«554 4A
osrednja knjunka
p-R.126
1 v i (j;
PRImonSKI DNEVNIK
Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 45 (10.565)
TRST, sobota, 23. februarja 1980
RIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. ^ cu P1^ Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZDROBLJENE ISLAMSKE^ ORGANIZACIJE NAŠLE SKUPNI JEZIK
V Afganistanu naraščanje splošnega odpora proti sovjetskim četam in kabulskemu režimu
V glavnem mestu so proglasili izredno stanje in policijsko uro Brežnjev vztraja pri sovjetskem tolmačenju afganistanskega zapleta
%	— V Kabnlu so po včerajšnjih krvavih protisovjet-
odpor "'lestacijah proglasili izredno stanje in uvedli policijsko uro, je Dr„,Se ®*ri tudi na druga afganistanska mesta, kabulska vlada ^°skvi m 3 vse telefonske, telegrafske in telex zveze s tujino; v tampri»,Pa. generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev krivi za vse pUške imperialiste«.
tosred'«6, |Zna.ke st°pnjevanja napetosti v Kabulu so agencijske vesti topt.Vale že v četrtek, ko se je večina trgovcev prvič po Vdoru 'kamni? vojske odzvala pozivu i-splošn, orSanizacij in proglasila petek ° s*avko- V noči s četrtka na Nohiv° Sa tudi v Kabulu ponovili tonj j ! Prizori, kot jih je pred le-tem ““ “Oživljal Teheran ob šaho-tazleeai , s streh in oken se je Vče - k“C: <<Alah velik!«
Ijo« [ak na muslimansko (medečo ’inf„J'l>sta' Položaj eksploziven. tah0d:r“a«iah. ki Jih posredujejo Delhii* • kovn.e agencije iz New Pilo na ¥ na tisoče meščanov sto-s°vjetci,Uice’.('a hi zahtevalo umik Najjtp, •?» vojske iz Afganistana.
'ijiT, Lejši sta bili manifesta-kabulski občinski palači in
v mestni četrti Šerpur. Varnostnim silam je le s težavo uspelo preprečiti najhujše, a kljub temu so na mestnem tlaku obležale prve žrtve, nevarni mučeniki za vsak režim, ki uživa ljudsko podporo. Vesti so iz razumljivih razlogov pomanjkljive. Zahodne tiskovne agencije zatrjujejo, da so bili trije manifestanti ubiti več desetin pa jih je bilo ranjenih; isti viri tudi trdijo, da so se vso noč in ves dan razlegali po mestu streli, sovjetski reaktivni lovci pa so ga večkrat v nizkem letu preleteli.
Da je položaj v afganistanskem
"HlHlu
,,,iiiuniimnI,,wl|lllllI||III|||||Iljni|II|miI|||1|I|I11I||||||Il|||||m|miiii||ll|lm|ilmm|immm
pJjPREOBRATU V DESNO NA KONGRESU
^ sedržavni svet KD 8e sestane 5. marca
0jStvo PSI bo odločalo v sredo o pobudah za SSoP Cossigove vlade ■ Zadovoljna le PLI in PSD1
Hl]Vj
^nskeaT i^° zaključku demokr-^njern8!. kongresa, ki ga je v ^»mbni enutku Donat - Cattinova ‘Jbtnosti ^ ,° zavračanju vsake ^ odloči sodel°vanja s KPI v vla-
*	politi^?- pre°krenila v desno, se Jfto Prev.,L P010?^ v Italiji po pr-fftav ***&nju razgibal. Večina, KQ, k; jf^bka, desničarskih struj ^lotkni, , rala na njeni osnovi 58 V strnili ktJnSresnih glasov, pa ni Mitifr,., ’a bi predlagala neko ^Pektii,ltllJ0’ k’ naj bi nudila
•	kaže tl”, za vodenje države. Za-^Vah (»i:1 odkrito zadrego, v iz-l^njših ar.g.a Donat Cattina in «kov j, ecp skrbno molčijo) vencev rrst dorotejcev in fanfa-
ti bi zares VS0 sil° zanikaj°-Spega 2av„s ,**° za sestavo večin-
Dj v eznistva. znotraj stranke.
NSnaga, mnenja je levica KD, , enju a n n kon.gresu, ki so ga po Giotte« dreottijeve revije «La di-h°sti. Mn_°j°Pab njegovih pristoj-R0liJ?0dpisani člankar svari p1'1" ve«- ,anbkomunizmom kot e-f1 hi voHii1V°m med demokristjani, iln.'J. sb'anko k zatonu. Zato
im.,„■—K zatonu. z,aio to' kaWm da bo nedržavni svet
Hi
:a i )ra\
predlagal jasne politične 5- nial!1' s_vet KD se bo sestal
ero«, .	ocul zavili sveč
emu je kongres odstopil c—nKa i« ‘mpnuje tajnika, pred-i,t’. opravit b°btično vodstvo stran-.	* pravi lnp in narfirAiimno
Hm'
^arca
pjaniem Je ze’ da navzlic prigo-
imel' pr°ste roke pri «tai0 itJanJu svojih stališč. Vse o-
> hoč,
. Janju
„ Pa-še v mee
^.bt‘ko na18u- Ojnika. Toda kakšno
svojih stališč. Vse o-megli, začenši od
držalo i-1, ed’na mogla poteg-
hiU ''Ni
Eričih. hude krize? Ali je sve* Ca^vati. da bo vsedr-.	vtisom	kongresne
s> iz	o*,	m	.sestavljen v ve-
tjr po Padn^ov desničarskih So^tija	jn	n2	Prevzel	linijo
fodr0 KpI lnZ,acoagninija
jJ^bdarnostb?teVe V‘ade *"a
h*'i° tajmifrnia se seveda ve-tL^bd	ki	PLI Zan°ne	in vodite-
h^. Klarin	Z^lilO lltrHit\r<i ctvrio-
jdl	z
An-odprtej-
t),.f ih pcT morebitnim vstopom še °S	Toda tajnik PRI Sna-
a tiskovni k 1 delovanje
'anja	*n zahteval ‘obnovitev
strankami (torej tudi KPI) za se-stvo trdnejše vlade. Vodstvo PSI se bo pa sestalo prihodnjo sredo. Spričo negativnega odgovora, , ki ga je prejelo na zahtevo po sestavi «e-mergenčne« vlade,' ne bo mogel bržkone sklepati nič drugega, kot o pobudali okrog vladne je Cossigi odpovedalo premirje še| „ pred kongresom. (Iv)
BOLOGNA — Pripadniki teroristične skupine Prima linea Sebastiano Masala in Giancarlo Scotoni, ki so ju aretirali 25. januarja lete pri Reggio Emiliji, sta bila obsojena na sedem let zapora in na poldrugi milijon globe zaradi posesti orožja. Obsodbe so izrekli sodniki v Bologni na osnovi zadnjega vladnega odloka o boju proti terorizmu.
glavnem mestu zelo težak, dovolj zgovorno priča sporočilo sovjetske tiskovne agencije TASS, ki trdi, da so «tujci in plačanci« sprožili. «pro-vokativne in razbijaške pobude«, ki so se izrodile v plenjenje in požiganje, ko je hotela oblast vzpostaviti red. TASS krivi za nerede «brez-vestne pristaše in agente Velike Britanije, ZDA, Pakistana in Kitajske.« Sovjetska agencija trdi, da so varnostne sile kos položaju, da je vlada proglasila izredno stanje in policijsko uro, od prebivalstva pa zahtevala, naj v 24 urah izroči vse orožje.
Protisovjetski odpor se je medtem razširil na druga mesta, ki so bila do sedaj vdana v usodo. Splošna stavka se v deželi širi in bi morala danes doseči vrhunec, ko jo bodo skušale oblasti zadušiti. To bo tudi prvo preverjanje moči do sedaj razdrobljenih islamskih skupin, ki so kot kaže našle skupni jezik v boju proti tuji vojaški intervenciji. Sovjetska tiskovna agencija TASS, ki je edina vez med Afganistanom in svetom pa je sinoči s poudarkom posredovala vest, da so afganistanske varnostne sile aretirale ameri-1 škega državljana, agenta ameriške tajnoobveščevalne službe CIA in 16 Pakistancev, «ki so krivi nemirov in požarov v glavnem mestu.«
Afganistanska dogajanja so naletela tudi ne nepričakovani odmev v OZN, kjer je na nekem sestanku neuvrščenih držav afganistanski predstavnik obsodil Karmalov režim v Kabulu.
Dogajanja na Srednjem vzhodu in napetost v svetu sta bili tudi glavni temi včerajšnjega toliko pričakovanega predvolilnega govora sekretarja KP SZ Leonida Brežnjeva v kremeljski kongresni palači. Kdor pa je pričakoval novosti in spodbudna znamenja za mirni izhod iz sedanje krize, je bil razočaran. Brežnjev je le ponovil dosedanja tolmačenja Gro-ntfka, Kcsigina in Ustinova le da so njegove besede bile po mnenju zahodnih opazovalcev trše. Sovjetska zveza — je dejal Brežnjev — je pripravljena umakniti svoje čete iz Afganistana «ko bo popolnoma prenehalo kakršnokoli zunanje vmešavanje proti afganistanski vladi in ljudstvu«, in dodal: «ZDA in druge sosednje države naj v?e to zajamčijo in v takem primeru bo sovjetska vojaška pomoč odvečna«.
Leonid Brežnjev torej zahteva spoštovanje svojih stališč in izvr-
šenih dejstev in ne pristaja na nobeno kompromisno rešitev afganistanske krize. V svoji analizi splošnega svetovnega položaja pa je Brežnjev še bolj ostro obsodil ameriško zadržanje. «ZDA so vsilile Evropi svoje rakete, razširile so svoje poglede na Bližnji in Srednji vzhod, poslale na obale revolucionarnega Irana ogromno brodovje pod pretvezo skrbi zaradi svojih talcev, in končno so popadle najidealnejšo pretvezo, dogajanja v Afganistanu«. Brežnjev je nato pojasnil s svojega zornega kota afganistansko krizo in zagovarjal sovjetski poseg-tudi s trditvijo, da so «kar tri afganistanske vlade zaprosile za pomoč proti zunanjim kontrarevolucionar-jem.»
Po vsem tem pa je Brežnjev o-menil zahodna razhajanja, prikazal obstoj krogov v zahodni Evropi in na Japonskem, ki vidijo v mirnem sožitju gibalo bodočega razvoja. Po-
udaril je, da tudi SZ zagovarja načela mirnega sožitja in je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki bi si to želele vključno z ZDA.
Zunanji minister ZRN Dietrich Genscher je kot prvi evropski politik poudaril, da bi bilo treba «resno proučiti« predloge Leonida Brežnjeva, pristavil pa je, da je napočil čas, da Moskva preide od besed k dejanjem. V Washingtonu pa niso hoteli komentirati govora. Funkcionarji državnega tajništva so raje razglabljali o sovjetskih težavah v Afganistanu in jih primerjali onim, ki sta jih imela Kennedy in Johnson v Vietnamu. Po njihovem bo lahko Sovjetska zveza utrdila Karmalov režim, ko bo v Afganistanu od 300 do 400 tisoč sovjetskih vojakov. Do takrat pa bi imela Moskva vezane roke in si ne bi mogla privoščiti vmešavanja v Pakistanu in Iranu.
(voc)
ZADNJE SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA
TITA USPEŠNO ZDRAVIJO Z UPORABO HEMODIALIZE
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec odpotoval na prijateljski obisk v Indijo in Bangladeš Velik odmev Titovih poslanic nekaterim državnikom
LJUBLJANA - BEOGRAD — Včerajšnje sporočilo zdravniškega konzilija o bolezni predsednika Tita pravi, da zaradi oslabljenega delovanja ledvic v zadnjih dneh uspešno uporabljajo hemodializo (zdravljenje z umetno ledvico). Izvajajo tudi druge ukrepe intenzivnega zdravljenja. Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita je brez bistvenih sprememb.
Poslanice, ki jih je predvčerajšnjim predsednik republike Tito s podpisom podpredsednika predsedstva SFRJ Lazara Koliševskega poslal voditeljem več držav, so vzbudile pozornost v svetovnih sredstvih javnega obveščanja. Prevladujejo mnenja, da je predsednik Tito pozval predvsem velike sile, naj si prizadevajo odpraviti sedanjo mednarodno napetost in ohraniti mir in proces popuščanja, sredstva obveščanja v svetu pišejo, da se neutrudni borec za mir, človek, ki je
simbol miru in neuvrščenosti, jugoslovanski predsednik Tito, ni prenehal boriti za te ideale, čeprav ga je bolezen priklenila na posteljo. Poudarjajo, da Jugoslavija ostaja zvesta svoji neodvisni zunanji politiki neuvrščenosti.
Sicer pa svetovni tisk, tiskovne agencije, radijske in televizijske postaje v svetu še naprej s pozornostjo spremljajo zdravstveno stanje predsednika Tita in objavljajo obširne članke o jugoslovanski stvarnosti.
«Kljub vsem govoricam v svetu, Jugoslovani niso zaskrbljeni za prihodnost domovine, enotnost ali samoupravni socializem. Živijo z in za človeka, heroja, velikana zgodovine, ki je osnoval sodobno socialistično Jugoslavijo,« piše pariški Hu-manite de manche. Neodvisnost Jugoslavije je trdna. Ta ocena je izrečena v številnih komentarjih, ki jih te dni objavljajo v svetu. Grški
FAŠISTIČNI «KAZENSKI POHOD» VČERAJ V RIMU
TRUMA TERORISTOV NA DOMU URILA RIVŠEEA PRIPADNIKA AVTONOMIJE*
Napadalci so vdrli v stanovanje, zvezali starse, počakali 18-letnega Valeria Verbana, da se vrne domov in ga hladnokrvno ubili
RIM - Mlad pripadnik levičar- denič je vdrl v stanovanje in sle- '	. i , J1"  
skega avtonomističnega gibanja je padel včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah pod streli še neznanci atentatorjev. Odgovornost za cini-
dila sta mu še dva pajdaša. Vsi trije so prestrašeno žensko zvezali in ji z obližem zamašili usta, isto pa so nato naredili z njenim
^Kazenski pohod« se je začel malo po 13. uri, ko je mladenič z delno zakritim obrazom pozvonil pri vratih družine Verbano v Ul. Monte Bianco 14. Valeriova mati, Rine Zaffelli, je odprla vrata in mladenič, ki je stal pred vrati, ji je dejal; «Smo prijatelji vašega sina in hočemo se z njim pogovoriti.« Zaffellijeva je nekaj zamrmrala, češ da sina ni doma in ho tela zepreti vrata, a prepozno: mla-
••iiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiib
Deželni kongres CGIL v Trstu
S‘ ^v^raj-na
Spa
si««1 ostm 7kJ ‘,!a tiskovni konfe-via. Usodil delovanje Cos-^Cani" m,.h In za*iteval ‘obnovitev vsemi demokratičnimi
Na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj začel IV. deželni kongres Nove delavske zbornice (CGIL) za Furlunijo - Julijsko krajino. Uvodno poročilo o problemih, pred katerimi sc nahaja danes sindikalna organizacija v Italiji in v naši deželi, je podal deželni tajnik Arturo Calabria. O poteku kongresa poročamo
na 2. strani
"""""liiiiiini,,,,  	lili littMiiiiiM im       iiiinlll
TUDI PO ZASEDANJU^ €_STRATEŠKEGA ODBORA« V LONDONU
V0PEC NI SOGLASJA 0 ENOTNI CENI NAFTE
- p
<li d, anje slom* - p°P°lnem neuspe-C°daVnoUbSCT v Caracasu, tu-držav OPECJn^strateškega
Stoj® Uspeh« ni doseglo no-enotaa ponovne vzpo-
sam„?radne» cen* na^. hA 13 člani! ?Jm' "dločitve vsa-dve tretiini’ kl skupai Proizva-Nrapr.°dane' nif?a svetovnem trži-tlvjp^tve pa,afte- so bile močne
*&> »•m S*'«*
cene so se
1 dolarjev. Zaradi tega
se bodo izdatki držav, ki nafto uvažajo, letos povečali za 50 do 60 milijard dolarjev in prav za toliko seveda dohodki petrolejskih držav.
Po londonskem sestanku nič ne kaže, da bi se mogle razmere v kratkem izboljšati. Še vedno se zdi, da ne morejo ugladiti nesoglasij med «zmernimi» in »jastrebi« v okviru OPEČ. Strateški odbor, ki ga sestavljajo zastopniki Alžirije, Sau-dove Arabije, Irana, Iraka, Venezuele in Kuvajta, je sicer opravil
poverjeno mu nalogo, da pripravi dokument o politiki OPEČ v prihodnjem desetletju. Toda v njem le »priporoča« povratek k enotnim cenam, glede plačilnih sredstev pa baje predlaga prehod od dolarja na «košaro» 12 trdnih valut. Izvoznice nafte naj bi torej višale svoje cene po novem kriteriju, ki naj bi upošteval svetovno inflacijo, gibanje narodnega dohodka in omenjenih 12 valut
Te predloge bi morali najprej odobriti petrolejski ministri, kl se bodo
čen umo: 18-letnjega Valena Ver* možem, ki je prav takrat stopil u bana si je prevzela neofašistična 'kuhinje v predsobo pogledat, kaj organizacija NAR.	se dogaja. Teroristi so nato oba
zakonca prenesli v spalnico in ii-ma dejali, naj ne bosta v skrbeh, češ da se jima ne bo nič zgodilo in da morajo razčistiti «neko vprašanje« z njunim sinom.
