v Združenih državah Vc^nvwldo • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United Stitfi« List slovenskih delavcev v Ameriki, and legal Holidays, 75,000 TELEFON: CHelsea S—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1303, at the Poet Office at Mew York, N. Y„ ander Act of Oongreu of March 3, 1879. TELEFON: OHOsea 3—1243 No. 138. — Stev. I 38. NEW YORK, MONDAY, JUNE 14, 1937- PONEDELJEK, 14. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PREMOGARJI BODO POMAGALI JEKLARJEM STAVKE BO ŠELE TEDAJ KONEC . KO BODO JEKARSKI BARONI PODPISALI Z UNIJO POGODBO Načelnik odbora za industrijalno organizacijo poziva vlado, naj prisili Republic Steel k pokorščini. — Governer naj zapre tovarno. — Kom-panije so zavrnile predlo? dveh governerjev. — j Položaj je skrajno resen. Obsežen upor v rdeči armadi WASHINGTON, D. C., 13. junija. — John L. Lewis, predsednik odbora za industrijalno organizacijo (CIO) ter predsednik United Mine Workers of America je pozno popoldne pozval na štrajk 9500 premogarjev v sedemnajstih premogovnikih ki producirajo premog za Bethlehem Steel Company in Youngstown Sheet & Tube Corporation. Vse druge premogovne družbe v istem okraju so bile obveščene, da bodo naletele na odločen od- • * por UMW, če bodo skušale sklepati kakšne kupčije z zgoraj omenjenima kompanijama. — Pre-mogarji enostavno ne bodo kopali in nalagali premoga. 9500 premogarjev bo jutri ostalo doma. Lewis ima na svoji strani tudi obe neodvisni bratovščini železniških uslužbencev, ki so sklenili, da Bethlehem Steel v Johnstownu ne bodo dovažali premoga. Delavci ne bodo prej nehali stavkati, dokler kompanije ne podpišejo pogodbe. Razpravljajoč o splošnem položaju, je omenil Lewis, da bi morala vlada prisiliti k zmernosti Toma Girdlerja, presednika ravnateljskega sveta Re public Steel. Po Lewisovem mnenju bi bilo tudi edino pametno, če bi zvezna vlada naprosila governerje onih držav, v kateri stavkajo jeklarji, naj zapro jeklar-ne, kajti edinole na ta način bi bilo mogoče zajam-čiti mir. Ravnatelji Republic, Johnstown in Inland družb so zavrnili predlog governerja Martina L. Daweya iz Ohio ter Clifforda E. Towsenda iz Indiane, naj oklenejo s svojimi delavci tarifno pogodbo. Republic Corporation ogroža delavce z oboroženo silo, vsled česar je^zadnji čas, da nastopi vlada, oredno pride do nadaljnega krvoprelitja. Na vprašanje, če bo prosil predsednika Roose-velta za intervencijo, je odvrnil Lewis, da o tem zaenkrat še ne more razpravljati. — Položaj v industriji jekla je skrajno resen, Je poudaril. — Dandanes prodajajo v deželi vse preveč strupenih plinov, in delavstvo nima prav nobenega veselja, da bi požiralo te pline brez od -pora. Predsednik odbora za industrijalno organizacijo je nato podal pregled o ozadju in vzrokih sedanjih stavk v jeklarski industriji ter dejal, da vlada med velikimi družbami velika konkurenca. — Nobena jeklarska družba ne plačuje delavcev tako slabo kot jih plačuje Bethlehem Steel. — Delavcu plača osem do deset centov manj na uro kot mu plačajo druge kompanije. Bethlehem Steel ima pa še drugo prednos- pred svojimi tovarišica-mi. Importira namreč nad šestdeset odstotkov ce-lene železne rude, ki jo kopljejo ceneni inozemski delavci. Značilno je. da Bethlehem Steel ne plača za to rudo nobene carine. Kongres išče novih denarnih virov. Cemu bi ne naložil na vsako tono te rude dva dolarja carine, kot je to storil v času, ko so družbe importirale premog iz Evrope? OBRAMBNA 1 ČRTA PREBITA PRI BILBAO Nahajajo se še samo tri milje od mesta. — Vlada se je preselila v San-tander. — Republikanci na jugu napredovali. ST. JEAN DE LUZ, Francija, 13. junija. — Armada generala F ram-a jo na razdaljo dveh milj z 'napadom s -suhega I'll z zraka prebila zadinjo obrambno črto vzhodno od Billbaa in je prišla dovolj bil zu mesta, tla slorniški častni ki gledati na oblegano mesto n slišati 'krik obupanega pre brvalstva. PARIZ, Franoija, 13. junija. — Po poročilu lista "Echo de Pariz1' je baskiška vlada zbp-žala iz Bilbaa v Santander. — List pravi, da je padec Bilbaa samo še vprašanje nekaj ur in da se je baskiska armada že pričela umikati iz mesta. Predmestje Aehuri je že .pod ognjem strojnic. Gen. Franco vsebno vodi ofenzivo proti Bil-bau. BILBAO, Španska, 13. junija. — Fašistični aeroplani nemškega izdelka so bombardirali in s strojnicami obstreljevali središče Bilbaa. Bombardiranje j e trajalo eno uro. Mnogo ljudi je bilo ubitih in mnogo hiš požga|uih. Baski so junaško zdržali lju-to obstreljevanje, ki je trajajo ves dan. Xa razdaljo trea milj je pad'lo najmanj 10,000 strelov. Ujetniki poročajo, da im.i general Franco v tej ofenzivi večinoma nemške in italijanske topove z nemškimi in italijanskimi topničarji. • MADRID, Španska. 13. junija. — Vladne čete so na fronti pri Cordobi prodrle štiri mi !je in jK>l (severno od Cordobe, prebile so ctH-to med Corddbo in FVlmezom ter zavzele stra tegične postojanke pri Vacar- ju- Behne-z se nahaja 35 milj se-verozapadno od Cordobe. Vlada naznanja, da je bilo vjetih 7ti fašistolv. in zaplenjenih 18 strojnic. Fašisti so -s kavalerijo Ln areoplani hoteli zopet zavzeti izgubljeno ozemlje, toda vladne čete so ga obdržale. RIM, Italija, 13. junija. — Fašisti so počastili spomin generala Alberta Liuzzija, prvega italijanskega višjega čast- MESA JE ZAČELO PRIMANJKOVATI .Meso se bo podražilo, zlasti svinjina. — Farmerji potrebujejo se dve leti, da po suši na-domeste živino. CHICAGO, 111., 13. junija. — Gospodarski izvedenci naznanjajo, da Združene države nimajo dovolj mesa, in se bo to pomanjkanje še nadaljevalo, kar bo imelo za posledico višje cene. Cene mesa že več let rastejo. Pred nekaj dnevi je cena svinjskega mesa dosegla višek; ko je veljal funt svinjine 40 centov, l«avina celo 42 centov. Gospodinje morejo pričakovati, da se l>odo cene mesa še dolgo eteusa višale, predno bodo farmerji napolnili svoje hleve z živino. Vzelo bo še najmanj dve leti, da bo izguba, ki jo je povzročila dolgotrajna slu-ša, poravnana. Medtem pa delajo lepe dobičke farmerji drugih držav, ker pošiljajo v Združene države mnogo živine, posebno prašičev. Medtem ko je znašal uvoz prašičev v Združene države leta 1934 okoli 1,500,000 funtov, je znašal leta 1035 nad 10,000,000, leta 193G*pa 41,000,. 