leto um
Mtnlsl pfnVflns t gotovini,
< CTuirTaHT, 9 netfeTTo, fl. lufTja 19&
Sfrt. 162 i
Cena 2 Dfn
Naročnina mesečna 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Red na naših cestah
Kdo ne ve, da so naše ceste, pa po precejšnjem delu naša prometna sredstva sploh, nezadostna, da so po pretežni večini v slabem, če ne naravnost v bednem stanju in da se deloma slabo gradijo in slabo vzdržujejo, tako da vlada pri nas naravnost nesorazmerje med naglim naraščanjem prometa in kakovostjo naših prometnih zvez. Danes nima veliko smisla preiskovati vzroke tega stanja, ki škoduje ugledu naše države, zakasnjuje in ovira razvoj našega gospodarstva ter je tudi našim narodnoobramb-nim potrebam v škodo. Saj so ti vzroki dovolj znani in so se velikokrat obravnavali ter se še obravnavajo takč v naših zakonodajnih in samoupravnih zastopstvih, v naših gospodarskih zbornicah in v časopisju. Danes je naloga naših državnih in samoupravnih činiteljev, da se na tem področju popravi s podvojeno naglico in potrebno temeljitostjo, kar se je zagrešilo v teku 20 let po vojni, deloma zaradi preveša državnih političnih vprašanj v prvih letih našega obstoja, deloma zaradi gospodarskih kriz, največ pa zaradi malomarnosti raznih prejšnjih hitro menjajočih se režimov, ki so jim bile strankarske koristi več nego biagor celote. Delo v tem smislu se je pod sedanjo vlado krepko zastavilo v vseh panogah in se je začelo tudi že na področju naših cest, kjer je skorajda najbolj potrebno.
Gospodarski promet, ki ustreza razmahu gospodarskih sil in naraščajočih potreb v naši državi, posebno pa v naši slovenski domovini, ki v tem- oziru gotovo zavzema eno najvažnejših mest, je šele v razvoju in se bo v bodočih letih gotovo podesetoril. Prvič raste naš domači promet, drugič pa prihaja v naše kraje čedalje več tujcev, zlasti v letni dobi. Naše ceste pa so vse preozke in po pretežni večini niso zgrajene tako trdno, kakor zahteva količina in kakovost osebnih in tovornih vozil, ki drdrajo danes po njih, ter vse polne ovinkov, ki ne za-poznjujejo samo prometa, ampak so tudi vzrok premnogih nezgod in nesreč, da ne govorimo o prahu in blatu ter drugih ovirah in nedostat-kih. Danes ne mislimo govoriti o škodljivih posledicah tega dejstva za naše gospodarstvo, marveč o nesrečah, ki se zaradi slabega stanja naših cest, ki vozaču, predvsem avtomo-Jdlistom in biciiklistoin stavljajo toliko ovir, množijo dan zn dnem in bodo kmalu dosegle strahotne izmere, ako ne bomo proti temu kaj ukrenili.
V Sloveniji imamo okoli 4500 motornih vozil in čez 150.000 koles, ki jih večinoma uporablja mali in srednji človek.' Temu številu moramo v poletni dobi prišteti še okoli 15.000 inozemskih motornih vozil in okoli (500 vozil iz drugih banovin. Žalibog ni še nihče napravil številčnega računa, koliko nesreč so povzročila ta vozila ali pešci, kakor tudi nimamo pregleda © vzrokih teh nesreč in kdo jih je kriv, oziroma v koliki meri vozači in v koliki meri drugi uporabniki ceste. Na vsak način nam pove časopisje, da ne miine dan brez nesreče ali nezgode, ki se zgodi na naših cestah, najsi bo po (krivdi kogarkoli. Avto je podrl bieiklista, moto-eiklikt se je zaletel v vlaik, kolesar je povozil otroka, avtobus se je zadri v avtobus in tako dalje. In to je sedaj že tako pogosto, da so postali ljudje nasproti temu skoraj brezčutni. Sa-imo če je avtobus z 20 potniki zavozil v vlak in jih je bilo 19 mrtvih in 1 smrtno ranjen, ali pa če trešči vozilo preko strmega pobočja v Savo in jih je zopet nekaj mrtvih in dvakrat ali trikrat toliko ranjenih, se javnost zgane in razburi bodisi nad krivcem ali na nedolžnim, čez nekaj dni pa se vse pozabi. Toda če kdo pomisli, da bo lahko jutri tudi on med žrtvami, ali pa tmorda njegov oče, mati, brat, žena in ljubljeni otrok, je pa stvar že drugačna. Pomisliti pa moramo predvsem, da te žrtve, ki se bodo čedalje bolj množile, pomenijo veliko izgubo za m a r o d in za narodno premoženje, ki gre pri tem v nič. Ker sami nimamo številk, naj navedemo številke iz nemške držrave, ki zaznamuje v 1. 1937 vseh prometnih nesreč 162.215, pri čemer je izgubilo življenje 8388 ljudi, 174.000 pa jih je bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Škodo, ki je pri tem nastala, so ocenili na več kot 15 milijard dinarjev v našem denarju. Preko 90% teh nesreč so povzročili malomarnost, pijanost, preutrujenost in neupoštevanje prometnih predpisov. Vse to so vzroki, katerim se moremo in moramo izogniti, zakaj lle 10% vseh nesreč je pripisati naključju ali nepričakovani višji sili. Koliko je slabo stanje naših cest in njihova tehnična pomanjkljivost z ozirom na sodobni promet kriva nesreč, to je drugo poglavje, zaenkrat hočemo opozoriti na malomarnost, predvsem pa na neupoštevanje prometnih predpisov, ki je pri nas krivo nesreč ma cestah v največji meri.
