 1951 1956 1961 19661971 1976 19811986 1991 1996 20012006 2011 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 19962001 2006 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 28. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na letališču v Portorožu, in sicer 12. v Biljah so zabeležili 9 dni z grmenjem, v Mariboru pa 8. Na Kredarici je bilo 7 dni z grmenjem, prav toliko tudi v Celju in Ljubljani. Na Kredarici so zabeležili 26 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu so bili 4 dnevi z meglo, po dva pa v Ratečah, Postojni, Kočevju, prestolnici, na Bizeljskem, v Celju in Slovenj Gradcu. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot že omenjeno, sta bila v Ljubljani dva dneva z meglo, kar je toliko kot maja 2009 in tri dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja so bili tu štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo kar 12 dni z meglo. 15 Slika 29. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956 1961 19661971 1976 19811986 1991 1996 20012006 2011 Slika 30. Dolina Kolpe, 18. maj 2013 (foto: Igor Kastelic) Figure 30. Kolpa Valley, 18 May 2013 (Photo: Igor Kastelic) Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Maj se je začel z dokaj visokim zračnim tlakom, ki je 3. maja nekoliko upadel na 978,0 mb, in nato 5. dne dosegel najvišjo dnevno povprečje z 985,8 mb. Sledilo je večinoma upadanje vse do 17. maja, ko je bilo dnevno povprečje 970,1 mb. Sledil je porast, 17. in 20. maja je bilo dnevno povprečje okoli 980 mb. Nato se je zračni tlak 23. dne spustil na 969,6 mb, po krajšem porastu je bila konec meseca zabeležena najnižja vrednost, in sicer 966,9 mb. 20 990 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 980 970 LJUBLJANA 16 12 8 4 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2013 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2013 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vse do 11. maja je bilo v zraku precej vlage, vednosti so bile nad 13 mb, 4. maja pa je bila dosežena najvišja vrednost, in sicer 16,6 mb. Najmanj vlage je zrak vseboval 13. maja, ko je bil delni tlak vodne pare 8,1 mb. Sledil je porast vsebnosti vlage v zraku do 17. maja, ko je bilo dnevno povprečje 14,8, nato je bilo v zraku vse do konca meseca manj vlage. SUMMARY The mean air temperature in May 2013 was mostly above the 1961–1990 normals with the anomaly between 0 and 1 °C. Only in Murska Sobota the mean monthly temperature anomaly reached 1.2 °C. Slightly below the normals remained the temperature in northwest part of Slovenia, Vipava valley, Trnovska planota, and Škofjeloško hribovje. The negative anomaly did not exceed −0.3 °C. Beginning of May was warmer than on average during the reference period, the highest daily maximum temperature in May 2013 was reported on the first day of the month. During the second third of May advection of colder air lowered the temperature and the last third of May was significantly colder than on average during the reference period. The most abundant precipitation was recorded in Kobarid (401 mm), Kneške Ravne (375 mm), Log pod Mangartom (344 mm) and Soča (328 mm). On the other hand, in Veliki Dolenci only 72 mm fell, in Lendava 84 mm. The long-term precipitation average was exceeded almost everywhere, the only exception was Goričko, the extreme northeast of Slovenia, where only 86 % of the normals fell. In the Goriška region, Kras and Postojna more than twice the normal precipitation amount fell. There was less sunny weather than on average in the reference period. In Pomurje sunshine duration was slightly below the normals, on the other hand, on northwest of Slovenia in Rateče only 130 hours of sunny weather was reported corresponding to 69 % of the normals. On Kredarica it was even cloudier, only 62 % of the normals were reported corresponding to 99 hours of direct sunshine duration. On Kredarica on 1 May 310 cm of snow were reported. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 22 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2013 Weather development in May 2013 Janez Markošek 1. maj Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zelo toplo V plitvem ciklonskem območju je z jugozahodnimi do južnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Sončno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 2. maj Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe Nad vzhodnimi Alpami in zahodnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ob južnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1–3). Pretežno oblačno je bilo z občasnimi padavinami, deloma plohami. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 15, drugod od 19 do 24 °C. 3. maj Delno jasno, posamezne kratkotrajne plohe, jugozahodnik V plitvem ciklonskem območju je bilo ozračje nekoliko nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Nastale so posamezne kratkotrajne plohe. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. 4. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, toča Prek Alp se je ob šibkih jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala vremenska fronta. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Nastale so krajevne plohe in nevihte, v Savinjski dolini je lokalno padala toča. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 5.–8. maj Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad Italijo, Jadranom in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala v severno Sredozemlje in se pomikala proti Jadranu in Balkanu (slike 4–6). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Obdobja delno jasnega vremena so bila kratka. Količina padavin je bila precej neenakomerno porazdeljena. Na Obali je padlo 10 do 30, drugod od 30 do 80 mm dežja. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 9. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, kratkotrajne krajevne plohe Višinsko jedro hladnega zraka se je iznad naših krajev pomaknilo nad južni Balkan. K nam je pritekal topel in nekoliko bolj suh zrak. V noči na 9. maj se je razjasnilo, čez da je bilo delno jasno s 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 10. maj Pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je popoldne ob jugozahodnih višinskih vetrovih dosegla Slovenijo. Sprva je bilo na vzhodu še delno jasno. Čez dan je povsod prevladovalo pretežno oblačno vreme, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 16, drugod od 20 do 24 °C. 11. maj Oblačno s padavinami Nad vzhodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta je valovila v pasu od Baltika do Jadrana (slike 7–9). V noči na 11. maj se je dež razširil nad vso Slovenijo. Čez dan je bilo oblačno in deževno. Ob morju je bilo dopoldne spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 12. maj Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, šibka burja Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, drugo pa je bilo nad vzhodnim Balkanom. V višinah je od severa proti Alpam segala dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Zvečer je v vzhodni Sloveniji zapihal severni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 23 °C. 13. maj Postopne razjasnitve Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severozahoda pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo pretežno oblačno, dopoldne se je postopno zjasnilo, popoldne je prevladovalo pretežno jasno vreme. V prvi polovici dneva je na vzhodu še pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 14.–15. maj Pretežno jasno, drugi dan proti večeru oblačnost od zahoda narašča Območje visokega zračnega tlaka je drugi dan nad Alpami slabelo. Krepil se je jugozahodni do južni veter, začel je pritekati bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, 15. maja proti večeru pa se je v zahodni, južni in osrednji Sloveniji že pooblačilo. Drugi dan je pihal južni do jugozahodni veter in najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 16.–17. maj Oblačno z občasnimi padavinami, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal vlažen jugozahodni do jugovzhodni veter (slike 10–12). V noči na 16. maj se je pooblačilo. Čez dan je bilo oblačno, nekaj jasnine je bilo sprva le v vzhodnih krajih. Občasno je deževalo, pogosteje in močneje v zahodni Sloveniji. Ob morju je pihal jugo. Tudi drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, deloma 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo plohami. Ob morju je še pihal jugo, tam se je proti večeru začelo jasniti. Razmeroma hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 17, ob morju do 21 °C. 18. maj Delno jasno, v hribih severne Primorske in Notranjske krajevne plohe, jugozahodnik Nad Balkanom in Jadranom se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi prehodno pritekal nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo v hribovitem svetu severne Primorske in Notranjske, kjer so bile popoldne kratkotrajne krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 19. maj Prehodne pooblačitve in padavine, jugozahodnik Ciklonsko območje se je z vremensko fronto od jugozahoda pomikalo prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom. Tudi po prehodu vremenske fronte je nad nami še vedno pihal jugozahodni veter. Prehodno se je pooblačilo. Krajevne padavine so najprej zajele zahodne kraje in se pomikale proti vzhodu. Popoldne se je v zahodnih krajih že delno zjasnilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C, v severozahodnih krajih okoli 15, v Prekmurju pa do 27 °C. 20.–22. maj Spremenljivo oblačno, krajevne plohe Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju, od jugozahoda je pritekal razmeroma vlažen zrak. Spremenljivo oblačno je bilo, občasno ponekod tudi pretežno oblačno. Pojavljale so se predvsem krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 23 °C. 23. maj Pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne ponekod rahel dež, vetrovno, hladno Nad Jadranom in Balkanom je bilo ciklonsko območje, od severovzhoda je k nam pritekal hladen in vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji je zjutraj in dopoldne rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala zmerna burja, drugod severni do severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Primorskem do 21 °C. 24.–25. maj Oblačno s padavinami, meja sneženja zelo nizko Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje z več središči, v višinah pa obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). K nam je pritekal zelo hladen zrak. Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Prvi dan zjutraj in dopoldne je v severozahodni Sloveniji snežilo do dolin, pozneje pa je bila meja sneženja na okoli 1000 m nadmorske višine. Posamezne nevihte so bile prvi dan le na Primorskem, drugi dan pa tudi drugod v južni Sloveniji. V vzhodni Sloveniji je padlo 10 do 25, drugod 25 do 70 mm padavin. Prvi dan je bilo zelo hladno, najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 4, drugod od 7 do 13, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 16 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 26. maj Delne razjasnitve, popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Ciklonsko območje se je s svojim središčem pomaknilo nad srednjo Evropo, prav tam je bilo tudi središče višinskega jedra hladnega zraka. Nad nami je zapihal severozahodni veter. Zjutraj je v jugovzhodni Sloveniji še rahlo deževalo, dopoldne je dež ponehal. Od severozahoda se je delno zjasnilo, popoldne so nastale še krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. 