000 fuaitov. Uvoz govejega mesa je znašal leta 1934 okoli 47,000,000 funtov, lansko leto pa 94,000,-000 funtov. Največ tega mesa' prihaja iz Poljske. MUSSOLINUEVA SOVRAŽNIKA UMORJENA BAGNOLES, Francija, 13. junija. — Notranji minister Dormov je naznanil da bodo Vsi Italijani, ki žive v Franciji, strogo nadzorovani, dokler ne bodo najdeni morilci bratov Carlo in Nello Rosselli. Oba brata, ki sta nasprotovala Mussolinijevi vladi, sta bila najdena mrtva v četrtek. V oddaljenosti 7 milj je bil najden njun avtomobil, ki je bil prevrnjen. Oba sta bila zabodena z bodalom, poleg tega pa je bil Carlo še tudi ustreljen. PARNIK 7 MNAMITOM POTOPLJEN OSI jO, Norveška, 13. junija. Pamik Nobel, naložen z dina-mitom, se je poto»pil, ko je za-j del rtb potniški parni k Stella j Polaris. Dinamit ni eksplodiral. Kapitan parni.ka Notiel iiv njegovia žena sta bila ubita. Več mornarjev je bilo ranjenih. \ ___ nika. ki je padel v španski državljanski ,vojni. Ime generala Liuzzija je bilo objavljeno v seznamu 17;i italijanskih vojakov, ki so padli po uradnem poročilu "v boju proti 'boljševizmu in za fašistično civilizacijo. "Vsi L vojaki so padli v neuspešni o fenzivi pri Guadalajari v mar-cu. VON NEURATH V BUDIMPEŠTI Nemški vnanji minister svari Madžarsko pred vsakim sporazumom s Čehoslovaško. — Madžarska vnanja politika se nagiblje k Nem- v... C1J1. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 13. junija. — Nemški vnanji minister Konstantin von Neuratli je imel ves dan konference z ministrskim predsedni-koan Kolomanom Daranvijem in vnanjim ministrom Kolo-mauom de K any a. Jutri bo vo:i Neuratli skupno z mbnistrski predsed. Daranvijem gost regenta admirala Horthva v jijegovem poletnem bivališču. Poglavitni namen von Neu-ratha je, pregovoriti madžarsko vlado, da ne stopi v nikak gospodarski sporazum, v kate rem bi bila tudi vključena Ce-hoislovaška. Dobro jk> učeni po 'itični krogi so mnenja, da je maJdčar. vlada opustila vsako misel, da bi v kateremkoli ozi-ru sodelovala s Čehoslovaško. Avstrijski kancler dr. Kurt SchuKchiMgg je na svojem zad njem obisku v Budimpešti svetoval madžarskemu nm an .jen ni ministru de Ka\nya, da bi Madžarska in Cehoslovaška za kopa1 i bojno sekiro in bi sodelovali na gol-podarskem polju, toda s tem dr. Schuschnigg ni uspel. Brez dvoma bo sedaj von Neuratli skušal doseči, da Madžarska ostane trdna na tem stališču. De Ivajnvovo stališče za Mi.-lo antanto ni ugodno. Odkar se je de Kanva s kraljevega kronr.nja vrnil iz Londona, se njegova politika nagi'blje k Nemčiji in se ohlaja do Male a nta nte. Von Neuratli hoče v Beogradu j »staviti osrednji trg za jugoslovanske, madžarske in bolgarske poljsko pridelke. S tem lx) dobila Nemčija poipotf no kontrolo nad trgom in Ibo v vse tri države pošiljala svoje indnstrjske zdelke. Pralno je von Neuratli od pot oral iiz Berlina, je Nemčija nenadoma prenehala v Jugoslaviji kupovati živino. Mogoče namerava «edaj v. Neuratli sklenti gospodarsko ]x>godbo z Madžarsko. Za ta slučaj je Nemčija pripravljena dati Madžarski 30,000,000" kredita za orožje. V zvezi s tem bo tudi obrambna minister gen. Werner ivton Bloiriberg v kratkem obiskal Budimpošto in 'bo Madžarska ob tej 'priliki stavila svojo zahtevo, da je v orožja enake z drugimi državami. Mala antairta pa dvomi, da bi Madžarska kaj takega zahtevala in da bo metsto tega stoipnjevaje (kazala sivo jim sosedam svtfje orožje. V JEČAH JE ŠE VEČ ČASTNIKOV, KI BODO KMALU PROCESIRANI LONDON, Anglija, 1 3. junija. — Po usmrtitvi osmih visokih vojaških poveljnikov je prišlo do vojaških uporov v raznih garnizijah. Neko poročilo iz Varšave pravi, da so bile velike demonstracije v Kijevu in Harkovu, ko je prebivalstvo izvedelo, da so bili ustreljeni kot veleizdajalci maršal Mihael N. TuhačeVski in 7 drugih splošno znanih generalov. V P ril uki v zapadni Ukrajini se je uprlo 3000 vojakov in ustrelili so 9 častnikov iu 4 agente OGPU. V Minsku je bilo ubitih 20 častnikov in 8 agentov izvršiio samomor, ker so se bali, da bodo aretirani pod obdolžbo vn-lerzdaje. Vsled upora je bilo v Kiervu aretiranih 900 vojakov in več sto v Karkovu. Po nekem poročilu ste bid ieni maršala Tuhačevskega iu generala Putnc, ki sta . bila glaivna obtoženca med visoki -»ui častniki, izgnani v Sibirijo. Putiiov 15 let .star sin je bil poslan v .nek zavod, ki je bil ustanovljen i%za vzgojo nedolžnih otrok sovjetskih politični!] sovražni kav." Medtem ko je Stalin zaprt v -voj urad, pred katerim otrd".-•o, da je "tuja država", kateri so izdajali ruske vojaško tajnosti, naai.jska Nemčija. Z usmrtitvijo teh častnikov, je število do -sedaj ustreljenih izdajalcev nara/slo na 12.'}. Po'eg maršala Tuhačevskega so bili ustreljeni naslednji generali: A. I. Kork, I. E. Jaki r, T. P. n>orevič. Robci t P. Eideman, B. M. Feldman, V. M. Primakov in Kazamiro-vič V. Put-na. Častniki so bili v 'peteopel zakopan na "sramotnem" prostoru. "Pravda'' izraža veliko zadovoljstvo nad smrtno obsodbo iu pral vi dalje: "Sedaj bo sovjetski zrak čistejši. Razgnali smo zadnji fašistični vohunski obroč. Odkrili smo načrte neke tuje države. "Naj si ta država zapomni, da bo vsak poskus napasti •sovjetsko unijo prinesel nesrečo Goeb'>»ji-u (nazijslkem u propagandne:i..i ministru) in drugim te vrste/' Uradno 'časopisje naznanja, da se nahaja v ječah še iveč častnikov in visokih uradni kov, ki "bodo v bližnji bodočnosti prišli pred sodišče. STALIN POČASTIL SVOJO MATER MOSKVA, Rusija, 13. junija. — Josip Stalin je na krsto svoje matere poslal venec cvetlic, povezan z rdečimi trakovi. Na vencu je bil napis v gžor-gžijskem jeziku: "Moji ljubljeni materi sin Josip Džugaši-vili." Stalinova rna*i je umrla 4. junija in je bila p ■ :opana 8. junija. LJENINOVA SESTRA UMRLA MOSKVA, Rusija, 13. junija. — Marija Ilinišna Uljauo-Va, sestra Nikolaja L jeni na je po dolgi bolezni umrla v starosti 59 