Da so tudi vozači, tako motornih, kakor drugih vozil krivi nesreč, to je dokazano in mihče ne taji. Gotovo pa je, da so krivi nesreč tudi pešci, mogoče v še večji meri nego vozači. Zakaj naši ljudje se bodo morali privaditi na to, da promet čedalje bolj raste in da vozila čedalje bolj naglo vozijo in morajo s primerno brzino voziti, pa da se zato morajo tudi pešci na cestah, katerih ni več mogoče posamič ali v skupinah meriti v veselem razpoloženju ali pa z meščansko udobnostjo ter v prijetnem razgovoru kakor svoje čase, navaditi stroge discipline, primerne hoje ter strogih pravil pri srečavnnjn in izogibanju Tudi v tem n/irn ie konec ljube svobode lepih časov, ki se nc ImnIo iveč vrnili, kar seveda ne velja samo za pešca,
I
Madžarski državniki v Rimu
Ali naj se Madžarska popolnoma obesi na os „Rim-Berlin" ali pa naf išče prijateljstva z vsemi svojimi sosedi
Ženeva, 16. julija TG. Rimski dopisnik »Journal de Geneve« je v svojem listu objavil zanimivo razmišljanje o italijanski politiki v Podonavju v zvezi s potovanjem madžarskega ministrskega predsednika Imredyja in zunanjega ministra de Kanye v Rim na obisk k Mussoliniju in grofu Cianu. Dopis napravlja vtis, da je dobil pisatelj vsebino za njega na uradnih italijanskih virih.
Italijanska diplomacija ni popolnoma zaposlena z^ reševanjem španskega vprašanja, piše rimski časnikar, ampak posveča tudi vso svojo pozornost srednji Evropi. Priključitev Avstrije k Nemčiji je sprožila celo vrsto za Italijo izredno važnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki jih je treba spraviti na čisto. Italija mora svojo politiko prilagoditi novim razmeram. Prvi korak v tem pravcu je bil sestanek med zunanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim predsednikom vlade dr. Stojadinovičem v Benetkah v drugi polovici meseca junija, ko sta oba državnika pregledala vsa politična obzorja in prišla do zaključka, da morata njuni državi okrepiti miroljubno sodelovanje napram tretjim državam, da ravnovesje političnih sil v srednji Evropi ne bi trpelo zaradi avstrijskih dogodkov. Drugi korak v istem pravcu je sedanji obisk ministrskega predsednika madžarske vlade Imredyja in zunanjega ministra de Kanye v Rim, kamor prideta
v ponedeljek, dne 18. julija. Madžarska ima z Italijo precej računov. Svoje dni, 1. 1934 in 1935 so bili v Rimu podpisani tako imenovani »rimski protokoli«, ki so med seboj povezali Avstrijo, Madžarsko in Italijo v zvezo, ki je dobila ime »rimska trozveza« in ki je imela posebno dolžnost, da varuje avstrijsko neodvisnost in podpira madžarske težnje po spremembi mirovnih pogodb, in sicer na račun sosednih držav, to je Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, povezanih med čp.boj v Mali zvezi.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji dne 13. marca letošnjega leta, se je položaj bistveno spremenil. Neodvisne Avstrije ni več. Ali kljub temu še nadalje veljajo predpisi rimskih protokolov? Ali je Madžarska kljub temu šc z istimi trdnimi vezmi povezana na Italijo in ali naj Madžarska tudi sedaj, ko je Italija z Jugoslavijo že sklenila prijateljsko pogodbo ter pripravila enako tudi z Romunijo, še naprej vztraja na svojem sovražnem stališču do držav Male zveze? 0 tem so bodo madžarski in italijanski državniki razgovarjali prihodnje dni v Rimu.
Italijansko-jugoslovanski prijateljski pakt je imel za posledico zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. Priključitev Avstrije k Nemčiji je Madžarski naložila zapoved, da se naj čim prej spravi v dobre sosedne odnose tudi z dru-
gimi svojimi sosedami, z Romuni in Čehoslovakb Kakšni naj postanejo odnosi Madžarske do Nemčije? Ali naj se Madžarska popolnoma naveže na »Os Rim — Berlin«, ali naj raje posnema politiko Jugoslavije, ki se noče navezati na nobeno »os«, pač pa išče prijateljstva z vsemi državami, če prav razumemo glasove italijanskega tiska, tako zaključuje rimski časnikar v »Journal de Geneve«, bodo prihodnji rimski razgovori blagodejno vplivali na položaj v Podonavju, ker bodo tamkaj skušali še bolj uveljaviti italijansko težnjo po mirnem sodelovanju vseh ohdonavskih držav.
Jiudimpešta, 16. julija. AA. (Štefani) Regent IIorthy je danes sprejel predsednika vlade liiire-dyja, ki je kraljevemu namestniku |>oročal o vprašanjih, o katerih bo na svojem obisku v Rimu razpravljal z italijanskimi državniki.
Bled, 16. julija.
Jutri zjutraj potuje madžarski poslanik Bakacs Bessenyey z avtomobilom v Kotoribo, kjer bo pričakal madžar. niLnistr. predsednika Imredyja in zunanjega ministra Kanya, ki skozi našo državo potujeta v Rim. Madžarski poslanik bo spremil madžarskega ministrskega predsednika od meje do Ljubljane, potem pa bo zvečer nadaljeval pot v Belgrad, kjer bo v torek položil venec na grob neznanega vojaka na Avali, in na Oplenac, kjer bo položil venec na grob pokojnega kralja.
Nemčija bo zasedla Gdansh
Tajinslveni razgovori v Londona - Poljska opazuje
London, 16. jul. TG. Semkaj je prišel vodja narodnosocialistične stranke v Gdansku Gauleiter Forster. Sestal se je že z večjim številom vodilnih angleških politikov. Sprejet je bil tudi v zunanjem ministrstvu. Prihod šefa hitlerjevske stranke v Gdansku, ki je pravi gospodar te samostojne deželice, je po mnenju političnih krogov izredno velikega pomena in bo od tega obiska v mnogočein odvisen nadaljnji razvoj evropske politike. Za enkrat sicer še ni znanega nič podrobnostnega o vsebini razgovorov med Forsterjein in angleškimi politiki, vendar pa je skoraj gotovo, da je prišel v London zaradi tega, da vpraša angleško vlado, kakšno bi bilo njeno zadržanje za primer, če bi Gdan.sk proglasil svojo popolno priključitev k nemški državi. Angleški politiki so Forsterju nasvetovali, naj bo previden, zmeren in moder, češ Anglija se ho morala držati pač mednarodnega zakona, ki določa, da je Gdansk samostojna država. Ključ do rešitve gdanskega vprašanja pa da ni- v Londonu, marveč v Varšavi pri Poljakih, ki imajo po mednarodnih pogodbah pravico, da odločajo o usodi tega mesta. Gdansk je politično popolnoma v rokah narodnega socializma in bi ne bila nobena težava najti tisti dve tretjini glasov, ki so potrebne za spremembo ustavnega zakona.