27. maj Sprva pretežno oblačno, čez dan v večjem delu Slovenije delne razjasnitve, jugozahodnik Na obrobju ciklonskega območja in višinskega jedra hladnega zraka je k nam od severozahoda pritekal bolj vlažen zrak. V noči na 27. maj se je pooblačilo, do jutra je v severovzhodni Sloveniji občasno rahlo deževalo. Čez dan se je delno razjasnilo, bolj oblačno je ostalo v severovzhodnih krajih in ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 28. maj Na severovzhodu in ob morju delno jasno, drugod oblačno, ponekod rahel dež, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, z jugozahodnimi vetrovi je pritekal vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo, ponekod v južni Sloveniji in v Posočju so bile občasno rahle padavine, deloma plohe. Krajša sončna obdobja so bila ob morju in v severovzhodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 29. maj Na severovzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno padavine, jugozahodnik, jugo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Pihal je južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 30.–31. maj Oblačno s padavinami, hladno Naši kraji so bili v ciklonskem območju, nad južno polovico Evrope pa je bilo v višinah jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16–18). Oblačno je bilo, občasno je deževalo, pogosteje drugi dan. Prvi dan je ponekod še pihal južni do jugozahodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature od 8 do 16 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 5. 2013 Slika 2. Satelitska slika 2. 5. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 May 2013 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 May 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 5. 2013 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 May 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 5. 2013 Slika 5. Satelitska slika 6. 5. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 6 May 2013 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 May 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2013 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 May 2013 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 5. Slika 8. Satelitska slika 11. 5. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 11 May 2013 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 May 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 5. 2013 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 May 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 5.2 Slika 11. Satelitska slika 16.5.2013 ob 14. uri 013 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 May 2013 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 May 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2013 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 May 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 5. Slika 14. Satelitska slika 24. 5. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 May 2013 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 May 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 5. 2013 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 May 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 5. Slika 17. Satelitska slika 31. 5. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 May 2013 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 May 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 5. 2013 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 May 2013 at 12 GMT 29 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2013 Climate in spring 2013 Tanja Cegnar M arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Marec ni opravičil ljudskega imena sušec, saj so padavine povsod opazno presegle dolgoletno povprečje. Največ jih je bilo na zahodu države, kjer so ponekod izmerili tudi nad 400 mm, sicer pa je v Posočju in Vipavski dolini večinoma padlo med 320 in 400 mm. V vzhodni polovici države so večinoma zabeležili pod 160 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je padlo nad 260 % običajnih padavin, ponekod na Krasu tudi več kot trikratna običajna količina. V večjem delu države je bilo med 140 in 180 % običajnih padavin, najmanjši pa je bil presežek na Koroškem in Pohorju, kjer ni dosegel dveh petin. V večjem delu države je bil marec hladnejši kot običajno. V pasu od Rateč čez Posočje, Kras in del Notranjske se je odklon gibal med 0 in −1 °C, v večjem delu Slovenije med −1 in −2 °C, na skrajnem jugovzhodu in delu Pomurja med −2 in −3 °C, v Črnomlju pa je celo dosegel −3,2 °C. Nekoliko toplejši kot običajno je bil marec le na Obali, v Portorožu za 0,6 °C. Sonce je povsod sijalo manj časa kot običajno. V večjem delu Gorenjske, na Koroškem in severovzhodu države je osončenost dosegla od 80 % do 90 % dolgoletnega povprečja, drugod pa med 70 in 80 %. April se je začel s hladnim vremenom in padavinami, ponekod po nižinah je snežilo, nato pa se je temperatura postopoma dvigala vse do konca meseca, ko je bilo že kar poletno toplo. Povprečna temperatura zraka je bila aprila po vsej državi višja kot običajno, v večjem delu Slovenije je odklon presegel 2 °C, drugod pa je bilo vsaj 1 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo večinoma več kot običajno, na vzhodu je bilo večinoma vsaj za desetino več sonca kot običajno, drugod so bili presežki manjši. Ponekod v zahodni polovici države so za običajno osončenostjo nekoliko zaostali. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno, saj sta bili druga in zadnja tretjina meseca skromni s padavinami. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Po nadpovprečno toplem začetku meseca so prodori hladnega zraka v osrednji in zadnji tretjini meseca osvežili ozračje. Zadnja tretjina meseca je bila občutno hladnejša kot običajno. Povprečna majska temperatura je nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem le v visokogorju, na severozahodu države, v povodju reke Vipave in Posočju. Odkloni so bili majhni in niso presegli pol °C. Večina ozemlja je bila nekoliko toplejša kot običajno, odklon pa ni presegel 1 °C, izjema je bila le Murska Sobota z odklonom 1,2 °C. Čeprav bi si v mesecu košnje želeli daljša suha obdobja, so večdnevna suha obdobja maja redka. Ozračje je še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. Padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje so najbolj presegli na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je bilo padavin vsaj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je maja primanjkovalo po vsej državi, na severovzhodu so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot za desetino, več kot 30 % primanjkljaj pa so imeli na severozahodu Slovenije. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne jutranje temperature je bil v večjem delu države pozitiven, večinoma je presegel 1 °C, največjega pa so zabeležili v Biljah, kjer je znašal 2,2 °C. Negativen odklon so imeli le v Črnomlju - Dobličah (−0,4 °C). Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so pogosteje zaostajali za dolgoletnim povprečjem, najbolj v Lescah, kjer je bil odklon −0,8 °C. Ponekod je povprečna najvišja dnevna temperatura tudi presegla dolgoletno povprečje, na Kredarici so zabeležili odklon 0,5 °C. Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2013 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2013 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2013 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2013 Predvsem zaradi nadpovprečno toplih juter je bila pomlad 2013 v večjem delu države nekoliko toplejša od povprečja obdobja 1961−1990, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. Takrat se namreč še ni bistveno poznal vpliv segrevanja ozračja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih. Odklon se je gibal med 0 in 1 °C, za dolgoletnim povprečjem pa so zaostali na območju Bele krajine in Kočevja, vendar je bil negativni odklon majhen (−0,2 °C). 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2013 0°C -1°C Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 4). Na vseh merilnih postajah opazimo, da so topli dnevi v zadnjih dveh desetletjih in pol pogostejši, kot so bili v preteklosti. Letos jih je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so jih našteli kar 13, kar je 8 dni več od povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo več takih dni le sedemkrat, enkrat pa jih je bilo toliko kot letos. Največ so jih zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 20. V Murski Soboti je bilo 6 toplih dni, kar je dan več kot običajno, v Novem mestu pa so jih našteli 7, povprečje pa znaša 5 dni. Tu so rekordno število toplih dni zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 23. V Ratečah je bilo 5 toplih dni, povprečje pa znaša pol dneva; na skrajnem severozahodu države so bili sicer pogosto brez dni z dnevno temperaturo nad 25 °C, največ pa so jih zabeležili leta 2009, in sicer kar 7. 25 8 LJUBLJANA RATEČE 20 število dni število dni 6 4 2 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 25 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 20 15 10 število dni število dni 20 15 10 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tako kot zadnjih nekaj let je bilo tudi letos spomladi njihovo število v večini krajev pod dolgoletnim povprečjem; običajno število hladnih dni so zabeležili v Ljubljani, kjer jih je bilo 14 , kar je natanko toliko kot v pomladih 2010 in 2011. Spomladi 1955 so v prestolnici zabeležili 31 hladnih dni, le dva sta bila leta 1999. V Murski Soboti je bilo 18 hladnih dni oz. 3 dni manj kot običajno; največ hladnih dni je bilo tu spomladi 1958, in sicer 37. V Novem mestu je bilo 17 hladnih dni, kar je slabe 3 dni manj kot 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajno, najmanj pa jih je bilo spomladi 2007, le 2. V Ratečah je bilo letošnjo pomlad 35 hladnih dni, povprečje pa znaša 43 dni; to je že deseta zaporedna pomlad s podpovprečnim številom hladnih dni. Najmanj jih je bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. 