let. Leta 1905 se je pridružila svojemu bratu v vstaji proti carski vladi. Bila je njegova najljubša sestra in je po revoluciji delovala v uredništvu "Pravde". Pozneje je bila članica nadzorne komisije Ljeninovega zavoda. Marija Uljanova je živela priprosto in se ni nikdar skušala okoristiti s slavo svojega brata. ROMUNSKA KRALJICA MARIJA, BOLNA DUNAJ. Avstrija, 11. junija. - Avstrijska nadvojvodi-nja Ileana je naznanila, da so bili poklicani brije zdravniki, da preiščejo njeno mater kraljico - vdovo Marijo, ki se nahaja v svoji poletni palači v Sinaji. Jvradjica je v marcu nevarno zbolela za hripo, kateri jr. sledilo krvavenje na ždlodcu. H kraljici so bili poklicani (zdravniki: profesor dr. II. Eppin^er -z Dnnaja, profesor dr AMo Castellani, ki je poznan italijanski zdravnik za tropične bolezni in dr. Nikola P rad a, ki je i-zvedenecr v tsrčnih boleznih. Kraljic^ Maiuja ^ stara 01 l^t, i. mmvvn- New York, Monday, June 14, 1937 THE LAROEBT SUOVENF DAILY 7V VJ33. "Glas Naroda" CA Oorpontka) Owned and Published ftp SLOVENIC PUBLISHING OOMPAN1 ».Yealdent _ Place of KM Wart 1mk of tbe corporation and 9t of abova offloua: lot* Utr. M. 1 O L A 8 NARODA (Voice of the People* Day Except Bondeje end Holldeyo ■s celo leto velja aa Ameriko ia |z* New York oe oelo loto *7.00 .......................f®.00 I Za pol leta.................... fS.CC Ka pol leta .................... 9&0O j Za inozemstvo aa eelo leto ....... |7.00 Ka tetrt lota..................91.001 Za pol leta....................$8JS0 Advertisement on Agreement Uooiaf brae podpisa la osebnosti se ne prioMnJejo. Denar noj oe blagovoli poli) Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov, prosimo, da se tudi prejinje blvallSOe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Subscription Yearly 90.00 "Glaa Naroda** Ubaja vsaki dan lsvuemA nedelj ln pranlkov "C3LA8 NARODA". 216 W. 18th Street. New Tar*. N. ¥. Telephone: CHelsea 3—1242 ČUDNA TAKTIKA JEKLARSKIH BARONOV Republic Steel Corporation se poniglaAio smeje in pomembno rnetžika. Republic Steel noče priznati unije, ki se je priključila Lewiscrvemu odboru za industrjulno organizacijo, in eden njenih okrajnih upraviteljev, Harry H. Ilolloway, jc te dni izjavil : — Republ ic Steel ne bo :ii'kdar podpisala pogodbe s to ali ono delavsko organizacijo. Wagnerjeva postava nas je sicer prisilila jK>gajati se z delavci, nikakor nais pa ne more prisiliti, ul>lic Steel, ker noče skleniti nobene pogodbe -s CIO jeidaTfsldm organizacijskim odborom. •Gindler se izg-ovarja, odjetja se pa Mr. Girdier "nekoliko boji Warner je ve postave. Zato se pogaj s svojimi uslužbenci, ne misli pa ž njimi skleniti pogodbe. Tekom teh 4'pogajanj" zaostaja produkcija, poiioija strelja ma prkete, in natsilja so na dnevnem redu. Stoštirideset jeklarskih družb — med njim tudi United States Steel — iki imajo zaposlenih '?75,000 delavcev, je podpisalo pogot sprejet v trgovino Frana Krisperja v Kranju, kjer se jo poročil z domačo hčerko Fan i. Kmalu je prevzel trgovino, ki jo je zelo dvignil sam ter jo vodil pod imenom Krisper-Urbanc. To trgovino je obdržal do vojne, oziroma do prevrata, že leta 1881 pa je prišel v Ljubljano, kjer je pod imenom Krisper & Urbane prevzel pod Trančo tudi znano nekdanjo Jamskovo trgovino. To so bili začetki razmaha Urbanče-ve tvrdke v Ljubljani. Stari oče Kri'sper je po nekaj letih izstopil i-z tvrdke in je nastala še sedaj obstoječa tvrdka Feliks Urbane. Leta 1002 ie začel graditi palačo na vogalni Sv. Petra in Miklošičeve c^te, kamor je bil'a prenesena trgovina na drobno in zaloga na debelo, ohranil pa je tudi stare lokale pod Trančo in je to trgovino vodil do prevrata. V GRAZU PRIJET ZLOČINEC Policiji v Grazu se je posrečilo te dni prijeti in razkrinkati nevarnega -zločilnca, ki je pred leti pobegnil iz kaznilnice v Lepo glav i in se klatil po raznih evropskih državah. Nekemu graškeinu detektivu se je za%a-te, ki mu je zasekala po desni si rani obraza globoko rano. Sledil je drugi udarec in tretji, ki ga je zadel za vrat. Ti udarci so morali hitro slediti drug drugemu, ker le tako se da razlagati, da se sicer krepki mož ni mogel postaviti v bran. Ze potem, ko je mož obležal, je morilec še kakor zbetenel tolkel z lopato po nesrečni žrtvi in jo čisto zmrcvaril. Lopato so orožniki, ki so začeli preiskavo, našli potem nedaleč v potoku. Voda je kri z nje čisto sprala. Ker ni zločinci' ničesar odnesel, je ozadje umora zelo zagonetno. Na kraj umora je prišla tudi sodna komisija in raztelesenje pokojnikovega trupla je bilo izvršeno v Poljanah, kamor so prenesli nesrečno žrtev. Član i komisije so se zgrozili nad neštetimi ranami, ki so pričale o strašni o-kmtnosti zločinca. Zverinski zločin je tfbudil po vsem okolišu veliko razburjenje in vsi sočustvujejo z nesrečno družino. Prav na praznik sv. Rešnje-ga telesa, se je pripeljala z avtom v Skofjo Loko Ainkovče-va Katarina v spremstvu dveh orožnikov uklenjena. S seboj so nesli lopato, s katero je bil njen mož ubit. &inkovčevo so odvedli na sodišče in jo zaprli. V nekaj dneh pride najbrž v Ljubljano na okrožno sodišče, da tamkaj ugotove, koliko bi utegnila biti aretiranka soudeležena pri umoru. Peter Zgaga KLOBASE, KLOBASE. . Ko boš prečLtala ta naslov, draga moja prijateljica, boš gotovo ogorčeno vzkliknila: — Kaj še ne bo konec tega kio-basanja z Zgagovega potovanja ! Morda je Tvoj srd upravi- Iz Jugoslavije. Strela ubila tri kmete. Na polju pri Zenici je popoldne strela ubila tri kmete, pet jih pa tožko ranila. Ubila je Osmana Sariča, Erhena Ve-haboviča in DervLša Derviša. Nad Zenico je naenkrat prihrumela nevihta, med katero je silovito grmelo in treskalo. Kmetje so okopa vali na polju koruzo, kjer jih je zasačila nevihta. Crava vrgla štiri teličke. V vasi Lužnice v kragnje-vaškem srezu se je te dni ote-lila krava kmeta Alekse Slav-koviča in vrgla 4 teličke. To je seveda zelo redek dogodek in zato ni čuda, da je vzbudil med ljudstvom veliko zanimanje. Celo žago je hotel ukrasti. V Silbisnju pri Slavonskem Brodu je bil j>oizkus nenavadno predrzne