Poročila, ki so prišla v London iz poljske prestol ict\ pravijo, da opazuje poljska vlada položaj v Gdansku z največjo pozornostjo. Poljska računa pri obrambi svojih interesov le na svojo lastno pomoč, toda tudi Poljska u videva, da bi vsaka sprememba nemške posesti na njenih mejah imela neugodne poledice za vse pomorske pokrajine, ki jih je svoj-čas Nemčija zahtevala zase.
Beck pred odhodom iz Rige
Varšava, 16. julija. AA, (Fat.). Poljski zunanji minister Beck je pred svojim odhodom iz Rige sprejel zastopnike letonskega tiska. V svoji izjavi je Beck poudaril, da je že tretjič v Rigi. Prvikrat je bil v tem mestu ravno pred 38 leti, ko je spremljal svojega očeta kot političnega begunca. Govoreč o svojih sestankih z letalskim ministrom je Beck poudaril, da sta jasno oblikovala in točno označila politične odnose obeh držav. Časnikarji bodo morda v obliki senzacij pisali, da je Beck prišel v Rigo zato, da izpelje posebne načrte. Jaz pa nisem prišel v Rigo, je dejal Beck, da bi ostvarjal kake politične načrte, kajti naši dve državi že dolgo let zasledujeta isto politično linijo, ki sloni na močnih načelih. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da Riga v polni meri razume poljsko sta-
lišče v vprašanju sistema mednarodnega sodelovanja in politične ureditve v Evropi, ki se je v zadnjih letih tako globoko spremenila. Tok dogodkov je pokazal, da niso imeli prav niti optimisti niti pesimisti. Mi delamo tukaj navdahnjeni z idejo ojačevanja prijateljstva in stalnosti na obalah Baltiškega morja. V prijateljstvu je polno zadpanja, je sredstvo za rešitev vseh nroblemov. Končno se je zunanji minister Beck zahvalil tisku in vsej letonski javnosti za prisrčen sprejem.
Varšava, 16. julija. AA. Štefani: Zunanji minister Beok se je včeraj popoldne vrnil z letalom z uradnega obiska v Rigi. Poljski politični krogi so zelo zadovoljni z obiskom, ki je potrdil pri jatel jske vezi med Poljsko in ostalimi baltskimi državami.
Atentati v Palestini se množe
Jeruzalem, 16. julija. A A. Reuter. Vsi arabski trgovci so zaprli svoje trgovine v znak protesta proti bombnim atentatom. Židovski trgovci se boje maščevanja in je morala biti policija v židovskem delu mesta pomnožena. V arabskem delu Hajfe je bilo včeraj vse normalno. Včeraj popoldne je bilo že odprtih mnogo trgovin. Po vseh mestih je policija še zelo pozorna, vendar pa so število redarjev zmanjšali, ker se je položaj v glaynem nekoliko popravil.
Po tem strašnem atentatu se je ustavilo vse normalno življenje v mestu in mesto je kakor izumrlo. Razburjenje še ni ponehalo. Po vesteh iz ostalih krajev se množe izgredi, ki samo povečujejo vtis splošne negotovosti. Iz Nablusa poročajo, da so arabske tolpe s planin napadle posamezne angleške posadke in da je vsa policija stalno v pripravljenosti.
Razmere na Vzhodu dozorevajo
za obsežno posredovanje velesil
Sanghaf, 16. julija. V mednarodnih diploma-tiSnih krogih zatrjujejo, da so se Italija, Anglija, Nemčija, Švedska in Švica dogovorili, da se bodo njih zastopniki začeli razgovarjati tako s kitajsko kakor z japonsko vlado, da izvejo, ali je mogoč med obema narodoma mir. Vse te države imajo tudi načrt mirovnih pogojev, ki bi ga predložile, ako bi kitajska in japonska vlada pokazale dobro voljo, da sprejmeta posredovanje imenovanih držav.
Imenovane velesile sodijo, da bodo lahko svoje posredovanje začele šele v zgodnji jeseni, to je takrat, ko bodo Japonci gospodarji sedanje prestolnice Kitaja, Hankova. Zakaj v zadnjem času so Japonci tako zelo napredovali, da ni mogoče veliko dvomiti o tem, da bodo to mesto kmalu zavzeli in zasedli. Poplave, ki jih je umetno povzročilo vrhovno poveljstvo kitajske armade, namreč japonskega prodiranja, kakor se sedaj vidi, niso mogle ustaviti in tudi delovanje kitajskih četašev, ki ogrožajo Japonce na desnem krilu in na severu, očividno nima uspeha. Glavne sile kitajske armade se sedaj umikajo čez Rumeno reko proti jugu in zapadu in na uspešen odpor zaenkrat ni misliti. Tudi tista kitajska armada, ki je do sedaj delovala severno od Rumene reke v provinci Šansi v desnem boku japonske armade, se, je v številu 100 tisoč mož morala umakniti, ker so Japonci prerezali železniško zvezo iz Pekinga na Hankov. Položaj kitajskega prebivalstva okoli Rumene reke je obupen, ker dežuje naprej in si je izkopala v tem
ampak tudi za voznika s konji; seveda se morajo držati strogih pravil vožnje tudi avtomo-bilisti, ki pa itak imajo svojo organizacijo, ki na to pazi, kakor imajo nad seboj tudi policij-sko-upravno in sodnijsko oblast. Z eno besedo: vsi se morajo držati discipline, bogataš na avtomobilu im delavec na biciklu, vozač tovornega avtomobila in kmetski »furman«, motociklist, ki sc vozi s svojo boljšo polovico na izlet, ali pa meščan, ki se vrača s prijetnega sprehoda s svojci domov. In tudi naši oblastni organi bodo morali čim dalje strožje paziti na to, da se vsi držijo pravil vožnje, ter ne bodo smeli poznati nobenega ozira, kjer gre za dragoceno življenje vsakega človeka, za naš ugled, pa tudi za naše gospodarske dobrine.
