Poštnina plačana v groto vini Leto LXm. št. 36 V Ljubljani, v četrtek Ij. februarja 1930 Ccc SLOVENSKI Izhaja vsaJc dan tx>poldne. izvzemši nedelje in praznike. — foiserati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst Dšn 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. »Skrvenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — NaSe telefonske šlevilke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ITALIJA ZAPUSTI LONDONSKO KONFERENCO? Italijansko razburjenje zaradi francoskih zahtev — Napadi Italijan skega tiska proti jugoslovenskemu Loti doti, 13. februarja- Diplomatski tfopfsnlk »Dal1y Telejzrapha« poroča svojemu listu, da se razpravlja v krogih ameriške delegacije zadnie dni slede na odpor Japonske pri pogajanjih za znižanje tonaže o zmožnosti proglasitve neodvisnosti Filipinskega otočja. Amerika misli, da bi neodvisnost Filipinov pomirila Japonsko, ki bi v tem primeru bila morda bolj naklonjena ameriški tezi o znižanju vojne mornarice. Včerajšnji razgovori med BriandOm in Macdonaldom so izzvali veliko raz- burjenje v krogih italijanske delegacije. Izvedelo se je namreč, da ie zahteval Briand v sporazumu s Tartfieujem za francosko mornarico 724.0^0 ton globalne tonaže. Glede na to zahtevo se ie snoc? naglašafo v krogih ital?]anske delegacije, da bo Italija zapustila londonsko konferenco, če bi ostale velesile pristale na to zahtevo Francije. V krogih ostalih delegacij tem italijanskim grožnjam ne pripisujejo posebne važnosti in vidijo v tem samo manever italijanske delegacije, ki skuša na ta nač?n izzvati Tržaški atentat pred rimskim parlamentom Nad 200 oseb aretiranih — Urednik Neti umrl, ostali ranjenci pa se bore s smrtjo Rim, 13. februarja Aterrtat z ekrazitom na uredništvo »Pooola di Trieste« bo naše*! odmev tudi pred parlamentom. Poslanec Coselschi. ki je igral za čas zas-edbe Reke po D' Annunzije-vih četah važno vlogo, je vložil na notranjega ministra interpelacijo z vprašanjem, ali je atentat proti tržaškemu glasilu v zvezi s teroristično akcijo kakega-ta Jn-e ga inozemskega društva. Isti poslanec je nalovil tudi na zunanjega ministra Grandija interpelacijo, v kateri zahteva, naj ilalijanska vlada opozori nekatere inozemske vlade na sistematično in obrekljivo ofenzivo, ki jo razvija del inozemskega tiska proti lojalni mirovni politiki Italije povodom miroljubnih dogovorov med Italijo in avstrijsko republiko. Trst, 13. februarja. Kakor poročajo današnji listi, je bilo v zvezi z bom ni m atentatom na redakcijo glavnega fašističnega glasila v Trstu »Popolo di Trieste« včeraj aretiranih nad 200 ljudi. Hišne preiskave se nadaljujejo. Atentat je zahteval tudi že prvo smrtno žrtev. Urednik političnega dela »Popola di Trieste« Fernando Neri, ki mu je odtrgalo obe nogi, je podlegel težkim po- škodbam. V bolnico so ga pripeljali nezavestnega. Po operaciji se je za hip zavedel ter izjavil: »Sedaj mislim na ozdravljenje, potem Da pride maščevanje«. Preiskovalnemu sodniku ie izpovedal, da je videl par minut pred eksplozijo na stopnicah dve neznani osebi. Kmalu zatem ie padel Neri ponovno v nezavest, iz katere se ni več prebudil vn je včeraj dopold-ne umrl. Za n'esrnvr smrt Da se je zvedelo šele danes. Fer nando Neri je bil star 35 let. Rodom je bil iz Ancone ter je bil eden g!avn;h fašističnih voditeljev v Trstu. Ostali fcrife ranjenci, urednika Apokmio Dante in Anton Misich ter redakcijski sluga Marcel Bole se bore s smrtjo. Pri eksploziji so dobili strašne rane rn zdravnki nimajo več upanja, da bi jim rešili življenje. Redakcija »Popola di Trieste« ie pre>ela povodom smrti svo;ega č^na številne sožalne brzoiavke iz vseh krajev Italije. Tržaški prefekt je osebno izrekel sožalie direkciji lista in obenem sporočil pozdrave MussoFnija novinarjem in ostalemu osobjn »Popola di Trieste«. Slovesna otvoritev železnice Rogatec-Krapina Nedeljske slovesne otvoritve nove železniške proge se bo udeležil tudi prometni minister inž. Radivojević — Otvoritveni vlak bo vozil iz Krapine v Rogatec LjuMjana, 13. februarja. Kakor smo že poročati, se bo vrSila v nedeljo 16. t 31. slovesna otvoritev novozgrajene že4c«niške poge Rogatec-Krapina. Prvotno smo poročah, da odide otvoritveni vlak z gosti ter predstavniki ci vrtnih in vojasku oblasti iz Rogatca proti Krapini. Po sedaj točno ugotovljenem programu se slavnost prične v nedeljo ob 10.30 dopoldne v Krapini. Tja prispo gostje iz Zagreba in drujcih krajev s posebnim vlafcom, ta" bo iz Zajrreba odhajal cb 8.30 dopoldne, fcz Kraoine bo z zelenjem in državnimi zastavami okrajem' posebni vtek odšel ob 11.30 ter bo obstal na vseh postajah do Rogatca, t j. na postajah Djnrmanovo, Sv. Rok-Lupiniak m Dnbovec Na postajo Rogatec bo prispel posebni vlak ob 12.42. kler se bodo kakoT na drugih postajah vrščfi po-zdravj in nagovori predstavnikov oblasti in lokalnih korporaoij. Ob 12.54 bo vlak odpeljal na postajo Rogaška Slatina, kjer bo v zdraviliškem domu skupen slavnosten obed. ki ga bo priredila banska uprava dravske banovine gostom na čast. Kakor nam danes javljajo iz Beograda, se bo slovesne otvoritve za Rogaško Slatino v tujskem pogledu važne proge udeležil osebno prometni rnnrster inž. Radšvo-jević. Po banketu se gostie zvečer odpeljejo z vlakom proti Zagrebu. droga pa proti Lurbljani in Mariboru. Nesreča na Savi Beograd, IS. februarja. AA. Včeraj sta hotela dva dijaka preveslati Savo z desne, ga na levi breg. Nesrečno naključje je hotelo, da je parnik ^Hercegovina« zadel v njun čoln in ga prevrnil. Sedemletni učenec ljudske ŠDle Savko Bolović je našel smr! v mrzlih savskih valovih. Premestitve v poštni slnžbi Beograd, 13. febr. »SflužTbene Novine« obiavPa'o večji ufcaz o premestitvah v poštni službi. Na področju dTavske poštne ba-novne so premeščeni: k pošti Grahovo pri Girknici Ivanka Grad b Orosunfja; k Pošti Zreče Ana Lenko te LjuMjane; k pošti LruW:ana 11. Mara Koc*»anČ*č *z Zreč. Ida B-rlai rz Maotoe pri RakeJun in Marija Po-renta iz Sevnice; k poŠti Murska Sobota NT:kola:a Uhana rz Kos. Mitrovice; k poštt Ormož Raiada Scnodiš iz Hrastnika; k pošti Rfibn»ica na Dolenjskem Franja Mak iz Smartna ob Pafej in k pošti Sevnica Draga Undic rz Liubrjane. Imenovanja v veterinarski službi Beograd, 13. febr. Za veterinarske pristave v 1-7. so imenovani pri sreskem poglavarstvu v Kočevju Maks ŠHbar, v Kr-šikem Leopold Vari. v Skofji Loki Franc Gofiar, v Logatcu Franc Prime, v Laškem dr. Fran Jerina. v Dravogradu Pavel Kolčne, v KonHcah Anton1 UrsMč, v Gornjem »radu Fran Samec, v Murski Srboti Josip Samec in Josdp Serbec, v Prelogn Veko-slav StfMer. v Crnomfhi Rafael rpavic, v Boh. Btetrici F*Kp Pahor. Pri«topaf*e k Vodnikovi družbi pritisk In izsiliti pariteto s Francijo. Rim, 13. februaria. »Gioroale d'Ita-1ia«c razpravlia v daljšem članku o londonski konferenci ter hudo zameri a ne-zainteresiranemu inozemskemu tiskn, da se sploh vmešava v to zadevo. Zlasti ostro napada J'igoslovensM tisk, ki očita Italiji sovražne tendence in ga napada da se sploh bavi z londonsko konferenco, ki da se Jugoslavije prav nič ne tiče. Spomini Clemenceauja Pariz 13. febr. Te dni ie izše-l prvg odtis najnovejše knyge spomnov pokojnega francoskega državn ka Clemenceu-a pod nas'ovrm» Veličina in težd'na zmage«. Knjiga bo izzvala nedvncnno ogromno semzaci-jo. ker vsebuje pr Jarke jn trditve, ki so bMe doslei več al' manj Še docela neznane. Clemence^u ostro napada v svojS kn"ga maršala Focha. nf mstrskejca predsedTka Poicareia in pre^'in^a poKtfko. ki je uničila niegovo delo v VersaiM-esu. Ostro kritizira Focbovo s trate**-o in očita vrhovnemu po-velinku ameriških čet popolno nespoooft-nost. V posebnem poglavaj govori o Nemči-H m vidi v njej nepob- ^JšTnvega sovraž-n'ka Francije in evropskega nužni. V zadnjem poglavju svoje kn^ge govor* z ogorčenjem o Brandovi m;rovni poBfU m svari pred b^očo vojno, fcj se mm zdY ne'z-ogibna Za knjige vlada to^lco zanrmarpe. da ie že vnaprej naročenih nad 2CO.000 Izvodov. Mednarodna repara-cijska banka Milan. 