tatvine. Neznan pustolovec je skušal u k rate ti vse stroje žage Ribolte. Ko je poslovodja ža^c Koenig odpotoval po službenih opravkih, je prišel k njegovi ženi mož, ki se ji je predstavil kot in d us tri j ec Vujič iz Sarajeva ter ji naznanil, da je oo srcu in po zunanjosti, [jo besedah in kretnjah, pač pa tudi iK) načinu živjenja, oziroma po tistem, kar ga pri živ-Vjenje vzdržuje. Mene so vzdrževale zadnjih pot tednov klobase. Klobase najrazličnejše oblike, okusa in starosti: suhe, prekajene, »veže, kanane, 'surove, kuhane, nlevke in slane; klobase, v katerih je billo skoro več česna i^akoi mesa.' Vse to mi je šlo spočetka strašno v sla'st, polagoma je pa ta stralst ponehala in padla na ničlo. Kajti ni je stvari na svetu, ki bi se je človek ne naiveličal, poteebno če jo v preobili meri uživa Celo .najlepša in splošno ol>čudovana ljubica mu začne slednjič presedati. V splošnem je pa "klobasa dar, ki ga je Bog skoro izklju čno le Slovencem namenil. Tudi drugi narodi delajo klo base, toda njihovi izdelki so komaj v devetem kolenu v žla liti s to mašo slovensko speci-jaliteto. " Frankfurtarice " oziroma "wienes", kot jdh ponekod i-menujejo, pa (niti v žlahti niso ž njo Baje so nekoč slovensko klobaso izročili nekemu slavnemu znanstvenemu zavod 'A do Z, in vse kalorije, kar jih znanost premore in pozna. Človek' je pa tako bitje, da večkrat po izpremembi zalire-peni. Kdor je vedno belega irruha sit, se ne bo branil grižljaja ovsenjakal. Tudi jaz sem »večkrat po čem drugem zahrepenel, to>da le malokdaj mi je bilo ustreženo. Lepa hKala Oblakovi ženi, skrbni Jožefi ni, ki mi je dvakrat sj>ehovko spekla in enkrat Irobnjakove štruklje skuhala. In hvala Mas le tov i ženi Rezi in Ginezdovi ženi v Gowan-li, N.Y., ki sta me z močno go-vcJjo juho gostili, na kateri so bili re»zanci zakuhani. NAROČITE SE NA "GLAS NA RODA'' 'NA JSTA R EJS i SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Inrh listin in poslovodja je poklical orožnike. Preden so o-rožniki prišli, je pustolovec, ki je nameraval ukrasti celo žago, brez sledu izginil. za Važno potovanje. Kdor le namenjen potovati v atari kraf ali dobiti koga od tam, je potrebno,- da je pouten t ?wh ntvareh. VMrd nafte dolgoletne Kkoftnje Vam umorrmo dati najbolj!* pojaanila In todl tm potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in bitre. »Uo M «a-opno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi proftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in ftplob vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem {asu, in kar je glavno, zrn najmanjše stroška. Nedriavljanl naj ne orflaftajo do zadnjega trenutka, ker piedn« se dobi Iz * Washlngtona povratno dovoljenje. KE ENTKV PERM IT, trpi najmanj en aiesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam. da boste poceni In udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street _ New York, N. Y. IIMUI M ft) (Rezancem oziroma "nudel-«10111" pravijo v našem kraju '4 lizanjeNe vem odkod je ?a izrarz, pa je zelo dober in primeren.) Večkrat sem si zaželel ribe iz sladke vode. pa je samo en krat vve manjkalo, da je nisem jedel. V Clevelasndu niso imeli rib, ?:er jih pohajo -samo v petek, jaz sem bil pa tam komaj do srede I Toda moj stari prijatelj ' Martinez jih je šel lovit, ka- ikorhitro je zvedel, da sem se na Žiberše juriklatil. • Pa ni imd sreče. Samo z eno se je pozno zvečer vrnil domov in jo spravil t ajsbakso, i!a bi me do jutra počakala, pa me lii. Izsledil .jo je Martinezov ju tranji (komornik Matija, jo vr-jreO |K>ne^* in s pekel, stopil na pore in mi jo je oddaleč pokazal. Ven slinast sem napravil par korakov proti njemu, Matija je pa, zalvedajoč se bližajoče -e .nevarnosti, odprl usta na stežaj, dvakrat cmoknil, in postrv se je z repom, kostmi in kožo vred pogreznila v temo njeg-ovega goltanca. Spremljala sta jo Matijev krohot in moja pobožna želja: — Daj Bog, da bi mu ne sla ne nalprej in ne natzaj in da &i mu do zadnje ure v želodcu ostal?.. ■ <"* T' -■• (— I —. r -» m 9Z9B *'ART)T)Z" New Yorkt Monday, June 14, 1937. THE LARQE8T SLOVENE VJZLZ 7* V3& GUY de MAUPASSANT: Mati Magloire je prodalu svoje posestvo krčmarju Ohi-cotu, ki se je obvezal, da ji bo plačeval dosmrtno rento. Po pogodbi bi s smrtjo Magloire posestvo s polnim pravom pripadlo Ohicotu. In na skorajšnjo smrt matere Magloire je računal Chicot pri sklepianju pogodbe in je mislil, da mu rente ne bo treba dolgo časa izplačevati. Tri leta so ^tekla. Mati Magloire se je počutila zelo dobro in mojster Chicot je obupal. Zdelo se mu je, da rento \»lačnije že pol stoletja in bal se je, da hi jo moral plačevati he nadaljnega pol. Od časa do časa je obiskoval kmetico, tako, kot hodijo navadno ogledovat žitc, če je že zrelo. Mati Magliore ga je sprejemala ]>o-rogljivo in smehljajoča, kot da bi uživala ob njegovi pre-palosti zaradi slabe kupčije. Ubogi Oliicot ni vedel, kaj naj stori. Ko jo je zagledal tako smehljajočo se, jo je zasovražil in jo sovražil z divjim in potuhnjenim sovraštvom okra-dcnega kmeta. Razmišljal je, kako bi se je rešil. Nekega dne jo je prišel zopet obiskat. To fx>t si je pa mel roke tako, kot takrat, ko je prišel ponudit materi Magloiri kupčijo. Po neklaj brez pomembnih besedah je dejal: "Povejte mi no, mati, zakaj ne pridete obedovat k meni, kadar greste v trg? Ljudje govorijo različno o naju dveh. Govori se, da nisva več prijatelja in to me žalosti. Vedite, da ne boste pri meni plačali nič. Ne gledam jaz na en zajtrk. Kadarkoli vam bo drago, pridite, ne da bi se spravili v zadrego, meni bo zelo ljufbo. Mati Magloire si ni dala dvakrat reči in takoj naslednjega dne, ko je šla na trg s svojim vozom, je spravila konja brez zadrege v hlev mojstra Cliicota. Gostilničar, ves žareč, od veselja, ni vedel, kako bi jo bolje postregel; nudil ji je krvavih klobas, puške, kračo in slanine z zeljem. Toda jedla je malo, skromna že od svoje mladosti, ko je jedla največ malo juhe in k mi ha namazanega z maslom. Chicot ji je razočaran ponujal jedila. Tudi pila je malo. Odklonila je tudi kavo. Vprašal jo .ie: "Bi vzeli morda kozarček dobn-ga žgan^T" "Prosim, tega se pa ne bi branila.