Ni naša naloga, da bi na ta pravila še posebej opozarjali, da mora na primer pešec hoditi vedno po skrajnem desnem robu ceste v smeri hoje, ne pa |>o sredini; da jc treba prekoračiti cesto vedno le pravokotno po na jkrajši črti, nikoli pa poševno; da moraš, preden prekoračiš cesto, vedno pogledati tako na levo, kakor nn desno; da ne smeš s tramvaja skakati, niti izstopati, preden sc ne prepričaš, da ne z desne, nc z leve struni ne prihaja nobeno
vozilo; da se otroci na cesti ne smejo igrati; da mora tudi kolesar voziti le ob skrajnem desnem robu ceste, da ne sme misliti, da ima na cesti predpravico samo on, in da mora imeti zvečer prižgano luč; da mora tudi voznik brezpogojno voziti po desni strani, da ne sme na vozu spati, da se mora avtomobilom izogibati po pravi strani itd. Za vse seveda velja, da morajo biti trezni, če vozijo, pa da mora tudi v veselem stanju nahajajoči se pešec v pretežni večini primerov pripisati sebi, če se mn zgodi nesreča. Tudi sodne oblasti so primorane, da pri presoji prometnih nesreč obračajo čedalje bolj pažnjo tudi na to, ali se je pešec držal prometnih predpisov ali ne, da ne bo vedno kriv le vozač, kakor jc dozdaj navadno sodila široka javnost.
Kakor je danes povsod in v vsakem primeru življenja in delovanja treba discipline, poslušnosti nasproti avtoriteti, ki hoče človeku dobro, in podrejanja skupnosti in skupnim koristim, tako je sntnoobvladanje in pokoravanje pravilom nujno potrebno tudi vsem, ki uporabljajo cesto Le tako se bomo izognili smrtnim nesrečam in prometnim uezgodum ter škodi, ki dan na dan raste.
ozemlju voda novo srtrugo, tako da vzporedno a Rumeno reko teče sedaj druga reka.
Amerika hoče zaenkrat ostati še nevtralna ter se bo pridružila Angliji, Italiji in Nemčiji šele, ko bo videla, da njihovo posredovanje za mir obeta uspeh. Francoska in sovjetska vlada pa sta sklenili, da se tega prizadevanja sploh ne bosta udeležili, ker vesta, da Japonski njuno posredovanje ne bi bilo ljubo, ker japonska vlada prav ti dve državi dolži, da najbolj od vseh podpirata Čang-kajšeka in njegovo vlado.
Japonci pripravljajo
novo ofenzivo
Včeraj dopoldne je prišlo na ozemlju Pukava na ustju jezera Pojang do težkih borb. Kitajska poročila trdijo, da v teku vseh borb Japonci ves teden niso dosegli nobenega važnejšega uspeha. Kitajci pravijo, da Japonci skušajo zavzeti jezero Pojang z močnimi oddelki pomorščakov in s pomočjo letal in tankov. Na južni obali Jangceja grade Japonci nove postojanke. Kitajski vojni strokovnjaki mislijo, da bodo Japonci te nove postojanke porabili za izhodišče nove oienzive, ki bo šla preko Nancanga na Cangsu ali pa v zapadno smer na Siening. Cilj tc ofenzive bi bil, da se pretrga zveza Hankava s kantonsko železnico in da se onemogoči rečni promet zapadno od Hankava,
Japonski protest
pri sovjetski vladi
Tokio, 16. julija, b. Japonski odpravnik pOJ slov v Moskvi je dobil nalog od svoje vlade, da vloži energičen protest pri sovjetski vladi zaradi zavzetja enega dela mandžurskega področja po sovjetskih četah. V opravičilo tega svojega protestnega koraka poudarja japonska vlada, da ni prisiljena protestirati samo zaradi svojih prijateljskih odnosov do Mandžurije, temveč tudi zaradi tega, ker so močno prizadeti njeni interesi.
Siam vabljen v azijsko zvezo
Banijkoij, 16. julija. A A. (Havas) Iz dobro poučenih krogov se izve, da Japonska pritiska na siamsko vlado, da bi Siam vstopil v skupino držav z aziatskimi tendencami. Iz istih krogov se izve, da je siamska vlada to povabilo odklonila kljub ponovnim intervencijam japonske vlade, ker ne mara iti po poti, ki se ji z<li nevarna. Pravijo pa, da bi bili nekateri siamski krogi takoj voljni pritrditi nov orientaciji Siama.
Zemnnaka vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro in vse toplejše vreme v vsej kraljevini.
Znprebika vremenska napoved: Jasno in topio.
Dunajska vremenska napoved: Padec tempe* rature in številne nevihte.
Zahvala češkoslovaškega orlovstva
Prvi in poslevodeči namestnik staroste češkosl ovaškega »Orla« František Leiner je g. banu dr. Natla-čenu poslal sledeče pismo:
Brno, 11, julija.
Velespoštovani gospod bani
Ob povrafku ▼ domovino z nepozabno lepih slavnostnih dni ▼ Ljubljani si r najlepših spominih dovoljujem v imenu predsedniitva češkoslovaškega Orla sporočiti Vam najvdanejše izraze za Vaio veliko pozornost in vso Vaio ljubeznivost, ki ste jo izkazovali češkoslovaškim udeležencem.
V največje veselje nam bo in v največjo čast si bomo šteli, če Vam bomo mogli to Vašo ljubezen do češkoslovaškega Orla in vsega našega naroda povrniti ob Vašem obisku III. orlovskega zleta v Pragi 1939.
Češkoslovaško Orlovstvo, velespoštovani gospod ban, bo Vašo ljubezen in ljubezen slovenskega naroda ohranilo v nemihljivem spominu. Srečno je, da more Vaio osebnost kot predstavitelja tega vernega bratskega naroda šteti med svoje čislane prijatelje.