75 50 LJUBLJANA RATEČE 50 število dni število dni 40 30 20 25 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 50 50 MURSKA SOBOTA 40 40 30 30 število dni število dni NOVO MESTO 20 20 10 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki. V Ratečah sta bila 2 ledena dneva, prav tako v Murski Soboti, po en tak dan so zabeležili v Ljubljani in Novem mestu; v Biljah letošnjo pomlad ni bilo ledenih dni. 35 30 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2013 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2013 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 LJUBLJANA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 29,0 °C, izmerili pa so jo 1. maja; 16. marca je bilo z −4,6 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v letih 1963 (−18,2 °C), 1958 (−15,7 °C), 1955 (−14,7 °C) in 1976 (−14,6 °C). Spomladi 1999 pa se je temperatura povzpela na 32,4 °C. Na Kredarici je letošnjo pomlad najvišja temperatura dosegla 7,2 °C, in sicer 1. maja. Najbolj mrzlo je bilo 16. marca z −19,6 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že občutno hladneje, leta 1971 so spomladi izmerili −28,1 °C, leta 2005 pa −25,8 °C. Tudi najvišja dnevna 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura je bila v preteklosti že višja kot letos; v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C spomladi 1969. 15 Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi leta 2013 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 KREDARICA temperatura (°C) 10 5 0 -5 Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2013 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 -10 -15 -20 MAREC APRIL MAJ V Murski Soboti je bilo tako kot v Ljubljani najtopleje 1. maja z 28,8 °C, kar je precej manj od rekordnih 32,9 °C iz leta 2008; tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroče, in sicer 32,0 °C. Najhladneje je bilo 28. marca z −8,6 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski Soboti izmerili leta 1963, ko je bilo −23,7 °C, leta 1955 so izmerili −22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila najnižja temperatura −20,5 °C. 35 30 Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2013 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 25 20 15 10 Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2013 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 16. marca, izmerili so −4,0 °C. Najvišjo temperaturo so zabeležili 1. maja, ko se je živo srebro povzpelo kar na 28,8 °C, in to je tudi najvišji temperaturni maksimum letošnje pomladi. V preteklosti je sicer že bilo bolj vroče, saj so spomladi 2007 namerili kar 33,7 °C. 35 30 Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2013 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 BILJE temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2013 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 Na sliki 10 je podan potek povprečne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo, vendar je bil odklon opazno 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo manjši kot lani. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. V Ljubljani je bila povprečna pomladna temperatura tokrat 10,3 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledilo je leto 2009 (12,8 °C) in 2000 (12,7 °C). Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene v tem stoletju; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 10,4, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo tu leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 12,3 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila leta 2007 (14,7 °C). V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 10,1 °C za 0,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Spomladi 1955 je bilo povprečje le 7,5 °C, leta 2007 pa kar 12,8 °C. Na Kredarici je letošnja pomlad z −3,1 °C za 0,8 °C presegla dolgoletno povprečje. Najtoplejši sta bili pomladi 2007 z −1,0 °C in 2000 z −1,5 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo le −6,2 °C. V Ratečah je bila povprečna temperatura pomladi 5,6 °C, najvišjo temperaturo pa so zabeležili leta 2007, in sicer 8,7 °C. 14 0 MURSKA SOBOTA -2 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -4 -6 -8 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 16 14 14 NOVO MESTO temperatura (ºC) temperatura (ºC) PORTOROŽ 12 10 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 10 LJUBLJANA 8 6 4 temperatura (ºC) temperatura (ºC) RATEČE 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature Sončnega vremena je bilo povsod manj kot v dolgoletnem povprečju. Največjo relativno osončenost so imeli na severovzhodu države, kjer je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem manjši od desetine. V Murski Soboti je sonce sijalo 520 ur, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. V Mariboru so z 484 urami dosegli 97 % običajne osončenosti. V Ljubljani je sonce sijalo 450 ur, kar je 90 % dolgoletnega povprečja. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največji relativni primanjkljaj sončnega vremena so zabeležili na skrajnem severozahodu Slovenije, v Ratečah je sonce sijalo 382 ur, kar je 76 % dolgoletnega povprečja. Na večini ozemlja je sonce sijalo od 80 do 90 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Lavrovec Sv. Florjan Šm arata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo m esto 90% Ljubljana Pos tojna Portorož 80% Bilje Rateče Kredarica 70% 80% 90% 100% 110% Slika 11. Sončno obsevanje spomladi 2013 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2013 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2013 compared with 1961−1990 normals V nasprotju z letošnjo precej oblačno pomladjo je v Ljubljani sonce spomladi 2011 sijalo rekordnih 755 ur, kar je 51 % več kot običajno. Veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur) in 2003 (679 ur) najmanj pa leta 1954 (327 ur). Na Kredarici je bilo letošnjo pomlad 351 ur sonca, kar je 82 % dolgoletnega povprečja, rekordno veliko sončnega vremena je bilo s 580 urami spomladi 2011. V Portorožu je bilo v pomladi 2011 kar 821 ur sončnega vremena, kar je 35 % več kot običajno in največ, odkar potekajo meritve. Letošnjo pomlad so zabeležili 523 ur, kar je 86 % dolgoletnega povprečja. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. 800 800 KREDARICA LJUBLJANA 600 trajanje (ure)aa trajanje (ure) 600 400 200 400 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 800 1000 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 800 400 trajanje (ure) trajanje (ure) 600 600 400 200 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration 36 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 80% 750 mm 550 mm 350 mm 150 mm 100% 120% 140% 160% 180% 200% 220% Slika 14. Padavine spomladi 2013 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in spring 2013 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2013 Figure 15. Precipitation amount in spring 2013 Spomladi 2013 je bilo največ padavin v delu Posočja, kjer je padlo nad 750 mm. Na Koroškem, Štajerskem in vzhodnem delu Dolenjske so namerili od 150 do 350 mm. Dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo. V Godnjah na Krasu so namerili 668 mm, kar je dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Velik presežek so imeli tudi v Biljah, kjer je padlo 622 mm, kar je 90 % več od dolgoletnega povprečja. Drugod po državi so bili relativni presežki manjši. V Portorožu 360 mm ustreza 159 % dolgoletnega povprečja. Najmanj namočena je bila pomlad 1993 (80 mm), najbolj mokra pa pomlad 1970 s 417 mm. Na Kredarici so v letošnji pomladi namerili 578 mm, kar je 30 % presežek. Doslej je bila najbolj namočena pomlad leta 1975 (822 mm), najmanj pa leta 1993 (212 mm). V Ratečah so zabeležili 459 mm, kar je 21 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo leta 1975 (760 mm), najmanj pa leta 1993 (163 mm).V Murski Soboti so zabeležili 212 mm, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bilo v Murski Soboti največ padavin spomladi 1965, ko je padlo 330 mm, komaj 59 mm pa spomladi 1952. Tudi v Ljubljani so opazno presegli dolgoletno povprečje; padlo je 497 mm, kar je 51 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 363 mm, kar je 36 % nad dolgoletnim povprečjem. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. 175% Slika 16. Višina padavin spomladi 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation amount in spring 2013 compared with 1961−1990 normals 150% 125% 100% Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vsaj 1 mm (slika 18). Takih dni je bilo na vseh prikazanih postajah več kot običajno. V Ratečah so jih našteli 44, kar je največ doslej. V Ljubljani jih je bilo 45, 44 jih je bilo spomladi 1975, kar 50 pa leta 1970. v Novem mestu je bilo 39 takih dni, prav toliko so jih našteli spomladi 1965 in 1954, spomladi 1962 jih je bilo 40, leta 1970 pa kar 43. 1000 600 KREDARICA LJUBLJANA padavine (mm) padavine (mm) 800 600 400 400 200 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 600 600 PORTOROŽ 400 padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 800 600 RATEČE NOVO MESTO padavine (mm) padavine (mm) 600 400 400 200 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 17. Padavine Figure 17. Precipitation Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. Dni s snežno odejo je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 48 dni, njena največja debelina pa je bila 100 cm. Le štirje dnevi s snežno odejo so bili spomladi leta 1959, največ pa jih je bilo leta 1951 (63 dni). Tudi drugod po nižinah so imeli snežno odejo, razen v Biljah, Portorožu in Godnjah. V Murski Soboti je sneg spomladi ležal 11 dni, največja debelina je bila 20 cm. Takšno debelino je snežna odeja dosegla tudi v Velikih Dolencih, na Bizeljskem in v Ljubljani. V prestolnici je sneg prekrival tla 14 dni. Kar 33 dni je sneg obležal v Kočevju, snežna odeja pa je dosegla debelino 70 cm. V Črnomlju je sneg dosegel debelino 44 cm, tla pa je snežna odeja prekrivala 19 dni. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 60 LJUBLJANA RATEČE 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 60 60 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 80 40 RATEČE LJUBLJANA 30 število dni število dni 60 40 20 10 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 40 NOVO MESTO število dni 30 20 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju od novembra 2012 do maja 2013 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni. Večino novembra je debelina snežne odeje opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Decembra so bile razmere blizu dolgoletnega povprečja, v prvi polovici januarja se je ponovno pokazal opazen zaostanek, nato pa je debelina snežne odeje presegla običajno debelino; tako je bilo tudi februarja, vendar v zadnjem zimskem mesecu presežek ni bil velik. Opaznejše presežke smo zabeležili marca in aprila. Konec aprila se je snežna odeja spustila na dolgoletno povprečje, 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo večino maja pa je bila snežna odeja večinoma nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla največjo debelino aprila, in sicer 475 cm. 500 Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2012/2013 in pomladi 2013 (modri stolpci) ter v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črta) Figure 20. Snow cover depth in winter 2012/2013 and spring 2013 (blue columns) and the average in the reference period 1961– 1990 (black line) KREDARICA v iš ina s nega (c m ) 400 300 200 100 0 NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Največja nihanja zračnega tlaka so bila marca. Najnižja povprečna dnevna vrednost je bila zabeležena 15. marca, in sicer 972,4 mb, sledil pa je kratkotrajen, a izrazit porast in nato ponovno padec. Najvišjo pomladno vrednost je zračni tlak dosegel aprila, 14. dne se je povzpel na 991,8 mb, 24. aprila pa na 992,0 mb. Maja je zračni tlak ob sicer pogostih manjših nihanjih kazal trend upadanja. 