V stanovanju so čakali približno 40 minut, dokler se Valerio Verbano ni vrnil domov. Pouk je namreč končal ob 13. uri in z motornim kolesom se je pripeljal domov. Takoj ko je vstopil v stanovanje, se mu je kaj zdelo sumljivo in je hotel zbežati. Vendar je bilo prepozno. Teroristi so ga prijeli in eden je sprožil na petelina. Strel iz pištole je zadel Verbana v teme; mladenič je zaječal in se je zgrudil na tla, teroristi pa so zbežali.
Po krajšem času je Valerio vi materi uspelo, da si je odstranila obliž z obraza in začela klicati na pomoč. Prišli so sosedi, ki so sprožili alarm in mladeniča so z rešil-cem prepeljali v bolnišnico, a prepozno: umrl je med prevozom. Po Ucija je v predsobi stanovanja na šla prazna tulca ir polavtomatsko pištolo beretta kalibra 7,65 z glu-šilcem, ki so ga uporabili atentatorji.
Malo pred 20. uro je «oborožena organizirana proletarska skupina« z običajnim anonimnim telefonskim klicem prevzela odgovornost za \-tentat. Mladenič, ki je telefoniral, je dejal, da je šlo za napako in da so hoteli Verbana le raniti v noge, ker je »izdajalec in hlapec policije«. Dodal je, da bodo v zve zi s tem atentatom izdali poročilo.
Temu prvemu telefonskemu pozivu pa je le malokdo verjel. O-menjena organizacija je namreč povsem neznana in je torej le malo verjetno, da bi začela svojo »politično dejavnost« na tak način Pač pa je toliko verjetnejši drugi telefonski poziv, s katerim si je neofašistična skupina NAR prevzela odgovornost za atentat. Avtor telefonskega poziva je pojasnil, da dolžijo Verbana sodelovanja pri umoru «camerata» Cechettija in je tudi pojasnil, kam so atentatorji skrili samokres. Na tistem mestu so ga dejansko preiskovalci našli.
Valerio Verbano je bil, kot že re ceno, pripadnik rimskega avtonomističnega gibanja, vendar s tem gibanjem ni sodeloval že več mesecev, odkar je začel ponovno redno zahajati v šolo. V aprilu lan skega leta so ga aretirali zaradi posesti orožja, ker je imel pri sebi nekaj detonatorjev in so ga prijeli prav, ko jih je preizkušal. Na njegovem domu so takrat našli pištolo in zaradi tega je bil obsojen na 2 leti in osem mesecev zapo ra, na prizivni razpravi pa so mu kazen znižali na začasno svobodo. Presedel je sedem mesecev, nato pa so ga izpustili na začasno svobodo. Od tedaj se je njegovo živ-ljenje^ popolnoma spremenilo Kot že rečeno, je redno zahajal v šolo. prav tako pa je opustil stara prijateljstva Prav to, in pa morda sum, da mu je bila kazen tako znižana, ker je koga «izdgl«. je morda vzrok za ^včerajšnji «kazen ski pohod« trojice teroristov, (bbr) Na sliki (telefoio AP) starši umorjenega Verbana.
junija sestali na vrhu v Alžiru, na to še skupščina finančnih, zunanjih in petrolejskih ministrov 13 članic, ki bo zasedla jeseni ob dvajsetletnici OPEČ v Bagdadu. Do konca leta torej ni pričakovati, da bi proizvajalke nafte sprejele kakršen koli ukrep za uravnavanje cen na svetovnem tržišču, ki bo ostalo «prosto», pogojeno le od ponudbe in povpraševanja. Ker so pa nekatere članice OPEČ že odločile zmanjšati prodaje, bi morale nujno slediti nadaljnje podražitve petroleja.
«S0DNIK0V SIN» PONOVNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
Alessandro Alibrandi zopet za rešetkami
Osumljen je, da je sodeloval pri umoru policista Beje je njegov alibi neoporečen - Življenjska pot mladega neof ašista
RIM — Alessandro Alibrandi, sin znanega rimskega sodnika, sicer pa eden najbolj vnetih rimskih mladih neofašistov, je zopet v zaporu. Tokrat ga dolžijo, da je vpleten v umor agenta javne varnosti Mauri-zia Arnesana, ki so ga teroristi u-bili 6. februarja letos v Ul. Settem-brini, v veži libanonskega veleposlaništva. Odgovornost za atentat so prevzeli pripadniki neofašistične teroristične skupine NAR, kasneje pa tudi teroristična organizacija Prima linea, ki pa je že naslednjega dne zanikala avtentičnost tega sporočila.
Preiskovalci trdijo, da imajo za Alibrandi ja dovolj dokazov vendar pa kaže, da so številne priče tistega dne približno ob uri atentata videle mladega neofašista na rimskem sodišču. Po izjavah teh prič je Alibrandijev zagovornik zahteval za mladeniča takojšnjo izpustitev na začasno svobodo; to zahtevo je utemeljil tudi z dejstvom, da priče, ki so prisostvovale atentatu v Ul. Settembrini ,niso prepoznale A-librandija za atentatorja. Možno je torej, da bo mladi neofašist kaj kmalu zopet na svobodi.
V uradu rimskega Digosa imajo zajeten snopič dokumentov o dejavnosti 19-letnega Alibrandija, »sodnikovega sina« kot je bolj poznan v krajih, kjer je bila njegova škva-dristična aktivnost zelo živahna. Prvič so ga aretirali leta 1977 po fašističnem napadu proti obrtnikom mestnega predela Borgo Pio, ki so bili že od nekdaj nasprotniki fašistov. Vendar pa je prišel kaj kmalu ponovno na svobodo, do leta 1978, ko je moral ponovno za rešetke, - ker je naperil pištolo proti nekemu policistu, ki mu je sledil. Dejal je ,da je pištolo našri na tleh in da se je je hotel znebiti. Takrat so ga obsodili na pet mesecev zapora pogojno. Že 8. februarja naslednjega leta so ga ponovno aretirali, ko je skupno z dvema neofašistoma ukradel avto v Rimu,
vendar tudi tokrat ni obsedel in so ga po dveh dneh izpustili iz zapora. Istočasno pa je Alibrandi prejel sodno obvestilo, ker so preiskovalci domnevali, da je bil vpleten v tatvino 144 ročnih bomb ki so jih običajni neznanci ukradli v vojašnici Mameli v Pordenonu, kjer je prav takrat služil rok škvadrist Giuseppe Valerio Fioravanti; nekaj dni pred tatvino so namreč baje videli Alibrandija v bližini Pordenona.
Tudi tokrat verjetno Alibrandi ne bo obsedel; njegov alibi je pretr-den, da bi sodniki lahko vztrajali pri zapornem nalogu. Ostaja pa dejstvo, da se «sodnikov sin« nahaja vedno tam, kjer fašisti rovarijo; dejstvo, da se je doslej vedno pravočasno izmazal je povzročilo veliko hrupa, morda še več od tistega, ki ga je povzročila njegova prva aretacija. To njegovo sodno srečo namreč marsikdo dosledno povezuje z dejstvom, da je pač Alibrandi »sodnikov sin«.
TEL AVIV — Izraelska vlada je sklenila menjati denarno enoto. Od nedelje dalje bo začel krožiti nov denar, «šehel», ki bo vreden dosedanjih 10 izraelskih lir.
Etiopska letala bombardirala somalski mesti
MOGADIŠIO — Etiopska letala so med bombardiranjem somalskih mest Garbaharaja in Hudurja ubila osem, ranila pa 29 oseb.
Vest je včeraj sporočilo somalsko obrambno ministrstvo, ki je navedlo, da so etiopska letala napadla mesti blizu somalsko-etiopske meje predvčerajšnjem in včeraj dopoldan. Ministrstvo pa ni pojasnilo niti števila in niti tipa napadalčevih letal.
dnevnik Catimerino poudarja, da je neodvisnost Jugoslavije potrebna vsem in dodaja, da se Jugoslavija nikoli ne bo upognila pritiskom velikih sil.
Avstrijski tisk v zvezi z bojno pripravljenost Jugoslavije piše, da ima sistem vseljudske obrambe bistvene elemente Titovega uspešnega partizanskega boja proti fašistom in nacistom.
Tuji poročevalci posebno pozornost namenjajo notranjim razmeram v Jugoslaviji. Tako je finska televizija podčrtala, da je Jugoslavija edina država, ki si prizadeva za resnično samoupravljanje delavskega razreda, ne le v podjetjih, ampak v celotni družbi. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov pa je posebnega pomena v Titovi politiki. Vse narodnosti v Jugoslaviji imajo pravico do samostojnosti in do identitete.
Komentator švicarske televizije je poudaril, da Jugoslovani niso zaskrbljeni za prihodnost svoje države, čeprav se zavedajo nevarnosti, ld jo prinaša blokovsko tekmovanje in zaostrovanje razmer v svetu.
O zdravstvenem stanju predsednika Tita je podrobno obveščena tudi kitajska javnost, katere dnevniki objavljajo sporočila zdravniškega konzilija. O predsedniku Titu pifc-jo časopisi na Nizozemskem Švedskem, v Španiji, Japonski, Indiii, Indoneziji, Iraku, Peruju, Ugandi. Zambiji in številnih drugih državah.
Zvezni sekretar za zunanje z,a-deve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval na uradna in prijateljska o-biska v Bangladeš in Indijo. Z zveznim sekretarjem so odpotovali pomočnik zveznega sekretarja Ignac Golob, načelnik uprave v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Dra-goslav Pejič in vodja kabine1 a zveznega sekretarja Murat 4govič.
O tem državnem obisku .je na včerajšnji redni tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve uradni predstavnik Mirko Kalezič dejal, da teni obiskom in pogovorom s predstavniki obeh držav pripisujejo poseben pomen s stališča okrepitve prijateljstva in vsestranskega razvoja odnosov Jugoslavije z "Bangladešem in Indijo, še posebej pri utrditvi ciljev politike neuvrščenosti.
Josip Vrhovec bo z gostitelji posebno pozornost namenil nadaljnjemu uspešnemu razvoju dvostranskih stikov in skupnim prizadevanjem, da bi na temeljih politike neuvrščenosti pripomogli premostiti sedanji zaostreni razvoj mednarodnih odnosov in h krepitvi miru in neodvisnosti vseh d-žav, še posebej neuvrščenih. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Vrhovec naj bi v okviru o-biska po nekaterih azijskih državah obiskal tudi Sri Lanko in Indonezijo, vendar so se dogovorili, de obiske za zdaj preložijo.
V zvezi z revolucionarnimi spremembami v Iranu in izvolitvijo Ba-nija Sadra za predsednika islamske republike Iran, je veleposlanik Mirko Kalezič dejal, da je predsednik Tito poslal čestitko Baniju Sadru ob njegovi izvolitvi za prvega predsednika Irana. Jugoslavija je že na začetku pozdravila revolucijo iranskega naroda in podprla njegovo pravic« do samostojne izbire lastne poti notranjega razvoja in mednarodne opredelitve. Ju-goslovansko-iranski odnosi in sodelovanje se uspešno razvijajo, s pristopom Irana v gibanje neuvrščenih pa so se odprle široke možnosti za uspešno in plodno sodelovanje med državama pri uresničevanju ciljev neuvrščene politike.
Novinarji so se zanimali tudi za stališče Jugoslavije do razmer v Zimbabveju in priprav na volitve v Južni Rodeziji. Kalezič je dejal, da je londonski sporazum o Zimbabveju pomemben korak k dosegu resnične neodvisnosti te dežele, da pa je Jugoslavija z zaskrbljenostjo spremljala kršenje tega sporazuma s strani britanskega guvernerja. Jugoslavija je želela v Južno Rodezijo poslati skupino o-pazovalcev, vendar je britanska vlada to zavrnila, kar očitno pomeni, da želi London rešitev problema Zimbabveja zadržati v okviru svojega koncepta.
Nadaljujejo sp pogajanja EGS-Jugosiavija
BRUSELJ — V Bruslju se nadaljujejo pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo v pričakovanju končne sestave sporazuma o gospodarskem sodelovanju EGS - Jugoslavija, ki bo obširnejši od obstoječega, ki it zapadel leta 1978.
V krogih izvršne komisije EGS so prepričani, da se bodo pogajanja nadaljevala tudi danes in da jih bodo v kratkem uspešno koti čali. Pogovore so obnovili šele pred tedni, a sta obe delegaciji, jugoslovanska pod vodstvom Člana izvršnega sveta Andreja Andova in evropske skupnosti pod vodstvom podpredsednika Willyja Haferkam-pa, kaj kmalu premostili
r
IV. DEŽELNI KONGRES NOVE DELAVSKE ZBORNICE CGIL
KO JE ŽE VSE KAZALO NA ZADOVOLJIVO KOMPROMISNO REŠITEV
Gledališča
Današnja stvarnost v državi in v naši deželi terja Nerazumljiv nastop zadruge Italsider
učinkovitejšo prisotnost sindikalnih organizacij
Na Pomorski postaji 320 delegatov zastopa 87.000 delavcev iz vse Furlanije-Julijske krajine - Obsežno poročilo deželnega tajnika Artura Calabrie - Miran Potrč o sodelovanju med sindikalnimi organizacijami iz Italije in SFRJ - Kongres se bo zaključil jutri
V	veliki dvorani Pomorske postaje se je včeraj dopoldne začel IV. deželni kongres Nove delavske zbornice (CGIL) za Furlanijo - Julijsko krajino. Na kongresu, ki bo trajal do nedelje in ki se bo zaključil z izglasovanjem političnega dokumenta, nastopa 320 delegatov, ki zastopajo 87.000 deželnih delavcev, organiziranih v CGIL.
Uvodno poročilo je podal deželni tajnik sindikalne organizacije Artu-ro Calabria, ki je obširno obravnaval predvsem vlogo sindikata v današnji deželni in državni stvarnosti ter nujnost njegove strukturno - organizacijske prilagoditve novim nalogam, ki jih pred delavske organizacije postavlja gospodarski in socialni razvoj družbe.
Calabria je v začetku razčlenil razloge, ki so privedli do sedanje gospodarske in politične krize v svetovnem merilu, in poudaril nujnost enotnega nastopa demokratičnih in delavskih množic proti naraščajoči nevarnosti nove vojne katastrofe. Ko je govoril o problemih mednarodne napetosti, je deželni tajnik CGIL omenil tudi odnose med Italijo in Jugoslavijo in poudaril, da sta državi z osimskim sporazumom odpravili še zadnja možna žarišča medsebojnega nerazumevanja. Ta proces zbliževanja se mora nadaljevati — je še dejal Calabria — in v tej zvezi izraža CGIL jugoslovanskim narodom vso svojo solidarnost ob nezaželenih in nepotrebnih ponudbah pomoči*, za katere so določeni krogi izbrali najbolj primeren trenutek. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo • se morajo še naprej izboljšati na vseh ravneh — in v tem okviru CGIL poudarja, da je treba slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini globalno zaščititi — in še zlasti na sindikalni ravni.
Govornik se je nato dotaknil notranjega položaja v Italiji in opozoril na naloge, ki jih morajo prevzeti sindikate organizacije ob naraščajoči politični in gospodarski krizi ter ob prav tako naraščajočem pojavu terorizma. Nove naloge čakajo sindikate tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer so še vedno odprta številna pomembna vprašanja kot so obnova potresnih območij (44.000 ljudi na teh območjih preživlja že četrto zimo v barakah!), načrtovanje gospodarskih dejavnosti, izvedba napovedanih preosnovi še vedno odprta rana izseljevanja, prisotnost teženj po cepitvi dežele v dva dela, boleče razlike med razvitimi in nerazvitimi območji ter čedalje hujša kriza v goriški in tržaški industriji. V tej zvezi je Calabria omenil vprašanje skupne industrijske cone na Krasu in opozoril na koristi, ki jih tržaško in deželno gospodarstvo lahko pričakuje od pravilne in preu darne uresničitve te pobude. Istovetiti problem osimskega sporazuma s problemom nove pogodbe o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS — je še nadaljeval Calabria — pa je nesmiselno, kajti pod pogodbo z EGS predvideva le okrepitev trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in evropsko deveterico, osimski sporazum pa odpira možnosti za nov razvoj sodelovanja tudi na industrijskem in znanstvenem področju.