13. februarja. Člani organizacijskega odbora Mednarodne reraraeijske banke so se včeraj sestali v prost rih »Banče italiane: v Milanu Vršila se h razprava o dffinitivni organizaciji reparacijske banke s sodelovanjem vseh večjih emisijskih bank in ameriškega velekapitala. Tozadevna pogajanja ugodno napredujejo. Dosežen je bil tudi sporazum o akMeanju konference guvernerjev emisijskih bank. Kljub odporu Nemčije in guvernerja nemške narodne banke dr Schachta je bil določen za generalnega ravnatelja Mednarodne repa-racij*ke banke Francoz Queesay. izgredi v Frankfurtu Fraukfitrt, IS. februarja, g. V Oplovih tovarnah je prišlo danes do komunisteuih izgredov Komunistični agitatorji iz okolioe so pod vodstvom pruskega d želn jzborske-ga poslanca Oskarja Miillerja in bessen-skega poslanca Sumpte vdrli v tovarniško pos'opje, naščuvati delavce ter jih skušali pregnati od dela Agitatorji so delavce potegnili od str j'ev ter skušali pogasiti ogenj v kotlih. Komunistični delavci so se priključili nasilnežem. Za vzpostavitev miru je prišel addelek orožništva in pozneje še 200 mož policije iz Darmstad'a, ki so obkolili tovarn 3. Oba poslanca so prijeli, in sicer Miillerja v trenutku, ko je hotel preplezati zid okoli tovarne. Mussolinijev poset pri papežu Berlin, 13. februarja. Rimski dopisnik glasila cen t ruma *Germanie« poroča, da računajo, v dobro poučenih krogih, da bo ministrski predsednik Mussolini v kratkem posetil papeža. Ta avdijenca bi bila povsem v skladu s smernicami, ki jih je razvil v svojih razgovorih s papežem glavni fašistični tajnik Turatri. Obisk MnssolrniJa pomeni novo akcijo za izpopolnitev položaja, ki so ga ustvarile lateranske pogodbe. Carinska konferenca v Ženevi Bukarešta. ia februarja. Finančni minister Madgaaru bo potoval na delu romunske delegacije na carinsko mirovno konferenco v fctnevo. Minister se by v Zenmri pogajal tudi z voditeljem bolgarske delegacije Antippo glede pogajanja za trgovinsko pogodbo v Berlinu. V rumun«kih oltHjoa-nfh krogih upaj5, da bo sklenjena z Nemčijo rrcovinsVa nogodha kljub tomu. da Nemčija note nižati uvozne carin* no silo* i Nepotrebno razburjeni a in hujskanje Kratek odgovor na »SI o vence ve« napade in vesti o odpravi slovenščine kot učnega jezika na ljubljanski univerzi V torek je *S4ovenec< objavil porodilo iz Beograda o posvetovanhi rektorjev univerz s prosvetnim ministrom B. Maksin>r-vićem o novem univerzitetnem zak-onu. V tem poročilu stoji tudi stavek »Zanimivo ]e. da pravi zakon, da le uradni jezik na vseh univerzah srbohrvatskl«. Na pod'agi tega poročila, kj ga je »Slovenec* dob"! i2 bogve kakšnega vira in ki je b'To bržkone »izporprlmeno« v njegovem uredništvu, je v sredo ob avli uvodnk, v katerem se razburja zaradi dozdevne odprave slovenščine na ljubljanski univerz' ter p-"še med drugim: »Kakor nt higoslovenske narodne in kulturne skupnosti brez Srbov tn Hrvatov m brez srb^-hrvatskega jezika, tako st je ni mogoče m *fiti brez slovenskega, ki prinaša vanjo slovenskega duha, >o ž nJim prostora in bistveno ob^ruie. Ne W tega ponavljali, če ne bi brali včerai notice da se v načrtu novega vseučiliščnega zakona do'oča kot učni iez*k na vseh naSih univerzah srbohrvatski«. Predvsem ugotavljamo, da je >SIoven-čev« uvodničar bral notico, ki jo otnenla. v svolem lastnem listu, o kateri niti sam ne more trditi, v koHko je verodostojna. Naš dopsnik se ie informiral v Beogradu na meroda^en mestu, v koliko ie »Slo-venčevo« poročilo od 11. t m. resnično tn ie b:1 pooHaSčen. da ira demantira kot popolnoma neresn:čnega in tendenčnega. o čemer je >Sflov Narod* tudi poročal včerai pod naslovom »Nepotrebno razburjenje«. S tem itf bfla zadeva lahfko končana. Toda >SVo vencu«, ki zasleduje oči vidno svoje posebne namene, pri čemer se ne plaši r*ti ziorablianta našega najvišjega znanstvenega zavoda, ie kinih temu začutil potrebo, da se obrecne ob našega beograjskega dop:sn'ka. pri Čemer trdi. »da le vprašanje slovenščine kot učnega lezTka po na-š*b popofnnma zanesljivih Informaellah Wlo radne dni v resnici v razpravi<, nakar pravi: »Kar se tiče da se nr-lo izraztmo. ore-drane trditve »Narodovega« beosraiskega dopisnika, da je naša vest bila tendencioz- na, to ogorčeno odklanjamo, ker nk; ~m niti naš beograjski dopisnk, trimamo navade s; kakšne vesti izmišljali.; No, ^Slovenec« se je istočasno udaril samega sebe po zobeh. V novem poroiiiu iz Beograd-i objavlja namreč istočnMir 'v iavo rektorja ljubljanske univerze Jr. D lenca. Icj je bil osebno pri vseh posvetovanja o univerzitetnem zakonu navzoč i rt pravi: »V nobenem osnutku prav posebno pa tudi ne v onem. ki je Izšel iz vrhovnega zakonodajnega sveta in lz posvetovanj vseh treh rektorjev ter prosvetnega ministra dr. Maksimovića, nI govora o tem, da bi so kot uradni jezik naših univerz določila samo srbohrvaščina. Pcleg tega sem pri me-rodainih ćin'teljih prosvetnega ministrstva dobil zagotovilo, da o taki nameri ni govora in ne bo. Prepričan sem, da bi taka odredba pomenila naravnost preobrat v dosedan i vladni politiki, ki prav grtovo nI nameravan«. Rektor ljubljanske univerze ;e torej PO« trdiJ v polnem ofesegu demanti -Slovent::-vega* poročila, Id ga je objavil včeraj »Slov. Narod« m zaradi katerega se danes katoliško glasilo razburja, ker mu gre oč* vndno le za hujskanje. S tem je sove da ovržena tudNa .SlovoLčevo' nesramno pripombo, da opaža zadnje čase v kogfh, ki so »Sloven-skemu Narodu« in njegov* ideolog-ijl zc:t» blizu, tendence za ofcrn je vanjam dobna slovenskega naroda m da bere »Slovenc«;-va« gospoda članke tn predavanja, v kateri^ se čisto nežen!rano postavtja trditev, da je slovenski jezik ovira za uresničenje jugo-slovenskega narodnega edinstva, ne odgovarjamo ker za to ne de*pr:nasa nobenih konkretnih dokazov in ker je katoliško glasilo z objavo izjave UuM-janskega rektorja samo dokazalo, koliko so vredna njegova poročala in trditve. Pametnermi, predvsem pa poštenemu človeku mora to zadostovali. Afera generala Kutjepova Demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Parizu — Boljševiki so hoteli ugrabiti sina velikega kneza Cirila — V Varšavi našli truplo šoferja generala Kutjepova Pariz, 13. februarja. Razburjenje zaradi ugrabijenja generala Kutjepova vedno bolj narašča. Sovjetsko poslaništvo je policijsko zastraženo, da se preprečijo neljubi dogodki. V torek zvečer se je zbrala pred sovjetskim poslaništvom velika množica demonstrantov, ki je burno vzklikala proti sovjetskemu režimu Poslaništvo je bilo obkoljena s kordonom policije, ki je končno razgnala demonstrante. Policija izjavlja, da bodo imele francoske oblasti najkasneje v 48 urah nepobitne dokaze, da so Kutjepova odvedli boljševiški agenti. Varšava, 13. februarja. V nekem javnem stranišču so našli truplo Rusa Lambova, ki je pt el tz Pari?a in imel pri sebi potni list pariškega sovietskega poslaništva. Policija doslej še ni mogla dosmati. ali gre za umor ali pa samomor. Lambov je bil svotfečasno Šofer generala Kutjepova. Pariz, 13. februarja. V zvezi z afero generala Kurjenova poziva današnji »Matin« vse, ki so bili pod pritiskom moskovske GPU soudeleženi pri ugrabljenju generala Kutjepova. naj se prostovoljno javijo oblastem. Zagotavlja jim, da jim bodo dodeljeni najuglednejši francoski za'govomiki In da bodo ostali brez kazni. Iz krogov ruske emigracije poroča list, da je ugrabljenje generala Kutjepova samo del velikega načrta sovjetskih mogotcev, ki hočejo ugonobiti vse voditelje ru^ke emigracije. Baje obstojajo dokazi, da nameravajo isti ljudfe, ki so odvedli generala Kutjepova. ngTabiti tudi 1 Nemega kmeževiča Vladimira, sina velikega kneza Cirila. Kneževič Vladimir in njegov petletni brat sta zato pod strogim policijskim nadzorstvom. V Kutjepovi zadevi ni beležiti novih momentov. »Liberte« je prlpri^ana. da ie treba iskati krivce, ki so odved'i Kufcjepova, na trgovinskem zastopstvu GPU v Berlinu, d očim polaga »Intran«igeant« posebno važnost na sledi, ki vodijo v Anwers. Policija zasleduje afero trenutno v najmanj šestih smereh. Pariz. 