Z željo, da bi, velespoštovani gospod ban, blagovolili prijazno sprejeti našo toplo zahvalo in nas trajno ohraniti v svojih dragih spominih, ostajam z izrazi globokega spoštovanja
František Leiner,
poslevodeči namestnik staroste.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V	zunanjepolitičnem oziru pretekli teden ni prinesel nobenih velikih dogodkov. Diplomatska borba med skupino Anglija-Francija in skupino Italija-Nemčija traja dalje in se prikazuje na različnih frontah. Enkrat stopa v ospredje fronta v Španiji, zatem zopet češkoslovaško-nemško bojišče, drugič služi za pozornico boja Palestina, ali pa celo Daljni vzhod. Anglija in Italija bi očividno le radi vrgli mostove čez prepad, ki loči obe skupini, in sta v ta namen tudi sklenili prijateljsko pogodbo, a jo je Anglija napravila odvisno od sporazuma glede Španije. A prav v Španiji je sporazum skoraj nemogoč, ker se vodno in vedno pojavljajo nove intrige proti njemu, tako da se izvedba italijansko-angleške prijateljske pogodbe zavlačuje v daljavo in celo grozi nevarnost, da nikoli ne bo stopila v življenje. Na eni strani Nemčiji ni všeč, da bi se Italija oddaljila in se vezala na Anglijo, na drugi strani pa upravičeno pritiska Francija, da naj ne pride do angleško-italijanskega sodelovanja, preden tudi Francija z Italijo ni razčistila vseh računov. Od tod težave. Nemčija poskuša špansko stvar zavlačevati in ji v ta namen pride prav napetost na češkoslovaški meji, da opozori velesile nase ter potisne med Anglijo in Italijo spor okrog Češkoslovaške. Italija pritiska od svoje strani na Anglijo, da bi se hitreje odločila glede Španije in je nemara le v zvezi z nemiri, ki povzročajo Angliji glavobole v Sveti deželi. Sovjetska Rusija pa dreza v levičarsko usmerjeno javno mnenje v Franciji, naj ne dovoli, da bi se francoska vlada ločila od rdeče Španije in se spustila v pogajanja s fašistično Španijo. Anglija zopet pridno deluje na evropskem vzhodu, kjer zbira pod svojim okriljem države, ki so v nevarnosti, da ne bi podlegle gospodarskemu vplivu Nemčije. Celo na Daljni vzhod sega ta hudi diplomatski dvoboj, kajti skupina Italija-Nemčija podpira Japonsko, skupina Francija-Anglija pa Kitajsko in je tudi tamkaj med obema mnogo drezanja, ki ima samo ta namen, da bi vplivalo na odločitev v Evropi.
V	ta veliki splošno evropski ali celo svetovni politični okvir je treba postaviti vse zunanjepolitične dogodke, ki navidezno ločeno stopajo pred naše oči. Češkoslovaško vprašanje, ki sedaj zopet poziva k pozornosti, je potemtakem le del tega splošnega trenja in le sredstvo, ki se ga gotove velesile poslužujejo, da na nasprotnike pritiskajo. Tudi potovanje poljskega zunanjega ministra na Baltik, potovanje, ki jasno govori o tem, da Poljska zbira okrog sebe skupino nevtralnih držav, ki ležijo vse med Rusijo in Nemčijo, dejansko ne bo kaj drugega kakor del te velike politike, in v tem primeru služi angleškim političnim ciljem na vzhodu, kjer Anglija želi zgraditi neprestopen obrambni zid proti razširjenju nemškega vpliva. Potovanje madžarskih državnikov v Italijo je življenjsko povezano 7. označenim okvirom velikega dvoboja med velesilami, kajti Madžarska se bo morala odločiti, če bo ostala nevtralna in nepristranska sredi tega trenja, če bo torej delila tvorno mirovno politiko drugih podonavskih držav, ali če se bo končnoveljavno dala priključiti k eni ali k drugi skupini velesil.
Mesec julij bo v mednarodni politiki odločilnega pomena. Tako pravijo in pišejo. Torej stojimo pred važnimi dogodki v prihodnjih dveh tednih.
Notranji pregled
Preteklo nedeljo je bil pri Sv. Trojici v Slov. goricah velik narodni tabor, največji, kar jih pomnijo ti kraji, na katerem je ljudstvo »med Muro in Dravo in preko Murec proslavilo dvajsetletnico ustanovitve Jugoslavije. To je bila prva taka proslava, pa je veličastno potekla. Kot glavni govornik na taboru je nastopil notranji minister in voditelj Slovencev dr. Anton Korošec, ki je govoril o vekovnem slovenskem značaju te zemlje in o trdni zvestobi Slovencev do Jugoslavije. Po-
leg njega je nastopilo še več drugih govornikov, ki so poudarjali potrebo žive narodne zavesti in tudi organizirane narodne obrambe. Tabora se je udeležilo nad 10.000 ljudi.
V	ponedeljek je bilo v Ljubljani prvo zborovanje izseljenske zbornice, ki bo odslej vrhovna ustanova za naše izseljenstvo. V zbornico so včlanjena vsa društva, ki po svojem delovanju morejo kaj prispevati v tem delu. S to ustanovo je izpolnjena velika vrzel v našem narodnem življenju, saj se doslej širša javnost niti zavedala ni, kako življenjsko važno je za nas izseljensko vprašanje, za nas, ki imamo malo manj kot polovico naroda izven domovine in države.
V	četrtek sino objavili članek o velikem nazadovanju Nemcev v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Članek je vzbudil veliko pozornost, saj odkriva doslej skoraj neopaženo dejstvo, da jo vseh Nemcev v Jugoslaviji v primeri z ostalim prebivalstvom samo tri in pol odstotka in da so n. pr. v Sloveniji od 1912 do 1932 nazadovali za 40 odst. ali od 41.302 na 25.054. To ni nič čudnega, če vemo, da je bila nekdanja Avstrija nemška država, Jugoslavija pa je slovanska. Tako je že takoj prva leta po vojni zapustilo ozemlje sedanje države več tisoč Nemcev, kar pa jih je ostalo, pa se tudi pozneje v slovanski Jugoslaviji niso nikoli počutili tako domače kot v nemški Avstriji in je vsak izrabil prvo priliko, da se je umaknil med rojake. K temu pa še pride padec rojstev med Nemci in tako se nam je po 20 letih odkrilo to precej znatno nazadovanje nemškega življa med nami.