V	zadnjem delu svojega posega se je Calabria dotaknil organizacijskih problemov sindikata. Dosedanje strukture, ki so slonele na pokrajinski domet — je poudanl — so preživele: v krajevnem me rilu je zdaj treba okrepiti delegatske svete in organizirati mrežo conskih svetov (dva na Tržaškem, pet na Videmskem tri na Porde nonskem in dva na Goriškem), v širšem merilu pa preiti k organizaciji sindikalnih komprenzorijev (skupno šest v deželi) ter prenesti glavno težišče na nove deželne sin dikalne strukture pod okriljem Glavnega deželnega sindikalnega sveta. Notranjo homogenost v organizaciji pa je treba ustvariti z združevanjem vseh tistih kategorij delavcev, ki imajo enake ali po dobne probleme, v enotne katego rije Na koncu je Calabria opozo ril prisotne na skorajšnje uradno odprtje novega deželnega sindikal nega sedeža v stavbi v Ul. Vidah 1.
Predsedstvo kongresa ie po obi čajnih začetnih formalnostih pre vzel sindikalist Varin ki je toplo pozdravil prisotne kongresiste, predstavnike krajevnih uprav, političnih strank, sindikalnih organizacij CISL in UIL ter zastopnike raznih gospodarskih in drugih organizacij. Še posebej je Varin pozdravil sin dikalna zastopnika iz Jugoslavije, podpredsednika Zveze sindikatov Slovenije Mirana Potrča in pred sednika Sindikalne zveze za kra škoobalno območje Borisa Kralja
Nato je spregovo-ila v slovenščini članica kongresnega predsedstva Stanka Mokole, ki je med drugim načela tudi vprašanje stališča sindikalne organizacije CGIL - do problemov slovenske manjšine. Naš sindikat je in bo vedno obsojal napetost — je dejala Mokole — ki jo povzročajo konservativne in neofašistične sile v Trstu, ki skušajo obnavljati vzdušje nezaupanja, nacionalistične zaprtosti med tu živetima narodoma in skaliti mirno sožitje med Italijani in Slovenci v naših krajih. Sindikat CGIL se že od vsega začetka bori za to, da bi Slovenci dosegli izglasovanje globalnega zaščitnega zakona. V samem sindikatu pa si prizadevamo, da bi e Slovenci uveljavili v večji meri, kakor so se doslej.
Sledila je vrsta pozdravov. Kongresu so zaželeli uspeh predsednik deželne skupščine Colli, predsednik pokrajinske uprave Ghersi, vodstvo
Arturo Calabria na govorniškem odru
VZPI-ANPI in drugi, med temi tržaški podžupan Gambassini, ki pa je imel za umestno, da je v svoj poseg vtaknil tudi nekaj o «asente-izmu* tržaškega delavstva, za kar je požel neizbežno žvižganje. Za Slovensko deželno gospodarsko zdru-
ženje je kongres pozdravil v slovenščini in italijanščini J. Morelj, ki je poudaril predvsem nujnost tesnejše gospodarske povezave naše dežele z Jugoslavijo in Srednjo ter Vzhodno Evropo in prehod h konkretnemu izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov.
V imenu Zveze sindikatov Slovenije je nato spregovoril Miran Potrč. ki je med drugim poudaril, da Zveza posveča veliko pozornost mednarodnemu sodelovanju in da se njeno sodelovanje s CGIL že leta ugodno razvija, kar velja še zlasti za sindikalne organizacije obmejnih občin. «Pri tem ugotavljamo — je še dejal Potrč — da
naših držav, za dobro sožitje in prijateljstvo vseh ljudi na obeh straneh odprte meje ter za dosledno uveljavljanje pravic italijanske skupnosti v Jugoslaviji, kakor tudi za globalno zaščito slovenske na rodne skupnosti v Italiji.*
do kolonkovskih zemljiških lastnikov
Včeraj navsezgodaj je skupina moških zakoličila tablo na zasebni parceli in jo fotografirala, nato pa jo izruvala in pobegnila - Zakaj so domačinom obrnili hrbet?
Včeraj smo z zadoščenjem poro- l bi morali obravnavati nujnostni in
čali, da utegnejo kolonkovski domačini in zadruga Italsider doseči kompromis, ki bi zemljiškim last nikom omogočil ohranitev parcel, delavcem škedenjske železarne pa prejetje milijard, ki so jim potrebne za izgradnje stanovanjskih hiš. j Žal smo se ušteli V dobri veri.
vera
naše organizacije zbližujejo mnogi vije. Toda hkrati smo prepričani in ------	----•	-- —J- čvrsto odločeni, da v vsakem primeru nadaljujemo Titovo politiko samoupravljanja in neuvrščenosti. Prepričani smo, da bomo v teh naporih in prizadevanjih uspešni tudi v bodoče, čvrsto smo odločeni, da naše revolucionarne pridobitve še poglabljamo in da jih ubranimo pred vsakomer, ki bi jih ogrožal Od tega nas prav nič ne more odvrniti.* (ef)
Potrč se je na koncu dotaknil Tudi Kolonkovčane je vodila dobra problema Titove bolezni in dejal:
»Bolezen našega dragega voditelja in vzornika, predsednika Tita, nas zaskrbljuje, želimo si, da bi s svojo veliko energijo in odločnostjo premagal tudi ta boj, boj s svojo boleznijo ter nam še naprej pomagal uspešno usmerjati naš družbeni in gospodarski razvoj ter voditi neuvrščeno politiko Jugosla-
skupni interesi. Oboji si prizadevamo za uveljavljanje položaja delavskega razreda, za nadaljnji de mokratični družbeni razvoj, za delavsko solidarnost ter za mir v svetu. Še posebej pa nas zbližujejo skupna prizadevanja za dobro sosedsko sodelovanje, za vsestran sko in celovito uveljavljanje osimskih sporazumov, za gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje
v njihovem dogovarjanju s predstavniki zadruge. Slaba vera je drugje
Glasniki železarjev so rotili sogovornike, naj jim vendar dovolijo formalen začetek del, to je name stitev razmejitvenih količev in table. kakršne srečujemo na vseh gradbiščih. Drugače bomo ob ves denar, so pravili in pripominjali, da se bodo za storjeno dobroto skupaj s kolonkovskimi ljudmi borili za takšno rešitev, ki bi izklju čila razlaščevanje. Skupaj in enotno bi nastopili pri tržaški občinski upravi, pri političnih strankah, pri sindikatih, pa še povsod tam, kjer bi to bilo potrebno, časa za to bi v resnici imeli več kot dovolj: rok, v katerem ima zadruga pravico do finančnih sredstev iz deželne (državne) blagajne, je bil namreč v smislu državnega zakona 457 iz 1. 1978 podaljšan na 10 mesecev po odobritvi ustreznega zakonskega odloka, nato pa v smislu državnega zakona 25 z dne 15. februarja t.l. še za nadaljnje štiri mesece.
Toda naenkrat so se premislili, j Tovarniški svet železarne je lakonično izjavil, da je vse dosedanje i dogovarjanje s Kolonkovčani po-I stalo brezpredmetno! To pa ni bilo dovolj Včeraj navsezgodaj z.iu , traj (okrog 6.15) se je prikradlo I na Kolonkovec z dostavnim vozi-I lom šest ali sedem moških: z iz-
Priznavajo mu razumevanje za kritične razmere v Tržaškem arzenalu, hkrati pa mu oči-
tajo, da ni dovolj konkretno obravnaval problematike državnih soudeležb na Tržaškem zakon), zakoličili tablo (z nazivom
gradbene zadruge itd.), jo
DALJŠE TISKOVNO POROČILO FEDERACIJ CGIL - CISL - UIL IN FLM
Tržaški sindikati kritično ocenili sestanek z ministrom Lombardinijem
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in vodstvo kovinarske federacije FLM sta izdali tiskovno sporočilo, v katerem kritično ocenjujeta srečanje z ministrom za državne soudeležbe Lombardinijem v sredo.
Ministru priznavata, da je res z razumevanjem posegel v problematiko dopolnilne blagajne in pomanjkanja naročil v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. Obrat si bo v najkrajšem priboril dve naročili ladjarja Grimaldija, obstajajo pa stvarne možnosti še nadaljnjih naročil (gradnja dveh onesnaževalnih ladij in predelava motorjev petih ladij Tržaškega Lloyda iz turbinskih v dizelske).
Zidani dok: poslanska zbornica je odobrila zakonski osnutek, ki predvideva financiranje zidarskih del, vlada pa se je obvezala, da bo priskrbela denarna sredstva, ki so potrebna za čimprejšnjo izgotovitev doka. Zlasti pomembno je jamstvo, da bo TA-SM še naprej ohranil tradicionalno trojno specializacijo: ladijska popravila, specialne gradnje, preobdelovanje ladij. -
Dopolnilna blagajna: sindikati o-
Danes in jutri dijaške volitve
Dijaki bodo danes in jutri klicani na volišča. Morali bi izvoliti svoje predstavnike y zavodske svete. Tako namreč določa Valituttijeva okrožnica, ki ji italijansko dijaško gibanje oporeka. V preteklih tednih smo bili priča raznim stavkovnim akcijam, s katerimi so hoteli dijaki opozoriti na poskuse vladnih organov, da bi za vrli demokratični proces na šoli. Kako gledajo zato na današnje in jutrišnje volitve? Demokra tično dijaško gibanje poziva vse dijake, naj bojkotirajo volitve in naj se mobilizirajo ter u-stvarijo pogoje, ki jim bodo zagotovili drugačno, demokra-tičnejšo vlogo pri upravljanju šolskega življenja.
Tudi dijaki slovenskih šol so se odločili, da ne bodo direktno volili svojih predstavnikov v zavodske svete, pač pa bodo volili predstavnike (po dva za vsak razred) v tako imenovani dijaški odbor, iz katerega bodo nato izvolili svoje predstavnike v zavodski svet.
stro obsojajo «nerazumljivo, nesprejemljivo in nesocialno* nepopustljivost družbe Fincantieri in njenega predsednika Basilica, ki noče preklicati veljavnosti tega nepopularnega mehanizma. Družba je sicer pristala na skrčenje števila delavcev v dopolnilni blagajni od 450 na 227, vendar le za dva meseca (do 4. a-prila) in še to »na ukaz* ministra Lombarddnija, ki je seveda prišel pod odločnim pritiskom samih delavcev.
Sindikalna zveza jemlje na znanje ministrovo izjavo, da reorganizacija ladjevja, oziroma plovnih družb pretežno nacionalnega pomena (P1N) ne predpostavlja premestitve vodstvenih organov Tržaškega Lloyda iz Trsta drugam. Sindikati povoljno ocenjujejo tudi pomen, ki so ga v Rimu pripisali tržaški tovarni VM (ladijski motorji) in napoved, da bo njena proizvodnja obogatena s tako imenovanimi hidrostatičnimi izdelavami. To bo pomenilo pomnožitev delovnih mest in zagotovitev naložb tudi za prihodnja leta. Z druge strani zahtevajo sindikalisti še ob-čutnejše povečanje proizvodnje v tem obratu, kakor tudi zagotovilo, da bo tovarna CMI v bodoče redno gradila žerjave po naročilu tržaške avtonomne pristaniške ustanove, kot to sindikalni k-ogi že dolgo in neprestano zagovarjajo.
Sindikalna zveza in FLM pa nista zadovoljna s tem, kar je Lombar-dini povedal o vlogi državnih soudeležb na področju industrijske politike v Trstu. Močeno razumevanje za problem je sicer pokazal, toda glede bodočih izgledov industrijskega razvoja se je omejil zgolj na «fotografski prikaz obstoječega položaja*, medtem ko je nujno treba čimprej zasnovati organski načrt o poaitivnem preokretu tržaške industrije. Minister prav tako ni iznesel nobenega predloga za učinkovitejše delovanje centra za poklicno usposabljanje Ancifap (IRI). Na Tržaškem hudo primanjkuje kvalificirane delovne sile, ki je potrebna za nadomestitev vsakoletnega osipa 209-250 delovnih moči. In slednjič ni Lombardini prišel na dan niti s konkretnim predlogom o uporabi sredstev iz dotacijskega sklada v korist podjetij z državno soudeležbo. Pač pa označujejo sindikalisti kot zanimive možnosti, ki jih je nakazalo rimsko snidenje glede neposrednega posega državnih soudeležb (Italstat) v gradnjo infrastruktur v naši pokrajini. Zanje so že na voljo tako načrti kakor finančna sredstva, in to v smislu osimskih dogo-
..........................m..■■■■......
PSI IN KPI OCENILI POTEK KRIZE NA DEŽELI
Poziv demokriitjanom, naj skličejo sestanek strank stare večine
Komunisti in socialisti naše dežele so se včeraj sestali v Vidmu, da bi skupno ocenili potek krize na deželi in perspektive za njeno rešitev. Obe stranki — delegaciji so sestavljali Rossetti, Bosari in Renzo ter Arrigo Pascolat za KPI, za PSI pa Bravo, Zanfagnini in De Carli — sta soglašali v negativni oceni zavlačevanja krize, kar še zaostruje nerešene probleme dežele ter utegne povzročiti nezaupanje v deželno ustanovo.
Po razpravi o zaključkih vsedr žavnega kongresa KD sta delegaciji soglašali, da pozoveta Krščansko demokracijo, naj čimprej skliče predstavnike vseh strank stare večine na sestanek na enakopravni ravni, brez vsakršnega vnaprejšnjega odklanjanja morebitnega sodelovanja obeh levičarskih strank v novem odboru, to pa seveda na osnovi dogovorjenega programa glede kon-
kretnih problemov, ki čakajo r.a le-šitev.
Poročilo, ki so ga objavili po videmskem sestanku, poudarja, da se je absolutna večina na nedavnem deželnem kongresu KD postavila na stališča, ki so se na vsedržavnem kongresu izrazila proti diskriminaciji do komunistov kar se tiče vladnega sodelovanja. Prav zato pa mora sedaj večina v deželni KD pokazati svojo doslednost, še posebno ob upoštevanju emergenčnega položaja na tem področju. Vsekakor so se predstavniki KPj in PSI domenili, da se ponovno sestanejo prihodnji teden.
S poročilom člana pokrajinskega tajništva Willerja Bordona se bo danes ob 16. uri začela konferenca upraviteljev in izvoljenih predstavnikov KPI.
vorov (med drugim imajo sindikati v mislih preustrojitveni proces v pristanišču ter izpopolnitev cestne mreže na Krasu).
Tržaška delegacija parlamentarcev in sindikalistov z deželnim odbornikom za industrijo se bo prihodnjič sestala z Lombardinijem, kot znano, čez dva tedna. Ministru bo predložila tudi nov dokument s sindikalnimi zahtevami, ki so ga sindikalne organizacije že izročile deželni upravi in ki ga bo ta posredovala ministrstvu. Dotlej se nameravajo predstavniki CGIL, CISL, UIL in FLM ponovno sestati s pristojnimi deželnimi oblastmi, s tržaškiP?.i parlamentarci, s političnimi zastopniki, pa tudi s predstavniki tržaškega združenja industrijcev, da bi od njih izbojevali čim večjo podporo prizadevanjem za ponoven zagon in dustrije v naši pokrajini tako v jav nem kot v zasebnem sektorju, (dg)
foto-
ENEL sporoča, da bodo zaradi popravil prekinili v nedeljo od 7. do 9.30 dobavo, električnega toka v Miljah. Omejitev velja za celotno ozemlje miljske občine razen Žavelj.
grafsko posneli in obrnili pete. Med fotografiranjem je blišč flasha premotil tam blizu stanujočo družino: mož je stopil do okna. videl, kaj se dogaja, pričel na prišleke glasno kričati in taki še pospešil njihov vratolomni beg. Kako mi s lijo uporabiti fotografsko gradivo, ni znano. Lahko pa sklepamo: slika kaže tablo na kolonkovski zemlji, to pomeni, da so se gradbena dela pričela, zato nam kar dajte denarce. Vprašanje je, kaj bo <• tem menila pristojna oblast, še bolj zagonetno pa je vprašanje,-čemu vse to tako skrivoma, kot se skrivoma kretajo tatovi. Težko bi bilo verjeti, da zato, ker -»e-zau panjo Kolonkovčanom, ki so že itak dovolj jasno dokazali, da so jim pripravljeni iti na roko v interesu delavstva Kaj se torej skriva za /sem tem?
Kolonkovčane je dogodek upravičeno pretresel, obenem pa jih je
lerpelaciji Roberta Coste (KPI) in Aleša Lokarja (SSk) prav v zvezi z napovedanimi kolonkovskimi razlastitvami. Pametno bi bilo, ko bi se prizadeti seje čim množičneje udeležili in še pametneje, ko bi jim v sejni dvorani stali ob strani vsi tisti, ki so jim izrazih doslej solidarnost le na papirju, ne pa tudi z optipljivimi posegi, (dg)
V PONEDELJEK NA MIUSKEM ŽUPANSTVU
Bordonu bodo izročili «pdicijo za Milje»
V ponedeljek opoldne bo miljski župan Bordon sprejel predstavnike svetovalske skupine liste Frausin, ki mu bodo uradno izročili peticijo s podpisi. «Ljudska peticija za Milje* se med drugim zavzema za premestitev terminala naftovoda v Milj-skem zalivu onstran valobranov, za «čisto» industrializacijo doline Ospa pod strogim nadzorstvom samih Miljčanov, za turistično - industrijsko pobudo na področju bivše la-
djedelnice pri Sv. Roku za takojšnjo osvoboditev komprenzorija bivšega Lazareta, ki naj bi ga uporabili v turistične namene.
Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan VINKO VODOPIVEC iz Repna. Iskreno mu čestitajo žena Olga, sin Valter in hči Danjcla.
Danes praznuje rojstni dan nono FABIJAN. Vse najboljše mu želita Aleksander in Igor.
Danes praznujeta 25-letnico skupnega življenja VITTORIA LEGIŠA in ANGELO PEPIC. Toplo jima čestita in želi še mnogo let zdravja in sreče družina Kariž.
V Doberdobu bo danes TANJA JELEN ugasnila na torti štiri svečke. Da bi bila vedno zdrava in nasmejanega obraza ji iz srca želijo tata Franko, mama Majda in sestra Nataša.
Danes praznuje svoj 49. rojstni dan dragi oče ALBIN, še obilo zdravih in srečnih dni mu želijo hčerki Boža in Loredana ter žena.
llMfiiHiiiiiiimiiiHiiiniiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiin
Računski dvor odobril konvencijo med deželo in občino
Nobene ovire več za izgradnjo hitre ceste VII. pomol -Padriče
Uresničitev načrta bo stala nad 61 milijard lir iz državne blagajne v smislu osimskih dogovorov
Te dni so pristojni dejavniki dokončno odobrili sporazum med deželno upravo in tržaško občino, ki omogoča razpis licitacije za izgradnjo hitrocestnih odsekov med VII. pomolom in vozliščema pri Lakoti-šču in Padričah, oziroma za nujno navezavo na državno (trbiško) cesto 202 in po njej na avtocesto Trst-Videm-Benetke.
Zadevni akt so podpisali novembra 1978, septembra lani so za to poklicani občinski in deželni uradi izgotovili potrebne formalnosti, sedaj pa je računski dvor dokumentacijo dokončno odobril. To pomeni, da ni na poti k začetku gradbenih del več nobenih birokratskih zaplet-ljajev. Uresničitev pobude bo stala nad 61 milijard lir iz državne blagajne v smislu zakonskega odloka, s katerim so bili Odobreni osimski dogovori, kot tudi v smislu deželnega zakona 33 iz leta 1977.
Načrt predvideva tri gradbene faze. Prva zadeva odsek med VII. pomolom in Valmauro (izdatek bo znašal skoraj 13 milijard lir), druga odsek od Valmaure do Lakoti-
utrdil v veri, da morajo poslej bi-1 šča (okrog 10,5 milijarde lir) in ti še budnejši. Poleg v zadrugo tretja odsek med Lakotiščem in Pa-
Italsider, ki jim je dolžna poja nil. je njihova pozornost sedaj u-perjena tudi v torkovo sejo tržaškega občinskega sveta, na kateri
dričami (nad 11,6 milijarde lir) Podpredsednik deželnega odbora Coloni je v izjavi javnim občilom označil odobritev konvencije med
..................................................niiiiininmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiinimiimiiiiiiiiiimiimiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN OBISK DELEGACIJE KPI V LJUBLJANI
TRŽAŠKI KOMUNISTI PRI ŠETINCU
Zaključni komunike o pogovorih - Predstavniki KPI so si ogledali Kardeljevo razstavo - Izdelan program nadaljnjega sodelovanja
Delegacijo KPI za tržaško pokrajino — vodi jo sekretar Claudio Tonel — je ob koncu dvodnevnega obiska v Ljubljani sprejel sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc. V pogovoru je poudaril, da takšna srečanja ljubljanskih in tržaških komunistov bogatijo sodelovanje med ZKJ in KPI. Poleg tega, je nadaljeval, sodelovanje širi mostove prijateljstva, ki povezujejo dva sosednja naroda. Claudio Tonel je Francu Šetincu prinesel v imenu vseh tržaških komunistov — Italijanov in Slovencev — pozdrave za predsednika Tita in želje, da bi čimprej okreval. Ko je govoril o sodelovanju med ZKJ in KPl je Tonel podčrtal, da tržaški komunisti lahko veliko prispevajo k razširitvi teh stikov. Poudaril je tudi eno od pomembnejših dejavnosti tržaških komunistov, to je skrb za vsa vprašanja. ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Člani delegacije so si drugi dan obiska v Ljubljani poleg tega ogledali še razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja ter položili venec na grobnico narodnih herojev, kjer je pokopan ta velikan jugoslovanske revolucije. Zvečer so objavili sporočilo o obisku in pogovorih, v katerem obe delegaciji ugotavljata, na osnovi samostojnih ocen obeh partij, da so mnoga stališča komunistov na obeh straneh meje domala enaka, povsem podobna pa kar zadeva skupna prizadevanja za mir, obnovo pogojev za detant in za nadaljnji ter hitrejši razvoj sodelovanja med
Pokrajinski kongres PSI bo 8. in 9. marca
Pokrajinski kongres PSI bo 8. in 9. marca v Trstu. Tako so dokončno sklenili na včerajšnjem sestanku strankinega vod stva. Kot je znano, bi se moral kongres začeti danes, preložili pa so ga zaradi istočasnosti deželnim kongresom CGIL.
obema partijama in deželama.
Obe delegaciji vidita skupne cilje za takšno sodelovanje tudi v uspešnem uresničevanju osimskih sporazumov, ki so po oceni obeh delegacij v obojestransko korist, tako prebivalcev ob meji kot tudi glede odnosov in sodelovanja med obema državama. V tem okviru je bila poudarjena tudi specifična funkcija, ki jo lahko opravita slovenska narodna manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. To vlogo lahko opravljata ob polni zagotovitvi njunih pravic.
Obe delegaciji sta se dogovorili o programu nadaljnjega sodelovanja, pri čemer sta izhajali iz dejstva, da imata Trst in Ljubljana kot glavni mesti dežele Furlanije-Julijske krajine in SRS še posebno vlogo v po-
speševanju stikov in med obema deželama.
sodelovanja
V programu se predvideva vrsta medsebojnih srečanj na različnih ravneh, kar naj izpriča kakovosten premik v sodelovanju komunistov tega območja.
Ob zaključku je sekretar tržaške federacije KPI Tonel povabil na obisk v Trst delegacijo komiteja MK ZKS Ljubljana, kar je v imenu ljubljanskih komunistov sekretar Marjan Orožen sprejel z velikim zadovoljstvom.	J. P.
Rajonski svev za Valmauro in Naselje sv. Sergija se bo sestal 28. februarja ob 20. uri na sedežu na Stari istrski cesti 43. Na sestanku bodo med drugim govorili o problemu upepeljevalnika.
aiitMiiiitivMtiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiMiuiiiimMiiiiiiiiimtiiimimiiiiiiiimiiiMiMiMiiiiiiiiMi
Gruber-Bencova bi rada v zapor
Kaže, da smo Slovenci na kak, čeprav indirekten način spet krivi za določene težave, ki so doletele heterogeno politično neoformacijo LpT. Tržaškim listarjem se namreč godijo hude krivice. Nanje je včeraj vsa ogorčena opozorila tržaški tisk poslanka Aurelia Gruber - Benco. Pristojna komisija v parlamentu je namreč tržaški meloni odrekla dobršen del sredstev, ki jih na podlagi nekega državnega zakona podeljujejo političnim strankam tako za volilne potrebe, kot za njihovo o-stalo delovanje. No, za volilne stroške niso Listi za Trst odšteli niti beliča, za druge potrebe pa so ji primaknili le slabo tretjino sredstev, to se pravi kakih enajst milijonov. In kje tičijo razlogi za takšen mačehovski odnos do pravih branilcev Trsta? Temu je v prvi vrsti kriv statut naše dežele, kajti po zadevnem zakonu se manjše politične formacije, ki niso dosegle določenega kvocienta, ne morejo potegovati za denarna sredstva v deželi, katere posebni statut ne predvideva izrecne zaščite jezikovnih manjšin.
Lahko si ob tem predstavljate razburjanje Gruber - Bencove in njenih številnih poslušalk, za katere je naša jezikovna manjšina kar dovolj zaščitena. Za melonarsko poslanko naša narodnostna skupnost sploh nima eksistenčnih problemov. Razburja pa jo tudi dejstvo, da so to gladko prezrli komunistični in krščansko demokratski člani komisije, ko so volili proti finansiranju liste.
No, da bi odpravila to kričečo krivico, se je Gruber-Bencova odločila za korak, ki je za listo dokaj značilen in vsebuje vse elemente najbolj tipične demagogije. Sprožila je nabiralno akcijo (sama je že nakazala na tekoči račun stotak) ter se obenem prijavila sodnim oblastem, ker je pač takšna privatna in neprijavljena nabiralna akcija ilegalna. Rada grem na sodišče, in tudi v zapor, če je treba, je povedala predstavnikom tiska, samo da to pripomore k razkritju vseh krivic in uspehu akcije. Za parlamentarca je seveda to dokaj lahko govoriti, ko pa ga pred sodiščem in zaporom ščiti parlamentarna imunost.
deželo in tržaško občino kot nadaljnji pomemben korak naprej na poti do uresničitve prometne zveze, ki bo le še ovrednotila in poudarila evropsko vlogo Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Pripomnil je. da se pobuda uokvirja tako v načrte o izpeljavi velikih infrastruktur v smislu deželnega urbanističnega plana kakor v načrte o preobnovi Furlanije po potresu in v posebne državne načrte na teh področjih.
Letaki rdečih brigad v mestnem središču
Včeraj popoldne so nekateri avtomobilisti naoh-nnfantotiiciiti uiiirj”
avtomobilov letake, ki so jih očitno natisnili in razdeljevali pripadniki rdečih brigad. Na lepakih je bila natisnjena zvezda, znani simbol teroristične skupine: njihova vsebina pa poziva k boju proti državnim inštitucijam in je polna že neštetokrat izpovedanih gesel, parol in prenapetih fraz. Policija je uvedla preiskavo, da bi odkrila pisce in raznašalce letakov.
Danes skupščina Inštituta n zgodovino osvobodilnega gibanja
Danes ob 16. uri bo v mali dvorani umetnostnega krožka v Ul. S. Carlo 2 redna skupščina članov Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Na skupščino, na kateri bodo predstavili tudi zadnje publikacije inštituta, so vabljeni poleg članov tudi prijatelji in simpatizerji.
Redni občni zbor kriškega PD Vesna
Jutri bo v kriškem Ljudskem do mu redni občni zbor vaškega pro svetnega društva Vesna, ki je mo ralo v zadnjih letih zaradi pomanj kanja prepotrebnih društvenih pro štorov močno skrčiti svojo de.ia most Edinole pevska zbora sta lahko v tem času redno vadila in tudi več krat uspešno nastopila na raznih prireditvah in zborovskih revijah, medtem ko je bila druga dejavnost društva praktično ohromljena.
Pred kratkim so kriški prosvetarji izvedli množično akcijo včlanjevanja, ki je dokazalo, da uživa društvo kljub objektivnim težavam še vedno veliko zaupanje med vaščani. Jutrišnji občni zbor pa predstavlja lepo priliko za poglobljeno razpravo o kulturni in splošni družbeni dejavnosti v Križu ter predvsem o načrtih za dejavnost v obnovljenem prosvetnem domu »Albert Sirk*.
lUDilUlvlj	,
Od ponedeljka, 25. t.in., “M* Publija Terencija v priredbi N-chiavellija. Nastopa Rimsko IP* sko gledališče.
VERDI	^ m
Prihodnji torek ob 20. uri M ^
sporedu premiera (abonma reo . za parter, red E za balkon W 6 jo) opere poljskega sto Krzystztofa Pendereckega
lerijo) opere poljskega skladate?
ofa Pendereckei po sv. Luki*. Poleg orkestra ■ dijevega gledališča sodelujejo ^
krakovske radiotelevizije, trzaš ,
troški zbor, sopranistka SlavK^ ^
skova, baritonist William Stone basist Boris Carmeli ter Giombi kot recitator.
Claudi0
lomoi Kor recnaiur. . ,oKH Opero bo v ponedeljek ob M , prostorih Umetnostnega krožkaP stavil turinski kritik Enzo Restag> ■ ROSSETTI	Ttečs
Danes ob 20.30 prvič v ^ musical «Rock on stage»-stopajo Dee D. Jackson, Leroy . mez, Leano Morelli, VValter e Enzo Malepasso, Reddy. ^ .
ifflimii1 ||M
Cappella Underground 18.00— 22.00 «Prendi i soldi e scaPi^ Režija Woody Allen. Igra " Allen.
Nazionale 15.30 »Satisfaction Barvni film. Prepovedan pod 18. letom.	.. -nji.
Ariston 16.30—20.45 «Don Giovai“ Mozart - Losey.	, m-
Eden 16.30 «L'insegnante va &-re con tutta la classe*. A- . jjrj li, L. Banfi. Prepovedan
pod 18. letom.	.m
Excelsior 16.00 «10». Preptu^B mladini pod 14. letom. . Grattacielo 16.00 «Arrivano i Barvni film.
Fenice 16.00 «Inferno». D. m Barvni film. Prepovedan mu
pod 14. letom.
Mignon 16.30 «PolIice da P. Falk.	„ rfojU
Filodrammatico 15.30—22.00 f ' bagnati*. Prepovedan mladim 18. letom.	.. jDpo-
Cristallo 16.30 «Io sto con g11 potami*. T. Hill, B. Spencer Moderno 16.30 «11 malato im®8*^ rio*. A. Sordi.	... gr
Aurora 16.00 «Gli aristoga®*-sani film.	,,, si
Capitol 16.30 «H mistero gnora scomparsa*. Barvni -Volta (Milje) 17.00 «Caravu Barvni film.	.^1
Vittorio Veneto 16.15 «P canaglia*. Jean Paul Belm ^
Aldebaran 17.00-22.00 «G|i non possono essere viole? Prepovedan mladini pod
14. V*
Koncerti
Avdit®-
Na nedeljskem koncertu *	^
riju ob 11. uri bo komorni v0j-bel Verdijevega gledališča P°rvajjl stvom Severina Zannerinjja ,aj, skladbe Rossinija, Pipola in H ‘
Sindikat slovenske šole vab> ^ šolnike na članski sestanek, ^ s ,	~~	- ■	ob 1‘- m
dne 26. februarja,
Gregorčičevi dvorani, Ul- SVI' čiška 20/11 na temo «Dopo|nl -£,, braževanje in eksperimentu1 u 0
Srednja šola F. Erjavec Prešernovo proslavo, ki o° , )!>' 23. t.m„ ob 19. uri v dvoram^j-rijinega doma v Rojanu '-u u*1 roli 29. Na sporedu so recita stop pevskega zbora in e jjjj < skupine ter Linhartova ko®, dveh dejanjih Županova Mtc*'Jjjgf šesti openski bienale unL;prav’ amaterjev - SPD Tahor se P lja na 6. razstavo umetnik® terjev. Ki bo letošnjega ju®j stava ima namen približatii e j) stvu številne nadarjene do® arj»’ okoličane, ki se amatersko u p’ jo s slikarstvom in kiparstv ^ $ interesirani se morajo Prlla!.vo boru do 31. maja 1980. Deu določilo komisijo, ki bo ocen in jih 'toločila za razstavo, sprejeta nepristna, izumet® ?.|a V neizvirna dela in dela, ki ®°hor. , razstavljena. Odbor SPD Ta ^ J, PD Vesna sklicuje jutri- u It-v kriškem Ljudskem do®u uri v nrvem in nh 10.30 V
prvem in ob 10.30 v sKucanju redni občni zb°r' e(jst-red: 1 Izvolitev delovnega P j *
stva, 2. Poročila. 3. Pozdr8^|it' Razprava, 5 Razrešnica, °' ve 7 Razno	.
Sindikat slovenske šole. $$ Trst, obvešča - čno in neučn ,c(l <P šol vseh stopenj, da ima Pra jpe, ponovne pokojninske odPra 11 smislu zakonskega odloka »■ ^ dne 29. 5. 1979. Pravico d® ‘id*0
rani, ki so v pokoju od 1 pr po zakonu 336/70, naj vl? j naj fjj njo na Skrbništvo in v nle' tnjr prosijo, da bi jim pri novi Pj\ sP vključili prehod v višjo P'3 ,a # pino pod pogojem, da je L kojenca ekonomsko ngodneJ- pro’ drobnejša pojasnila in ®°d nje zainteresirani dobijo nak tr® SSŠ v Ulici Filzi št. 8 vsa* in petek od 16 do 18. ure. , ,
^ i A
Ob smrti Josipa Pet*ros® j,# družina Laine iskreno sožaU nama Barut in Petaros.
Dne 22. februarja nas je zapustil naš dragi
JOSIP PETAROS
Pogreb pokojnika bo danes, 23. t.m., ob 13. uri Iz hiše losti v Borštu št. 13.
Žalujoči: žena Marija, hčeri SHV® . Sonja z družinama ter drugo sorod*
Boršt, 23. februarja 1980
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
■vaunrm dom
edwarq albee
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
•©■a v treh dejanjii.