*' In na ves glas je za klical skozi okno gostilne: SODČEK ZGANJA "Rozalka, prinesi žganja, o-nega najboljšega,!" In služkinja je prinesla veliko steklenico okrašeno z etiketo. Napolnil je dva kozarčka. "Popijte jo, mati, najboljše je, kar imam!" Dobra žena je začela piti, počasi, z malimi jnižirki, da bi užitek podaljšala. Ko je popila vse, je kozarček preobrnila in izjavila, da je res žganje izbrano. Ni tega j>ovedala do konca, že ji je Chicot znova napolnil kozarček. Branila se je, toda bilo je prepozno in končno je tudi tega jK>.> i letja po svojih verskih obredih, mamo boljšega za zdravje! i ' ... Ker je bil tudi njej zelo všeč, je končno privolila, da ji je na-lil, toda samo pol kozarčka. Tedaj je Chicot v navalu velikodušnosti zaklical: "Ker vam ugaja, mati, vam ga bom dal sodček v znamenje, da sva midva večna prijatelja.' Dobra žena ni dejala ne in odšla je od krčmarja malo pijana. Naslednjega dne je gostilničar vstopil v hišo matere Magloire. Potem sta popila par kozarčkov in končno je dejal premeteni krčmar: "Pijte ga in ko ga boste popili, ne sramujte se in povejte. ta namen se zbirajo na do ločenem kraju, kjer najprej prepevajo in plešejo, okrog velikega- ognja. Te svečanosti prirejajo vedno ob sobotah ponoči. (V pride na svečanost novinec, so ceremonije še slavnostne jše. Vsakemu novincu postrežejo s pijačo, prirejeno iz čudodelne rastline in ko jo popije, mu ovijejo obraz z orlovsko pero tj o. Čudno je, da se po teh nočnih svečanostih vsi udeleženci združijo in temeljito zjočejo. Mehičani namreč verujejo, da si s solzami očistijo oči, ol>enem se pa njihove Samomor kmeta. V Cerju Tužnem bliau Va raždina se je obesil premožni kmet Lovro Djuras, star 60 let. Že opetovano si je hotel končati življenje, pa so mu to preprečili. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Predno se je dbesil, se je pošteno napil. Svojcem je večkrat pravil, da njegovo življenje nima nobenega smisla več. Škof Franjo Uccelini umrl. V svojem rodnem kraju na otoku Lopudu je 1. junija ob 4. umrl kotor?4vi škof dr. Fr. Uccelini. Ni mu bilo dano, da bi učakal svojo 90-letnico, ki bi jo praznoval letos 2. avgusta. Do nedavnih mesecev je bil še precej čil, potem pa je začel Wleha'ti in je zdaj podlegel. Novica o njegovi smrti je vzbudila na vsem južnem Pri morju iskreno obžalovanje. TRUPLO V ŽELEZNIŠKEM VAGONU. anja plodov čudodelne rastli- ne PIJANOST — ZLOČIN. t,.,,..... __ v ii- glave tako rešijo posledic uži- Imam ga se dovolj. Nisem i® ' skopuh. Čim prej ga popijete, w bolj bom zadovoljen." Tn odpeljal se je s svojim kolesjem. Štiri dni kasneje se je vrnil. Mati je mesila kruli. Približal se ji je, jo pozdravil in ko mu je odzdravila, je začutil vonj alkohola. Lice se mu je takoj razjasnilo. Zoj>et sta ga popila nekaj kozarčkov. Kmalu je vedela vsa soseska, da mati Magloire pije. Enkrat so jo pobrali pijano v kuhinji, enkrat na dvorišču, zopet kdaj j na okoliških poteh, da so jo morali prinesti domov. Šef nemške policije je izdal odlok, po katerem bodo pijanost ob -avtomobilskem krmilu v bodoče smatrali za kriminalni zločin in ga kot takšnega tudi sodili. Chicot ni več hodil k njej in oe je kdo govoril o materi Magloiri, je z otožnim obrazom dejal: "Žalostno je, da se je navadila pitja v njeni starosti. Slabo se zanjo končalo." V bodoče bodo vse vozače, ki bodo zagrešili kakšno prometno nezgodo in pri katerih bo I>olicijska preiskava dognala jpreobilo pitje alkohola, takoj aretirali in obdržali do sodne razprave v zaporu. Odlok pravi, da se je med binkoštni-mi prazniki ponovno zgodilo mnogo prometnih nesreč z velikim številom mrtvih in ranjenih, a preiskava je dognala v pretežni večini primerov, da so bili vozači pijani. V nekem vozu železniške garniture, ki je stal'a že kakšnih deset dni na mrtvem tiru v Stolnem Belem gradu, so našli truplo budimpeštanskega železniškega nadzornika Jurija Szaboja. Mož se je bil dozdevno obesil. Napisal je prvi ženi pismo, v katerem ji je sporočil svojo odločitev, da izvrši Samomor. Svojci so izjavili, da ni imel absolutno nobenega povoda za takšen korak. Policija je stvar preitekovala dalje in je ugoto-j vila, da je bilo pismo ženi napisano z drugo pisavo, nego jo je imel nadzornik. Iz tega in iz raznih drugih znamenj sklepajo, da gre za skrivnosten umor. PRAVILNI ČEVLJI PO-MENJAJO ZDRAVE NOGE. Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. PORUŠEN KIP BIVŠEGA ANGLEŠKEGA KRALJA Ko je policija v DnbHun na Irskem preprečila demonstracije o priliki kronanja novega an-kralja, so neznanci porušili kip bivšega kralja Edvarda, Skoraj v vsakem drugem mesfenem bloku vidimo oglais kakega kiropodista ali podia-trista (zdravnika za noge) in za to je dober razlog. Težave v nogah so vedno bolj pogoste •pri moških in ženskali, vzlic vsemu prepovedanju o važnosti nošenja praviin'pli čevljev. Preveč ljudi obeh spolov zanaša se ira čevlje ki prijajo njihovim očem, rajši kot na čevlje ki se podajejo njihovim nogam, in nekrfbegjjiva posledica so težave v nogah. Nedavno sem dobil pismo od neke šole, ki pripravlja kandidate za civilno služlbene izpite. Pisec poudarja, da nino-f4i izmed dijakov (so bili zmožni Vzadostovati ustnemu izpitu, ali so bili zavrženi pri fizičnem izpitfu, kar so imeli razne hibe na nogah. Pri'blrzno po eden izmed vsaJkili 10 mladih učencev ti pel je na nogah in razlog za to je 'bil evlee. — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, JnnaSka deklica,— Materin blagoslov .................. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Just, ljubezen Marijinega o-taoka ...........i................... ,30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broSirana 1,— KRAGUliČkl ixUva) .......................65 BQ$ MLApI ZOB, tnla vez...............40 MOJE OBZORJE, '(Ga 11 fcl) ....................1.33 NARCIS (grudenbroS......................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. £9 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRitaORSKE PISMI, (Gruden), vez..........35 SLUTNE (AU>recht), broS. .................. ,30 POHORSKE POTI (Glaser). broSrano........ 