.imoS
AVGUIT
Tvrdka Stermeckl opusti 18. avgusta svojo podružnico prej trgovino Urch in prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi,
da ne pride prepoznol Kdor prej pride, prej melje
Gradbeno ministrstvo je v izvajanju javnih del namenilo čedno vsoto 125 milijonov za ceste. Od tega se bo za ceste v Sloveniji porabilo 40 milijonov.
Politični krogi, znani pod imenom »zadružna opozicija«, se veliko pečajo s prihodom dr. Mačka v Belgrad in na ta obisk silno veliko zidajo. Po najnovejših vesteh bo združena opozicija v avgustu priredila zborovanje v Zagrebu, na katerem bodo govorili predstavniki iz Belgrada, v septembru pa v Kragujevcu, na katerem bo govoril dr. Maček.
Včeraj je bilo v upravi »Slovenca« nagradno žrebanje, za katero je v vseh krogih vladalo tako veliko zanimanje. Med redne kupovalce in naročr nike »Slovenca« je sreča razdelila 152 nagrad v skupni vrednosti 100.000 din. Žrebanje je bilo pod nadzorstvom javnega notarja g. Hafnerja in mnogih naročnikov.
15. avgusta na Dekliški tabor na Beinavi
Tvoj duhovni dom te zopet vabi k sebi I Dolgo ga nisi videla — gotovo si želiš tja, kamor se je ze in se še bo napotilo toliko tvojih dobrih eestral
Glejte: Zopet si bomo stisnile roke, vzljubile 'druga drugo in se navdušile za lepo delo Katoliške Akcije!
Žrtev bo morda to zate — dekle, priti tako daleč — po dnevih težkega dela doma, v delavnici, pisarni . .. Pridi pa tudi ti, ki o počitnicah iščeš moči za nova duhovna ustvarjanja I ...
O, vsi vemo, kako slovenska žena, kako slovensko dekle s ponosom in rada sebe žrtvuje! Z veseljem pohiti za klicem po duhovni prenovitvi in poglobitvi 1
Spregovorila nam bo Cerkev in povedala, kaj pričakuje od nas. Na naših zborovanjih, ločenih po stanovih, boste pa imele besede ve same!
In — gotovo imate tudi druga drugi mnogo povedati!
Pridite, dekleta, da glasno in z vso svojo osebnostjo izpričate svoje plemenito mišljenje v središču Kat. akcije za lavantlnsko škofijo — na Bct-navi, vašem duhovnem domu!
Betnava vas lepo pozdravlja!
Lep spomenik • dar pokojnim
Ogled spomenikov -
dolžnost Interesentov
Stalna razstava - nizke cena FRANJO KUN0VAR. famnoseflve
S*. Kril-Ljubljana Tii.45-15
Iskreno vabljene gosp. učiteljice na Dekliški dani Svetujemo Vam pa, da po dekliškem dnevu ostanete še na Betnavi in se udeležite v naslednjih dne (16. do 21 avgusta) duhovnih vaj in tečaja KA za učiteljice. Podrobna pojasnila daje: »Betnava«, Maribor.
Celje
e članski sestanek ZZD v Celju bo ▼ torek
19. julija ob 6 zvečer v Orlovskem domu v Samostanski ulici. Pridite gotovo vsil
c Mestna knjižnica zopet redno posluje, c Prijave za udeležbo narodnega tabora ob 20letnici Jugoslavije v Mariboru dne 14. in 15. avgusta sprejema Prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici 4. Udeleženci imajo četrtinsko vožnjo.
c Vsi dijaki-rekruti, ki žele v tem letu nastopiti vojaško službo, se ponovno opozarjajo, da je skrajni rok za vložitev prošnje do konca julija. Prošnjo je vložiti pri poveljstvu pristojnega vojaškega okrožja.
c Izlet v Slovenske gorice. 15. avgusta bo vozil iz Celja izletniški avtobus v Slovenske gorice. Izletniki se bodo oglasili na znameniti božji poti Ptujski gori, obiskali staro rimsko mesto Ptuj, se oglasili na rojstnem domu notranjega ministra dr. A. Korošca v Sv. Juriju ob ščavnici, nato se odpeljali v Maribor in nazaj v Celje. Prijave sprejema p. Ladislav Hazeinali v kapucinskem samostanu v Celju.
c Znani celjski kiparski in pozlatarski mojster g. Hohnjec Miloš je prenovil v frančiškanski cerkvi v Osješki trdnjavi enega najlepših baročnih oltarjev sv. Antona. Oltar je kupil na Dunaju feldmuršal grof. Candette 1. 1726. V torek
ATLANTIC« Hoteli: PRINCIPE AL MAHE
Posestniki:
TamaSK - iervar
V centru Abbazie ob morju. — Lastna kavarna, dancing, bar. Terase ob morju, vrt Lastno kopališče brezplačno. Govori so slovenski
12. julija je bil prenovljeni oltar z veliko slovesnostjo blagoslovljen. G. Hohnjec pa še odkriva in spravlja zopet v prvotno originalno stanje drugo zgodovinsko umetnino v isti cerkvi: oltar svetovno znane Marije Judske, katerega je kupil baron Pejačevič. K temu oltarju se zateka veliko število pobožnih vernikov, ki prihajajo v Osijek. Zato jo predstojništvo samostana poklicalo našega celjskega strokovnjaka g. Hohnjeca.
c Dijaški kuhinji v Celju sta poklonila Ciin karna in Metalno d. d. v Celju 500 din v počastitev spomina rudarskega glavarja inž. Josipa Močnika, veletrgovec g. Rudolf Stermecki v Celju pa 100 din namesto venca na grob skladatelja dr, A. Schwaba.
c Posetite renoviran frizerski s a * 1 o n za dame in, gospode F. Frajle.
c Kino Union: Danes zadnjikrat film s prekrasno vsebino »Pater Vojteli«. Matineja: »Orlič«,
Mariborske vesti
m Vedno več ptičev v kletki V zapore mariborskega okrožnega sodišča so pripeljali včeraj 24 letno Angelo Stupan 6 Prihove, Aretirali so jo, ker se je družila z razbojnikom Pintaričem, zadnje čase pa so jo videli, kako se je pogosto vozila s kolesom po Dravskem polju in jo sumijo, da je nosila poročila Josipu Kodru. Na ta način mu je omogočala, da se je uspešneje skrival pred zasledovalci.