*,™NMj’JA0b "• ”
ft«0™AiAOb ”
m
GLASBENA MATICA Trst
^ona 1979 - 80
V J*' a*)onmajski koncert Ponedeljek, 25. februarja, ob •. v Kulturnem domu v Trstu
PIHALNI KVINTET
Radiotelevizije Ljubljana
^red: Farkaš - Plesi; Mo-snir. " Kvintet v c-molu; De-Hindenmith -
^Na vstopnic v pisarni GM Dr« ,1 0 11. ure ter uro pred etkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
VAS VABI NA
pREšERNOVO
PROSLAVO
jo?!?’ 23- februarja 1980, ob v dvorani kina Verdi.
celodnevne šole Žav-ie - Korošci
srednješolci in višje-
h!!lki ?bor JADRAN .hnonikarski orkester Glas-j,^ne matice «SINTESIS 4» Ž‘ia: STANE RAZTRESEN Odbor DSMO
Pd Union . podlonjer
val>i na
Vernovo
proslavo
K/j, 23. februarja, ob 20.15 Biu ,,, nierskem ljudskem do-’ U1- Masaccio 24.
^el°vaU bodo:
^2vkara4kGa FerleUČ ‘ S°'
SSpa ^ardočeva - članica letošnja nagrajenka > u serr>ovega sklada
armonikarski trio Glasbe-^ ne matice ^vodenjski nonet
šniran A^entiirini in osnovna a Donijo - Ricmanje
ob 2o''a danes, 23. februarja, Me ^ Ur* ” prostorih osnovne pr> Domju
Prešernovo
proslavo
-_	Vabljeni!
p° kolonkovec
(Ženjan 46) iutH, 24. trn.,
ob 16.
Vernovo
proslavo
Vabljeni!
SpD IGO GRUDEN
pfireja Nabrežina VEčER filmov
v ALjOšE ŽERJALA
v feeljek- 25- t.m., ob 20.30 Wuštveni dvorani.
Vljudno vabljeni!
""""'‘‘"•-..m
Razpis natečaja za portret Josipa Ribičiča
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu
razpisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in
pedagoga Josipa Ribičiča.
1.	Portret je lahko izdelan v katerikoli slikarski tehniki in velikosti;
2.	Ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na razpolago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20;
3.	Udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje do 6. maja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu;
4.	Vsak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ki jo istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, priloženem delu;
5.	Predvideni sta dve nagradi, prva v višini 200.000 lir, druga v višini 100.000 lir;
6.	Posebni ocenjevalni komisiji bo načeloval umetnostni kritik prof. Milko Rener.
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu po Josipu Ribičiču
NATEČAJ TRGOVINSKE ZBORNICE
TUDI LETOS PRIZNANJA ZA ZASLUGE NA DELU
Petintrideset nagrad in priznanj bodo podelili ob letošnjem Espomegu - V poštev pridejo odvisni delavci in uslužbenci, upokojenci in podjetja
PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
Ob dnevu slovenske kulture
SREBRNE NITI
LJUDSKE PESMI
Pevsko izročilo iz slovenskega prostora nam bo predstavila ženska pevska skupina Stu ledi. Njihov izbor bo uvedel in povezoval pesnik
MARKO KRAVOS
Danes, 23. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lo-njerju.
VABLJENI!
PD VESNA
sklicuje jutri, 24. februarja, ob 10.30 v kriškem Ljudskem domu
redni občni zbor
Dnevni red;
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Poročila
3.	Pozdravi
4.	Razprava
5.	Razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
Nastopil bo dekliški zbor Vesna.
Vanessi Mezgec sta se pridružili sestrici
FJONA in KARIN
Mami Zorki in očku Ervinu iskreno čestitamo ob tem dvojnem srečnem dogodku.
Kasta
tč.lL t li.	' I
Izleti
Smučarski klub Devin prireja jutri, 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja za peti pokal Lepi vrh avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
VZPI - ANPI sporoča, da izlet po poteh Prekomorcev z ladjo Slavi-ja I, ki je bil predviden v času od 24. do 30. marca 1980, odpade zaradi tehničnih razlogov.
ŠK Kras in PD Rdeča zvezda obveščata, da odpade smučarski i-zlet v Ravascletto jutri, 24. t.m.
Člani SPD v Trstu prirejajo ju tri, 24. t.m., sedmi zimski sprehod po Krasu in sicer na Kostenj. Zbirališče ob 9. uri na Oberdanko-vem trgu. Odhod ob 9.10 z avtobusom št. 42 na Prosek. Vabljeni vsi ljubitelji Krasa.
SPDT sporoča, da je jutri 24. t.m., odhod avtobusa v Ovčjo vas na tekmovanje za pokal «Lepi vrh* točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Fm> UlpianoV
Razstave
V	oncinski umetnostni galeriji razstavlja do 26. februarja svoja dela Sergio Micalesco.
V	galeriji »Alla Corsia Stadionu razstavlja do 28. februarja svoja dela Zebo.
V	avli šole Capri n razstavlja svoja dela Ico Parisi. Razstava bo odprta do 9. marca, ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	centru Barbacan je odprta fotografska razstava Claudia Sacca-rija s podobami iz Trsta in okolice.
V	galeriji Cartesius bo danes, 23. t.m., ob 18. uri odprl razstavo svojih del Antonio Furlan. Razstava bo trajala do 6. marca.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo danes, 23. t.m., ob 18. uri odprtje razstave «Corbidge Cittavecchia* Johna Corbidgea.

Včeraj - danes
Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca vabi na
družabni večer
ki bo danes, 23. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM fiat 126 personal 4P. Telefonirati od 12. do 17. ure na tel. št. 229250.
PRODAM 150-litrski kompresor. Telefonirati na tel. št. 824-381.
IŠČEMO OSEBO, katero zanima sodelovanje pri plasiranju strojev v Jugoslaviji. Neobhodno potrebno znanje srbohrvaščine in po možnosti tehnične izkušnje. Curricu-lum in reference poslati na predal 7/B - SPI Udine.
UPOKOJENEC Slovenec z lastnim stanovanjem v predmestju Trsta želi spoznati dobro, starejšo gospo, vdovo ali pa samsko; starost od 60 do 65 let za morebitno poroko. Pisati na; Fermo posta centrale patente 40791 Trst.
ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441.
GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica.
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca.
OSMICO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek.
TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenggg skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531.
MLADA slovenska družina išče stanovanje v .noriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro «stanovanje*.
PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev 225320.
TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn - Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago.
LUPIN C v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino.
ALFA SUD N in TI na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
AUTOB1ANCH1 A 112 E na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CHRYSLER HORIZON GL 1100 samo 7.000 km na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CHRYSLER 1307 GLS - S - 1308 GT na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CITROEN GX 1200 nov na prodaj • Zastopnik TALBOT SIMCA Duplica, Drevored Ippodromo 2.
FIAT 500 L na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
FIAT 128 COUPE’ na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
FIAT 132 GLS 1600 na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
LANCIA BETA COUPE’ 1600 v odličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
RENAULT 5 TL nov na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
RENAULT 16 v odličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
SIMCA 1000 - 1100 - 1301 na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
*• SOBOTA, 23. februarja h’!'* vviiu Marta t, • --	6 55 in zat°ne '0
?Ižma dneva 10.47, — Lu-L	' >ne ob 1.13.
, .... februarja
matija
!
IS"Xi tal^en' veter 8 km na
(*itrj<'v>b N lll in zatone ob
n- nedelja, 24. februa ^ matija
Ifi ^.lV«r*-: na j višja temperatu-(.ilti g^Pmje, najnižja 2,8, ob ■	’- st°Pmje zračni tlak 1029
(u “M .	’ »Cicr o Km na uiu
®Varovzhodnik, vlaga 47-8« ai m;*”0 Pooblačeno, morje ' stopinj,,110’ tomperatura morja
c5°0n<T),STVA ,N SMRTI k/todo p,?9 SE: Alessio Lacovig, *ii^t»Aevich' Fabiana Bisulli, H,la Jatini M«ddalena Freno, Cri-' Mark Petronio-
VS 7/1 SO: 85-ietni Enrico Cam :ii’(>vec 7',n,a Nada Caharija por. 'Lletoi Domenico Tassa n ’ ?7‘«tni Bruno Kalin, 85-
letna Alberta Periz vd. Basso, 71-letna Caterina Carini, 84-letni Mi-chele Flaiban, 67-letna Immacolata Ulisse, 72-letni Giustino Bartolozzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
EM5
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. '
r«ST - LjLICA r. r ILZi 'O	I I
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 22. 2. 1980
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec; tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Miljo: tel. 271-124.
Ameriški dolar	806,50
Funt šterling	1845.—
Irski funt šterling	1717.—
Švicarski frank	491.-
Francoski frank	195,—
Belgijski frank	28,-
Nemška marka	461.—
Avstrijski šiling	64.—
Kanadski dolar	690,-
Holandski florint	418.—
Danska krona	147,-
Švedska kron'	193.—
Norveška krona	165,-
Drahma	16,-
Mali dinar	34,50
Veliki dinar	35.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Goriška trgovinska zbornica bo tudi letos podelila vrsto priznanj za zasluge na delovnem mestu, o-ziroma za dolgoletno neprekinjeno dejavnost industrijskih, obrtniških in kmetijskih podjetij. Petnajst priznanj bodo podelili delavcem industrijskega, trgovinskega, obrtniškega in kmetijskega sektorja, ki imajo za sabo že trideset let delovne dobe in ki vsaj petnajst let delajo pri istem delodajalcu ter se odlikujejo po strokovni sposobnosti in marljivosti. Pet priznanj bodo podelili upokojenim delavcem, pet pa vodilnemu osebju podjetij. Poleg tega je predvidenih še 10 priznan' za tista podjetja, ki delujejo nepretrgoma že petdeset ali več let, oziroma za zasebna obrtniška in kmetijska podjetja, ki delujejo vsaj 40 let.
Predloge za podelitev priznanj je treba poslati trgovinski zbornici do 31. marca letos. Priložiti je treba tudi utemeljitev, ki pa jo je treba sestaviti na podlagi vprašalne pole, ki je na razpolago v tajništvu trgovinske zbornice. Če se nanaša predlog na osebe, ki so še v delovnem razmerju, mora utemeljitev izpolniti delodajalce. Za upokojence napravi to zadnji delodajalec. Nekoliko bolj zahtevno utemeljitev je treba predložiti za podjetja. Poleg tega lahko predlagatelji priložijo še druge listine, za katere smatrajo, da služijo kot dodatna utemeljitev.
Natečaj kajpak velja samo za delavce in uslužbence iz naše pokrajine, podjetja pa morajo prav tako imeti sedež v goriški pokrajini.
Odpiranje Cerkve do naših potreb
Cerkev je v zadnjem času večkrat pokazala svojo občutljivost za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Morda najbolj otipljiv primer odpiranja Cerkve do naših vprašanj predstavlja v slovenskem jeziku posebna izjava goriškega nadškofa Pietra Cocolina za ljubljansko televizijsko postajo, v kateri je o-predelil narodnostne pravice Slovencev v Italiji in predstavil tudi stališče Cerkve, čeprav lahko ocenjujemo ta jx>seg za najbolj izdelan, pa smo bili v zadnjem času priča pomembnim premikom tudi v drugih obmejnih škofijah, še zlasti na Videmskem, kjer je nadškof v svojem govoru"'novembra lani v Špetru, na proslavo 25-letnice smrti buditelja beneških Slovencev msgr. Ivana Trihka ’ Sporočil slovenskim duhovnikom, tem neustrašnim Čedermacem, da jih «podpira, brani in
opogumlja v prizadevanjih za u-veljavljanje temeljnih pravic tega plemenitega ljudstva*.
Nov korak v odnosih do slovenske narodnostne skupnosti bo Cerkev storila jutri, v nedeljo, ko bo nadškof Cocolin v Gorici predsedoval sestanku predstavnikov slovenskega področnega sveta, torej telesa, ki so ga za slovenske vernike ustanovili v okviru reorganizacije Cerkve. Nedeljski sestanek slovenskega po-1 dročnega sveta predstavlja trenutek v pastoralnem delovanju ter pripravo slovenskega občestva na kasnejši škofov obisk.
V slovenskih cerkvenih krogih pripisujejo nedeljskemu škofovemu o-bisku velik pomen za okrepitev moči in vloge Slovencev v življenju Cerkve pri nas, kar se povsem sklada s splošnimi napori celotne slovenske skupnosti, da vse italijanske sredine seznani z našimi vprašanji ter jih pridobi za njihova reševanja.
Okrogle mize o celovitosti dežele
Revija «Iniziativa Isontina» prireja v naslednjih dneh po večjih goriških središčih okroglo mizo o Posočju ter celovitosti dežele, torej o temi, ki je aktualna zastran antagonizmov med Trstom in Vidmom, med pokrajinama, ki kažeta apetite po ozemlju goriške pokrajine.
Kako Goriška odgovarja na takšno streženje po življenju, bodo 25. februarja na okrogli mizi v Krminu povedali Pagura, Cocianni, Ellero, Femia, Macor in Tomat. V Tržiču bodo 27. februarja spregovorili Pagura, Bertani, Antonini, Lupieri, Martina, Rebulla in Zorzenon, v Gorici 5. marca pa Pagura, Agnelli, Ce-farin, Martina, Nanut in Tripani.
V torek srečanje z Anselmom Gouthierom
Pokrajinska federacija KPI priredi v torek, 26. februarja ob 11. uri na sedežu v Ulici Locchi 2 v Gorici, tiskovno konferenco. Na vprašanja bo odgovarjal Anselmo Gouthier, poslanec v evropskem parlamentu, izvoljen v severovzhodnem okrožju. Gouthier se v evropski skupščini ukvarja z vprašanji, ki zadevajo deželo Furlani jo-Julijsko krajino.
NA POVABILO TAMKAJŠNJIH LJUBITELJEV GLASBE
Prihodnjo soboto v Fari koncert slovenskih umetnic
Koncert bosta imeli sopranistka lleana Braluž-Kacjan in pianistka Tatjana Sporav-Bratuž
Po zaslugi skupine ljubiteljev glasbe so ustnavili v Fari že pred leti svojo glasbeno šolo, v poletmh mesecih so že nekajkrat imeli pri njih tečaj klavirske vzgoje m prišlo je več tečajnikov iz raznih dežel. V svojo sredo so večkrat povabili tudi znane koncertiste in marsikateri večji kraj na Goriškem (omenimo le Gradišče in Krmin) lahko glasbenim ljubiteljem v Fari zavida tako podjetnost.
Prihodnjo soboto bodo imeli v dvorani mestne hiše, v Fari koncert dve ljubljanskih umetnic in sicer sopranistke lleane Bratuž -Kacjan in pianistke Tatjane Sporav - Bratuž. Umetnici sta zelo znani doma in tudi v zamejstvu, koncertirali sta v več evropskih državah. lleana Bratuž - Kacjan je dobila nagrade na mednarodnih tekmovanjih v Ženevi, Zagrebu in Tou-losu, Tatjana Sporav - Bratuž pa ie dobila leta 1974 Prešernovo priznanje za delo na glasbenem področ-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiii
OB GOTOVEM VSTOPU GORIŠKIH KOŠARKARJEV V PRVO LIGO
Navdušenje mladih in starih v našem mestu ob ponovnem vstopu Pagnossina v prvo ligo
Košarkarske tekme v športni hali privabljajo ob vsaki prvenstveni tekmi tisoče navijačev ■ Se več jih bo prihodnje leto, ko bo Pagnossin igral v A-1 ligi Tudi slovenske ekipe v raznih prvenstvih
ju. Na sporedu so dela Vivaldija. Mozarta, Lajovica. Martinuja in Chopina.
Z nedeljsko zmago proti Šarili ter s porazom tržaškega Hurlinghama si je goriški Pagnossin eno tekmo pred koncem prvenstva matematično zagotovil prestop v prvo zvezno ligo. Poleg tega so si McGregor-jevi varovanci zagotovili tudi vstop v «play-off», to je v skupino ekip, ki se bodo potegovale za naslov državnega prvaka.
Po treh letih si je goriška peterka ponovno zagotovila prostor v Olimpu italijanske košarke. Navdušenje za ta nepričakovan uspeh so Pagnos-sinovi navijači (na nedeljski tekmi se je v športni palači zbralo okoli 5.000 ljudi) izrazili v nedeljo zvečer po goriških ulicah, ko so v avtomobilski koloni nazdravili zmagi in prestopu v najvišjo košarkarsko Jigo-	.
V tak uspeh goriške košarke v začetku prvenstva niti najbolj opti-mištičhb razpoloženi niso ‘Upali,- Na tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo ekipe sklicalo, so namreč vsi (pred-

VČERAJ ZAČETEK ZANIMIVE SODNE RAZPRAVE
Kdo je kriv zastrupitve z ogljikovim dvokisom?