13. februaria. A A. Preiskovalni sodnik Delale je naznanil novinarjem, da bo prihodnje dni -prišlo do sencacijona'ne?a prevrata v aferi generala Kn*f^ova. 5 ten bo ves ti »ločin pojasnjen. Po informa- cijah lista »La Lihe rte« ie bil general Katje; ; v prepeljan v Berlin ter zaprt v tamošnjem ruskem poslanfctvu. Tu so ga baje trpinčili, da bi mogli doznati imena njegovih konfidentov v Rosi j L Noč izdaje veiefiuB tKrJor največjih ametariv>v. Laro Hanson, Lya de Putti, VVanvick VVard Ruski spor z Japonsko Varšava. iX februarja. M. Tukajšnje glasilo ruskih emigrantov ,Za svobodu« poroča iz Harbina, da je sovjetski poslanik v Tokiju vložil pri japonski nadi oater protest zaradi izplačila zneska 1.400000 japonskih jengov iz zapuščine admirala KolSaka zastopnikom ruske emitrracije Atamanu Soj m ovu iD generalu Bodjaginu. S>vjetsTd poslanik je opoioril japonsko vlado, da bo moskovska vlada poti vzela riAJodlo?nefše !:orake, da zavaruje interese sovjetske Rusije. Kot prvi ukrep v tej amert naj smatra Japonska zabrano, ki jo je odredfla sovjetska vlada zn vsa denarna naročila japonskih trgovcev^ in zaenkrat odpoved vsake materijalne podpore japonskim podanikom, vse dotlej, dokler ne bo rešeno vpraSanie K Mrakove zapuSčine. Borzna ooro£iIs, UUBLANSKA BORZA. Devize: Amsfendam 22.78, Berl^ I3-54J5 do 13.5725 (13.5575i, BroseJj 7.9151. BudmpeSsa 9 9238, Car* 1094.4—1097 4 (1095.). Dunaj 7 997S, London 276.15, Pariz 222.4«, Praca 167.71 tfo 168.51 (168.H). Tr« 296.32—296.32 (297.32). INOZEMSKE BORZE. Ccrih: Beograd 9.1 ?75, Pa.nfz 20.30. London 25.20. New York 516.37, Bruselj 72.225, Milaii 37.1 a Madrid 65.5. Berli-n 12.170. Dunaj 72 OS. S^ffla 3.74S8 Pra-ea 15.34. Var?ava 58.075. Ba*diinj>e&ta rnfkav je razviden lep oapredok jedrtot« ▼ lanskem lotu. Lani j« vstopilo ▼ jednoto €716 novih ela-nov (4473 odraslih in 2243 otrok). Umrlo je 414 članov, crtanih pa je bilo 1171- Cisti na-prede* na -lauatvu maia torej 1888 elan :>v. Jednota je Stela 81- decembra «2.130 Članov v obeh oddelkih- Tekom lota Je bilo ustanovljenih 3* novih druStev. Od Uh je bilo netanovljenih samo v dnuri pokmd lota 28. SJTPJ je napredovala tudj glede prsm oženja. Finančni napredek v zadnjih šestih mesecih masa 281.523 dolarjev, v ćelom letu pa 4J5-354 dolarjev. Dne SI. decembra je imela SNPJ 4,174.584 dolarjev premoženja, Dne L juUja 1988 je začela jednota po sklepu zadnje konvencije poeojevati denar svojim elanom na aeintyi_&e in poslopja. V prvih gfeetib meser.ib sna$ajo posojila okoli In-Ono dolarje^. Zadnjega pol lota je jednota plaćala 336 •nerae^ svojih elanov. Najvefc operaeij je bilo na slepiču, namreč 185. Zborovanj* je sklenilo, temeljito peorga-nMrati mladinski oddelek. Sprejmejo ee ntv *e pravila, zviša zavarovalnina in aseeraent porazdeli v tri starostne skupine. Poročali smo Se. da Je sadnja konvencija sklenila dati vzpodbudo za federacijo jugoslovanskih podpornih organizacij v AmeHkL V to evrho s* je SNPJ obrnila na vse jedno- ta, sveze in »jednine, naj izvolijo aaatopnike za bkupno facjjer e__eo. Dotlej sta te odmli vabilu le Hrvatska zajednica in Jugoslovanska podporna vreza _SIoga<. Druitvo sv. Družine v JoUetn je odgovorilo, da predloži vabilo glavnemu odboru, ki zboruje tekoči meoer. Oetale organizacija Se nieo odgovorile, SNPJ je po vež brezaspeSnih intervencija* končno vandale dosegla pri domini jas^ki vladi v Kanadi, da lahko nabira tamkaj «e*e člane in da organizira aretira. Zdaj bo treba dobiti dovoljenje v Iste evrho ie v nekateri b provincah. Provinca Ontario ga je Se dala. Predao eo oaSi ameriSkJ rojak) dobili od kanadske vlade omenjeno dovoljenje, eo jim delali velike ovire; aretirali so celo odbornike nekega nedavno ustanovljenega društva. Sedaj nudi Kanada našim rojakom široko področje za organiziranje jugoslovanskih izseljencev njihova druftva. Zanimivo je, da je bila vsa knjižna zaloga Književne matice razpecana v sadajih Šestih mesecih. Uprava matice hreni samo ie po nekaj izrisov vsake knjige, Id ostanejo ▼ ar* hirn. Nadzorni odbor je poročal da nas« na. predek v drugi polovici lata v po'mrtnb> ekem sklada 192.816 dolarjev, v botnilkeio 35.711 dolarjev, v odgkodnln«k«tin 1249 dolarjev, v »kladu izrednih podpor 11.742 dolarjev in v koBveneaom skledo 7177 dolarjev. Nazadoval je le upravni sklad za 9031 dolarjev zaradi velFHh 6tro5kov po konveniji, n. pr. zaradi ttekanja In raspniirjajija pravil itd. Babilonska zmešnjava oživljena O zmešnjavi jezikov, kakršna je bila takrat, ko so zkjaii babllonsikj stolp, se govori v j*joxk)vin- samo enkrat. Drugič bi se (aisko govorilo pri nas, ako pogledamo naše dnevnike bi neke leposlovne časopise. Med* te-n ko 2T_ pri prvih mnoso na rovai taste amerikanske naglice, s katero se tisktjo, se pri mesečnikih ta olajševalna okolnost se di vtpoštevatj na noben nač_n- Povesti o babilonskem stolpu se človek samo lahno nasmeje, ko naleti na take koJobooije, kakršne hna najmlajši slovenski leposlovna mesečnik »Modra ptica<. Dobdvajo sa kot nameček — sam ne veš. kaj vse lahko dobiš — naroonfki na knijpe nedavno ustanovljene književne založbe v Linbljan«!, ki ?ma namen, da »poda tekom let Slovencem vsa najboljša dela svetovnih pisateljev, obenem pa da psuarao sledi vsem važnim do-taačfai Kteraminii pojavom »Modra pičea« nam v prvih treh številkah še nI pokazala, kak namen ima in kaj zasleduje. Njjena vsebina ie r_7?meran_, r__i>i.ta tn neenotna tn nroetjKško — o tem je bolje molčati. Po »snovi družfce bi cnoraJa brin" nekaka vodnica v pTevaianju tn prinašata vzorne prevodne sestavke, ocene prevodov in infor-o^trvno-esejistične članke o p&satetjiSi. Temo cilju se Hst, k? prinaša obenem izvirne črtice, podpovprečne cene podlis&ov, in literarno esej, doflea-j slabo iiilMUDiile, kaKS fvevodi so večinoma samo slaba poskusi Pri vsem tem nam postane jasno edino to, da je > Modra ptica« z goli reklamno ©lasik) založbe si to v jaiko neokusni obliki. Sicer hi skoro ne bOo vredno dalje govoriti, če P* sa drodba ne uadela ta&o važne naloge, kot je prevajanSe, če ne bi ootel bdtf list vodnik v prevajanju m zlasti če ne bi ftnel neke posebne »odlike*. kModro pr1co< in njene nestvore: Tolstojevo novelo (w Vstajenje) ter Dostolevskljev roman (in Zapiske)! Na podlagi vsega tega ne morem priznati, da *je (revije) nismo zanemarili, temveč, da smo se resno zavzeli zanjo«, ampak moram nasdassit?. da rev4?a sama kaže, kacn se bo ra-rvfta«. List takšen, kakršnega ima. mo pred seboj, ne pomeni samo irJČIo, marveč celo velikanski minus in škodo, Takib »modrin* ptic mi ne potrebujemo! S, B. Brivnice ob nedeljah Tudj meni dovolite nekaj beeeb na toca-devni članek. Lep^ se sliši, ko pravi goep. pioec zadnjega članka, da zakaj bi se ravno brivcu odtegovala pravica do nedeljskega počitka. Kdo pa ni rad prost, posebno če je lepo zunaj in ee ima kaj smiela za prosto naravo. Toda to* mu ni vedno tako. Tudi natakarji bi bili radi prosti, pa ne morejo biti vedno ob nedeljah, čeprav je Ljubljana športno mesto, kakor jo pisec imenuje. Sicer pa pustimo Ljubljano in se ustavimo na meji, miroma lakoj za mejo. Tam so tistS brivci, ki streme za tem, da bi delali ob ne deljah, ko bi zaslužili toliko, da bi polteno živeli. Kje pa naj človek misli na turistika, ko je pa doma pomanjkanje ? Lahko je reci Seet dni dcJaj, eedmi dan pa poSvaj. Blagor tistemu, ki ee Lahko ravna po tem načelu. Tudi delavstvo ni tola prosto, kot omenja pisec. Ne rečem, so delavci, ki so prej posti, eo pa tudi tata" delavci, ki ne delajo samo od gotovo do gotove ure- Ce ima družino, poleg tega pa slabo plačo, išče še drugo delo, ne samo tisto, ki mu ga nudi tovarna ali katerokoli podjetje, če bi pisec pogledal malo bolj natančno čez mejo Ljubljane, bi gotovo imel drugačna mnenje o nedeljskem počitku. Trditev, da počiva delo v naši stroki ob nedeljah v vseb ovTopaTdh mostih, tudi ne drii.. N. pr. Beograd je e^ropeko mesto, pa delo ne počiva, Zagreb ima pa tudi drugače urejeno. Tam so brivniet» na periferiji laJUo odprte, Ie notranji Zagreb ima zaprte. Tako se lahko uredi tudi v Ljubljani. Kaj Se določi gotova meja. do katare morajo bftf brivni-ee zaprte m od katere so lanln odprte, pa n« bo LjnbTfana izjema. Da počiva delo ob nedeHah ie ptiMiftno 11 let, je res, toda samo v notranji Ljubljani. Xa periferiji pa počiva šele poldrugo leto in te le zaradi nesporazuma med brivci. Danes vsak teh brivcev pogreša nenadomestljivo nedeljo, zato tudi vsak hrepeni po nedeljskem delu, čeprav bi mo bilo ljubee, če bi bil lahko prost, toda tistih časov-ni več. Hvalenen sem piscu na nasvet, da naj se bavimo mod tednom, ko nfmamo strank, s izdelovanjem cenenih lasulj. Radoveden pa la, os bi piaac lahko preskrba] toliko odjemalcev, da bi lasulje lahko raapecalj, ce bi jih vsak todčlovaL Podeželski odri ravno ne kupujejo velik) lasulj, kar nimajo denarja. Kadar jih potrebujejo za predstavo, ai jih sposodilo, kakršne pač rabijo. Za zabavo delati pa ne fra, kaj ne, g. pisne. Skratka, piscu želim dobro zabavo v oa, ravi, mi pa, če nam bo a novim zak>nom dovoljeno nedeljsko delo, bomo tudi imali zabavo s straoicami. ki na gredo v narava pri delu, popoldan, ko bo pa »prto. as bonn pa tudi lahko na uži H svežega iraka in bomo v pone*Mjak zopet Čili čakali večera itd. do sobote. Tudi