1000 LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2013 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961–1990 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2013 (pink) and the average in the reference period 1961–1990 (dark line) zračni tlak (mb) 990 980 970 960 950 MAREC APRIL MAJ 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2013. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2013 Table 1. Meteorological data, spring 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura Sonce NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 190 8,0 −3,1 5,6 11,8 12,3 10,5 8,5 8,0 10,3 10,4 10,1 10,1 9,6 10,2 8,6 10,4 9,8 0,0 0,8 0,2 0,5 0,7 0,6 0,8 −0,2 0,4 0,3 0,5 −0,2 0,3 0,3 0,6 0,8 0,2 13,1 −0,8 11,2 16,8 17,1 15,5 13,2 14,1 14,8 3,9 −5,1 1,4 7,7 8,3 6,9 4,3 3,2 6,3 25,5 7,2 24,7 28,8 26,2 28,5 26,8 28,9 29,0 −8,0 −19,6 −14,4 −4,0 −3,6 −4,5 −8,2 −12,5 −4,6 413 351 382 479 523 484 409 450 90 15,1 15,6 15,1 15,3 13,8 15,4 14,3 5,4 4,2 4,6 5,8 3,6 5,6 5,1 29,5 30,0 28,5 29,5 27,4 28,8 26,5 −6,6 −10,0 −8,6 −7,3 −12,0 −8,6 −6,0 442 86 448 484 453 520 87 97 89 99 82 76 89 86 84 Padavine in pojavi RR RP SS SSX 519 578 459 622 360 668 627 443 497 274 363 404 306 278 291 212 199 152 130 121 190 159 202 160 120 151 107 136 137 118 115 112 117 104 22 92 48 0 0 0 15 33 14 7 22 19 17 9 18 11 10 28 475 100 0 0 0 22 70 20 20 25 44 17 19 30 20 20 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY The mean air temperature in spring 2013 was mostly above the long-term average, the anomaly was mostly between 0 and 0.8 °C. The highest exceedance was reported on Kredarica, in Postojna and Murska Sobota where the anomaly reached 0.8 °C. Only in Kočevje and Črnomelj the anomaly was negative (−0.2 °C). Sunshine duration was below the normals. On northeast of Slovenia the anomaly was small, in Murska Sobota 99 % of the normals were observed and in Maribor 97 %. On the other hand, in Rateče only 382 hours of sunny weather were reported (76 % of the normals). Most of the territory registered between 80 and 90 % of the normals. In Ljubljana 450 hours of sunny weather corresponds to 90 % of the normals. The largest amount of precipitation fell in parts of Soča river watershed where precipitation exceeded 750 mm. In east of Dolenjska, Štajerska and Prekmurje less than 150 mm were reported. The normals were exceeded everywhere. In Godnje (668 mm) twice the normal amount of precipitation fell. In Bilje 622 mm correspond to 190 % of the normals. In Ljubljana 497 mm fell (151 % of the normals). In Murska Sobota 212 mm fell (117 % of the normals), in Slovenj Gradec 291 mm correspond to 112 % of the normals, and in Veliki Dolenci the anomaly was only 4 % (199 mm). On Kredarica the snow cover depth exceeded the normals in March and in first half of April. The maximum snow cover depth (475 cm) was observed in April. 41 METEOROLOŠKA POSTAJA LUČE Meteorological station Luče Mateja Nadbath M eteorološka postaja Luče je edina postaja državne mreže Agencije RS za okolje v istoimenski občini. Postaja je padavinska z zelo dolgim nizom meritev, saj je bila ustanovljena že decembra 1895. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja Luče je na nadmorski višini 513 m. Postavljena je na levem bregu rečice Lučnice, v strnjenem južnem delu kraja (slika 1). Opazovalni prostor meteorološke postaje se je večkrat prestavil; poznane so prestavitve po 2. svetovni vojni: aprila 1953, julija 1989, januarja 2001 in marca 2005. Simon Volc je v Lučah začel redne meteorološke meritve in opazovanja decembra 1895. Za njim so bili meteorološki opazovalci še Ivan Volc, Josip Fischer, Franc Zemljič, Albin Krebs, Franc Lužnik, Ljudmila Rop, Ljudmila Kranjc, Anica Plesnik, Amalija Berginc, Bogomir Supin in Vinko Moličnik, ki je prostovoljni meteorološki opazovalec od januarja 2001. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na postaji v Lučah smo decembra 1895 začeli meritve temperature zraka, padavin in snežne odeje ter opazovanje vremenskih pojavov. Meritve temperature zraka so trajale do začetka julija 1925 in ponovno od junija 1952 do konca leta 1960. Snežno odejo smo merili do konca leta 1925, od januarja 1938 do konca marca 1941 in od novembra 1945. Najdlje na postaji merimo višino padavin in opazujemo osnovne vremenske pojave, prekinitev je bila le med 2. svetovno vojno, od aprila 1941 do septembra 1945. Danes na postaji merimo višino padavin in snežne odeje zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), osnovne vremenske pojave pa opazujemo čez ves dan. V Lučah in okolici je letno referenčno3 povprečje padavin 1715 mm, letno povprečje obdobja 1971– 2000 je 1660 mm in 1583 mm obdobja 1981–2010. Tridesetletno povprečje padavin obdobja 1951– 1980 je 1757 mm, v obdobju 1901–1930 pa 1643 mm. Leta 2012 smo namerili 1712 mm padavin, kar je le 3 mm manj od referenčnega povprečja (slika 2). 2500 mm 2000 1500 1000 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 1961 1956 1951 1946 1941 1936 1931 1926 1921 1916 1911 1906 1901 0 1896 500 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1896–2012 (razpoložljivi podatki) ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Lučah Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2012 (available data) and 3 mean reference value (1961–1990, green line) in Luče V povprečju referenčnega obdobja je v Lučah poletje najbolj namočen letni čas4, z referenčnim povprečjem 510 mm padavin, jesensko povprečje je 10 mm manj (sliki 3 in 4). Ob pregledu desetletnih povprečij je poletje malo bolj namočeno od jeseni v štirih desetletjih: 1951–1960, 1981– 1990 in 2001–2010, najbolj pa v desetletju 1971–1980, s povprečjem 537 mm (slika 5); jesen je najbolj namočen letni čas v povprečju šestih desetletij. Izmed razpoložljivih podatkov obdobja 1896– 2012 je bilo v Lučah najbolj namočeno poletje 1969, 801 mm padavin, najmanj poletnih padavin pa smo namerili leta 1917, 214 mm. Pozimi pade od vseh meteoroloških letnih časov najmanj padavin, referenčno povprečje je 312 mm; to velja tudi pri pregledu desetletnih povprečjih. Od podatkov, ki so na voljo v obdobju 1895/96– 2012/13, najbolj izstopati zimi 1974/75 in 1976/77, prva po najmanj padavinah, 47 mm, druga pa po najbolj obilnih padavinah, 745 mm. 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 43 Agencija Republike Slovenije za okolje 1901–1930 1971–2000 poletje Summer zima Winter 276 500 527 511 500 507 493 400 461 524 510 501 479 200 388 404 391 359 335 100 1961–1990 2013 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Lučah 4 Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Luče pomlad Spring 300 0 1981–2010 1951–1980 mm 293 1971–2000 312 700 1951–1980 1981–2010 600 316 273 1961–1990 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1901–1930 mm pomlad Spring jesen Autumn Urad za meteorologijo Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter pomlad 2013 in zima 2012/13 v Lučah Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and spring 2013 and winter 2012/13 in Luče poletje Summer jesen Autumn zima Winter 600 mm 500 400 300 200 100 0 1901–1910 1911–1920 1921–1930 1931–1940 1951-1960 1961–1970 1971–1980 1981–1990 1990–2000 2001–2010 Slika 5. Povprečna višina padavin po desetletjih in po letnih časih v Lučah Figure 5. Mean precipitation per decades and seasons in Luče 700 600 500 mm 400 300 200 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 1961 1956 1951 1946 1941 1936 1931 1926 1921 1916 1911 1906 1901 0 1896 100 Slika 6. Pomladna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1896–2013 (razpoložljivi podatki) ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Lučah Figure 6. Precipitation in spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2013 (available data) and mean reference value (1961–1991, green line) in Luče 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečne vrednosti letnih časov obdobij 1971–200 in 1981–2010 so okoli pripadajočih referenčnih povprečij ali nižje od njih (slika 4). Povprečne vrednosti letnih časov prvega tridesetletja 20. stoletja so v primerjavi z referenčnim višje jeseni, v preostalih treh pa nižje; medtem ko so povprečja vseh letnih časov obdobja 1951–1980 vsaj malo višja od referenčnih povprečij. Spomladi 2013 je padlo 468 mm padavin, kar je 120 % pomladnega referenčnega povprečja (sliki 4 in 6). Spomladansko povprečje padavin obdobja 1951–1980 je najvišje, 404 mm, najnižje pa je povprečje zadnjega tridesetletnega povprečja, 335 mm (slika 3). Med podatki o spomladanski višini padavin najbolj izstopata leti 1922, s 686 mm, kar je najvišja spomladanska višina padavin, in leto 1993 s 131 mm. V Lučah je v referenčnem povprečju najbolj namočen mesec leta november, referenčno povprečje je 192 mm, februarja pade običajno najmanj padavin, referenčno povprečje znaša 96 mm (slika 7, črni stolpci). Omenjena meseca sta najbolj ali najmanj namočena tudi v povprečjih obdobij 1971–2000 in 1981–2010; v obdobju 1971–2000 se novembru približa junij, saj je njegovo povprečje le 1 mm nižje od novembrskega. Mesečna povprečja padavin v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja ali okoli referenčnih vrednosti, višja so le decembrska in septembrsko v obdobju 1981–2010 ter oktobrsko v obdobju 1971–2000 (slika 7). Mesečna povprečja obdobja 1901–1930 so v primerjavi z referenčnimi nižja januarja, februarja, maja, junija, julija, avgusta in novembra; višja pa marca, aprila, septembra, oktobra in decembra. 1901–1930 240 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2013 mm 200 160 120 80 40 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 7. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in v prvih petih mesecih leta 2013 Figure 7. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in first five months in 2013 300 mm 250 200 150 100 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 1961 1956 1951 1946 1941 1936 1931 1926 1921 1916 1911 1906 1901 0 1896 50 Slika 8. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1896–2013 (razpoložljivi podatki) ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Lučah Figure 8. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2013 (available data) and mean reference value (1961–1991, green line) in Luče 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maja 2013 je v Lučah padlo 212 mm padavin (slike 7, 8 in 9 ), kar je 144 % referenčnega povprečja. Majsko povprečje obdobja 1971–2000 je 132 mm, 125 mm pa je povprečje obdobja 1981–2010. Majsko povprečje padavin obdobja 1901–1930 je 128 mm, medtem ko je s 147 mm padavin povprečje obdobja 1951–1980 izenačeno z referenčnim. Najmanj majskih padavin v obdobju meritev smo namerili leta 1925, 11 mm; največ, 307 mm, pa 1962 (sliki 8 in 10). M urska Sobota Celje Portorož Šmartno pri Sl.Gradcu Cerklje M aribor Novo mesto Brnik Lisca Luče Ljubljana Bežigrad Rateče Bilje Kredarica 20 24 25 20 18 21 20 95 117 119 122 135 139 167 173 49 31 31 184 212 217 48 62 55 237 256 282 48 0 30 60 90 120 150 mm 180 210 240 270 300 Slika 9. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin maja 2013 na izbranih meteoroloških postajah Figure 9. Maximum daily and monthly precipitation in May 2013 on chosen meteorological stations 600 194 200 515 521 172 156 150 400 mm mm 500 307 300 100 122 115 114 93 124 114 109 109 96 200 50 100 0 0 J F MAM J J A S O N D mesec / Month J F MA M J J A S O N D mesec / Month Slika 10. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju december 1895–maj 2013 (razpoložljivi podatki) v Lučah Figure 10. Maximum and minimum monthly precipitation in December 1895–May 2013 (available data) v Lučah 5 Slika 11. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju december 1895–maj 2013 (razpoložljivi podatki) v Lučah 5 Figure 11. Maximum daily precipitation per month in December 1895–May 2013 (available data) v Lučah Na postaji Luče je bilo 9. oktobra 1980 izmerjeno 194 mm, kar je najvišja dnevna višina padavin izmed zbranih podatkov obdobja december 1895–maj 2013 (slika 11). V omenjenem obdobju je bila najvišja dnevna višina padavin nižja od 100 mm le februarja in aprila; februarja 1996, 93 mm, aprila 1997 pa 96 mm. 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maja 2013 je bila najvišja dnevna višina padavin 31 mm, izmerjena 6. v mesecu (slika 9). 115 mm je najvišja majska dnevna višina padavin do sedaj, izmerjena je bila 21. maja 1938 (slika 11). V Lučah smo v preteklosti merili tudi temperaturo zraka. Povprečna majska temperatura zraka v obdobju 1896–1925 je bila 12,4 °C. Najvišja povprečna majska temperatura zraka je bila izmerjena leta 1908, 15,8 °C, le desetinko manj pa je bila povprečna temperatura maja 1958. Najhladnejši maj je bil leta 1902 s povprečno temperaturo zraka 8,8 °C. Temperaturo zraka smo z ekstremnimi termometri merili le v obdobju junij 1952–december 1960. Najvišja majska dnevna temperatura zraka iz obdobja junij 1952–december 1960 je bila izmerjena 9. maja 1958, 30,1 °C, najnižja pa 8. maja 1957, le −3,8 °C. Za celotno obdobje meritev temperature zraka imamo podatke o temperaturi zraka ob 7., 14. in 21. uri. Tako je bila najnižja jutranja temperatura zraka (merjena ob 7. uri), 0,9 °C, izmerjena 6. maja 1957, najvišja popoldanska (merjena ob 14. uri) pa 17. maja 1953, in sicer 29,9 °C (slika 12) 30 25 20 °C . 15 10 5 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 0 140 120 100 80 60 40 6 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 1961 1956 1951 1946 1941 1936 1931 1926 1921 1916 1911 1906 0 1901 20 1896 število dni / Number of Days . cm Slika 12. Majska temperatura zraka; povprečna mesečna (rdeča), najvišja temperatura zraka merjena ob 14. uri (temno rdeča) in najnižja temperatura merjena ob 7. uri (oranžna) v obdobju 1896–1960 (razpoložljivi podatki) ter dolgoletno povprečje (1896–1925, zelena črta) v Lučah Figure 12. Air temperature in May; mean monthly (red line), maximum air temperature measured at 2 p. m. (dark red) and minimum air temperature measured at 7 a. m. (orange) in 1896–1960 (available data) and long-term 1896–1925 mean value (green line) in Luče Slika 13. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1896–2012 (razpoložljivi podatki) 6 Figure 13. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1896–2012 (available data) 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V referenčnem povprečju je v Lučah na leto 67 dni s snežno odejo, enako povprečje je za obdobje 1951–1980; 60 dni s snežno odejo je povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010. Leta 2012 je bilo 35 dni s snežno odejo (slika 13), v meteorološki zimi 2012/13 jih je bilo 78. Najvišja snežna odeja je bila leta 2012 debela 20 cm, v zimi 2012/2013 pa 54 cm. Najpogosteje pade prvi sneg novembra, v 16 letih od 101 leta podatkov je bila snežna odeja že oktobra; nazadnje je en dan ležala oktobra 2012, ko je bila debela 2 cm. Zadnji sneg običajno pade aprila. V osmih letih od zbranih podatkov je bila snežna odeja še maja, najdlje je ležala maja 1957, 3 dni, 7. dne je bila izmerjena tudi najvišja majska skupna snežna odeja, 16 cm. Nazadnje je bila majska snežna odeja izmerjena en dan leta 1985. Maja 2013 v Lučah ni bilo snežne odeje. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Lučah v obdobju december 1895–maj 2013, brez podatkov za obdobje april 1941–september 1945 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Luče in 1950–April 2013, without data from period April 1941–September 1945 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm)* annual maximum snow cover depth (cm)* višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni** number of days with snow cover in season** leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2322 1937 1021 1921 686 1922 131 1993 801 1969 214 1917 1086 1926 183 1920 745 1976/77 47 1974/75 521 november 2000 0 januar 1964, 1989 februar 1993 oktober 1965 194 9. oktober 1980 — — 115 16. december 1920 15. februar 1952 2 1989 60 4. februar 1963 — — 137 1996 4 1989 133 1908/09 6 1924/25 1989/90 * podatki o snežni odeji so iz obdobij december 1895–1925, 1938–marec 1941 in 1945 dalje * snow cover data is available from periods December 1895–1925, 1938–March 1941 and form 1945 on ** sezona: od julija do konca junija naslednjega leta ** season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Luče is precipitation meteorological station. It is located in northern Slovenia; on elevation of 513 m. Station was established in December 1895. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Air temperature on dry thermometer was measured in periods December 1895–July 1925 and June 1952–1960; in the last mentioned period air temperature was measured also on extreme thermometers. Vinko Moličnik has been meteorological observer since January 2001. 48 32. MEDNARODNA KONFERENCA O ALPSKI METEOROLOGIJI ICAM 2013 32nd INTERNATIONAL CONFERENCE ON ALPINE METEOROLOGY Tanja Cegnar V Kranjski Gori je od 3. do 7. junija 2013 potekala 32. Mednarodna konference o alpski meteorologiji. Skupaj sta jo organizirala Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Slika 1. Udeleženci 32. Mednarodne konference o alpski meteorologiji (foto: Gregor Skok) nd Figure 1. Participants at the 32 International Conference on Alpine Meteorology (Photo: Gregor Skok) Konference se je udeležilo 117 strokovnjakov iz sedemnajstih držav, od tega jih je bilo 42 iz Slovenije, 16 iz Avstrije, 19 iz Velike Britanije, po 8 iz Italije in Švice, po 7 pa iz ZDA in Hrvaške. Zastopstva preostalih držav so bila manj številčna. Slika 2. Odprtje konference in odmor kot priložnost za navezavo stikov med udeleženci (foto: Gregor Skok) Figure 2. Conference opening and coffee break (Photo: Gregor Skok) Konferenca je potekala v angleščini, zajemala pa je širok razpon tem, ki so vse po vrsti povezane z vplivom gora na vreme in podnebje, med njimi izpostavljamo podnebne spremembe v gorskem svetu, 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo razvoj numeričnih modelov za napovedovanje vremena, za gorski svet značilne vremenske pojave, orografsko proženje konvekcije, padavine, hidrološke razmere, značilne lokalne vetrove in turbulenco. Prispevki na konferenci so bili predstavljeni v obliki predavanj in posterjev. Na konferenci smo študentom podelili 5 nagrad za njihove odlične prispevke na konferenci. Nagrade so prejeli: Karmen Babić – nagrada Evropske meteorološke zveze mlademu znanstveniku v pomoč pri udeležbi na konferenci, Johannes Sachsperger – nagrada za najboljši poster, Andrew Elvidge – nagrada za izjemno posredovanje znanstvenih vsebin, Nikoleta Ban – nagrada za drugo najboljšo predavanje, Hanieh Hassanzadeh – nagrada za najboljše predavanje. Slika 3. Med odmorom in večerjo so udeleženci sklepali nova poznanstva in preverjali možnosti za strokovno sodelovanje (foto: Gregor Skok) Figure 3. During coffee breaks and conference dinner participants investigated possibilities for scientific cooperation (Photo: Gregor Skok) Več informacij o konferenci in izvlečke prispevkov ter predstavitve si lahko ogledate na spletni strani konference: http://meteo.fmf.uni-lj.si/en/ICAM2013 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust M aj se je začel z razmeroma toplim vremenom in nadpovprečnimi temperaturami zraka. Po 10. maju se je ohladilo in za maj večinoma prenizke temperature zraka so vztrajale do konca meseca. Polovica dni, v zahodni Sloveniji tudi več, je bilo deževnih. Količina dežja, na zahodu od 200 do 250 mm, na vzhodu pa od 100 do 160 mm, je presegla povprečje, na zahodu celo za dvakrat. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 3,4 3,4 2,6 2,5 2,5 2,2 2,1 2,6 2,7 2,5 3,1 2,3 2,7 2,8 2,8 2,9 2,6 2,8 2,8 2,8 2,8 3,1 2,8 3,1 2,7 2,5 2,5 3,3 2,9 3,1 I. dekada max. Σ 5,1 34 5,0 34 3,6 26 3,7 15 3,7 25 3,0 22 3,0 19 3,4 26 3,9 27 3,8 25 4,8 31 3,1 23 3,8 27 4,3 28 4,2 28 4,4 29 4,6 26 4,2 28 4,2 28 3,8 28 4,4 28 5,1 31 4,1 28 4,5 31 4,0 27 3,4 25 3,5 25 5,2 33 4,3 29 4,5 31 pov. 4,0 3,1 2,6 2,4 2,5 2,4 2,3 2,7 2,9 2,9 3,4 2,5 2,6 2,8 2,9 3,3 2,8 3,2 3,3 3,0 3,3 3,6 3,3 4,0 3,7 3,3 2,8 4,2 3,5 3,5 II. dekada max. 5,2 4,5 3,7 3,3 3,9 3,7 4,0 3,9 4,1 4,3 5,0 3,6 3,6 4,2 4,0 4,8 4,3 4,4 4,6 4,1 4,6 5,7 5,0 5,9 4,8 5,0 4,3 5,7 5,0 4,6 Σ 40 31 26 24 25 24 23 24 29 29 34 25 26 28 29 33 28 32 33 30 33 36 33 40 37 33 28 42 35 35 III. dekada pov. max. 3,6 5,3 3,2 4,7 2,3 3,0 1,9 3,2 2,2 3,7 2,0 3,0 2,1 3,4 2,2 3,5 2,4 3,7 2,3 3,4 2,9 4,6 2,1 3,2 2,2 3,6 2,5 3,6 2,5 4,2 2,9 4,4 2,7 4,1 2,7 3,8 2,7 4,0 2,5 3,8 2,9 4,6 3,3 5,3 2,7 4,3 3,2 5,6 3,1 4,6 2,4 3,9 2,4 3,7 3,2 5,2 2,7 4,4 3,1 4,6 Σ 39 35 26 21 25 22 21 24 26 25 32 23 24 27 28 32 30 29 29 28 32 36 29 36 34 27 26 35 30 34 Mesec (M) pov. max. Σ 3,7 5,3 113 3,2 5,0 100 2,5 3,7 78 2,3 3,7 59 2,4 3,9 74 2,2 3,7 47 2,2 4,0 63 2,5 3,9 74 2,7 4,1 83 2,6 4,3 79 3,1 5,0 97 2,3 3,6 71 2,5 3,8 77 2,7 4,3 83 2,7 4,2 84 3,0 4,8 94 2,7 4,6 84 2,9 4,4 89 2,9 4,6 90 2,8 4,1 86 3,0 4,6 93 3,3 5,7 103 2,9 5,0 90 3,4 5,9 106 3,2 4,8 97 2,7 5,0 84 2,6 4,3 80 3,6 5,7 110 3,0 5,0 94 3,2 4,6 99 V večjem delu Slovenije je v maju povprečno izhlapelo okoli 3 mm, na Goriškem, Štajerskem in v SV Sloveniji do 3,6 mm, na Obali pa do 3,7 mm vode na dan. V posameznih toplih dnevih, predvsem v prvi tretjini maja, je izhlapelo precej več vode od povprečja, na ravninskih predelih SV Slovenije in na osrednjem Štajerskem do skoraj 6 mm. Dnevi z visokim izhlapevanjem pa so bili prej kot ne izjema. V hladnejši in deževni drugi polovici meseca je bilo izhlapevanje precej manjše, le do okoli 2,5 mm vode 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo na dan. Skupna količina izhlapele vode se je v večjem delu Slovenije gibala med 80 do 100 mm, na Obali, Goriškem in SV Sloveniji pa je bila do okoli 110 mm (preglednica 1). V prvi tretjini maja je bila vodna bilanca negativna le na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, drugod pa so bile padavine večje od količine potencialno izhlapele vode. Največji presežki vode so bili v hribovitih predelih Slovenije ter ponekod na osrednjem Štajerskem medtem ko je bilo v drugih delih, predvsem v osrednji Sloveniji, Posavju ter na severovzhodu države, stanje skoraj uravnoteženo. Tudi običajno je vodna bilanca v prvi dekadi maja pozitivna. V večjem delu osrednje Slovenije je bila vodna bilanca pozitivna tudi v drugi tretjini maja. Izjeme so bile le osrednja Štajerska in skrajni severovzhod države. Ob koncu maja je bil manjši primanjkljaj le na Celjskem (preglednica 2) in na Ptujsko-Dravskem polju, kjer je bilo treba zahtevnejše zelenjadnice, predvsem solato in zelje, enkrat do dvakrat namakati. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2013 Table 2. Ten days and monthly water balance and for the vegetation period from April to September 2013 Vodna bilanca [mm] v aprilu Opazovalna postaja I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada Mesec 7,4 63,8 84,7 155,9 121,1 Ljubljana Bežigrad 15,4 56,6 48,0 120,0 130,6 Novo mesto 33,9 19,7 19,1 72,7 60,1 Bilje v vegetacijskem obdobju (1. april–31. maj) Celje 18,5 −1,9 −2,1 14,5 −5,2 Maribor – letališče 53,2 −28,3 7,6 32,5 −8,6 5,5 −26,7 6,2 −15,0 −75,7 −17,2 12,5 10,3 5,6 −10,9 Murska Sobota Portorož – letališče Povprečne mesečne temperature zraka so bile za dobre pol stopinje C pod povprečjem, za pol stopinje nad povprečjem je bil toplejši le severovzhod države. Podobno tudi mesečna akumulacija efektivne temperature zraka ni kazala večjih anomalij. Na Goriškem in v večjem delu osrednje Slovenije je bila malo pod povprečjem drugod večinoma nad njim. Tekoča letna akumulacija efektivne temperature zraka (od aprila do konca maja) je bila skoraj enaka dolgoletnemu povprečju. Povprečna temperatura tal v setveni globini (5 in 10 cm) se je gibala med 16 in 18 °C, na Obali in na Goriškem je bila 1,5 °C pod povprečjem, drugod pa nekoliko nad njim. Minimalne temperature tal so se večinoma zadrževale na okoli 15 °C, le občasno do okoli 12 °C, pod 10 °C pa se temperature tal niso spustile. Podnevi so bila tla toplejša s temperaturami od 22 do 27 °C. Dobra preskrbljenost tal z vodo in razmeroma ugodne temperature tal so omogočile uspešen vznik koruze v desetih do štirinajstih dneh po setvi. Ozimni ječmen je sredi maja sklasil, pšenica je bila tik pred klasenjem. Iz severovzhoda Slovenije so poročali, da je bilo klasje dobro nastavljeno, kar pa ni držalo za rž, ki je imel krajše klase od pričakovanih. Vremenske razmere niso bile ves čas naklonjene niti oljni ogrščici, ki je oblikovala prav tako krajše stroke, poleg tega je bilo zorenje neenakomerno zaradi dolgotrajno presežne vode v tleh in izmenjujočih se prehladnih in pretoplih obdobjih. Skoraj nemogoče je bilo posušiti travo za siliranje, razen v prvih dneh maja. Po eni strani dobri pogoji za rast z obiljem talne vode in zmernimi temperaturami, so bili zaradi pogoste omočenosti listov hkrati izjemno nevarni za širjenje glivičnih bolezni in invazije listnih uši. Iz Primorja so poročali o prvih okužbah trte s peronosporo. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 18,8 19,8 16,4 16,9 17,5 17,3 18,6 17,6 19,0 19,3 19,9 16,3 16,8 17,4 17,0 18,2 17,1 18,9 29,9 27,9 26,6 24,4 27,3 24,2 33,8 30,6 28,3 25,4 26,7 24,5 23,6 24,3 21,9 27,6 26,4 27,0 14,8 15,5 12,0 12,8 13,2 13,7 14,0 12,1 14,5 15,2 15,8 12,0 12,9 13,6 14,1 14,2 13,3 14,6 17,8 17,4 15,1 15,9 15,2 16,8 17,3 17,0 17,7 17,9 17,7 14,9 15,8 15,7 16,6 17,1 16,6 17,9 25,8 26,3 26,8 22,8 24,2 24,3 32,8 28,3 27,4 25,6 25,1 24,2 22,6 22,8 22,2 26,9 23,9 27,0 13,3 13,5 10,0 11,2 11,2 13,0 11,1 12,3 12,7 13,8 13,7 10,0 11,2 11,6 13,2 12,3 12,2 12,7 16,7 16,1 13,5 14,3 14,5 15,5 16,2 15,9 15,9 16,9 16,5 13,5 14,4 14,7 15,5 16,0 16,1 16,1 23,9 24,4 28,3 22,1 23,4 24,9 32,1 26,9 26,2 23,1 23,5 25,6 21,2 22,1 22,5 27,2 23,0 25,9 12,6 10,4 8,0 10,1 9,4 11,1 10,0 10,9 11,8 12,9 11,0 8,2 10,3 11,0 11,7 11,8 12,1 11,8 17,7 17,7 14,9 15,6 15,7 16,5 17,3 16,8 17,5 18,0 18,0 14,8 15,6 15,9 16,3 17,1 16,6 17,6 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2013 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 182 180 154 156 128 150 154 160 172 170 185 181 162 174 170 167 178 170 II. 166 152 124 126 100 124 138 132 147 151 155 150 146 158 156 154 162 151 Tef > 0 °C III. 163 152 112 121 84 115 127 122 138 141 146 143 141 148 144 142 145 132 M 511 484 390 403 312 389 418 413 458 462 486 473 449 480 470 463 485 452 Vm −4 −3 16 5 −5 −15 22 3 4 19 23 19 12 28 15 8 36 11 I. 132 130 104 106 78 100 104 110 122 120 135 131 112 124 120 117 128 120 II. 116 102 74 76 50 74 88 82 97 101 105 100 96 108 106 104 112 101 Tef > 5 °C III. 108 96 57 66 31 60 72 66 83 86 92 88 86 93 89 87 90 77 M 356 329 235 248 160 234 264 258 303 307 332 318 294 325 315 308 330 298 Vm −4 −3 15 4 −6 −15 22 2 4 19 23 18 12 28 15 8 36 11 I. 82 80 54 56 28 50 54 60 72 70 85 81 62 74 70 67 78 70 II. 66 52 24 26 6 24 38 32 47 51 55 50 46 58 56 54 62 51 Tef > 10 °C III. 53 42 12 17 2 16 21 18 31 32 37 34 33 38 34 33 35 23 M 201 174 91 99 36 90 113 110 151 153 177 164 141 170 160 154 175 144 Vm −5 −3 13 −1 −8 −14 15 0 3 15 18 15 8 23 11 4 30 6 Tef od 1. 1. 2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 1444 742 311 1320 661 282 885 416 147 798 406 157 557 243 52 805 407 152 840 446 186 852 447 184 1067 562 264 1017 551 263 1022 577 289 1052 574 271 970 526 235 1046 587 287 1036 577 280 1004 556 263 1037 594 293 998 555 255 LEGENDA: I,, II,, III,, M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 54 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Premalo toplote v zadnji dekadi maja pa je vseeno pustilo sledi na vegetaciji, predvsem na gojenih rastlinah, saj so le te, predvsem koruza in plodovke, zastale v razvoju. Pšenica ni dosega pričakovane višine bilk, kar je bila posledica hladne prve polovice aprila, ko je bilo ovirano bilčenje, in pretople druge polovice, ki je s presežno toploto in obilno osvetlitvijo pognala bilke prehitro v klasje. Neugodnim posledicam vremena lahko v prvi polovici leta 2013 prištejemo še zbitost tal, ki je bila opazno večja kot v preteklih letih. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY Monthly air temperatures in May were slightly below the long-term average in most regions of Slovenia. The exception was the north east of Slovenia with temperatures slightly above the long-term average. Similarly also the monthly effective temperature accumulation were close to the long-term average. Precipitation exceeded the long-term average, water balance resulted positive. Growing condition firstly advantageous for maize crops and vegetables, changed in the second half of the month due to low temperatures. This caused stagnation of plant development. Predominately wet conditions caused plant diseases infections, downy mildew and attacks of insects (aphids) were reported. 55 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2013 Discharges of Slovenian rivers in May 2013 Igor Strojan M aja je bila vodnatost rek nadpovprečna (slika 1). Pretoki so bili srednji in veliki. Po strugah rek je v povprečju preteklo polovico več vode kot navadno. Reke niso poplavljale. Zaradi zalog snega v avstrijskem visokogorju, kjer se napajata Drava in Mura, in padavin v njunem nižjem toku sta imeli celoten maj Drava in Mura velike pretoke, ki so mejili na poplavne pretoke. Pretok po Forminskem kanalu, po katerem sicer na tem delu struge Drave preteče večina pretoka, je bil zaradi obnavljanja nasipov po poplavah v lanskem novembru zelo omejen, zato je bila nevarnost poplavljanja ob naravni strugi Drave močno povečana. Večji del maja so imele velike pretoke tudi alpske reke in Sava v zgornjem toku. Zaradi dokaj pogostih padavin so se pretoki rek večkrat povečali. GORNJA RADGONA 1,44 VIDEM RADOVLJICA 1,44 1,53 BORL+FORMIN 1,53 SUHA 1,60 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,54 2,11 VELIKO ŠIRJE 1,20 SOLKAN 1,79 4 PODROTEJA DOLENJE 2,08 RAKOVEC 0,90 MOSTE 1,40 PODBOČJE 1,47 ČATEŽ 1,19 1,82 CERKVENIKOV MLIN 1,40 RADENCI 1,02 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2013 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Najmanjši in srednji mesečni pretoki rek so bili okoli 50 odstotkov večji kot navadno. Na zahodu in jugu države so bili pretoki najmanjši prve dni maja, v preostalem delu države pa 23. in 24. maja ter zadnje dni maja (slika 4 in preglednica 1). Največji mesečni pretoki rek so bili povprečni. Pretoki rek so bili največji v različnih večdnevnih obdobjih prve polovice meseca (slika 4 in preglednica 1). 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 140 1000 900 120 700 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 800 600 500 400 300 100 80 60 40 200 20 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 800 200 700 180 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 160 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 600 500 400 300 140 120 100 80 60 200 40 100 20 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 450 21 23 25 PODBOČJE 250 400 200 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 350 300 250 200 150 100 150 100 50 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Slika 3. Pretoki slovenskih rek v maju 2013 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in May 2013 SUMMARY May was hydrological wet month. Most of the month the river discharges were high and mean. The discharges were about 50 percent higher if compared to the long-term period of May. The discharge of river Drava through Formin channel was limited because of restoration works after the catastrophic floods in November 2012. There was a great risk that Drava could flood on the area around natural riverbad, where usually flows much less water than through Formin channel. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk maj 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 8,0 Qvk maj 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qsr maj 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr maj 1971 - 2000 2,0 Qnp maj 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qnp maj 1971 - 2000 Slika 4. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki maja 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 4. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki maja 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in May 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Maj 2013 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Maj 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 94,1 97,2 1,5 9,8 1,1 15,1 25,8 45,6 68,5 3,2 11,7 7,2 10,1 25,7 2,3 1,4 0,66 nQs 166 197 4,9 23,3 2,4 36,6 66,4 90,1 174 8,5 22,6 16,9 25,2 62,3 3,7 2,2 1,8 sQs 253 333 11,7 44,8 5,3 64,2 123 134 322 16,7 41,9 36,7 45,2 112 5,9 3,8 4,4 vQs 157 212 2,5 14,8 2,2 20,4 31,7 58,3 92,5 4,9 15,7 11,8 16,0 37,3 3,6 1,9 1,3 nQvk 251 344 10,4 46,4 7,8 68,1 110 140 296 17,9 48,2 47,2 51,5 116 9,6 6,8 6,8 sQvk 385 483 26,4 116 31,4 106 179 209 621 39,2 129 108 124 187 17,9 13,1 25,5 vQvk 188 341 3,9 30,3 4,1 44,4 65,3 81,6 127 7,1 25,3 18,6 27,5 66,3 13,0 2,7 2,1 459 586 43,5 181 39,0 183 315 304 714 76,0 138 231 136 468 41,4 42,0 42,9 903 1153 160 560 234 378 742 472 2860 273 329 590 344 908 84,5 110 305 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 194 250 4,2 30,0 4,6 70,0 116 189 210 9,7 29,0 18,0 35,0 144 5,8 3,6 2,2 Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 361 528 14,9 55,5 7,1 104 170 294 353 28,6 70,7 48,3 72,1 208 17,4 14,1 9,5 Qvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 859 760 52,3 133 13,5 174 271 520 672 61,0 175 204 144 386 46,0 40,0 31,0 30 5 29 30 24 24 23 24 24 5 5 24 4 16 5 5 5 7 12 8 7 7 7 18 12 12 11 8 12 12 18 18 18 12 59 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2013 Peter Frantar M aja 2013 je bila na rekah in jezerih temperatura vode v primerjavi z obdobnim povprečjem nekoliko nižja, izjema je bila le temperatura reke Mure, ki je bila nekoliko nadpovprečna in pa temperatura Bohinjskega jezera. Odstopanja so bila zelo različna, zlasti zaradi vpliva količine vode v reki ali jezeru na samo akumulacijo temperature. V maju je bila temperatura vode rek in jezer večinoma na podobni ravni skozi ves mesec, opaziti je celo manjše upadanje temperature vode proti koncu meseca. Podatki temperature vode za Laško na Savinji so korelirani s postaje Veliko Širje, saj postaja Laško zaradi tehničnih težav ni delovala. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode maja 2013 in v obdobju. Table 1. Average May 2013 and longterm temperature in °C. POSTAJA / LOCATION Mura G, Radgona V,Krka Hodoš Drava Ptuj Bohinjka Sv, Janez Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol, Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled OBDOBJE / PERIOD 1981–2010 11,7 RAZLIKA / DIFFERENCE 0,2 9,0 11,3 −0,9 −1,0 13,0 13,1 15,1 11,3 −0,4 −0,6 −3,5 −1,2 13,6 −1,8 16,3 15,7 0,6 8,9 11,4 −2,5 MAJ 2013 11,9 14,6 12,0 8,9 8,1 10,3 13,0 12,6 12,5 11,6 10,1 9,9 11,8 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in May were mostly lower than in the longterm average. The temperature of Bled lake was also lower for 2.5 °C, but the temperature of the lake Bohinj was for 0.6 °C higher as in the the longterm average. Throughout the month all the water temperatures of lakes and rivers were almost even, mostly even decreasing towards the end of the month. 60 Urad za hidrologijo in stanje okolja 19 19 17 17 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 15 13 11 15 13 11 9 9 7 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. april april V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 19 19 17 17 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 15 13 11 9 Sav a Jesenice na Dol. 15 13 11 9 7 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. april Sav inj a Laško april Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan 19 17 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 15 13 11 9 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. april Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v maju 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in May 2013 61 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin ZALOGE PODZEMNIH VODA MAJA 2013 Groundwater reserves in May 2013 Urška Pavlič M aj je bil že tretji pomladni mesec leta 2013, ko so bile gladine podzemnih voda nadpovprečno visoke. Zelo visoke zaloge podzemnih voda so prevladovale v vodonosnikih Dravske kotline, Ljubljanskega in Mirensko-Vrtojbenskega polja, zabeležene pa so bile tudi v delih Murske in Krške kotline ter Kranjskega in Sorškega polja. Kraški izviri so bili maja nadpovprečno vodnati zaradi obilnih majskih padavin in taljenja snega v visokogorju. Obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin je bilo maja nadpovprečno. V visokogorju se je talil sneg, kar je prav tako ugodno vplivalo na polnjenje zalog podzemnih voda. Napajanje iz padavin je bilo maja največje na območju aluvialnih vodonosnikov Vipavsko-Soške doline in v kraškem zaledju izvirov visokega dinarskega krasa, kjer so zabeležili približno dvakratno količino običajnih majskih padavin. Najmanjšo količino napajanja z neposrednim pronicanjem padavin je v tem mesecu prejelo območje medzrnskih vodonosnikov Savinjske kotline, kjer je presežek padavin znašal približno eno petino normalnih količin ter kraški vodonosniki na območju Kočevja, kjer je padavinski presežek znašal približno eno tretjino običajnih vrednosti. Časovna porazdelitev padavin je bila razmeroma enakomerna, suhih dni je bilo malo. Slika 1. Izvir Glijuna v začetku maja 2013 (Foto: M. U. Pavlič) Figure 1. Glijun spring at the begining of May 2013 (Photo: M. U. Pavlič) Kljub nadpovprečnim zalogam podzemnih voda se je vodna gladina v večini aluvialnih vodonosnikih maja znižala. Največji upad podzemne vode je bil v primerjavi z razponom nihanja na merilnem mestu zabeležen v Zgornjem Konjišču na severnem delu Apaškega polja, kjer je režim nihanja podzemne vode odvisen od nihanja gladine reke Mure. Na tem merilnem mestu se je gladina podzemne vode 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja znižala za 33 %. Absolutni upad podzemne vode je bil s 471 centimetri največje v Cerkljah na severu Kranjskega polja. Dvigi podzemne vode so bili maja redki, prevladovali so le v vodonosnikih Vipavsko-Soške doline. Največji dvig je bil s 106 centimetri zabeležen v Šempetru v vodonosniku Mirensko-Vrtojbenskega polja, kar znaša 11 % razpona nihanja na tej lokaciji. Relativno je bilo zvišanje gladine podzemne vode maja največje v Vipavskem križu v vodonosniku Vipavske doline, kjer se je podzemna voda dvignila za 18 % razpona nihanja na merilnem mestu. V večini prodno peščenih vodonosnikov po Sloveniji je maja zaradi upada podzemne vode prišlo do zmanjšanja zalog podzemnih voda. Izjema so bili vodonosniki Vipavsko-Soške doline, kjer so se zaradi zvišanja gladin podzemnih voda vodne zaloge v aprilu nekoliko povečale. Slika 2. Slap Boka v začetku maja 2013 (Foto: M. U. Pavlič) Figure 2. Boka spring at the begining of May 2013 (Photo: M. U. Pavlič) Kraški izviri so bili nadpovprečno izdatni glede na ta letni čas, pa tudi v primerjavi z dolgoletnim nizom vseh meritev pretokov na vodomernih postajah. Vodonosniki alpskega krasa so bili zelo vodnati, poleg hitrega odtoka majskih padavin se je skozi kraške izvire iztekala tudi raztaljena snežnica iz visokogorja. Povprečni majski pretoki visokega dinarskega krasa (povirje Idrijce) so bili dvakrat večji, kot znaša običajni povprečni majski pretok. Na območju nizkega dinarskega krasa so bile zaloge podzemnih voda prav tako večje od običajnih. Najmanjši zabeležen pretok v tem mesecu je bil v zaledju izvira Ljubije v kraškem zaledju Ljubljanice izrazito večji od povprečja nizkih majskih pretokov dolgoletnega obdobja. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 75 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 Tezno - Dravsko polje 2008 2009 2010 2011 2007 Trgovišče - Ptujsko polje 100 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 0 % 100 75 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 95 100 100 70 75 75 45 50 50 25 25 0 0 20 2009 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 % % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja -30 -25 -25 -80 -50 -50 -105 -75 -75 -55 -130 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 % % % % % -5 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v maju glede na maksimalni majski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in May in relation to maximal May amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje Sp. Savinska dolina - Levec AMP 100 400 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 277 0 Padavine (mm) 400 500 274 600 apr-13 jan-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 apr-11 700 273 jul-10 600 300 275 okt-10 500 200 jan-10 400 276 apr-10 300 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 0 100 100 Padavine (mm) 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Čateško polje - Čatež okt-11 600 jan-11 600 apr-11 500 243 jul-10 500 jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 175 300 okt-10 400 176 245 jan-10 300 200 apr-10 177 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 100 178 247 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) 179 800 0 61 100 300 400 51 500 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 apr-11 jul-10 okt-10 jan-10 600 46 Padavine (mm) 200 56 apr-10 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 Maja je bilo stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Pred enim letom smo v nekaterih vodonosnikih Dravske in Krško-Brežiške kotline že opažali sušo v vodonosnikih, ki se je izraziteje razvila kasneje v poletnem času istega leta, zelo nizke vodne gladine pa so bile tedaj izmerjene tudi na večini merilnih mest Kranjskega in Sorškega polja. Številni vodnjaki so presihali. SUMMARY High and very high groundwater reserves predominated in alluvial and karstic aquifers in May due to abundant May precipitation and water abundant winter 2012/2013. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v maju 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2013 66 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2013 Air pollution in May 2013 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bila v maju na ravni meseca aprila. Vreme je bilo nestabilno s pogostimi padavinami in nižjimi temperaturami, kot bi jih pričakovali v tem letnem času. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 so bile maja nizke. Dnevna koncentracija delcev PM10 je bila zaradi kurjenja kresov enkrat presežena 1. maja na treh merilnih mestih: Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad in Celje. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti je od začetka leta presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na merilnem mestu Ljubljana Center. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Koncentracije ozona so v maju kljub pogostim padavinam prekoračile 8-urno ciljno vrednost na sedmih merilnih mestih po Sloveniji. Opozorilna urna vrednost ni bila prekoračena na nobenem merilnem mestu. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne urne ali mejne dnevne vrednosti. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih (še posebno na lokaciji Ljubljana Center), ki so pod vplivom emisij iz prometa. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Zaradi spremenljivega vremena so bile koncentracije ozona v maju nižje kot v mesecu aprilu in niso prekoračile urne opozorilne vrednosti. Ciljna 8-urna koncentracija je bila prekoračena na višjeležečih merilnih mestih in na Primorskem. Na Krvavcu je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 147 µg/m3 in najvišja 8-urna koncentracija 142 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 4 ter na sliki 3. Delci PM 10 in PM 2,5 Razmeroma nizka onesnaženost zraka z delci se je zaradi pogostih padavin, ki so spirale ozračje, nadaljevala tudi v maju. Do prekoračitve mejne dnevne vrednosti je prišlo le 1. maja na treh merilnih mestih Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad in Celje, kar je posledica kurjenja kresov. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti je od začetka leta presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v maju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 5 in 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna koncentracija benzena je bila izmerjena na mestni prometni lokaciji Maribor Center. Zaradi okvare merilnika manjkajo podatki iz merilnega mesta Ljubljana Center. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v maju 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in May 2012 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 96 96 93 96 92 97 97 100 100 100 100 98 100 100 100 96 100 100 100 99 99 2 2 2 3 3 2 2 2 2 0 4 1 5 4 7 8 4 7 8 4 3 9 20 6 8 6 7 12 21 12 7 18 8 12 12 36 17 15 12 13 23 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 4 5 4 5 4 3 3 1 7 3 9 7 15 14 10 10 12 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v maju 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in May 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB 95 94 96 91 94 96 96 97 86 99 95 96 91 100 97 98 22 24 12 9 15 18 12 37 8 7 3 5 6 8 12 4 94 69 59 42 44 79 53 96 37 19 19 30 29 36 57 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 42 18 20 31 28 15 57 8 8 4 6 7 9 20 4 RB 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v maju 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in May 2013 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 96 0,2 94 0,5 93 0,3 96 0,2 70 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,7 0 0,8 0 0,6 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v maju 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in May 2013 MERILNA MREŽA postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Celje DKMZ Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv.Mohor podr RB RB RB UB UB UB SB UT UB UB RB RB UB RB RB UB RB RB mesec/ month od 1. maja 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 95 94 96 95 94 96 89 96 96 96 99 96 96 98 98 95 99 109 58 88 57 60 51 55 51 61 81 65 87 60 82 86 65 81 78 147 117 132 119 122 111 116 115 128 130 120 132 118 117 123 125 118 126 8 ur / 8 hours >OV >AV AOT40 Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10109 3544 5288 2579 2390 1718 2389 1585* 3604 5412 3256 0 2839 3275 0 0 0 0 142 115 125 115 117 106 111 109 123 125 114 127 113 111 120 121 115 121 15 0 3 0 0 0 0 0 1 2 0 5 0 0 0 1 0 1 56 6 12* 1 2 3 6 0 5 10 4 28 3 7 8 6 10 11 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v maju 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in May 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 97 UB 100 UT 97 UB 100 UB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 RB 97 UB 100 UB 100 RI 97 RB 94 UT 92 RB 94 UB 100 UB 97 RB 99 RB 99 RB 100 RB 100 RB 100 RB 100 RI 100 RI 100 Cp 14 17 20 13 15 16 17 18 15 15 15 15 15 11 32 16 13 13 17 16 15 13 17 16 11 13 Dan / 24 hours Cmax 51 50 49 45 42 52 49 50 43 45 44 35 40 35 70 54 42 44 46 43 41 35 56 40 31 34 >MV 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 12 11 24 15 31 31 28 26 7 24 3 4 29 0 41 1 7 5 5 0 0 1 5 0 0 0 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method (TF) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS (T) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v maju 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in May 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF. UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 90 Cmax 24 ur 33 26 27 18 Cp 11 14 11 8 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v maju 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in May 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 92 0,3 2,2 0,1 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Maribor Center UT 92 0,7 5,9 0,4 1,4 0,5 0,1 0,2 0,2 0,1 Ljubljana Center** UT — — — — — — Medvode SB 97 0,5 2,8 1,0 2,9 0,4 Zelena trava RB 94 0,5 0,2 — 0,1 — **Okvara merilnika. Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v maju 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2013 72 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v maju 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v maju 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in May 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 80 60 70 50 dnevne konc. (µg/m 3) 60 40 30 30 20 20 10 10 0 0 31.maj 30.maj 29.maj 28.maj 27.maj Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 26.maj 25.maj 24.maj 23.maj 74 22.maj 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v maju 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in May 2013 21.maj Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 20.maj 19.maj 18.maj 17.maj 16.maj 15.maj 14.maj 13.maj Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12.maj 11.maj 10.maj 9.maj 8.maj 7.maj 6.maj 5.maj 4.maj 3.maj 2.maj 1.maj Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center Maribor Center Nova Gorica Novo mesto padavine (mm) 40 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 5 10 cp (µg/m3) 15 20 25 št. prekorač itev 24-urne MV 30 35 40 45 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v maju 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in May 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 35 dnevne konc. (µg/m 3) 30 25 20 15 10 5 0 31.m aj 30.m aj Iskrba 29.m aj 28.m aj 26.m aj 75 27.m aj 3 25.m aj Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v maju 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in May 2013 24.m aj 22.m aj Maribor Vrbanski p. 23.m aj 21.m aj 20.m aj 18.m aj Maribor Center 19.m aj 17.m aj 15.m aj 16.m aj 13.m aj 14.m aj 11.m aj 12.m aj 10.m aj 9.ma j 8.ma j 7.ma j 6.ma j 5.ma j 4.ma j 3.ma j 2.ma j 1.ma j Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY Air pollution in May was on the level of April. The weather was very changeable with frequent precipitation and lower temperature than would be expected. Concentrations of PM10 and PM2.5 were low. On 1 May due to the burning of bonfires the limit daily concentration of PM10 was exceeded on monitoring sites Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad and Celje. At the monitoring sites of Ljubljana Center the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. NO2, NOx, CO, SO2 and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. Ozone concentrations were in May lower than in April and never exceeded the information threshold. The 8hours target value was exceeded at seven monitoring sites. 76 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2013 Earthquakes in Slovenia in May 2013 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2013 zapisali 173 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 41 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0, in za enega šibkejšega, ki so ga čutili prebivalci. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2013 zapisala državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2013 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Maja 2013 so prebivalci Slovenije čutili pet potresov. Prvi se je zgodil 2. maja ob 6.08 po UTC v bližini Šmarjeških Toplic. Potres je imel lokalno magnitudo 0,8, čutili pa so ga posamezni prebivalci Semiča. Naslednja dva potresa sta se prav tako zgodila v bližini Šmarjeških Toplic, 6. maja ob 21.09 po UTC z lokalno magnitudo 1,3 in 7. maja ob 9.14 po UTC z lokalno magnitudo 1,4. Potresa so čutili posamezni prebivalci Novega mesta, Otočca, Šentjerneja in Šmarjeških Toplic. Pri drugem od teh dveh potresov (7. maja) so prebivalci po preliminarnih podatkih slišali le zvok. V bližini Metlike se je 20. maja ob 4.05 po UTC zgodil potres z lokalno magnitudo 1,0, ki so ga čutili posamezni prebivalci Metlike. Pri Metliki se je zgodil še en potres 31. maja ob 8.31 UTC. Potres je imel magnitudo 1,2, posamezni prebivalci Metlike pa so ob potresu slišali zvok. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2013 m 30 8 38 18 6 33 36 34 6 8 36 9 1 9 18 19 14 15 40 20 28 46 2 Zem. širina °N 45,59 45,86 46,11 45,30 45,27 45,29 46,12 45,26 45,30 45,29 45,29 45,30 46,87 45,86 45,80 45,81 45,87 46,05 46,08 45,41 45,26 45,64 45,83 Zem. dolžina °E 15,05 15,18 14,82 14,97 14,95 14,97 14,90 14,95 14,95 14,97 14,95 14,96 15,06 15,19 15,33 15,33 15,18 15,73 15,69 14,45 14,96 15,20 15,11 8 36 45,89 15,89 7 19 20 20 22 22 4 4 17 32 5 17 34 45,66 45,64 45,62 45,30 15,20 15.33 15,44 14,52 11 0 8 9 5 23 21 3 46,97 15,40 0 2,1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 23 24 24 25 26 26 27 28 29 29 30 30 31 23 0 23 0 2 10 8 20 3 21 6 20 8 26 52 22 34 6 59 37 45 6 44 29 16 31 46,17 45,88 45,38 45,91 45,59 45,83 46,02 46,40 46,40 46,48 46,08 46,40 45,63 15,91 15,02 14,30 14,58 14,56 15,45 14,99 15,83 15,84 14,99 14,82 14,97 15,28 7 14 10 9 16 3 5 7 7 11 10 10 9 1,6 1,5 1,4 1,7 1,1 1,1 1,0 1,2 1,1 1,3 1,1 1,2 1,2 Leto Mesec Dan Žariščni čas 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 6 7 7 7 9 9 11 11 13 16 h UTC 0 6 3 7 10 15 17 19 20 20 20 1 23 21 6 6 9 15 17 5 23 14 23 2013 5 17 2013 2013 2013 2013 5 5 5 5 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 Globina Intenziteta Magnituda km 10 9 12 15 13 12 13 7 13 12 17 7 0 9 3 3 9 12 10 11 3 8 9 EMS-98 ML 1,6 0,8 1,0 2,1 1,9 1,3 1,2 1,8 1,8 1,1 2,8 1,7 1,2 1,3 1,0 1,0 1,4 1,5 1,6 1,1 1,3 1,1 1,2 78 čutili čutili zvok 1,2 čutili zvok 1,0 1,0 1,0 1,0 Področje Hrib pri Koprivniku Koti Mala sela Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Roviišče Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Preitenegg, Avstrija Koti Mihovo Cerov Log Roje pri Trebelnem Orešje na Bizeljskem Ravno Brezje, Hrvaška Podkilavac, Hrvaška Ravna Gora, Hrvaška Pugled Jablan Bukovje Bistransko, Hrvaška Semič Metlika Ozalj, Hrvaška Rijeka, Hrvaška Feldkirchen bei Graz, Avstrija Radoboj, Hrvaška Dolenji Vrh Kučeli, Hrvašča Želimlje Gorači, Hrvaška Črešnjevec pri Oštrcu Vodice pri Gabrovki Zgornja Hajdina Draženci Zgornji Razbor Gorenji Log Lepa Njiva Krivoglavice SVETOVNI POTRESI V MAJU 2013 World earthquakes in May 2013 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2013 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 23. 5. 19:04 23,03 S 177,11 W 7,4 171 Tonga 24. 5. 05:44 54,87 N 153,28 E 8,3 609 Ohotsko morje 24. 5. 14:56 52,22 N 151,52 E 6,7 623 Ohotsko morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2013 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2013 79 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.