6. novembra 1976 je zaradi zastrupitve umrl 48-letni Carlo Valisi ■ Na zatožni klopi inštalater in predstavnik gradbenega podjetja
Šestega novembra pred tremi le ti so v Gorici, v stanovanju v Ul. Cascino 8. našli na pol mrtvega 48-letnega Carla Valisija. Njegovo zdravstveno stanje je bilo že brezupno in možakar je preminil med prevozom v bolnišnico. Obdukcija je pokazala znake zastrupitve z ogljikovim dvokisom, kar je dalo povod za sodno preiskavo, ki se je zaključila s prijavo 41-letnega in štalaterja Nevia Deana iz Ločnika ter 45-letnega geometra Alba So-dinija sodišču pod obtožbo nenamernega umora
Dean je poskrbel za vgraditev ogrevalne plinske naprave v stanovanju, ki je sic-er last Alberta Zulianija, drugi pa je predstavnik gradbenega podjetja Tavagnacco, ki je opravilo nekatera zidarska dela na osnovi rednega dovoljenja županstva
Nesreči je, lahko rečemo, botro val splet različnih okoliščin, ki so zaenkrat še nepojasnjene, ker jo sodišče razpravo odneslo za dva meseca. Sodišče je namreč sklenilo zaprositi goriško županstvo za vso dokumentacijo v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ter kasnejšo izstavitvijo vselitvenega dovoljenja. Slednje je bilo menda, kmalu po izdaji, preklicano, ker da dela niso bila opravljena po veljavnih določilih. Menda je bilo nekaj narobe s prezračevanjem kopalnice, vsekakor bo to mogoče ugotoviti na podlagi obstoječe do kumentacije. Med pregledom stanovanja, neposredno po nesreči, so tudi ugotovili, da je bil dimnik deloma zamašen. Slabo oziroma pomanjkljivo prezračevanje prostora je bilo za Valisija usodno. Plinska peč je namreč porabila ves kisik v zraku, prostor pa se je napolnil z ogljikovim dvokisom, ki nastaja ob izgorevanju. Ta je najprej Valisija omamil, kasneje pa povzročil nepopravljive posledice v njegovem organizmu, zaradi katerih je nastopila smrt. Takšna je obrazložitev v obtožnici, zdaj bo treba preveriti in presoditi odgovornosti, tako inštalaterja kakor tudi gradbenega podjetja,
Pozabila je plačati...
J Sodišče bo v kratkem sodilo 41-letni Ines Matjaž iz Neblega v Brdih., V četrtek okrog poldne so jo namreč prijeli pri izhodu iz Stande
ter pri njej našli nekaj predmetov, ki jih ni plačala. Nekaj ukradenih predmetov pa so našli tudi v avtomobilu, ki ga je ženska pustila na bližnjem parkirnem prostoru.
Vlomilci spet na delu
Neznanci so v četrtek oonoči vlomili v poslopje srednje šole v Špetru ob Soči ter v občinsko ambulanto. Iz šole so odnesli nekaj fotografskega materiala in tudi manjši znesek denarja, medtem ko je bil plen v ambulanti malenkosten. V teku je preiskava.
vsem pa McGregor) napovedovali, da bo letos ekipa igrala izključno za obstanek v ligi. In v to smo tudi verjeli, saj je ameriški trener z izredno mlado ekipo (najmlajša srednja starost V obeh prvih ligah), kateri je manjšala izkušenost. Te pomanjkljivosti pa so Goričani nadoknadili z borbenostjo ter s hitro in agresivno igro, ki je tako značilna za McGregorjeve metode. K temu pa je pomagala tudi sreča in to še posebno v začetku prvenstva, ko je Pagnossin zmagal nekaj tekem z minimalno prednostjo in si tako zagotovil lepo število točk.
Drugo dejstvo, ki pa je tudi prispevalo k temu, da so Goričani uspeli v tem podvigu je, da so druge ekipe, ki so bile pred prvenstvom favoriti za najvišje uvrstitve, precej razočarale. Tu mislimo' pted-vsem na Šarilo, nedeljskega nasprotnika Pagnossin^ ter na beneški Canon, ki sta bila'na papirju daleč najboljši peterki. Dobre možnosti so izvedenci pripisovali tudi Mercuryju iz Bologne ter Mecapu iz Vigevana. Dve od teh štirih ekip (Šarila in Mecap) sta že izločeni iz konkurence za preste^) v višjo ligo, za ostali dve pa bo treba čakati do zadnjega.
Videli smo, da si je Pagnossin po lastni in po zaslugi drugih zagotovil ta uspeh.
Kdo pa so osebe, ki so botrovale temu podvigu? V prvi vrsti gre pohvaliti vse igralce. Američan Pon-dexter je gotovo glavni junak, saj je s svojimi koši zagotovil ekipi marsikatero zmago. Črnopolti «pivots> je bil namreč v vsaki tekmi med najboljšimi strelci in to je potrdil tudi s I. mestom na posebni lestvici. Poleg njega pa so k uspehu prispevali tudi ostali igralci. Zaustavili pa bi se le pri dveh, ki sta po našem mnenju, predstavila presenečenje mlade goriške peterke; Va-lentinsic in Turel. Prvi, dvajsetletni režiser, je med prvenstvom pokazal, da je kaj kmalu dozorel v dobrega igralca, na katerega se je McGregor lahko brez skrbi naslanjal v vlogi graditelja igre. Drugi, komaj 17-letni Turel, pa je v svoji mladostni zagnanosti pokazal zares iznajdljivo igro ter dobršno mero hladnokrvnosti, ko se je večkrat odločil, in to
z uspehom, za strele od daleč.
Pri tem pa ne gre pozabiti na delo «starega» košarkarskega lisjaka ki je Jim McGregor. Bivši trener raznih državnih reprezentanc je znal oblikovati z igralci, ki jih je imel na razpolago, ustvariti homogeno ekipo, v kateri ni bilo prostora za osebno slavo. Poleg Mc-Gregorja je treba pohvaliti tudi tehničnega direktorja Corrada Vescova, ki je znal ustvariti prijateljsko vzdušje med igralci, tehničnim in gospodarskim vodstvom.
Če se nekoliko oddaljimo od čisto športnih razmišljanj in se vprašamo, kaj pomeni uspeh Pagnossina v širšem športno-socialnem kontekstu, lahko rečemo, da ne preveč. Profesionalni šport namreč, četudi na visoki ravni ne pomaga in ne bo pomagal k razumevanju in uresničevanju politike telesne kulture, ne bo prispeval neposrednemu udeleževanju posameznika v ra/nih športnih panogah, oziroma k uveljavljanju rekreacije kot obogatitve in razvoja telesa in duha. V osnovnih šolah in vrtcih je telesni kulturi posvečeno premalo pozornosti. Isto velja za šole višjih stopenj. Telovadnice v Gorici( v razmerju z drugimi kraji v Italiji, smo pri nas na dobrem) služijo pretežno za treninge ekip, ki imajo svoje delo programirano v raznih prvenstvih. V ta val tekmovalne sle smo večkrat vključeni tudi mi goriški Slovenci.
Spominjamo se lahko še truda, ki smo ga vložili za uresničitev trim steze v Pevmi. Komu je to koristilo in koliko časa? Danes je steza popolnoma zaraščena in je ponovno zadobila videz kot takrat, preden so člani SŽ «Dom» in PD «Naš prapor* prvič poprijeli za lopate in drugo orodje, da so začrtali progo.
V mestu imamo novo telovadnico, bogato opremljeno, v kateri se poleg drugih vadi veliko število otrok. Želja nas vseh je, da bodo vsaj oni, (in to je od nas odvisno!) drugačno razumeli pristop k telesni kulturi. Ne bi želeli, da bi tudi oni kot odrasli postali pasivni športniki, tald ki se zberejo le na raznih tribunah in prispevajo k polnjenju itak bogatih blagajn profesionalnih ekip. Bistvo je drugje!
Rudi Pavšič
uiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odprtje prehoda v Gabrijelovi
Danes ob 10. uri bodo svečano odprli mejni prehod v Gabrijelovi ulici, ki bo po najkrajši poti povezal Gorico in Novo Gorico.
Pomembnemu dohodku bosta po leg župana Gorice Pasquala De Si-moneja ter predsednika skupščine občine Nova Gorica Jožeta šušme-lja prisostvovala podtajnik v zunanjem ministrstvu Giorgio Santuz in podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj.
Načrt mejnega prehoda, skupne nadstrešnice, dveh zgradb za obmejne službe,, steklenih kabin na
m
cesti, pločnikov, ozelenitve itd., so izdelale tehnične službe obeh ob činskih uprav. Za skupno gradnjo po enotnem načrtu so se dogovorili v tehnični mešani italijansko -jugoslovanski komisiji za mednarodni mejni prehod Štandrež - Vrtojba. Ta komisija je zadolžena še za nekatere druge objekte ob me ji, vštevši postavitev ograje na mejnem odseku med Solkanom in prehodom v Gabrijelovi ulici. Gradbišče v tej ulici (v Jugoslaviji je prehod lociran v Erjavčevem drevoredu) so odprli septembra 1973. leta. Celotni objekt velja 156 mi-
V GABRIJELOVI UILICI
Popoldne
shod komunistov
v sekciji «Spazzapan»
Goriški komunisti pozdravljajo današnjo rvečanost ob odprtju novega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici. Za to priložnost vabijo na manifestacijo, ki bo na sedežu njihove sekcije za severno mestno četrt «Spazza-pan* v Gabrijelovi ulici. Prireditev se bo pričela ob 16. uri, pozdravila bosta občinska svetovalca Boris Co-ceani in Ace Mermolja, osrednji govor bo imel pokrajinski svetovalec Silvano Poletto, ki je tudi predsednik pokrajinskega sveta za preučevanje vprašanj, ki so v zvezi z osimskim sporazumom.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ*
dramski odsek
ponovi v soboto, 23. t.m., ob 20. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v štandrežu sodobno burko v treh delih
STROGO ZAUPNO
Režija: Emil Aberšek
PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA* - VRH
priredi danes zvečer, ob 20. uri v šolskem poslopju na Vrhu
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo recitatorji, dramska družina in pevski zbor »Janko Premrl - Vojko* iz Podnanosa.
Vabljeni!
Dijaki trgovske šole
»IVAN CANKAR*
vabijo jutri, 24. februarja, na
DIJAŠKI PLES „
ki bo od 20. ure dalje v Domu Andreja Budala v štandrežu.
Razstave
Na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu je vsak dan odprta razstava slik Karla Ferleti-ča na temo »Kultura in preteklost naše vasi*, in sicer ob delavnikih od 18. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Športno združenje Gorizia nuoto bo ob torkih in petkih popoldne od 17.45 dalje v tem in drugem mesecu prirejalo vaje za mladeniče, rojene v letih 1969 - 1974 in deklice, rojene v letih 1969 - 75, ki bi se radi vadili v tekmovalnem plavanju. Najboljše bodo poslali v vsedržavno plavalno šolo.
V mestnem plavalnem bazenu na Rojcah so ob torkih in petkih zvečer vaje v plavanju za odrasle. Informacije dajejo v tajništvu bazena vsak dan popoldne.
Športno društvo Dom priredi v ponedeljek, 25. februarja, ob 20. uri predavanje docentke na ljubljanski VŠTK prof. Jelice Vazzaz na temo «Aktivnost mladih in starejših pri urah telesne vzgoje*. Predavanje bo v kulturno - športnem središču v U-lici Brass.
lijonov lir. Tudi strošek za postavitev ograje na meji ob železniški postaji bosta obe strani trpeli napol.
Kakor smo že zapisali, bo ta prehod odprt samo za kolesarje, motocikliste in mestne avtobuse. Od aprila do septembra bo prehod od prt od 7. do 20. ure, vse ostale mesece od 7.30 do 19.30. Ob nedeljah in praznikih ga bodo odpirali eno uro kasneje, ob sobotah in nedeljah v mesecih maj, junij, julij in avgust pa zapirali eno uro kasneje. Namenjen bo samo lastnikom propustnic.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo smučarski avtobus za Ovčjo vas jutri, 24. februarja, vozil po sledečem urniku. Odhod ob 7. uri s Korna, ob 7.10 iz Štandreža in ob 7.15 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. Avtobusni izlet v Cima Sap-pado, ki je bil prav tako napovedan za 24. februar, odpade zaradi premajhnega števila prijav.
Kino
Gorica
VERDI 16.30 — 22.00 «Apocalypse now». R. Duvvall in M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «La vita e bel-la». G. Giannini in O. Muti. Barvni film.
VITTORIA 17.00 - 22.00 «Casanova supersex». Drepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.00 «11 malato immaginario*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Aragosta a colazione*.
Novu Gorica
in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 «Zanesenjak». Francoski film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Umor v Amsterdamu*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Zmajeva igra smrti*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provviden-ti, Travnik 34. tel. 29-72.
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
CENI ZLATA IN SREBRA STA PONOVNO PADLI
Tudi ta teden se je začel v znamenju padanja cene dragocenih kovin, ki so v sredo dosegle najnižjo raven, že v četrtek pa se je cena zlata spet dvignila in je znašala 665 dolarjev za unčo. Očitno se plemenite kovine še niso ustalile, ker je tudi svetovno politično stanje ostalo napeto. Dolar se je malenkostno okrepil, vse ostale valute pa so nekoliko popustile.
Kot se dogaja že nekaj mesecev, so bile tudi ta teden najživahnejše kupčije z zlatom. Po zadnjem »negativnem* tednu za rumeno kovino so mnogi pričakovali njeno podražitev, a do tega ni prišlo. V ponedeljek je bilo bolj malo prometa z zlatom, ker sta bili zaprti tržišči v Hongkongu (kitajsko novo leto) ter v New Yorku (ameriški državni praznik). V torek je začela cena zlata polagoma padati ter je zdrknila od 662 na 648 dolarjev za unčo. V sredo pa je doživela rumena kovi na pravcati polom ter je veljla ob 15.00 v Londonu le 606 dolarjev, pozneje pa celo manj kot 600 dolarjev za unčo. No, pozneje so v Londonu zaprli tržišče pri ceni 629 do larjev in kupčije so bile živahnejše v četrtek, ko je znašala jutranja cena zlata v Londonu 646 dolarjev, popoldan pa so zaključili pri ceni
665 dolarjev. Zakaj zlato tako močno niha? Vzroki so splošni in trenutni. Med prvimi je treba vsekakor pribiti dejstvo, da se je zlato zadnje leto zelo podražilo ter da se zaradi tega njegova cena še ni u-stalila. Med trenutnimi vzroki omenjajo možnost izboljšanja svetovnega položaja zaradi pogajanj o izpustitvi ameriških talcev v Teheranu ter o predlogih nekaterih držav o nevtralizaciji Afganistana v zameno za sovjetsko «protekcijo». Kmalu se je pokazalo, da sta obe taki rešitvi še daleč od praktične uresničitve. Poleg tega so možni na Bližnjem ter Srednjem vzhodu še drugi nemiri. Prav te dni so se razširile govorice o precej hudi bolezni saudskega kralja Halida, v četrtek so se sestale tudi države izvoznice nafte, da bi poenotile ter verjetno tudi povišale ceno svojega črnega zlata. Vsi ti pogoji so potisnili ceno zlata navzgor.
Podobno kot z zlatom se je dogajalo tudi s srebrom in platino, le da je bilo nihanje pri njih manjše. Na splošno pravijo, da je bilo povpraševanje po kovinah manjše tudi zaradi učvrstitve dolarja.
Med valutami ni prišlo do večjih premikov, le dolar se je nekoliko učvrstil na kvoti 809 lir, 1,745 mar-
NAKUPNA CENA TUJIH			VALUT	
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	22.2.	21.2.	22.2.	22.2.
Ameriški dolar	800,—	12,25	1,67	19,48
Kanadski dolar	690.—	10,50	1.45	16.49
Nemška marka	458,—	707,-	93,50	1116,69
Holandski florint	415,—	640,50	86,-	1011.62
Belgijski frank	27,50	41,90	5,75	67,38
Danska krona	146,—	225,-	31.-	357,34
Švedska krona	191,—	292,50	40,25	466,53
Norveška krona	160,—	X52.—	34,50	398,99
Francoski frank	197,—	300,—	41.—	475,38
Italijanska lira	—	1,48	2.0X5	2,41
Angleški funt	1820,—	28.-	3,85	44.23
Irski funt	1665,—	—	—	—
Švicarski frank	486,—	759,50	—	1191,50
Avstrijski šiling	64,—	*		13,20	156,08
Japonski jen	3.—	4,85	—	—
Avstralski dolar	815,—	—	1.90	21,12
Španska peseta Portugalski eskudo	11.— 14,—	18.— 24,—	2,55 3.80	—
Jug. dinar - mali	34,—	52,—	7,75	—
- veliki	34,-	52,—	7.75	—
Grška drahma	20,—	30.—		
DRAGOCENE KOVINE		
21.2.	Nakup	Predaja
ZLATO		
Milan (g) ZLATO	17.400	17.500
London (unča)	660 dol. 664	
SREBRO Milan (kg) PLATINA	910.000	920.000
Milan (g)	23.000	23.300
VZHODNOEVROPSKE	VAIUTE
V TRSTU 22. 2.	1980
Sovjetski rubelj	160,-
Poljski zlot	6,-
Češka krona	32,-
Madžarski forint	27,-
Romunski lej	30,-
Bolgarski lev	400.-
Turška lira	10.—
ke, 1.64 šv. franka in 246 jenov. Skoraj vsi so si edini, da je vzrok okrepitve dolarja povišanje diskontne mere v ZDA na 13 odstotkov. Podobni ukrep so povzeli tudi na Japonskem ter na Danskem v o-brambo svojih valut, vendar tam ni bilo zaželenega uspeha.