brivffe ^periferije. ^ Unravf draaJUČa et. K* PrtNi. Na drsališču »S. K. Itrit« vftda letos Wka auariiija ko: Se nobeno leto ne. Nujno prosimo upravo, da ?c vsaj maJfo pobnga za vndrž*fv%j\je reda, da prepove pojanje no tako majhnem dr^aHeu in, da ukane uaa popoldne trajajoči trening bockev sekcije, ker je drsališče že Kak premajtano. Ce pa ista smatra, da bo to ukjnjoujc za sport kvarno« naj omeji število vstopnic, da ne po človek vsak trenutek v nevarnosti. Kar ima uprava zapisanega glede reda na papirju, naj izvede v praksi in otroci ne bodo bodiii domov > krvavimi nosovi. — OCc. Jubilej najstarejše ljubljanske hišne posestnice V torek je praznovala svoj 8U. rojstni dan ga, Ivana Ster n, hjina pocestnica na Cmonsld cesti It ta Jubilantka je najstarejša hišna posestni ca v Ljubljani, toda to pri njei ni isaJzanimJveJSe, temvei to, da nosi svoiih osem križev z lahkoto telesno in duševno izredno čila, kakor bi jih na imela dosti čez petdeset. Ga* Ivana Stem je vdova po vojaškem kajpelniku. S svojo pridnostjo in žHavostio si je ustvarila svoj dom, ki je pa že dobro vrsto let tudi dom Številnih strank, ki vedo povedati, da je ga. Šternova najboljša, idealna hišna posestmea, izredno dobrega srca m uvidevna ter je marsikateri stranki s svojo dobroto prihranila mnogo gorja v teh hudih časih stanovanjske mdzerije. Skratka, ona je Se iz starih dobrih časov in zato noče izkoriščati in odirati svojih strank. Pa imenitna je tudi njena prva hišica na Emonskl cesti. Učeni gospodje jo radi oi>i5čejo in ogledujejo ter preiskujejo, kajti zidana je na — rimskem zidu. Hišni temelji so ostanki starega rimskega z*du. torej tmH te starih dobrih časov. Ne samo svojim strankam, tudi drugim jubflantka rada pomaga, ker je dobrega srca. Kljub visoki starosti čita časopise, se zanima za vse m vsakega in se s svojo delavnostjo še vedno kosa z mnogimi po letih mlajSimi moškimi. Kljub osmim križem §e ne miruje ob pogledu na obilne sadove svojega dolgega, tudi trpljenja in truda polnega življenja, se vedno dela. Kot eni najstarejših naročnic »Slovenskega Naroda« ji tudi mi želimo ob jubileju Še mnoso let zdravja in sreče- Gostovanje nLa petit scene" >MaIo gledališče« ie v Parizu vzbudilo posebno pozornost z vprizarjanjem starega že pozabljenega gledališkega repertoarja. L. 1921 je ustanovilo potujočo skupino, ki ie nastopila že v vseh večjih mestih srednje Evrope. Prihod skupine >La petite scene« v Ljubljano je za nas prijetno teater-sko presenečenje v tej sezoni. Čeprav se vrste letos gostovanja v gledališču in koncertnih dvoranah še t večjo naglico, krJcor karnevalske prireditve in so prva in draga na§o publiko izčrpala, seveda v žepu bolj kakor duševno, ie bil sinoćnji prvi nastop Francozov v drami dosti dobro obiskan, dasi nj bilo gneče, kakor pri Spaniolcih m Coromedie Francaise. Nekako splošno slavo si je skupina La Petite scene pridobila zaradi svoje homogenosti in harmoničnosti in pa igranja v stilu, ki je moderen in tradicionalen hkrati. Te lastnosti skupine so tudi nas sinoči takoj osvojile. Skiipina je igralska enota in to pomeni že polovico uspeha. Zt naša drama nas vzgaja polagoma na enotnost v ansamblu, zato in ker smo videli tudj že Hudazestvenike, ki so predstavljali najpopolnejšo ansambelsko enota, nas razočarajo potujoče skupine z eno ali dvema zvezdama ter z ostalimi podpovprečnimi moč-mi. Glede stila je La petite scene naravnost zanimivo potujoče gledališče. Z neverjetno spretnostjo in okusom poda komad iz 17. stoietja s scenerijo v čisto modernem stilu. S tem naredi staro nekako moderno, našim očem prijetnejše in odgovarjajoče sodobnemu okusu. Zato lahko trdimo, da je v tem druga svojstvenost tega odra m ni čuda, da je s to vzbudil splošno pozornost Tudi nas je prijetno presenetil. Ravno tako je s kostumi So in nišo v starem rokoko stilu. n. pr. v >Drugem preesnečeitju v lju-bezoi*. Označili bj jih lahko z rokoko kostumi 20, stoletja. Takoj se seveda opazi, da niso delo Čisto francoskega okusa. Izdelani so namreč po načrtih Olge Šuman-ske. To je tudi edino, kar ni Čisto francoskega pri tej skupini, tz vsega ostalega pa veje pravi francoski duh z več stoletno kulturo in teatersko tradicijo, s tinesami in %irtuxu5uostjo ter izklesanostjo do zadnjih podrobnosti. Sinoči so gostje igrali najprvo tridoian-sko Marrvaux-Jevo komedijo »La seconde surprise de V amourc (Drugo presenečenje v ljubezni). Gre za ljubezen in samo za ljubezen z vsemi zapietljaji in odiietljaji, ki so neobhodno združeni z vsemi francoskimi Uuneaseoskimi stori jami: niti globljih psiholoških momentov ni v komediji, komika je pa skrajno fina, delikatna m lahka m tudi popolnoma enostavna. Komad sam torej ni mogel brti veliko presenečenje, J »trt, Hitri presstfecs.' Ana May VVong &k>vfea, dtvoi Kfeojto v fstoo m« »u. saakešje. bede in zabeve vslemeMs Parisa, v -»»vaCr bašadi gioboke. pretreetIH« BakaMi Princeza ButterHy >wjbeue* vk>f* *&avoe -jme ANE MAY WQNG! Jiaril Igralci, ki nimajo prirojene gracije ta tradicije, bi s tem komadom ne mogh zabavati občinstva in mu nuditi hkrati izreden umetniški užitek. Skoro eterična in vendar tudi patetična markiza (Matilda de Heeckerer), njena sobarica (Madeleine Ti-uavre). kavalir (Friderik dc Hee^keren), njegov sluga Lubin (Jean Villard). stari učenjak in bibliotekar Hortenstu* (Ray* mond Doroles) ter koočjno grof (Xavicr de Gourviile) so bUi igralska enota, katero bi lahko gledali Ln poslušali ne samo trt, temveč šest in še več dejanj zaporedoma. Prizori so sledili z matematično natančnostjo in v harmoniji do poslednjega giba. Melo-dijoznost jezika z vsemi nflansami nas je očarala. Eleganca, lahkota in čistot pred-našnaja je bila naravnost klasično popolna. Morda temu ali onemu ni bil všeč kava-liriers- manlrlzem, toda igra vneli se je vlivala v eno samo melodijo glasov in gibov. S svojo elegantno k omiko je gledalce najbolj navdušil Jean Vfllard. ki smo ga PO tem komadu videli v MoUerovi onodejao-ski komediji 'Le Mariage forcec v še odličnejši formi vPrisiljena cenitev« nam je pokacala klasičnega MoUera, sarkastičnega, strupenega pisatelja žgočih fars. Tipi starega Sganarella (Jean Villard), obeh učenjakov (Daroles in d* Aubignv) ter kokerne Dori-mene (Matilda de Heeckeren) nam ostanejo v spominu, kakor tudi ciganke, zlasti na originalne dekoracije k tej klasični enode-jartki, kj je res pravcata revolucija v sce-nerijL -hj— Akademikom na ljubljanski univerzi Zveza jugoslovanskih akademikov »Pobratimstvo*, odsek za propagando in list v LJubljani organizira ekskurzijo v Prago iz J cele države. Ekskurzija se vevi ob priliki kongresa Studentske Male antante od 24. februaria do L marca t L Namen ekskurzije je v prvi vrsti, da zbliža naše, češkoslovaške i a rumunske akademike in da uveljavi tudj med mlajšo generacijo tisto zaupanje in sodelovanje, ki se danes uveljavlja pri vsakem nastopu Male antante- Ekskurzija pa ima tudi reprezentativni značaj, tako bo najmlajšim omogočeno, da dostojno reprezentrrajo narod in državo. ZeJeti pa je, da se tudi mi Slovenci odzovemo vabilu Cehoslovakov in da čim večje število akademikov odide v Prago. Potrebno je; da je številno zastopana slovenska inteligenca in slovenski narod. — To pa je tem bolj potrebno, ker sami vodimo organizacijo celotne ekskurzije ter moramo pokazati tudi zmožnost za to. — Na vas, kolege, apeliramo in vas vabimo k sodelovanju v ekskurziji Javnost pa tn pristojne faktorje prosimo, da blagovolijo podpreti našo akcijo materijelno in moralno. Od$ck ■ Pobratimstva« za propagando in list. Iskra VjekOslaV, L r. Alajevic Branko, L r. predsednik. gen. tajnik. Cena za vožnjo in prehrano znaša 750 Din. Ce se pa kdo želi udeležiti ekskurzije po Češkoslovaški, mora doplačati 150 Dni. Prijavnina znaša 100 Din, ta se pa zaračuna v celo vsota Tucaković obsojen na 14 mesecev Razprava proti Milanu Tucakoviču je včeraj trajala pet ur. Ob 14-30 je predsednik senata razglasil sorj zatiaish ceoah. hrvoc. Nedelja, 16.: ob 15. ori Cvvcek sa pečjo. Lhatesa nrodi&tava pr* t^rJaoii oaoaA. lr>vrn. c*b 20. wri Mai sjospod žnrpoi. Lrudeta otea-i*java prš aoižaelh oecab. Isveo. Ponedeljek, 17.: aapr^o. Torek, 1S\: vapreo. Opera Začetek ob pol 20- svece i F'enebu 14.: HiiaiiiTiijrosr>i. * Sobota. L5-: Bcib-sme. D. Seoe^a, 1A.: Pri fcneb mia^i^, .xmra »■ v^en. L'ticKka predstava prt zn&Hrh Pooede^ek, 17.: Go&tovanje Staje o*iot. Torek. 