m Dva občinska svetnika — šestdesetletnika. Te dni je slavil svojo 60 letnico upokojeni davčni višji kontrolor g. Ignacij Ozvatič. Jubilant je že mnogo let član občinskega sveta v Mariboru ter se živahno in iniciativno udejstvuje v mnogih odsekih ter pri mestnih podjetjih. — Danes je dočakal svoj 60. rojstni dan upokojeni podpolkovnik g. Henrik Sabothy. Jubilant je markantna osebnost v gospodarsko-političnem in družabnem mariborskem življenju. Tudi on je že dolgo let občinski svetnik. Svoječasno je bil finančni referent mestne občine, sedaj pa je referentov namestnik. V vodstvu mestnih podjetij sodeluje že od ustanovitve te ustanove z veliko iniciativnostjo in agilnostjo. Jubilantom želimo še veliko let plodonosnega življenja.
m Dve novi zgradbi Ljudske samopomoči V Kolodvorski ulici namerava Ljudska samopomoč poleg svoje nove palače zgraditi še dve veliki stanovanjski zgradbi. Vsaka hiša bo imela po štiri nadstropja. Za gradbeno dovoljenje je že zaprosila ter namerava pričeti z zidanjem še letos.
m 33 srečnih mariborskih naročnikov »Slovenca«. II, veliko nagradno žrebanje naročnikov »Slovenca«, ki je bilo v petek zvečer v Ljubljani, je kar 33 mariborskim naročnikom »Slovenca« dodelilo lepa darila. Že drugič se je sedaj zgodilo, da je razmeroma največ daril prišlo v Maribor. Ker se bodo slična žrebanja še vršila, nam bodo gotovo vsi dosedanji naročniki ostali zvesti, prijavljali pa se bodo še novi, ki bodo pri prihodnjem žrebanju upoštevani,
m Sestanki mariborskih deklet! Dekliški dan se bliža. Da bi prinesel vsem dekletom lavantinske škofije čim več lepega veselja, je potrebno, da sodelujejo vsa mariborska katoliška dekleta! Danes, dne 17. t, m. je v ta namen važen sestanek ob 16 na Betnavi. Vabljeni so vsi dekliški krožki, stolni, frančiškanski, ko-lonijski, studenški in pobreški in tudi druga dekleta, ki se zanimajo. Bog živi!
m Odkritje spominske plošče Karlu Glaserju, V nedeljo 24. julija bo pod pokroviteljstvom Zgodovinskega društva v Mariboru odkritje spominske plošče dr. Karlu Glaserju na njegovi rojstni hiši v Reki pri Hočah.
m Vodstvo Privredne zadruge izpuščeno. Iz preiskovalnega zapora so bili izpuščeni voditelji Privredne zadruge Rože Josip, Gregorec Jakob, Leskovšek Josip ter zastopniki te zadruge v Slav. Požegi Sigi Egidij, Gumilar Ivan, Kin Jakob in Frank Mirko. Seveda pa teče postopanje proti navedenim pred državnim pravdništvom še naprej ter bodo obtoženi in pridejo pred sodišče.
m Magistrat v novi obleki Za 20 letnico jugoslovanskega Maribora se pripravlja tudi starodavno mariborsko magistratno poslopje. Lepo ga bodo preuredili in renovirali. Prenovitev dvoriščne strani je že gotova. Izbrane so zelo posrečene barve, precej svetlejše, kakor so bile prejšnje; pogled na magistratno poslopje z Rotovškega trga je sedaj zelo lep. _
m Društvo Jug. državnih in samoupr. upokojencev (K) v Mariboru. Izredni občni zbor. — V smislu § 17 društvenih pravil sklicujem na zahtevo članov izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 31. julija 1938 ob 9 dopoldne v Narodnem domu (mala dvorana) z dnevnim redom: Razprava in sklepanje o združitvi našega društva z ljubljanskim društvom na podlagi pogojev, ki so bili objavljeni v junijski številki »Upokojenca«, Na ta občni zbor se na zahtevo članov vabi tudi zastopnik ljubljanskega društva upokojencev. —V Mariboru, dne 16. julija 1938. Matej Vrbnjak 1. r, tč. podpredsednik.
m Vrata z žico zavezal in hišo zažgaL Nečuven zločinski požig je bil izvršen včeraj ponoči v Ruperčah pri Mariboru. Ob treh zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje in hiša posestnice Helene Knuplež v Ruperčah št. 37. Ko so se domači prebudili ter so hoteli iz goreče hiše na prosto, niso mogli skozi vrata. Oboja vrata na hiši so bila namreč zunaj z žico tako
Velika ciganska tolpa prijeta
Damžale, 16. julija.
Marljivim orožnikom v Domžalah se je pod vodstvom komandirja g. Skoka posrečilo zalotiti cigansko tolpo, ki je vznemirjala tamkajšnjo okolico. Prijeli so cigane Vinkoviča Franca, rojenega 1908 v Lambachu in pristojnega v Rottenman v bivši Avstriji, Hudoroviča Zlatka, starega 28 let, rojenega v stepanji vasi, Breščaka Otona, starega 41 let, rojenega v Milanu, Raka Maksimilijana, rojenega v Laškem leta 1899 in pristojnega k Sv. Križu pri Laškem, njegovo ženo Ido Rak-Reichert, roj. 1911 v Dornavi pri Ptuju, in Breščak Kranco, staro 35 let, rojeno v Jaršah.
Orožništvo jih je zalotilo davi v gozdu pri Češeniku pri Dobu in jih obkolilo. Hudorovič Zlat-ko je orožnike opazil in pobegnil, pa so ga potem zopet ujeli.