Britanski funt je ostal v glavnem na položaju prejšnjega tedna ter velja 1848 lir in 2,28 dolarja. Kaže, da privabljajo kapitale v Veliko Britanijo razmeroma visoke obresti, pomiritev cen ter bogata ležišča petroleja v Severnem morju.
V evTopskem denarnem sistemu trenutno prednjači italijanska lira, na dnu skupine pa sta belgijski frank ter danska krona. Za liro je značilno, da je kotacija devize v tujini precej visoka, bankovce pa kupujejo po 5 - 6 odstotkov nižji ceni, kar kaže na nezaupanje v to valuto, največ zaradi visoke inflacije. Prav januarja so se cene dvignile za več kot 3 odstotke.
švicarski frank je padel za odstotek in velja zdaj 493 lir. Helvetske oblasti so že zaskrbljene zaradi večje inflacije, ki bi jo manjše razvrednotenje prineslo. Zato so sprostili prav te dni omejitve pri gibanju kapitalov ter so ponovno uvedli obresti na tuje kapitale. (srs)
V Ljubljani podeljene «Kajuh o ve nagrade »
LJUBLJANA — Ljubljanska založniška hiša »Borec* je podelila »Kajuhove nagrade*, ki jih od ustanovitve leta 1980 dodeljuje najboljšim književnim delom s tematiko narodnoosvobodilne vojne. Tradicionalna priznanja avtorjem, ki so v svojih delih spregovorili o usodah ljudi in generacij, ki so se neizmerno žrtvovale za srečo in prihodnost svojega naroda, so letos pripadla štirim slovenskim pisateljem.
Karlu Grabeljšku - Gabru so podelili Kajuhovo nagrado za mladinski opus sedmih knjig v katerih na humorističen način in z bogatim stilom opisuje dogodke iz druge svetovne vojne. Za zbirko novel pod naslovom «Plamenica», ki govorijo o življenju in delu slovenskih ilegalcev v Zagrebu je bila nagrada podeljena Janezu Gradišniku. Za spomine na frontno gledališče 7. korpusa je Kajuhovo nagrado prejel slovenski gledališki igralec Aleksander Valič, ki je v »Frontovcih* prvič obsežneje prikazal delo in poslanstvo te partizanske skupine, pomembne ne samo za partizansko vojsko temveč tudi za civilno prebivalstvo.
Četrta letošnja Kajuhova nagrada pa je pripadla Janezu Vipotniku za njegovo zbirko novel in zgodb »Ledina*. Avtor je v njih opisal vrsto nenavadnih dogodkov in človeških usod	JURE PENGOV
POČASTITEV SPOMINA SOVJETSKIH PADLIH BORCEV
Predvčerajšnjim so na tržaškem vo jaškem pokopališču počastili spomin sovjetskih padlih borcev. Žalne svečanosti sta se udeležila sovjetski vojaški ataše Boris Goudz. Ob priložnosti so spregovorili predstavniki združenja Italija - ZSSR, v slovenščini Ravel Kodrič
HiiaiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiimiiinimiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiii«
TUDI VČERAJ JE HEROIN ZAHTEVAL MLADO ŽIVLJMJE
Smrtnost narkomanov skokovito narašča
Lani je bilo v Italiji 129 smrtnih primerov ■ Problem narkomanije gre v pozabo
RIM — «Bela smrt» kosi brez pre-stanka: skorajda ne mine dan, ne da bi v Italiji umrl mlad narkoman zaradi prekomerne doze mamila ali zaradi bolezni, ki so tako ali drugače povezane z narkomanijo in še predvsem z nemogočimi življenjskimi in higienskimi razmerami uživalcev mamil. Včeraj zjutraj so v rimski četrti Gianicolese našli truplo Alda Locchija, 25-letnega fanta, ki se je že nekaj časa vdajal heroinu. Fant je omahnil na volan, v desnici je imel še brizgalno, s katero si je malo prej vbrizgal v žile zadnji «košček» umetnega raja.
Smrt narkomana, če ni umrl ravno nasilne smrti, pa že nekaj mesecev ne zanima več sredstev množičnega obveščanja, kampanja o problematiki droge, ki je dosegla višek lani v začetku jeseni, je splahnela, ne da bi pustila otipljivejših sadov. Z izjemo nekaterih mladinskih organizacij italijanskih strank, se s problemom ne ukvarja več nihče, ali skoraj. Ob kopici dramatični. medjmr^n.ili JB.At*}lwnifoih dogajanj je šel skoraj neopazno mimo podatek, da je lani droga strla 129 mladih življenj iu-da -jih ha letos še več, da je po študiji vsedržavnega raziskovalnega centra CNR
v Italiji že okrog 65.000 narkomanov, polovica od katerih povsem zasvojena od heroina.
Enolično ponavljajoči se dogodki, pa čeprav se spiralno stopnjujejo, največkrat ne najdejo mesta v sredstvih množičnega obveščanja, kjer še vedno nad analizo in poglabljanjem prevladuje kult «Vesti», senzacije. In senzacij je bilo v zvezi z drogo dovolj, celo preveč, začenši z lanskoletnim predlogom ministra za zdravstvo Altissima o nadzorovani liberalizaciji heroina in drugih mamil. Od vseh tedanjih razprav, od polemik in soočanj ni ostalo skoraj nič, razen obrobne «malenkosth, ki jo kaj radi preziramo: vsakodnevnih smrti mladih narkomanov, (vt)
Heroin po pošti
CAGLIARI — Agenti oddelka za boj proti narkomaniji so aretirali nekega mladeniča, ki je bil zelo znan v krogih narkomanov in ki se je pred časom znašel y, sredjš^p neke zelo znane sodnijske afere. Agenti so aretirali, na ukaz državnega tožilca 27-letnega Urnberta. Vallifuoco.
Vallifuoca so obtožili sodelovanja pri nezakonitem uvozu heroina. Za-
V Jalalahadu organiziran upor afganistanskih gverilcev
V vsem Afganistanu se nadaljuje organiziran upor gverilskih enot in enot redne afganistanske vojske, ki so prešle v ilegalo, proti sovjetskim okupacijskim četam. Pomembna baza gverilcev je v Jaialabadu vzhodno od Kabula, kjer je zaradi številnih sotesk teren primeren za njihovo dejavnost; desno enota gverilcev pred odhodom v boj. (Telefoto AP)
devščina, ki je pripeljala mladeniča v zapor, se je začela s »skrivnostno* dopisnico, ki jo je nekdo poslal iz Indije. Sumljiva pošiljka je vzbudila sum ter so jo poslali državnemu tožilcu. Po temeljitem pregledu so ugotovili, da je bilo v njej za 3,5 grama heroina v vrednosti nekaj čez en milijon lir.
Eugenio Carbonc obiskal Ljubljano
LJUBLJANA — Včeraj je obiskal Slovenijo bivši generalni direktor ministrstva za industrijo Italije in glavni pogajalec za sklenitev osimskega sporazuma Engenio Carbone. Kot delničar privatne italijanske firme je imel v Ljubljani razgovore s predstavniki slovenskih proizvajalcev papirja in celuloze o možnih dobavah papirja in celuloze za firmo, ki jo zastopa. Ob tej priložnosti sta gosta sprejela predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino Čemej Jan in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Boris Zidarič.'"(dd)
Slovenska imena naših krajev
OSOJANI
Desinan (Problemi di toponomasti-ca friulana, Contributo H, UD 1977, str. 167) je opozoril, da je Wolfova razlaga imena rezijanske vasi Osojam, fr. Oseac, it. Oseacco, 1240 Oziacho, 1459 Osseacho, Hosseacho, Oseach (Kos, Urbarji...) iz lat. predialnega imena Ocilius (je to ime dokumentirano ali rekonstruirano?) neverjetna v dolini, v kateri jo romanski toponomastični element videti poznejši od slovenskega. Toda tudi Frau (Dizionario toponoma-stico Friuli Venezia Giulia, UD 1978, str. 88) ponavlja Wolfovo razlago.
Tudi Desinanovo mnenje (po Mu-soniju), da se je bolje sklicati na sl. pridevnik osojen, ni točno; izhajati moramo iz samostalnika osoje — «kraj na senčni strani gore*. Prvotno ime vasi je bilo nedvomno Osoje, kar nam pričajo nekateri stranski skloni še v današnji rabi: v Osojah; iz te oblike je nastalo fr. ime Oseac, iz njega s hiperkori-girano geminato še it. ime Oseacco. Iz prvotnega imena je tudi pridev nik osojski (narečno: ošejski), ki se v substantivizirani obliki rabi za prebivalce: Osdjsfci, Osojska. Iz prvotnega imena .je nastalo ime prebivalcev Osojdni, ki ga danes rabimo le kot ime vasi v množinskem imenovalniku.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up — program o medicini
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.25	Lake Placid — Zimske olimpijske igre
18.45	Ižrebanje loterije
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Doctor Who
Poraz Žigonov — 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Peppino de Filippo predstavi «La lettera di mamma* (Materino pismo) — farsa v dveh dejanjih
22.55	Velike razstave Paul Klee v Rimu Ob koncu DNEVNIK Lake Placid — zimske olimpijske igre
Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Deček Dominik — serij, film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Iz našega žepa — potrošniška oddaja
14.00	Dnevi Evrope
14.30	Šolska vzgoja —
Tednik o vzgojnih problemih
17.00	Program za mladino Skrivnostni vrt Preden sonce zaide —
TV film
17.30	Glasba in gledališče — pregled predstav
18.15 Kino klub
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 - Dribling Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Odiseja po Homerjevi pesnitvi
21.45	»Saltimbanchi si muore, Program, ki ga vodi Enzo Jannacci
22.35	Nekega navadnega dne «Con qualche nocciolina* — TV film
Ob koncu DNEVNIK — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Kazalo
Pregled programov za prihodnje dni 19.00 DNEVNIK 3
19.30	Malo gledališče
19.35	Vsi na oder Tedenska rubrika
20.05 Gledališče Rossetti — Trst
Festival operete '79 «Scugnizza>	■
21.10	Veliki umetniki	j.
Bramante, Raffaello, Gii® Romano
22.05	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05 Jakec in čarobna lučka, otroška serija 8.35 Vrtec na obisku
9.25	Pisani svet 9.55 Marie Curie,
TV nadaljevanka
10.50	Po .sledeh napredka
11.20	Dokumentarna oddaja
14.10	Lake Placid:
Hokej
15.25	V znaku zodiaka, poljski film
16.50	Naš kraj
17.10	Lake Placid:
Slalom za ženske
17.55	Lake Placid:
Slalom za ženske, prenos
18.45	Robinovo gnezdo, humoristična serija '
19.10	Risanka 19.30 DNEVNIK
20.00	Župan našega mesta,
TV nadaljevanka
21.00	Igrani film
22.50	Lake Placid:
Smučarski skoki na trski skakalnici
Koper
15.55	Lake Placid:
Slalom za ženske Smučarski skoki na trski skakalnici
19.30	Otroški kotiček
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke
20.30	TV DNEVNIK ,
20.45	»I cannoni di San Sebasu«1 film
22.20	Lake Placid:
Smučarski skoki na trski skakalnici Bob štirisedi (prva vožnja)
61$
ŠVICA
12.15 Lake Placid: Zimske
pijske igre	nitro-
Hokej, smučarski tek, ^ stno drsanje, slalom ženske
19.05 Izžrebanje loterije 19.25 Risanke	v *
20.45 Passaggio a Hong K*1*' film
TRSTA
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.10 Ladijski koncert; 11.30 Sodobni sound; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čier so včas’ b’le», glasnik.Kanalske .doline; ,1X30 Pesem poje o...; 13.20 Glasba po Že-
RADIO TRST A
DANES, SOBOTA, OB 12.00
GLASNIK
KANALSKE DOLINE
V današnji oddaji »Bom naredu st’zice, čier so včas’ b’le», ki jo pripravlja Mario Garjup, je govor predvsem o težavah Slovencev v Kanalski dolini pri sprejemanju oddaj Radia Trst A. Pri tem gre zlasti za motnje, ki jih povzroča privatna radijska postaja zaradi svoje neposredne bližine pri oddajniku na Sv. Višarjah. Pomanjkanje ureditve vprašanja privatnih radiotelevizijskih postaj ne sme biti razlog za tako nedopustno kršenje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki v tem primeru ne more niti razpolagati z uslugami javne službe deželnega sedeža RAI.
ljah; 14.10 Otroško okence; 14.30 «Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Poslušali boste: 17.10 Mi in glasba;
18.00	Portreti naših igralcev: A-lojz Milič; 18.30 Pesmi brez besed; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Radijska nadaljevanka; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Slovenski orkestri; 16.00 Istr ski akvareli; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30 Poročila; Glasba za dobro jutro; 13-9“.^ gled dogodkov; 13.05 Men . # v zamejstvu; 13.40 Zapojmo igrajmo; 14.00 Moja 14.37 Glasbeni notes; 15.30 O j po željah; 16.00 Pogovor o J y ku; 16.10 Jugoton; 16.30 Pr1"1" dnevnik; 16.45 Zabavna g*aS
RADIO 1	,
7.00,8.00,10.00,12.00, 13.0°-1 gjO 15.00, 19.00 Poročila; 6-00 'jv Glasbeno prebujanje; j].(( gram z Lucianom Salcejeffl- Lj; Nagradno tekmovanje f po-12.03 Kantavtorji in njihoj’ jp
pevke; 12.30 Radijska nadaK ka; 13.20 Svet motorjev; v dovina rocka; 14.03Progast:
mladino; 15.03 Radijska
15.45	Glasbene novosti
16.15 Shampoo; 17.00 JazZ. jg.fld ba; 17.30 Radijska priredba, .gj} Objektiv Evropa; 18.30 ' -;ek: Plošče: 20.00 Zdravniški k®1 ga|-
20.30	Program z Lucianom cejem.
LJUBLJANA #
6.00, 6.30, 7.00, 8.00,
11.00, 12.00, 14.00, 15.00. poročila : 6.20 Rekreacija; o--$ bro jutro, otroci!; 7.30 }l( j„jk; sporedov; 8.08 Pionirski 1 m
9.45	Turistični napotki za ^
goste iz tujine; 10.05 Sobotn^j j! tineja; 11.05 Zapojmo	jj.49
Po republikah in pokrajina11,' , v Zapojte z nami; 12.10G°®"‘eti; ritmu; 12.30 Kmetijski 6a$ 12.40 Domači napevi; 13.00 ^ ših krajev; 13.30 Priporočaj" ^ ...;	14.05 Glasbena P«n” <p'
15.30	Zabavna glasba; l5-.y jj.O# dio danes — radio jutri’ »Vrtiljak*; 17.00 Studio oD >
18.00	škatlica z godbo;
di mladim: 19.35 «Mladi no<^
20.00	Sobotni zabavni večeri Oddaja za naše izseljence, Lirični utrinki; 23.10 Z la notami po Jugoslaviji. >
I
Bob Woodward Carl Bernstein
mxomv
PADEC
111.
Prevedel Dušan Dolinar
Nato sta napisala ustrezno poročilo, češ da so manjkajoči izvod zazgali, kakor veleva predpis o uničevanju zaupnih gradiv.
David, ki sploh ni vedel, za kaj vse je podpisal prevzem — je prepričal samega sebe, da morebiti sploh ni zagrešil nikakršne napake. Morda tudi njegov tast ni zagrešil nikakršne napake.
11. julija zvečer sta se Brooks Harrington in njegova žena Carol, ki je bila mornariški podporočnik in pomočnik vodje mornariškega urada za dobre odnose med rasami, na Sequoti pridružila, Nixonovima, Coxovima in Ei-senhovverjevima. Večer je bil zelo lep in prijetno gorak. Vsi so sedeli na krovu m srkali napitke.
Predsednik je vprašal Carol, kje sta se seznanila z Brooksom.
To se je zgodilo v oporišču ob zalivu Guantanamo na Kubi. Predsednik je ob tem postal pozoren.
Kako je zgrajeno to oporišče? Je bilo kdaj kaj incidentov s Castrovimi Kubanci? Koliko civilistov dela v oporišču? Ali zahaja tja dosti ameriških vojnih ladij? Je tam prijetno službovati? Je oporišče zavarovano pred napadom?
«Dick,» je naposled rekla gospa Nixon. «Povej jim, kako je bilo na obisku v Rusiji.* Na ladji so se namreč zbrali prav s tem namenom.