19,: CV^»*ov»aipe Stoje priče. Soaatei večer društva >Stace« V ' * c rvoicj se ie vrš^3 v koocertai dveraoKS «^Sio&e« v Ljufcltee&hefl! dvor o ■aumc-ji koooort ' - saj bi orvoriJ vrtrto podarsob prirrex£hev z um-mesKvm, de pct&tnrpoiDa rrvraja čln odsvirala Beeobov-eovo 5. (pomkadno) sooafcv Dvofakr»vo ^wat3»no on. 100 m OrJesovo c mri ,wux>. PufrfAa, po veSJcd vreCiod t ieleeott**-s!cih ksonšsr« ie * oepetrv poaoroo*/tjo v«f v: v-\ jMTiertm sv*asjsa|i obeo rjn>eunktw ter >b eO> kocon vsaies» komad« nagna(f3a t x**MHtegxr» priaaaaJenL Dvvraoica se hib k*rA ma-I nifrlaoa pokra, korrakt med pobF&o ta trva.Ja*oft>frw p»--aoiea K*k«r oajnaaRj aa bodo ajoaaaaai ** vrst* -.sdta.itva .. ka*r erjok> portdre%-T>—po. Agrtkiram društva »> Vr-r* te (refea prtnnet!. ds rervna v aaeaH ialft oredno rtodooreno deAorv-ank- e$fJCaf*C Drsalne tekme za dr. Fuchsov pokal Ce bo vreme kobekaj ugodno, izvede JZ5F> v nedeljo, in.-_-.-n- drsa.__c hr-cmc n preboOo« d-ar_o dr. Pi>chs_, kraeem srebra pokal. Tekra* bi &e moraJe vr&m £e pred 14 dnevi, pa ao Jik ovira- rada -ef-ffodeesra vrenseeo a pavm.aM-»- aia Mn že dvakrat o»$pov-rdo*L Peaejaai '-'■--cesa "leijcnrvvac je '< O-^tooei: 1. teJ-rnovonje r_flx_rjev. Pjaviuo tifcnaasfSS-i -oajo vsa ver__c_raa3 Okusa dr_a_n.ii kiueov J»-iosc-.' e ia .sicer ooi. ki do L oartobra 1909 ae uso dose^-t aa &avexaUi _?e v UabOaaa _____ najbo^se wppsysasa>aii v t_me3Dem drsamju ta. K_>droioa, ka bo oajbnt ca Os nastopila s sa-oricn ;vt>__kc"?_«___ px^ra_oo_a. 3. Gi-^oa točk« dr«bih tekera pa bo tek-raov«_o]e za. prehoditi pokaj dr. Fuch&a. Pri selt-roovcoj« lahko nastopijo saok>r)l vseii ktabov J_>_o_Ia\-_ie, »i so _4b_« JZSS. Ptvbod_»o doruo si -»ribor dr5a_ec. tri doseAa v troti razrede« ♦el_rnovanji- 1. n»_s_o. rVe_odni pokaf dr Pačaše & i je v lom IMtM T*r*orii Vodrsek, v sozom HiaUa »2. Boodek. v sezoni pa Toa-:n_. Va-aneneaK razpored teknaervmm t razcapa nt avaaMhl 5« _Bp9*i k>er ^e **rrwrvw* vrv. Ce bo vreroa u«odr», _e vrši v _ed«fjo ZA. f, m. d^žavoo prvenstvo v tj_neo_em drsanj IBrilm—Cetja V nedelio ifira Ml s komtv-B-N_a_ai o»$tvom proti aci!oen_a Cefjo. TVvr> moštvo costoJe v Moriboro, kjer aa»roo4 BGsT MorihoB« v irenraotei tekorl. — titoć-—i prvedc m_r_yv-ski 2eV>arrA_ri- prl)aeea«ko t_*r-mo a araikaii S4wooen! AO H *> sedaj v akm&in sezioei potreono. da sc vršita kar Uradnega lista-. »Uradni Kst kr. hanske uprave dravske banovine€ št 30. z dne 12 t. m. objavlja uredbo o organizaciji uporablja-ntju in plačevanju delovne ok><2 obsojencev v kazenskih tu drugih podotr tab zavodih, uredbo o specijalnih dokladah v denarju m naravi za državne uslužbence kazenskih Ln podobnih zavodov, uredbo o ustanavljanju in delovanju državna zavodov za vzgajanje in poboljšavanje otrok m mlajših maJoSetnikov, uredbo o vzgajanju in poboUjševanju starejših malolctnSkov, obsojenih na kazen na prostosti, uredbo o uoi-fonraranju m oborožitvi pravosodne straže, praviinik o službeni obdeki in orožju pravosodne straže in odločbo o razčBenlt-nju skupnih 20% priznanic na manjše priznanice. — Za pokojninski sklad pogodbenih poštarjev. V drugi pofovicj minulega meseca se je vršila v Zagrebu anketa glede ustanovitve pokojninskega fonda za pogodbene poštarje. Tega posvetovanja so se udeležile riufčj ansfca, zagrebaca, splitska in novosadska oblastna organizacija. Po daljšem posvetovanj« so se zborovala sporazumeti m sprejea skoro vse glavne zahteve ljubljanske organizacije, ki so: 1. Sklad ie samostojna ustanova in se imenoje »Pokojninski fond državnih pogodbeffrii poštarjev kraljevine Jugoslavije«. 2. Članstvo je obvezno. Vsak pogodbena poŠta r mora beti član pokojninskega fonda. Pokojnrnsld prispevki se mu odtegarjejo od plače. 3. Člani fonda pa smejo brtf tudi izprašani pomočniki po-rcodbenćb poštarjev. 4. Kdor ima več ko 70 let vštevme slnffbe, se mo vSteđeJo za pokojnino vsa službena leta, če plača za 10 let nazaj. 5. Poma pokojnina se odmeri s 75% zadnje plače, za katero je plačeval pokojninske prispevke. Pogodbeni poštar ima pravico do polne pokojnine po 36 službenih letni. —- Naiesljtre bolesni ▼ dravski banovini. Od 15. do 21. januarja jo bilo v dravski banovini 12 primerov fi fazni h bolezni, 106 ikrla-tmk©5 128 oSpic, SO davice, 20 duSljivega kašlja. 17 sena, 2 vrani enega prisada in 2 krčevite odrevenelosti. — 0 pese rilo javnosti. Po obvestita ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu opravlja banka Kredit Kontinental v Amsterdamu v naši državi posle po kuponskem sistemu, ki so pri nas prepovedani. Na to se občinstvo t lastnem interesu opozarja, da ne bo stopalo v poslovne stike z omenjeno banko. _Beservni •firirji, člaaii Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, ee vafcdjo, da se udeleže rednega občnega zbora Zveze, ki bo v sredo, dne 12. marca ob 20.30 v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani, Kongresni trg št. 1, II. nadstropje. Dnevni red zbora bo razviden iz okrožnice, ki jo prejme vsak član posebej. Eventualne predloge za zbor naj člani prijavijo pismeno Zvezi pet dni pred zborom. Zbor je sklepčen, Se je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši Zbor pol ure kasneje, ne glede na število navaočih. — Zvena rezervnih oficirjev v Ljubljani. — Avtobusne vožnje in varnost poro-Ječega občinstva. Vsako podjetje je vezano na red m predpise, poleg tega se mora pokoraval! rudi javni kontroli. To pa zlasti tedaj, kadar se peča podjetnik s prevažanjem občinstva. Kafcšen red pa vlada pravzaprav dane; pri nekateri« avtobusrih? Prva aerednost je ta, da narnpa Šofer več budi. nego ie sedežev m stojssc. m sicer ali samovoljno aJl sporasamoo m dovoljenjem podjetnika. Drug neodpnsttjiv greh ie ta, da jemljejo podjetniki v slnJbo mlade m nezanesljive Šoferje tantaline, ki se radi napijejo, vozvio s pretirano hitrostjo ln višek nezaslisanosti je se ta. 6e takle sofer-fantaHn niti cest in proge ne pozna! Kaj čuda torej, Če se polasti obftinstva, ki bere o takih katastrofah kakor zadnja ak jih celo doživi, skrajna nervoznost in nezaupjUvost? Torej: Uvedite pr* avtobusih strogo kontrolo in kaznujte brezobzirno vsakega, ki se ne pokorava, drugače mu pa brez pardona vzemite — koncesijo. Divjanja in pobijanja ljudi mora' brd konec! — Posledice letošnje zime. Ker ne pokriva zemtje snežna plast, je to za travnike in zimska žita v obče kvarno. Na polju se ob takem vrecnenu pojavijo rade poljske miša, ki izpodjedajo koreninice. Posledice se pokažejo pri travj m žitu spornSadi. — Sestanek zastopnikov pevskih zborov bivše ljubljanske oblasti bo v nedeljo, dne 16. t m. ob 10. dopoldne v dvorani poxk>p ja Glasbene Matice v LhibljanL Razgovor bo o novi skupna pevski organizaciji, zato raj bodo zastopana vsa pevska društva. — Dražba lovov. Dražba oMnskega lova trboveljske občine bo 20. t, m. ob 10. pri sreskem načelstvu v Laikom. Zakupna doba traja od L aprila 1930 do 31. marca 1936. Lov krajevne občane Trate se bo oddajal v zakup na javni dražbi pr! sresti ekspozituri v Skofjii Lokj v sredo 36. marca ob 11. Zakupna doba traja od 1. maja 1930 do 31. marca 1931. — Narodna knjižnica in čitalnica v Zagreba ima 16. t. m. ob pol U dopoldne v restavraciji »Janje* (NKfcoJlceva uJ. 7) ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripr. odbora. 2. Čitanje pravil. 3. Poročijo pripravljalnega odbora. 