30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VypfclCA. Pesmi za mladost.................60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ JO ZLATOROG, pravljice, trda v— .............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 otrani. Cena...... .45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Bolmar) ............i.— Orlovske himne. (Voilopivec) ................LM Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, uglasim Kari Adamič ............................ Cena lJt PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor ugiasbll J. Laliarnar ..................t.««..Cena L24 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laliarnar) 2. zvezek .........45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glaslu-na Matica...................49 DVOGLAS NO NaSi himni .................................. JO MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Ona J.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Focstcr) Izdala Glasbena Matica .. .49 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prclovec). Za moški zbor in bariton solo ................................ MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zveier ...............................15 Št. 13. Podokniea ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... JZ5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ JO MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Al— 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................40 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Gosimda : Občutki; Geslo a.,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,............................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... JO Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj .................................. m 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrte Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor... .Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za lzvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 ^.ezkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... M NOTE ZA TAMBURICE oicvenske narodne pesmi za tambura&ki zbor in petje (Bajuk) ............................1J0 Bom Sel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................1,— RAZGLEDNICE NewyorSke. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov NaroČilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY ^lfi WEST 18th STREET new YORK. K. Y. kov pregledanih mladeničev je trpelo 11a kaki vrsti nožnih težav, vštevši ploščate noge. Moški in ženske bi morali ku-povafti le take čevlje, ki se pravilno potiajejo nogi, ne take, ki jih treba z nnrko prilagoditi nogi. Naj se zavedajo, da čevelj ne bo poškodoval ni-kaki del noge, ako je mera pri- merna. Pravilni čevelj bo zadosti dolg in .širok: daje nohtom zadosti prostora, da se razprostirajo. Devetdeset odstotkov slučajev upadlih obokov v ženskih nogah je pripisati visokim petam, d očim takozvani "short vanr»p,, pritiska na pialec in povzroča kurja očesa. Druga hi- ba pri ženskih čevljih je ta, da so vedno preveč špičasti in pretesni. Izbirajte si primerne čevlje in ne boste trpeli na nogah. naroČite se na "glas naroda" inajstakejši six)venski dnevnik v ameriki 'VB! New York, Monday, June 14, 1937 TWE Z2Ln&XBT WDVMRB WULT fW VM3L I Tboga mala Veša 1J BDMAN IZ ŽIVUEUA O^O ZA "6LAS KAROOA" PRIREDIL: I. H. DE 331 3d O, ko bi jo bila saj mati vzela s seboj! Kajti po tej sramoti ne more več živeti! Pa vendar ni ničesar vedela o nakitu. Kako jo to peče, kako jo grize! Bridko ihti v blazino, da niti ne sliši, ko se odpro vrata. Sobarica stopi v sobo. "Moraš v posteljo, Veša! Teta je rekla. Nocoj te ne mara nikdo več videti, zato tudi ne moreš poslušati opere po radio. Veš kaj, Veša, kaj takega ne bi mislila o tebi in vendar sem toliko držal« na tebe! Kako si vendar mogla kaj takega storiti T*' Deša obrne svoj popolnoma spačeui, objokani obraz proti dekletu in pravi: "Nisem tatica, Tea! Verjemite mi vendar!" Tea postane skoro nejevoljna. " Potem pa si poišči katero bolj neumno, da ti bo to verjela. Kdo pa je bil? Mogoče pritlikavci? Sedaj pa takoj v posteljo. Drugače bo teta huda. Če si pametna, boš jutri priznala, potem pa bo vse pozabljeno. Kako si vendar mogla biti tako neumna, Veša T" Kaj ji pomaga vse zatrjevanje! Saj ji nikdo ne verjame.^ Zato molči in pusti, da sobarica govori in se počasi prične razpravljati "No, lahko noč, Veša! Premisli se!" Da, premisliti! Naenkrat pa se Deša neha slačiti — dvigne se ji misel, sprva nekoliko v senci, nato pa prične dobivati resnejše oblike! Tukaj ne more več ostati, ne more več živeti pod to sramotno cfodolžitvijo. In v poboljševalnico ne mara iti pod nobenim pogojem. Predstavljala si je kot nekaj strahotnega. Dobro je vedela, da jo bo teta poslala v tak Zavod in bo vesela, ako bo Deša iz hiše. Zato bo najboljše, da gre tja, kjer je ne bo mogel nikdo najti, in reka je bila usmiljena] nesla jo bo v objem na mehkih ramah valov tja, kjer je ne bo nikdo več obdolžil. Komaj pride ta misel, ko je že sklep storjen. Sede k mizi, vzame šolski zvezek in piše na list, na katerega kapljejo solze, brez pomisleka — da naj stric ve, da je mrtva, potem bo mogoče verjel--- V Dragi, dobri stric V resnici ne vem, kako so prišle verižice in prstani v žep mojega suknjiča. Jaz v resnici nisem bila! Prosim, prosim, verjemi mi! Hana bi mi prav gotovo verjela, Frida pa ne, ker me ne more trpe ti. In teta tudi ne! In tudi vem zakaj me ne more trpeti--" Tukaj Dosa za trenutek postane; naenkrat je bilo to na *rstu. Sama ne ve, kako je prišla do tega, da je to napisala. V trenutku zagleda pred seboj mamino sobo in v njej teto in gospoda dr. Oilmana, sliši besede, ki sta jih govorita — o ko bi stric to vedel! In od onega časa je občutila jezo! 