Pri osebni preiskavi so orožniki našli pod krilom France Breščak nabasano Steyer-Browning pištolo. V štirih bisagah so našli mnogo obleke in posteljnine, tako 5 rjuh, 1 križasto odejo, kompletno črno obleko, več svilenih naglavnih rut, par težkih temnorjavih čevljev, svetlosivo moško obleko, ki ima na suknjiču pri ovratniku napis: Anton Kožuh, krojač, Sujica 28, p. Dobrova, sivkast suk-. njič, modro križasto srajco, več namiznih prtov, I več ženskega spodnjega perila, nahrbtnik, 2 slabša I cajgasta suknjiča, 2 nove črne hlače, žepne robce
z monogramom F. B., 2 klobuka, tn sicer enega črnega in 1 sivega, črni ima napis S. Tanko, Ljubljana, 1 črno svileno naglavno ruto. Glede klobuka z napisom S. Tanko trdi Vinkovič, da ga je kupil v Ljubljani. Ta Vinkovič ima na desni strani lica brazgotino. Drugi cigani ga opisujejo, da je on morilec cigana, ki je bil umorjen jeseni leta 1936 in so ga našli v Ljubljanici v Štepanji vasi.
Zelo verjetno je, da imena nekaterih članov ciganske družine niso prava in da ee za tujimi imeni skrivajo tatovi. Orožništvo je zvedelo, da so cigani imeli najbrž tudi lovske in vojaške puške, ker so ljudje snoči v tamkajšnji okolici slišali streljanje. Orožništvo pa pri njih razen gori omenjenega brovvninga ni našlo orožja. Najbrž imajo orožje skrito kje v gozdu. Zvečer je orožništvo prepeljalo cigane v Ljubljano, da se ugotovi njihova identiteta, da jih fotografirajo in daktilo-skopirajo.
Opozarjajo se ljudje, katerim so bili gori opisani predmeti ukradeni, da se javijo.
Šiviljam priporočam
poceni raznovrstno svilo po 8, 10, 12 din meter. I. TRPIN Maribor, Vctrinjska ulica 15.
zavezana, da so jih morali vlomiti, da so se rešili. Na pomoč so prihiteli poleg domačinov še gasilci iz Maribora, ki pa zaradi pomanjkanje vode niso mogli stopiti v akcijo. Požar je podtaknil do sedaj neznan zlobnež najbrž iz maščevanja. Zažgal je hlev in hišo naenkrat, vrata na hiši pa je zavezal z žico, gotovo v nadi, da se domači ne bodo kmalu prebudili, ko pa bodo budni, pa ne bodo mogli iz gorečega poslopja ter bodo zgoreli s hišo vred.
m Nogo in roko mu je zdrobilo. Na Ptujski cesti se je pripetila v bližini Št. Janža huda nesreča. Ko jo hotel 42 letni delavec Alojz Požgan iz Prepol s kolesom prehiteti nekega kmečkega voznika, je privozil nasproti tovorni avto in kolesarja je stisnilo med voz in avtomobil. Pri tem mu je zdrobilo levo roko in levo nogo in ima tudi hude notranje poškodbe,
m Po nesreči si presekal vrat. Pri merjenju nove ceste z Limbuša na Pohorje zaposleni 39 letni delavec Ludvik Železnikar iz Hrastja se je hudo ponesrečil Spotaknil se je ter padel na svojo sekiro tako ne-srečno, da si je presekal vrat ter je dobil široko ze-vajočo rano,
m Umrli sta posestnica Pavla Kafer, stanujoča Ob bregu Št. 26 in stara 60 let ter 82 letna zasebnica Katarina Mlinarič v Slovenski ulici 40. Naj počivata v mirul
m DKW motorje in dvokolesa dobite pri Ozvatič, Cafova L.
Vransko
Velika sreča čaka vsakega, H se f. prihod
njo nedeljo, dne 24. julija t. 1. udeležil • «nke tombole, ki jo bo priredilo Katoliško prosv ao društvo na Vranskem. Zaradi velikega zanimanja smo zvišali število glavnih dobitkov na osem tombol, ki bodo obsegale: žensko kolo, moško kolo, zaboj sladkorja, vreča moke, seženj drv, prašič, blago za obleko in vreča 6oli. Razen teh velikih dobitkov bo še zelo veliko število manjših. Cena posamea* nim srečkam je samo 2 din.
Slovenj Gradec
Slovesna otvoritev mestnega kopališča !n ie« lezobetonskega mostu. Kar smo v Slovenjem Gradcu dolga leta zaman pričakovali, bo izpolnjeno v nedeljo, 24. julija 1938, ko bo g. ban dr. Marko Natlačen otvoril nov železobetonski most preko Mislinje in mestno športno kopališče. Slovesna blagoslovitev in otvoritev bo po naslednjem sporedu: 1. Ob 5 zjutraj budnica, 2. ob 7.45 sprejem gostov na mestnem postajališču, 3. ob 8 slovesna služba božja v župni cerkvi, 4. od 9 do 9.45 koiv-cert na mestnem trgu, 5. ob 10 sprejem gostov na postaji Slovenj Gradec, 6. ob 10.30 sprejem g, bana na mestnem trgu, 7. ob 11 blagoslovitev in otvoritev novega mostu čez Mislinjo, 8. ob 11.30 blagoslovitev in otvoritev mestnega športnega kopališča in nastop plavačev SK Ilirija iz Ljubljane, 9. obed, 10. ob 15 velika ljudska veselicat na kopališkem prostoru.
Dev. Marija v Puščavi
Kakor vsako leto proslavimo tudi letos pra&> nfk sv. Ane dne 26. julija in nedeljo po sv. Ani, dne 31. julija, z romarskim shodom. Dnevni red pri obeh shodih lx> sledeči: ob 6 zjutraj pričetek spovedovanja, ki traja celo dopoldne. Ob 7 in 10 pridiga in peta sv. maša. Med zgodnjo in pozno sv. mašo bo več sv. maš v kapeli sv. Ane. Duhovniki in romarji vabljeni. — Predstojništvo cerkve Marija v Puščavi.
Osebne vesti
Belgrad, 16. julija. AA. Na predlog pravosodnega ministrstva je na lastno prošnjo premeščen na sresko sodišče v Novo mesto Martin Perovšek, sodnik sreskega sodišča v Kostanjevici v šesti položajni skupini.
Dospela so zopet francoska kolesa Najboljši materijal Najlažji tek
AIGLON
Model: T0UR DE FRANCE
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 12 (dvorišče)