4. Vorvtev predsednika, odbora in nadzorstva 5. Slučajnosti Lya de Putti! Pride! v fftmsi strasni in ljubosumja Noč izdaje — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Ze včeraj je bilo po nekaterih krajih nade države megleno in oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9, v S kopij u 5, v Ljubljani 4-3, v Zagrebu 4, v Mariboru in Sarajevu 3, v Beogradu 2 8topinji Davi j« kazal barometer v Ljubljani 774.7, temperatura je znašala —55. — Na Dunaju prijet jugoslorenski ponare-jevalee menic Včerajšnji »\Viener Yournal< poroča pod naslovom »Zwei grosse Betrugs-afferen, da je bil v torek na Dunaju v Leopold - Ernetagasse 8 aretiran 2Sletni splitski trgovec Drago Senjanovie, ker ga zasleduje splitsko okrjžno sodišče zaradi sleparije. Pri zaslišanju je izjavil, da je prejel Od podružnice Zadružne Gospodarske banke 600.000 Din kredita. Pred dvema letoma ga je banka pozvala, naj nudi za kredit jamstvo. Tedaj je na šestih menicah, ki jih je zastavil v jamstvo za kritje dolgat ponaredil podpis svojega starega boleh nega strica, posestnika Ivana Cul uma iz Splita. Ko je bila ena menica izložena, je prišla sleparija na dan. Se-njanović je najprej pobegnil v Moravsko Ostravo, od tu pa na Dunaj. Skrival se je pri svojih sorodnikih, katerim je zatrjeval, da se skriva pred dekletom, ki je potoval;) za njim ki ga hoče prisiliti k ženitvi. Dunajska policija ga je izročila sodišču. Tako »Wiener Youmal<. Informirali smo se v tej zadevi pri centrali Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani, ki pravi, da je bil kredit res odobren, da pa je vsa škoda krita. Ko je nam-reč banka zagrozila s tožbo, je ČHilun prevzel vse obveznosti in poravnal dolg tako, da banka nima nobene izgube. — Zet ubil tasta s pomočjo njegove iene. O nenavadnem zločinu poročajo iz Velike Kaniae. Orožniki so te dni prijeli pekovskega pomočnika Johana Nemet in Marto Bibo, žene pekovskega mojstra, ki sta na zverinski način umorila svojega tasta, oziroma moža, peka Petra Bibo. Nemet se Je pred Uti poročil z Bibovo hčerka, ki je že nekaj mesecev po poroki zagonetne smrti umrla. Kmalu po poroki je opazil Bibo, da ima njegova žena ljubavno razmerje z zetom. Zato so bili domači prepiri na dnevnem redu. V soboto zvečer je bil Bibo v gostilni, ko je pa prišel domov, je zalotil zeta, ki je baš zapuščal sobo njogove žene. Med zakoncema je nastal prepir, v katerega se je vmešal tudi Nemet. Med prepirom je pograbil sekiro in oplazil tasta po glavi, da se je težko ranjen zgrudil. Tedaj je pristopila žena in moža 5e par-krat oplazila po glavi. Truplo sta zločinca zavlekla ▼ podstrešje. Ze drugo jutro sta bila aretirana. Državno pravdniStvo zahteva, da se izkoplje truplo Nemetove žene, ker domneva, da je bila zastrupljena. — Fant po nesreči ustreffl ttubfoo. Na pristavi SdbfesiogeT pri Vfedoovoih, k* io upravna Nfccola Reiss, sta bila us?u^bena tudi rale ima shržkinja Ružica Uban te Puto ga in ljetni Andrija Brežnjak. Med njima se je razvrto ljubavno razmerje. Breftrjak je imel dekle zeto rad in hotel jo je tu* POTO" čHa. Toda usoda je hotela drugače. Ko je odSel v torek zvečer Reis s z ženo na vaško nabavo, se >e v njegovi hiši odigrala pre- tresaitva. uagodaja. Mladenka je anala s stene gospodarjevo p«*© m v sat pomerila na Brežnjaka. Ta ji je vzel puSko iz rok in io začel pregledavan. Ravnaj pa je z nio tako nerodno, da se je nenadoma sprožala. Krogla je zadela Ružo v glavo in nesreče ica je hr;ia taikoi mrtva. Videč strašno nesreč© je Andrija pobccnfl, toda že drugi dan so ga priieh orožnflei. IzroOfa so ga sod&scu, kor na jzkljočono, da Je Ružo usrre-Vti fz Ijubosunmosa"- — Morilka obsojena. Pred novosadskim vzfeiicanm sodiščem je bH te dni oboo j en uosestitik Geza Kapetanov is Kača rada o-, mora Jovana Vasčća na 10 let težke leče. Pred okroantn so*«etn Je bi obeojen ot 4 lota ječe, as^icfihfco sod*ce na mo re kasen zvišalo na lest let — Saauonvort. V Novem Bečeju se je obesi? te dra kniagovodia Emer* WHz, za-posjen pri trgovcu DezMerfu rfaoAvrser. Vzrok samomora ni znan. V Petrovem selu se jc obesila Elizabeta Menbard- Vzrok samomora ie bsa Živčna prenapetost. NE en mol se je pred teti tudi obesit — V Sarajevu $e je včeraj v svojem stanovanja obesil vpofcojenj uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev Jovo Marković. Zapustil je pfsmo, naslovljeno dr. Mifčičn, ki ga pa še niso odprli. Zdi se. da le h* vzrok samomora družinska prepir. — Leto dni ne sme ▼ gostilno! Zasebni-ca Marija Bujdosa ie bSa te dni pred novosadskim sodiščem obsojena na 420 Dus globe, ker je v pijanosti t gostimi zabavljala čez drŽavo. Poleg tega ne sme eno leto v nobeno gosrlteo. Druga obsodba ie bila izrečena na podlagi novega kanonskega zakona, ki dopušča sodnfltn prisodi« no lastni volji in prev^a*rnosti rame stranske kazni. Iz Ljubljane —4J ManHa zidarska dela tn adaptacije. Spričo mae zšrae se vrše skoro neprestano manjša stavbna dcia. V nove, Se ne povsem izdelane hiše. se stavijo stopnice, pB-nove cevi, radiatorji » vzidavajo žice za električno razsvetljavo. Inc. Tornado Je napravil ob svojem vrtu ▼ Strr>ssmayer1evi ulici lično lesno cgraoo na betonsM pocSa-ai. rr. Derenda je preureda pnštlcne prostore v svoji bfši št. 8 na Bmonski cesti. T. Kom ic adaptiral prftriorie lokale v svoji hiši št 8 na PoBanskA cesti. Tvrdfca Slka-berne na preureja in rnoderntzrra svojo trgovino na Mestnem trsu It 10. —tj Za regulacijo spodnjega dela Grada selce. V zadnjem časa je pela sekira smrtno pesem velikim vrbam m košatim Jelšam na obeh bregov* GradaščSce nasproti Dobri-love ulice na Mirjo. Vrbov les se rab* za čolne, Jelšev pa za kočfcie. ker se da lepo lakirati Kakor se 5irje, bodo napeljali Gra-daščioo v novo strogo sporedno z Dotrri-lovo ulioo. V na^dornjestilo za posekane jeTSe in vrbe naj W se zasadile ftpc vsaj ob hrž-rd strani omenjene vrfrce. da ne bo ta idilični del MirHa tako prazen. —t) S Kodellevega. Pretekli teden se je podaHsal vodovod od Klan ove ulice do skromnega naselja, obstoječega iz 33 barak. Svet, na katerem so zrasle te lesene MSce. le najsSafoSi, kar ga ie na Kiodelje-vem. Razdeljen je bil v parcele po 300 m 400 štirSaškm metrov. Za manjšo parcelo plačuje najemnik 100 za večJo pa 200 Din letno. Bdfco dobro, kar krta ta vasica, je pač to, da stoje bajte na pustih, pes^eoih tleh ter naso pota ložasta in blatna. Kar je lepšega sveta, je pa že prece! zazidan. V zadnjem času sta dobili dve ulici BČno označbo, in sicer: Ob Mladinskem domu in Khinova urica. V tej ulici se bodo zidale na pomlad tri teše. Najbolje je urejena Zadružna ulica, zdaj se dovalta gramoz v Slomškovo ulico za cestišče ter drotmeoSt grušč tn pesek za hodnike. Tako bo v doglednom času nastal tu lep del mesta. Hiše so zidane na grarnozoAh tleh, imajo suha in svetla stanovanja, ta* niso tapostavljena oblakom cestnega prahu, —Ij Popis davčnih savesaneev je podaljšan nepreklicno do vštetega 15. tebruarja. Vsi, ki so prejeb* popisne pole, ae opozarjajo, da jih vrnejo do tega dne mestnemu magistratu v mestno posvetovalnico, v izogib kazenskemu postopanju. Vrniti se morajo rudi ostale prazne ali pokvarjen* pole, oziroma izgubo istih prijaviti. Lya de Putti! v da£rt>1nns*ce>m podbemfeje }c Noč izdaje —Ij Kie se bo nadaljevalo s poglobitvijo LJMjaaične struge? Leta 1915, ko je ftaUja napovedala Avstrija vojno, so tudi prenehala pogBobrrvona dela v glavni Lftutv lianična strug; in sicer pri stari oukrarnL Tam je videti padec vode še danes in sicer za 2 si, za kolikor je nova struga niži]a od stare. Na tem kraju se bo torej najbrž pričelo s poglobtftvSo (regulacijo) m nadaljevalo proti mestu. Med reerfaoiisknnć deli bo pa treba vodo bržkone na PrulaCi a*i kje drugfie zapreti, kakor jo je biV> tretji tudi v Gruber j evern kanalu. - Ji An ie šentjakobski trg aporaban za prodalo živil? Odkar so ta trg preuredili, aH — če hočete — moderniziran, za prodajo živil v večjem t j. potrebnem obsegu ni niti uporaben niti primeren. Kam hočete postavio razne producente: Pred cerkev, pred poštno direkcijo ari nemara med nate kamnite krogle okoa' Marijinega kina? Ali morda doli ob nabrežju? Ne eden ne drugi prostor m* primeren za to; zdaj še za salato, motovileč aH drva ne. Za razstavo in stojnice živil bi bfl primeren edino nekdanji >Virantov« ali poznejši vrt »Kranjske hra-nilnice«. Pa ga pridobite, uredite, potem ko boste (o dosegli pa beld še na agfcacifo za razmerti producenti m konsumentt. če hočete kaj imeti prometa In kupčije! — Pevski zbor CSasbene Malice v LjnbUanl. Drevf ob 20. vaja mešanega »bora. — Odbor. Zveze< v palači Delavske zbornice, vogalni vhod na Miklošičevi ca» 4. januarja se jo vršil na Vojni tohot-ški soli v KTagujevcu občni zbor tukajšnjega slovenskega arednjesohdcega druotv« »■ProbtKfa-tf. Občni zbor je pokazal, *ia druA^re uspešno dofujc. Z U s m o moč)o m z do brorno podporo iz dAimačib krajev amo fi obrali lepo knjižnico; nad 200 slovnnak^ knjig lahko prečita vsak član našega dru štva; vsebina je raznovrstna, poučna m leposlo\-na. kakor si izbere*. V treh, mesecih obstoja je društvo na svoji* rednih tedenskih sos trnkih opravilo tudi a Jrvo besedo, s predavanji, mnogo kjukurneg« dela- Najživahnejse je deloval predsedoft: društva, g. Telotko Marjan. Ne samo. da je izdal venec svojih slovenskih pesmi, to je najprž prva slovenska knjiga, Id je io-Aa v srcu SumadSje. v KragujevTcu, dekrje tudi v društvu z mnogobrojnim! predavanji: o Cankarju, o Rapalki, o Napoleonu m Iliriji je govoril na teh seotankth. G. Fluks je orisal podrobno Nobilovo ekspedicijo na severni tečaj, dVugi