'Ne tega pa stricu ne bo pisala — ni ga hotela tako užalostiti — poglavitrta stvar je, da ji verjame, ko bo že mrtva' Naglo piše dalje: . . "°ren? k s!V°.ii mami- Mama ve, da nisem tatica! In tudi teta. je rekla, zakaj nisem umrla mesto Hane' Te~a nisem pozabita! V zavod ne maram iti, ker nisem napravila nobene krivice! Tukaj sem samo v napotje, to sem že davno izprevidela. Se enkrat Te prosim, ljubi, dobri stric, da mi verjameš da nakita nisem vzela! Stokrat se Ti zahva-Jim, da si bil tako dober do mene, zato mi je tudi tako hudo, ker mi ne verjameš. — Tvoja nesrečna Deša." Deša skrbno posuši, kar je napisala, zvezek zopet zapre toda pusti ga na mizi, da ga bo mogel najti — jutri ziutrai' *o bo ze davno mrtva! < 'udno, prav nobenega strahu nima več pri tej misli — vide a je mrtvo mamo, videla je mrtvo Hano in zdelo se ji je kot bi spal, — in ravno tako bo izgledala tudi sama Previdno odpre vrata na hodnik in prisluškuje Popolnoma jasno ji zveni nasproti radio — s Frido se je tako veselila na opero. -- Nikdo ne bo sedaj prišel iz sobe in to a 1 t • , r? ,,VI£rne ode-io na postelji tako, da je izgle- dalo kot bi ležala pod njo, ko bi jo mogoče Se kdo prišel pogledat. 1 Nato se pripravi, da gre. Naglo si pokrije čepico in obleče suknjo. V žep si še vtakne čist robee. kakor tudi majhno denarnico s petintridesetimi pfenigi. Saj več ni po trebovala! V jezi stisne ustnice! Ni mogla prenesti, da bi jo zmerjal« kot tatico in v Zavod tudi ni hotela iti Kako j, u tri pije drobno srce, ko kolikor mogoče tiho odpre vrata m jih zopet zapre. Previdno gre proti dru-in. h;.»Ti, tera Je rf[la 9,UŽin^d- K ta vrata še niso , Sobar,ca je imela navado zvečer govoriti * drugim dekletom. Deša je pogosto slišala teto, kako in .,e zaradi tega zmerjala, toda Tea se za to ni zmenila. Na to je Desa Računala in imela je srečo - neopažena se zmuzne iz hi se. Ko pride na ulico, se oddahne — najtežje je že za njo! Steče na drugo stran ulice, da pogleda na okna hiše. Oba okna stričeve pisarne sta le medlo razsvetljena; naj-brže je sedel pri pisalni mizi in delal. Stanovanjsko sobo je mnogo bolj razsvetljevala svetilka s stropa — teta je najbrže legala na divanu, Frida je pletla. in obe ste poslušali radio — in nikdo je ni pogrešil — nikdo! Nepopisna bolečina para srce utboge DeŠe — kako nepotrebna je bila na svetu! Svoje korake pospeši; natančno ve, kam hoče. In reka ni bila daleč! Stemnilo se je že in zvnzde so se vžgale na nobu. V svetlobi pouličnih svetite se blesti sveže zelenje dreves kot zeleno zlato. Nikdo, ki .jo sreča, se ne zmeni za njo. Se nikdar ob tem času ni bila samotna na ulici. Vendar ji leže nek nedoločen strah na njeno srce, ko njeni koraki tako glasno odmevajo na tlaku in ji je njena senca stalna spremljevalka, enkrat pred njo, enkrat poleg nje. Razne vesti KAJ NOSIJO V ŽEPU Kaj nosijo moški v svojih žepih, je zanimalo pariški večer-nik "Paris Soir" in po temeljitem premisleku, je dal naslednji odgovor: Z 8 leti imajo v svojem žepu žepni nož, pet frnikol, šest ma-reličnih jeder, umazan žepni robec, kos čokolade, seznam zmagovalcev v mednarodnih plavalnih tekmah, od kar se te vršijo, staro kinematografsko vstopnico kovanec za 5 centi-mov. Z 19 leti žepni glavnik, bankovec za 10 frankov, pipo, nik-last prižigalnik, fotografijo Mae West, lilasto pi^mce si podpisom "Tvoja Mila", rož J čekovni knjižici dveh različnih i ! bank, fotografijo sina v polni opremi" fotografijo hčere in njenega zaročenca pri tenisu, i naočnike, člansko izkaznico (društva industrijcev, hišni ključ, ključ blagajne, ključ dis-jkretnega malega apartmenta v samotni ulici. Z f>9 leti žepni robec, dvoje naočnikov, ene za cesto, druge-za čitanje, pet fotografij vnučkov, škatlico tablet za jetra, ofieialno pismo, ki sporoča, da se ga bodo pri naslednjem podeljevanju naslovov v trgovinskem ministrstvu spomnili, < dv< tnikovo pismo, da "je mlada oseba sprejela ček za 5,0()0 frankov kot plačilo za svoje nato pisemce s podpisom "Tvo-i~al;tcv.° in (la z«-pnstila mes-ja Tanja." vpisno notrdilo vse- to' ' I"*"10^ilostive « zimsko-učilišča, blok z voznimi listki. !r>olinofn 'la J>r5 smu" abonentski blok za kosila sreč- l™1-1". slm*sala za kilograme ke državne loterije, ki ni bila!!" izbila 700 fr.. izžrebana, a potrdilo s simiš-I^T rak.a b™.la™cga naka-kega tečaja. |zila (loTiar-ia- Z 29 leti bankovec za loo' Z nfkollko1 *Pr™™rbami in tu in tam s skromnejšimi obsegi velja ta žepna vsebina za moške povsod na svetu. frankov, dva bankovca po 50 frankov, sliko žene z obema o-trokoma, potrdilo o plačani najemnini, kakršno koli sporočilo (za katero je moral prejem-1 nik plačati porto >am) volilni listek, šoferski li-t, zavitek dobrih cigaret, zlat prižigalnik -/. inicialkami, člansko izkaznico svoje stranke, seznam favoritov, ki bodo nastopili na bližnji olimpiadi z opazkami s svinčnikom. -ta VARČNA ŽENA. Angleška zakonca Burlitova živela mnogo desetletij v najlepši medsebojni slogi. Zakon je bil že i »d prvega dne srečen in zato je uml.jivo, d'a je bil Burlit ves iz sebe, ko nnu je žena piv d nedavnim umrla. Nekega dne je urejeval 86 Z 39 leti izdaten šop ključev.'letni mož zapuščino svoje žene pet bankovcev po 100 frankov, j in je pri t«'m našel skrinjico, pripetih v buciko, skoraj iz-; Ker je bila zaprta in brez klju-črpano čekovno knjižico, pro-; ča, je je dal odpreti po ključav-fesorsjevo poročilo o napredo- j niČarju. V svoje presenečenje vanju otrok v šoli (ocene so ne- je našel v njej potem 400 fun-gativne), reklamo za lasno v o- tov v bankovkah in 500 funtov do, zavitek denikotiniziranili v srely.ii. Razen tega je bilo v cigaret, platinski prižigalnik,| skrinji pismo s katerim je po-zavitek ne poselmo dobrih, kojnica sporočala možu, da je hranila ta d< nar zanj, ker je čutila. da ho prej umrla. Začela je s št eden jeni že prvi dan za- akcij. Z 49 leti zlato dozo za cigarete s posvetilom vseh nameščencev: "Našemu ljubemu ravnatelju," zavitek bankovcev po 1000 frankov, ki jih drži skupaj .gumast -obroč, dve i kona. Advertise in Narodr' "QUEEN MARY" BO DOBILA TOVARIŠA Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s plat-—neniini pregibi ............7.OT F0KRAJN1 ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija____30 Dravska Banovina........... 