so govorili o žalostnih razmerah na Primorskem, po svojih lastnih nojm'h, ko so bivali tam v svojih rodnih krajih. Živahno delujejo poleg tega književnega odseka še drugi odseki: tamburaški, pevski, šahovski. Tamburaški odsek namerava prirediti o počitnicah popotovanje po aiovenaki dVomovint n seznaniti svoje rojake z narodnimi pesmimi in pri tem z narodnimi p esi. Pri vsem tem dehi potrebujejo mbsde moči seveda pomoči, pomoči on kakršenkoli način ali z denarjem ali s knjigami aj z drugima sredstvi, ki so potrebna društvu s takimi smotri. Zato nas jo zelo razveselil dar g. Velkavrha iz Sv. Trojice v Slov. goricah, ki nam je poslal knjigo »Knez Sorebrjani« in v njej šopek lepih planik-skalnic, nas lep spomin in naš stm-boi: lepota m moč v trdi, osorni gorski naravi. Vsi naši dobrotniki postanejo s tem na&i podporni člani, ker so s tem stopili na svoj naoji mod nas s svojo pomočjo. Med podporne člane štejemo poleg g. Velkavrha Franca še g. dV. Ivana Hribarja, g. prof. Ivana Dolenca, g- Ivana Giobelnika, g. Mirka Senčarje, g, Bogomila Telatka in go. Frančioko Tesovoc Iskreno se jim zanvaijujemo! Tistim pa, ki si pridobe posebnih as-slug za naše društvo, se zahvalimo s tem. da jiia uvoiimo na častne diana. Prvi česanj član je g. dr. AJfcert Krarocr, direktor »Jutra«, ki nam jo poslal bogato zbirko knjig in s tem položil temelj nači knjižnici; za to izredno pomoč mu tjrokamo na ta skromen način najpriarčnejšo aa-hvaJo. Na obćnem zboru je bil izvorjeo upravni odbor in sicer: Telatko Marjan, predsednik; Pavlic Joslco, podpreoaednia;; John Drago, tajnik; Ker Min Josip, blagajnik štrbtmk Mirko, knjižničar in nadzorni odbor: Kurent Boris, podporočnik, predsednik; Grobelnžk Ivan, tajnik: KiHran Janko, kontrolor. Ponovno povdar j smo veliko nalogo, ki jo je prevzelo dkruftivo. Mi, ld amo tn sredi svojih bi »tov, žrrimo v njihovih domovih, skušamo ohraniti svoj značaj čist in neskvarjen, sporedno s tem pa skušamo prodreti v globino duše naših bratov, razumeti nribove posebnosti, pomagati jim. Ja si urede svoj domovino, ki je toliko trpela v slavnih bojih za svobodo nas vseh. kajti s tem se blifamo resnično ftsti harmoniji, ki si jo želimo v ve!rki donxmni. Pomaga** nam s knjigami, podpirajte Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. februaria 1930. Stev VS 58 Pokoril se je neki čndni notranji sili, o kateri rri utegnil razmišljati. B« je trdno prepričan, da je mea skrivnimi naklepi seržanta Diavola in elegantnim avtomobilom tesna zveza. Zato ie krenil za avtomobilom, v katerem se je odpeljala neznana dama. Morda bi se ne bil tako hiiro odločil, da ni bil že po najravi navdušen za pustolovščine. ' . __ Seržant se nedvomno zelo zamena za ta avtomobil. Saj ga je POpral z <£mi. Ko mi je namignil, je morda hotel, naj mu sledim in poizvem, kam je namenjen. . ^T+r^ ln tako je Santini pognal svoj avtomobil za zagonetno limuzino. Po hitrosti je šoferjev avtotaksi daleč zaostajal za fimuzno in ne biU bi ji mo-«1 slediti, da ni bil Santim izboren šofer. V Nizzi ni bilo šoferja, ki bi znal tako spretno voziti tudi v največji gneči tesno ob hodnikih, ogibati se pešcem m delati ostre ovinke v največjem diru, a vse to proti predpisom in kljub ogorčenju redarjev, ki so ga neprestano opozarjali, naj vozi previdno. Se nikoli pa ni prišla Santinijeva spretnost tako do veljave kakor zdaj, ko je drvel za avtomobilom, v katerem se je peliala neznana dama. In tako ni daleč zaostajal za limuzino, ki je krenila v največjem diru na Morit Boron. Mračilo se je že in zato je bila vožnja tem težja, kajti Santim je večkrat zgrešil avtomobil, kateremu je tako vztrajno sledil. Toda imel je dobre oči in tako je slo vse po sreči. Cim je malo zaostal, je fcirtreje pognal svoj avtomobil in takoj je imel limuzino zopet pred seboj. Ves čas Santini niti pomislil ni, da bi opustil zasledovanje. Nasprotno, čutil je, da se oglaša v njem nagon policista. Tajna slutnja mu je šepetala, da stori v odsotnosti senžanta Diavola nekaj važnega. J Avtotaksi se je ustavil ob cesti dobrih sto korakov od kraja, kjer se ie ustavila elegantna limuzina. Zdaj je bila tema Samtiniju dobrodošla. Brez strahu, da bi kdo opazil, je mogel šofer i-zstopiti in se splaziti k ori-jentalski vili sredi gaja košatih palm. Tja je krenila limuzina in izginila brez sledu. Toda Santini je kmalu našel njen siled. Ker vrata železne ograje niso bila zaprta, je prišel neopaženo do vile. Tu ga je čakalo prvo presenečenje. Videl je namreč, da je krenila limuzina v vilo in izginila v nji. Zaslišal je škripanje, kakor da se premika dvigalo. Kmalu se je škripanje ponovilo in avtomobil se je zopet prikazal. Bfl je pa prazen. Samo šofer je sedel na svojem mes>tu. 2e to je bilo dovolj, da se je zašel Santini resno zan-imati za svojo pustolovščino. Še bolj se je pa čudil, ko je opazil da so vsa okna orijentalske vile skrbno zaprta. Vila je bila na prvi. pogled neoblju-dena. In vendar to ni brlo res, kajti v nji sta morala btti v najslabšem slučaju elegantna dama iz hotela »Imperia« in njen spremljevalec. Santini se je hotel na lastne oči prepričati, kaj je s to vilo. Plazil se je previdno med palmami ogrog vile in pazit da bi ga koraki ne ;.zdali. Večkrat se je ustavrl in poslušal, toda v vili in okrog nje je bilo vse tiho. Slednjič je zaslišal zamolkle glasove in zdelo se mu je, da se stanovalci »rile prepirajo. Tako je prišel zopet na kraj, od koder se je bil splazil k vili. Zagledal je limuzino in šoferja, ki je dremaj za volanom. Hoteč pojasniti zagonetko orijentalske vile je stoprl k limuzini ln zaklical: — Hej, dober večer, kolega! Šofer se je zdramil in začudeno pogledal Sarttinija. Po tem je odskočM ln dvignil roke, kakor bi se hotel ubraniti napadalca. Santim je videl, kako je segej v žep po revolver. Toda tudi Santini je btl oborožen. Njegovo orožje je bflla v prvi vrsti opreznost, ki ga je spremljala povsod, kaiti zadnje čase so se morali nekateri šoferji v okolici Nizze ponoči braniti napadalcev. Za*to je prehitel šoferja fim»z;ne hi mu nastavil cev svojega brownlnga na celo. še predno je mogel možakar potegniti iz žepa revolver. Mar m ravnal prav? Saj se je moral braniti. Sicer se mu je pa zdel šofer limuzine enako sumljiv kakor orijental-ska vila sredi palm. Pogled na Santinijev revolver je pregnal šoferju Umuz ne vso bojevitost. Toda Santini ni bil mož, katerega more preslepiti tako lahka zmaga. Šofer lim u z'ne je bil mnogo močnejši od njega. Santini ni imel namena streljati in zato se je po pravici bal spopada, v katerem bi prišle do veljave samo pesti. Zatekel se je torei k zvijači, ki se mu je zdela genijalna. Hotel je prepričati šoferia limuzine, da ni sam. Ozr1 se je in zakričal na vso moč: — Bodite vsi pripravljeni!... Berti-nasi... Grinaldo ... Peygrose... Pun-cio... Casimire ... Gorbis... Cabas-sudo ... Ventabrene... Mairise... Boze... Beguinese!... Vsi bodite pripravljeni. Tako je Santini s spretno zvijačo oživel temo. ki je naglo legla na zemljo, kajti mrak traja v Nizzi komaj nekaj minut In čeprav njegova zvijača ni bila posebno duhovita, je v r>oinj meri dosegla svoj namen. Šofer limuzine se je začel tresti, kakor človek, ki nima čiste vesti. Ozrl se je plaho na vse strani m zajedjal prestrašeno: — Policija! In že je skoči iz avtomobila in hitel na vso moč v vilo. Toda Santini >e planil za njim. spotoma ie pa Še enkrat poklical na pomoč Bertinasa, Pevgrosa. Grinalda in druge tovariše, katere je bila ustvarila njegova bujna fantazija. Videl je, kako je plarrM šofer v podzemlje, kjer je gorela luč. Gledal je za njim, dokler ni planil v nekakšno kabino, kjer je na vso moč potegnil za veliko ročico. To je bilo vse. kar je Santini videl. — V naslednjem hipa. madame, — je nadaljeval dobrodušni šofer svoje pripovedovanje, — se mi je zdek>, da je konec sveta. Čutil sem, kako se je zemlja strahovito stresla in kako mi je zabobnelo pod nogami. Videl sem, kako se orijentalska vPa podira. Seksualnost v povojni Evropi Zanimivo predavanje ustanovitelja zavoda za seksualno vedo dr. Magnusa liirschfelda V ponede^ek je predaval v Brnu znani ustanovitelj zavoda za seksualno vedo v Berlinu dr. Magrms Hirsch-feW o zakonih prtvlaonosri v ljubezni, v torek pa o ljubosumnosti in s porednih seksualn;h problemih. Novinarji so govorHi z njim o nekaterih vprašanjih in aktualnih pojavih seksualnega življenja, med drujrm o vplivu svetovne voine na seksualno življenje v Evropi, o kulrn**nem pomenu seksualne svobode v Rusiji, o vplivu koechikacfje na seksualni razvoi mladine itd. Dr. Hirschfeld ie mož 60 >1et, sWih las in brade, živeč skromno za svoie delo in raziskovanj ooiavov spolnega živle-nja. Državi je pokloni dve h"š;. v eni je rkgm^š&en zavod za seksualno ve^o v Berlinu, ki nosi niieirovo ime. Na vprašanja odgovarja jasno in kratko. O vnlVu svetovne vojne na seksualno živTv^rre Evone sodi dr. Hirsch-f°*d. da *e posr»eš:la razvoj tega problema. Že pred vomo se je z^rrmala javr^t za prosfhiciio. za širenje s»:>o"ni.h bolezni, za ovire pri skleoanTu zakonov, za en a konkavno s t že.n^k v seksualnem in 8W>«*>odarsWHrn ž'v!*enhi in za homoseksualnost. Za^imanie za te orobteme se ie zače1-^ šariti sredi PO let rweteVIeg3 st°letia. Med svetovno vojno s>o str-p^i ti n*oHem1 v 07ad-ie. po vo;n* so pa nastale nove Hr^ave in rvove za.V.rnoda:e ki v mnogih razmerah si stoitta nasoroti v boiu dva svetovna nazora, na en; stran' staro trad;civmneTno ce^k-ve*^ naz'ranie. na 'Vue*' strani »pa moderno prirodoslovno. S svetovno vo-Vi so nastale tud? zn-nanfe stran? teh problemov a^ia^ne. V večini držav ?m.*V> stanovalko m'-zenV). ki ovira *Ver>anie zakonov *n nos^tfica ie. da StevPd ro?stev pada. Svetovna vrvna s?*ma *e vp^vala na tnjo-sno žfvl«ert»e P v rope neupo/mo. $Tv>če*ka se ie sicer govorno, da bo vpliva1* ugodno nošeno na mora^ko. v resnici na rv bilo tako. S^Vsna^no ž;vl'err> v RuVri je v snlošnem v ve?*em FuMadu s pnrodo-^v-flrm! temdr n*»cro v zana-rljv Fvr^pi. V tel nnvi nrer^Hv? sno^e^a ''vHenia vid? dr. H:rtoMeM napredek. Za primer navaia zakonsko zvezo. Zakon se oklene rr>tr*m navadne ne^Mr-acMe. a neirec^rrVan 7a^*"m *e doVazan. Če živi moški z žensko v skupnem gospodinjstvu m Če imata otroke. S tem ie odstranjeno na^protie med zakonsko in nezakonsko zvezo. Ce imata moški in ženska, ki živita v skuonem go^podTir-stvu, otroke, imata enake dolžnosti do njih. kakor v registriranem zakonu. Ce hoče kdo prirediti svatbo in dati zakon registrirati, ie to oblika, katere se lah-ko drži vsak. kakor hoče. Ločitev je lahka, ker ni treba navajati razlogov, toda ločenima zakoncema ostanek) obveznosti m dolžnosti skrbeti za otroke. Izkušnje v Rusiji kažejo, da število ločitev ni naraslo, pač pa je naraslo število porodov, dočim v Franciji, An-gliii in Nemčiji Števflo porodov pada. ločitve se oa množe. Ruska rešitev spolnega problema vpliva torej ugod«no na ponuJac^. Sovjetska vlada je do- bro rešila rudi problem prostitucije, ker zatira prostitucVjo samo. ne pa prostitutk. V praksi seveda ne gre vse tako gladko od rok. kakor si človek želi, toda sčasoma se bodo v Rusiji nedvomno pokaza'e blagodcfne porfedi-oe nove ureditve seksualner-a življenja. Seksualna svoboda v Rusfri ima vel'Tk kulturni pomen. Končno sodbo bo mogoče izroči šele čez nekaj let. vendar je Da že sedaj jasno, da je Rusija tudi v tem posr!edu najbolj napredna država. Dr. Hirschfeld pozna razmere v Rusiji dobro, ker }e bil ored dobrima dvema letoma v Moskvi. Moški in ženske, katerim ?e pover'ena nova ureditev seksualnega žvviienja. d-e'ajo zHo v&stno. Boriti se morajo seveda s težkimi ovirami, kaiti tudi v Rusiii je stanovanjska nrzeria vePka. O gosno-da'rs'kem nao-eđ'Vu se človek v nekaj tedn;h ali mesecih ne more prenrčati, toda razne naorave na poHu spolnega živl'en'a »n zdravstva so take. da so v več'em skladu z naravo in da so tudi fjnđle bolj zadovoljni, kakor v za-padni Ev* ropi. Vnl:v koedn^aciie na spolni razvoj mladine ie po Hirschfeld o vem mmen'u ugoden. ke»r podp;ra na naravnejši način medsebojno sporazumevanie in zatira erotične momente. Končno ie dr. H:rschfeid odgovoril še na dve vprašanji, ki zadn;e čase zelo zanimata javnost. Gre za dtisseiclorfske umore in za modeme plese. O dus^eldorfskem morilcu ni mogoče govoriti, dokler ga ne izslede. Vse ka^e. da ie mož smolno abnormalen. Najbrž je epileotik. ali pa dedno težko obremenien. Kar se tiče modernih plesov, ie treba priznati, da je ples sam po sebi erotičnega izvora in ima §e zdaj za mnogo ljudi erotični značaj, katerega podpirajo postranske okolnosti. V spV-šnem lahko rečemo, da modemi ples erotiko pospešuje. Mnogi se seveda tega ne zavedajo, kajti pri plesu se erotični značaj navadno ne kaže kot groba erotika temveč kot fina ljubavna igra z neštetimi odtenki. Če zdravnik v bolnici zaspi V varšavski bolnici je bil asistent na kirurgičnem oddelku dr. K. po naporni operaciji tako utrujen, da mu je bil daljši počitek nu.ino potreben. Ske-nil je ostati kar v bolnici ker se mu ni Ljubilo hoditi domov. Odšel je v prazno sobo in legel k počitku. Da bi hitreje zaspal, je zav-žil uspavalni prašek. Ni pa opazH. da le?i na sosedini postelji z rjuho pokrito truplo. Zgodaj zjutraj so prišli v sobo bolniški uslužbenci, da odneso truplo. Namesto pravega trupla so pa naložili na nos-lke zdravnika in ga odnesli v mr-tvašmco. V mrtvašnici so postavili no-srhVe tako trdo na tla. da se je zdravnik zbudM. Začudeno je pogledal uslužbence in jih vprašal, kaj pomeni ta šala. Uskižbencj so seveda mislili, da je iz-oregovoril mrlič in so se tako prestrašili, da sta dva omedlela. Nova Nobilova ekspe* didja? Frot dr. Behounek. Češkoslovaški udeleženec znane Nobviove ekspedicije na sen/erTri tečaj, je predaval v nedeljo na Dunaju o poiarni ekspediciji kn tragičnem koncu zrakoplova »Vtah'a«. Dopokme je predaval v češčini. popoldne pa v nemščini. Obakrat je spremljal predavanje film o junaštvu posadke ruskega ledolomilca »Krasina«. Dr. Behounek se sestane te dni na Dunaju z generalom Nobilom, s katerim se bo posvetoval o novi polarni ekspediciji, ki jo organizra družha Aeroarktfs. Družba namerava zavarovati zrakoplov »Grof ZeDoehn«. Ce pa ne najde zavarovalnice, ki bi zrakoplov zavarovala, bo ekspedicija organizirana po Bvrdovem vzorcu z ladjo, ki bo izhodšče za polarne polete. NOGAVICE z ŽJ60M Najboljše, najtra*ne#e. zato 13 najcenejše! Petek, 14. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, r«p rodhtoinMM "laab*; 13.30: It današnjih dnevnikov; 17 30: Koncert Radio-orkesrra; 18.30: Dr. RL Tomi-noc: Slike tz umetnostne rgod/vme; 10: Gospod.njska «»ra; 19.30: Dr Leoen: Italijanščina; 30: O pevskem pouku, dr. Kozina; 30.30: Koncert Radio-orkcsrra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za nasledji dan. Sobo/a, 12. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Ča» sovna napoved, borza, r eprodoci ran a g'«s-ba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17: Koncert Rado-orke»tra; 18: Herkov: Esperanto: 18-30: Dr. Grafenauer: Nemščina; 19: Deavska ura; 19 30: Prenos rz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila: 22 15: Koncert Radio-orkestra; 23: Vapoved rtrograma za naslednji dan Za trenutek. — Kje je pa mamica, otroci? — vpraša oče, ko se vrne iz službe. — Pred dobro uro je skočila za trenutek k sosedi. Pozna iih. Trgovec: Kako to, da vam gre krošnja renie po hišah tako sijajno? Zelo enostavno. Cim se odpro vrata in zagledam žensko, pa naj bo še tako stara, jo vprašam: Gospodična, je vaša mama doma? V gostilni. — Cujte, ali bi mi ne mogli povedati, kako se pripravlja takale juha? — Ali vam dobro tekne? — Zdi se. da je naravnost sijajno sredstvo za pokončavaniu muh. Poglejte, štiri že plavajo v nji. Mag. str. 5709/30. RAZPIS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1930 (požiralniških mrež, kanalskih pokrovov in dr.). Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2./IL do sobote, dne 22. februarja 1930 do 11. ure dopoldne. Tam se dobe tudi vsi potrebni podatki in razpisni obrazci. 1 V ponudbi je treba navesti odstotek uporabljene stare litine. V ceni mora biti zapopaden tudi prevoz na odkazan prostor v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. februarja 1930. \ O * A I pireiefc prof* N A H O P U V«b taHusi re*i fe*a »U. Potita vaja: MMMeha Hr. B 4 H O V E C. •no/L U«wi*ii» t PRAVI FRANCK: vedno odlična kakovost Vsaka bomeda SO ta odgovor eruimko f Plačo ae lahko tudi v snarnkalt ■ Na vprašanja brc* cruimke ne Natmnni)h m}1n* Mm S*—* ■ Želodčno tinkturo ; preteta&eno. proti raprtju n drugim težkočam žetodca priporoča dr G- Picoo*. tefcaraar v Ljubljani. 87-L Velika delavnica za mizarja, ključavničarja, pleskarja a!i pletiinico s skladiščem in eventuelnim stanovanjem s parcelo takoj naprodaj. aH se da v najem blizu centra. Naslov v upravL 838 Gostilna »Krof« toči Irvmscen &ta)eir«kn rrzlmz t vinograda