30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ........ MALI .......... NOVA EVROPA .........40 ..........15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York, Virginia .............40 Narotllom je priloiitl denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali Z cnta. Če pošljete gotovino, rekomandl-rajte pismo. knjigarna "glas naroda" 21F W. 18 Street New York, N. Y. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so Se precej T nejasnosti glede potovanja. Veiina onih, ki se hotejo pridružiti temu ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrnitL To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa še več, ie je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se bote vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere pamik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil pa mik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so že sltoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJV. PAK1> 1KOV - SHIP NEWS POLICISTI JE NISO POZNALI. Madžarski listi poročajo o doživljaju princese Marije, ki je s svojim očetom, italijanskim kraljem obiskala Budimpešto. Princesa je v taksiju sama odšla na vožnjo j»o madžarski prestolnici. Vrnila se je nato proti kraljevskemu gradu. Nekoliko sto metrov pred vhodom je izstopila in je hotela peš vanj. Policijski uradniki, ki so tam stražili, pa so .jo ustavili. Princema je povedala po italijansko, kdo je, policisti pa j«' niso razumeli, in je niso pustili naprej. Komaj pa so se malo obrnili, je predrla kordon toda neki policist jo je ponovno ustavil in ji vljudno, toda odločno za povedal, naj se odstra-j ni. Tedaj je prišel neki poli-' cijski višji nadzornik, ki jo j«'! spoznal in odvedel v grad. Ko' so jo prosili, naj uradnikom, ki so jo zavračali, preveč ne zameri, se je nasmeliniia, češ, da so storili samo svojo dolžnost. 16. junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Nomiandle v Havre •8. junija: Europa v Bremen l J. junija: lie de France v Iln.re BERENOARIA v CHERBOURG Sat nrnia v Tret Si. junija: Queen ilary v Cherbourg 2ii. juuija: Rex v Genoa S}. junija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre tO. junija : NORMANDIE v HAVRE AQUITANIA v CHERBOUFG Washington v Havre julija: '"'onte di Savoia v <3*-ooa Berengaria v Cherbourg Chumplaln v Havre R. julija: Europa \ Bremen r. julija : Queen ilary v Cherbourg 9. lie de France v Havre 10. julija : I Vulranla v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK -GLAS NARODA" 216 TV. 18th St. New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so i na vseh parnikih skoro že vse j kabine oddane. 17. Rex v (Jenoa Bremen v Bremen ^'J. julija: Uerengarla v Cherbourg .3. julija: EUROPA v BREMEN 14. julija: Satumla v Trat Champlain v Havre -f.. Julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg Li). julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savoia ▼ Genoa 3. avgusta : Bremen v Bremen 4. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 0. avgusta: De CIrasse v navre 7. avgusta: Itex v Genoa 10. avgusta: 12» ropa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulrania v Trst Champlain v Havre 15. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 10. avgusta : Bremen v Bremen 21. avgusta *. Paris v Havre C"nfc cli Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg i'4. avgusta: Rnina v Genoa 25. avgusta : yui*on Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Kuroiut v Bremen 2S. avgusta: L-ifavette v Havre Saturnia v Trst '-t S-«. važno za naročnike Poleg naslova je . L«>»-| do •'daj in* a 13 plačano l.arofnlno. Prva fttf-'iKu ironieni mesec, druga dan in tretja pa .eto. l>a nam prihrani.«; n^'^ttrchnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skuftate naročnino pmvočasnr poravnati. 1'oAljite narofriiuo naravnost nam ali jo pa plavajte našt-iuii zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed za stopi kov, aojih luo>na s«> tiski« na 7. debelimi črkami, ker so upravičeni obiskat! tu«'| d^uge naselbine, kjrr Je kaj naSih rojakov naseljenih. DVOBOJ S ČELJUSTMI. VE(INA TKII Z\STt)PMKO\ IMA V ZALOGI TIDI KOLEDARJE IN rKATIKK; C K NE JI ti PA ZA VAS NAROC'E. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, C'K KAJ POTREBI"JETE i ALIKOHNU : San Kraucim-o. Jacob Laushln •'OMJHAIM »: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUC IValseiilnirg, M. J. Bavuk ^i^tnlh«^ na Smer SVOje P0"- Ve3e,a' da se ji V '»'^'M Jolm Brawn, v Clyde. Anglija, gi-a.le novi Ca- je posrečilo priti iz hiše. Ttardov parnik, ki bo poMsem sličen največjemu parniku na 5 vet u *' Queen Alary Dvoboji s pištolami, sabljami, c Io s topovi in na ameriški n'aein niso nič posebnega. Tako sta si mislila vsaj (Iva možakarja v Tokiju, ki sta se dogovorila, obotala in j povedla vso družbo v neki,MONTANA: restorant, da bi proslavila pomirjen je. Pri tem proslavljanju pa sta imela bolj pasivno i Nebraska: vlogo, kajti zavoljo poškodb v p- Broderlck spodnjem deln obraza nista mo- g^^. gla ne gesti ne piti. - ^^ INDIANA : IndianaitollH, Fr. Zupontit 'LLINOIS: ChUago, J. Hevčlč, J. L.ukaoleb Cicero, J. Fabian (Chleago, Cb tre ln Illinois) Joifet, Mary rtambleb La Sal le, J. N|*dl«-h Masooutah. Frank AuguHtln North Chicago. Joe Zelene MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cblsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb. Louis O on te Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovBe Vlrgina. Frank Hrvatlch Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa • »HIO: iiart>erton, Frank Trooa Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Hesnlk John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Loula Balant, John Touiigstown. Anton KlkelJ •REGON : Oregon City, Ore- J. Koblai PENNSYLV ANIA: Bessemer, John Jevnika? Brougbton, Anton Ipavec Con em a ugh, J. Brezo vee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Supantli Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Oreeo8hur