Pripovedoval je navdušeno — zlasti o svojih osebnih odnosih z Brežnjevom; prosil pa jih je, naj se o tem kje drugje ne pogovarjajo. Prikazal jim je podobo dveh svetovnih voditeljev, ki si delita nekatere konservativne vrednote — v zvezi s svojima družbama, v zvezi z naravo političnega voditeljstva. On in Brežnjev sta edina člana najbolj zaprtega, ekskluzivnega kluba pod soncem. Le drug drugega moreta razumeti. Samo onadva lahko razumeta, kolikšno težo in breme nalaga človeku vodstvo sil velikank.
Brooks se je zdrznil, Pomislil je, da sta voditelja sila podobna dvema nazadnjaškima republikancema, ki se sestajata pri kosilu v klubu Kivvanis.
«Rusi so te pogrešali,* je predsednik priostreno rekel Davidu.
Davida je v notranjosti zbodel občutek krivde.
Nixon je omenil, da sta se z Brežnjevom peljala po morju, kjer je bilo tako mraz, da. bi bil kmalu zmrznil. Tu je za hip pomolčal in se za nekaj časa zatopil v misli.
Sequoia je plula po Potomacu navzdol. Zdaj je zdrsnila
pod mostom. Gospa Nixon jih je opozorila, da tokrat ob ograji na mostu k sreči ni fotoreporterjev.
Julie se je ukvarjala z očetom. «Ti je dobro, očka?* je vpraševala. «Ti sije sonce v oči? Bi še malo pijače?*
On se je po vsem videzu pogreznil še globlje v misli in je odgovarjal na njena vprašanja le površno.
Harrington je vprašal predsednika, ali morajo politiki tudi v Rusiji dvoriti vojakom, če si hočejo pridobiti moč in oblast. YTprašanje je vnovič zbudilo Nixonovo pozornost.
Ne, je dejal in se spustil v razpravljanje o naravi vojaških služb in zadev. Če ameriški vojski kaj namigneš ali predlagaš, je pojasnjeval, tedaj reče ne, tedaj pravi, da tega ne zmore. Za zgled je navedel vdor v Kambodžo leta 1970. Dejal je, da se vojaki niso marali vpletati; sodili so, da je operacija preveč tvegana in da je njena vrednost omejena. On sam je bil tisti, ki je stvar pognal v tek, je dejal Nixon, on sam je moral reči: »Storite to!»
Pogovor se je pletel sproščeno in prijetno. Sequoia je -plula dalje po Potomacu. Tedaj je David nehote namignil na razkritje predsednikovih snemalnih naprav. Nixonovi hčerki sta se zdrznili. Predsednik se je spet zaprl vase in pogovor se je začel zatikati. K sreči je bil že čas za večerjo.
Predsednik je stopil k čelu mize in pokazal levo od sebe. »Julie tukaj,* je dejal. Brooksa je posadil na svojo desno.
Natakarji so prinesli zrezke. Predsednik je bil še vedno zatopljen vase. Strmel je v krožnik, ki je stal pred njim na mizi.
«Očka, pojej zrezek,* je dejala Julie.
Vzel je grižljaj v usta.
»Mar ni dober?* ga je vprašala.	^ f
Drugi so se začeli nelagodno pomenkovati o cer,a vedine, vmes pa so čakali, kako se bo odzval pred*e- ' Ta je rezljal zrezek in še vedno strmel v krožnik- > £ Natakar je vprašal, kaj bodo za poobedek. jte’ Julie se je obrnila k očetu. »Vzemi malo jabolk® ‘ Odkimal je.
«Pa vsaj malo sladoleda, očka.*
Ne.	5i>-
Sama je rekla natakarju, da bo predsednik jede doled s čokoladnim prelivom.
Predsednik se je molče vdal in ga pojedel.
»Mar ni bilo dobro?* ga je vprašala.	#
»Kar dobro,* je odvrnil. »A ne tako dobro kot z® j/ Po večerji so se odpravili v krmni Uaštel in / pogovarjali dalje. Že leto dni prej je predsednik u*vji«■ da na krovu ne smejo imeti nobenega časopisa ali r^)l (V Beli hiši so zjutraj na mizi ob njegovih vratih Pri/ samo tisti del VVashington Posta, kjer je natisnjen* r na rubrika).	. $
Predsednik je povprašal Brooksa in Davida, šiita o svoji generaciji. Njega skrbi, da bi se mlad1 1J radi otresli slehernega žrtvovanja	$ *
Brooks je svoj čas organiziral črnce in Indij®1!^ Oklahomi. Toda potem ko je bilo konec splošne obveznosti, je bilo po njegovih besedah videti, da vS‘v/ je izgubljajo socialno zavest. Nihče se ne mara P05^' ničemur, kar bi presegalo meje njega samega. pr® nik je prikimal.
NOGOMET’
V DRUGI AMATERSKI LIGI
VELIKO PRIČAKOVANJE ZA DERBI NED PRIMORCEM IN PRIMORJEM
Ječanje ko jutri v Trebčah * Ostala naša moštva pred težko nalogo
lij _nedelj° b0 v drugi amaterski V-Povratno kolo. tekm« n^e srečanje tega kola bo 7 a. med Scvrano in Rosandro. cem . m*y bo tudi derbi med Primor-
T® Primorjem.
ijjj za. ie sklenila, da zaostala sre-5lak ’ kl so bila prekinjena zaradi v «Jr r£emena, se bodo odigrala arin d°’ in v četrtek, 28. febru-ših ii,s Pričetkom ob 15. uri. Od na-4 j'P bo Primorje igralo v četr-p‘ ”
zelo
Jj|?or«c - Primorje
PoitJmkV Trebčah bo gotovo rje L ®en tako za proseško Primo-ptav 1 za domači Primorec, ki je ne<^e*i° Poskrbel svojim na-gosteh presenečenje, ko je v dolBem p.rotl ekipi Čampi E.isi po basi rwCasu pcnovn° zmagal. Nič PjJ Pomembna ne bo ta tekma za »»asm; ki nujno potrebujejo mi ® ;.«Prav je tudi v sobotni tek-Prospyf1(l jasno do izraza, da so Prosek v. .krizi- Zadnjo zmago je Zario • ,eklPa osvojila v tekmi z
Prvenstvat0 V kolu prvega dela ^dzeToatieganajUtriŠnji
- Baxter
ki jeZam bodo gostili ekipo Baxter, torej n,3; sP°čnjem delu lestvice in kor je /no Potrebuje točk. Vseka-Pih inu.esr}a Prav v zadnjih nasto-in to ep,32.? 8, ča je ekipa uigrana Žani na ,, a baje upati, da bodo Kri-do obeh .mačih tleh ponovno prišli *o zmagai-ck' čeprav že 7 nede*j ni‘
pPstalun _
yesnotRw'*sken? remiju v derbiju z iji težkoreza.ne iutri čaka zelo važno
Breg
s^^-frecanje v gosteh s tržaško to, (ja g0- ki bo startala na zma-Jtan0 r	zaostala za vodečo So-
Cnejšim	ie Posebno proti mo-
mostvom pokazal lepšo i-
^miznotcniška ekipa ohranila SJaius prvoligaša
Stank^nii bvomi v zvezi z oboki a Y ženski namiznoteni-tabori, lgl so se v Krasovem tloteni;Jazbbnili, ko je namiz-javkn 3 zv?za FITeT z brzo-Cagii- ^Poročila, da je ekipa borbe ' predala Krasu' brez' li v rttr®can3e. ko bi ga mora-Kviru zadnjega kola odi-
Srati
drevi
le g,;-v* v Nabrežini. Tako četrti f Prez težav zbral svoj zasedot - enstveni par točk in lestvici ,rt° mesto na končni ftek v Vi k* zagotavlja obsta-Po Jiružbi najboljših.
Utrpej razu- ki ga je Cagliari Proti y-,v zaostalem srečanju teza kamineiii je bila ta po-č^kova ^amske ekipe tudi pri-zinage .Po zaslugi gladke PrvenVt Kl j° .ie v prvem delu ffiar‘„va Kras izbojeval v Ca-Sloven.v-u”) *n tesnih porazov z Vodim-11. deklet v srečanjih *alotovi|m! ekipami, si je Kras bled naU tak° ugodno razliko seti ri„°[enimi in izgubljenimi celo’ DnZ di si lahko privoščil stop«. az ,s 5:0 v zadnjem na-bi tor(?r°L- Cagliariju. Tekma PorpenJ “'*a le simboličnega finska 'iZato se ie morala sar-d°var,j "'‘P.3 sprijazniti z naza-‘r^ČaniP1 uin se je s predajo Cgniia , ,. ,pz borbe vsai iz-k°m , .ekkim finančnim izdat-Ks- ’ 1 bi i)b terjalo potova-
Nabrežino.
— bs —
81*0 ^
Ni, da6fjj.borbenost, kar daje u-No r«,„. :1 v nedeljo Brežani ne fireg .“Zočaraii. Remi pa bi bil za > Ze lep uspeh.
Mili!«. ,
Zarja
b9lJle .
- ?oti
sti-saasfjs
-N' da š'‘°Ka Zarja leP° prilož-
Va5'- Zarja P°pravi pol®iPa !e‘ v.1 Pasni-S Pa ne sme podcenje-upa P otnika, ki ni še izgubil Ja za obstanek v ligi.
■ ^MATERSKA liga Kra< TRŽAŠKEM .Kra* ' Nter Trieste
zmago (CGS), zaostaja za eno točko od Opencev. Prepričani pa smo, da bodo krasovci že jutri reagirali, saj proti skromni ekipi Inter Ti' »rdeče-beli» računajo na zmago.
Edera - Gaja
Gajevci bodo v nedeljo igrali v gosteh proti solidni Ederi, ki zaseda 3. mesto na lestvici. Tudi remi bi zadostoval gajevcem, z zmago pa bi se padriško-gropajska ekipa lah ko nato celo borila za prva mesta na lestvici. Srečanje bo vsekakor zelo težko za Gajo.
H. V.
NA GORIŠKEM
Mladost - Pro Farra
Doberdobcem se jutri ponuja izredna priložnost, da dohitijo svojega neposrednega nasprotnika za napredovanje. Ekipa iz Fare namreč vodi na lestvici z dvema točkama prednosti pred Kraševci. Spričo dejstva, da bo druga vodeča ekipa, Mariano, sprejela v goste drugouvrščeno Azzurro, se Doberdobcem, v primeru zmage, nudi možnost, da bodo delno spremenili lestvico na samem vrhu. Kraški igralci pa bodo morali proti gostom odigrati zares dobro, drugače bo Farra izkoristila vsako njihovo najmanjšo napako.
Piedimonte - Juventina
Derbi med Piedimontejem in Ju-ventino bo zanimiv predvsem za Štandrežce, ki jurišajo na zmago. Izid pa je odprt, saj se bosta srečali ekipi, ki zasedata zadnja mesta na lestvici.
Brazzanese - Sovodnje
Brazzanese ima tokrat vse možnosti, da proti Sovodenjcem obdrži obe točki. Po katastrofa nem nedelj skem porazu je upati, da bodo slovenski igralci dali vse cd sebe. da čimprej izbrišejo slab vtis z zadnjega srečanja.
(srj
kipe iz drugih mest oziroma območij,med temi tudi slovenski zamejski športniki, ki bodo pod okriljem ZSŠDI prvič sodelovali na tej manifestaciji. Ta nastop seveda prerašča formalno športno srečanje. Dve manjšinski narodnostni skupnosti (i-talijapska v Jugoslaviji in slovenska, v Italiji) bosta tako vzpostavili tesen stik in poznanstvo, to bo priložnost za obravnavanje sličnih problemov obeh skupnosti, namen in želja, pa je da bi to sodelovanje postalo trajno in plodno.
Reprezentanca ZSŠDI bo nastopila s petimi ekipami v treh panogah, in sicer v namiznem tenisu (moški in ženske), v krosu (moški in ženske) in v-šahu.
-bs-
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
V Štandrežu domovci favoriti
■v
Igrali bodo v slovenskem derbiju proti Juventini - Derbi tudi v 1. ID med Kontovelom in Bregom ■ Borova drugoligaša pred novim uspehom?
DOMAČI ŠPORT
2. MOŠKA DIVIZIJA
Na Goriškem bo osrednji odbojkarski derbi v Štandrežu med domačo Juventino in Domom. Tako pri domačinih ki so pred tednom zmagali v gosteh kot tudi pri gostih ki so na samem vrhu lestvice je morala na višku. Ker smo o tem zanimivem športnem dogodku že poročali, bi dodali samo še to, da je velik favorit za osvojitev izredno dragocenega izkupička Dom, ki razpolaga z veliko bolj izkušenimi odbojkarji.
, MOŠKA B LIGA
Enajsto letošnjo prvenstveno tekmo bodo odbojkarji Bora JIK Banke odigrali pred domačimi gledalci. Gostili bodo namreč moštvo Redentore. Tržačani so tega nasprotnika premagali v prvem delu prvenstva s 3:0. Ta izid pa nam
lahko služi samo kot podatek, da Redentore sodi med slabit j nasprotnike, ne pa kot jamstvo, da imajo naši fantje že vnaprej dve točki v žepu.
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Bora Intereurope so dokaj spodbudno pričele povratni del prvenstva. Prav gotovo v Tre-visu ne bodo prekinile zmagovite poti (tri zaporedne zmage), saj domačinke še zdaleč niso več tako najame kot v preteklem prvenstvu. Tržačanke so v prvi tekmi prepričljivo zmagale. Upati je le, da bo tudi tokrat tako pa čeprav srečanje ne gre jemati lahko.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
GotOvo bo na Tržaškem osrednje odbojkarsko srečanje na Proseku med Kontovelom in Bregom. Ne-
■iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiituiiiiiitKiiiiiiiliiMiiiiiiliiiiiiiiiKiiiiniiii
KOŠARKA	4
ZA PRESTOP V C-2 LIGO
Jadranu četrti par točk?
Naši košarkarji bodo danes igrali proti moštvu Robur Palmanova
DANES V ROVINJU
Nastopajo tudi zamejski športniki
Skupnost Italijanov iz Rovinja priredi danes vrsto športnih tekmovanj v raznih panogah za »Memorial Pino ’ Budiciij*. P6leg' domačih nastopajo tudi številne povabljene e-
TEKMOVANJE V KROSU
PO ULE C-2
Jadran - Robur II Portico
NASPROTNIK: po slabem začetku si je Robur Palmanova, prav tako kot Jadran novinec v ligi, znatno opomogel ter si celo priboril pravico do nastopa v skupini za napredovanje. Palmanovčani so trenutno v izredno dobri formi in so v treh tekmah enkrat zmagali, dvakrat pa izgubili v gosteh le z nekaj točkami razlike. Ekipa je torej v dobri formi, med posamezniki pa bi omenili Patrocina, Livo, Cecco-nija in Pallavicinija.
PREDVIDEVANJE: jadranovci so trenutno v odlični formi in so torej tudi v tej tekmi favoriti, čeprav gre še enkrat poudariti, da je v tej konkurenci vsak nasprotnik izredno nevaren in ni praktično lahkih tekem.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Grandi Motor! Kontovel
NASPROTNIK: ekipa, ki jo sestavljajo v glavnem veterani - igralci ki so že krepko prekoračili trideset let in se že nekaj desetletij skupaj selijo iz ekipe v ekioo. Nekaj imen: D’Angeri, Guccari, Weiss, Zudetich, od mlajših pa Crevatin in Zanini.
ATLETIKA
Tudi 16 atletov Adrie na deželnem prvenstvu
Tekmovanje velja za vse kategorije dečkov in deklic
Jutri bo na travnikih blizu tržaškega Golf - kluba deželno prvenstvo v Arosu za vse kategorije dečkov in deklic. Poleg deželne lestvice bo ob koncu (le za najstarejšo moško in žensko kategorijo) sestavljena tudi lestvica za »Vsedržavno vojaško šolsko tekmovanje*. Teh tekmovanj se lahko udeleži le prvih 30 atletov iz posameznih pokrajinskih prvenstev, medtem ko se deželnega prvenstva lahko udeleži vsakdo.
Slovensko barve bo tudi tokrat branila lonjerska Adria, ki pa bo zastopana z rekordnim številom 16 atletov v raznih moških in ženskih kategorijah. Poleg visokega števila pa je tudi kvaliteta gotovo najboljša. To gre pripisati predvsem resnosti, s katero so med letošnjo zimsko sezono pričeli pripravo atleti tega majhnega lonjerskega društva, ki sedaj- pričenja kazati svoje prve sadove, od katerih bi omenili pokrajinski naslov, ki ga je pred dvema tednoma osvojil David Gregori v starejši kategoriji dečkov ter Lara Milano v najmlajši kategoriji deklic. Prav ta dva atleta bosta gotovo protagonista tudi na jutrišnjem deželnem prvenstvu.
Tekmovanje bo na domačih poljih,
1 Ntošreril,- nedeliskem spodrsljaju ....... unim tekmecem za končno
9 teden igra za vas
J°se Altafini
Eden najboljših tujih nogometašev, ki so kdaj koli igrali v Italiji, je nedvomno Jose Altafini, rojen v Sao Paulu, 24. julija 1938.
«Začel sem z nogometom zelo mlad. Star sem bil, mislim, 12 let. V Braziliji sem igral vse do leta 1958, ko sem prispel v Italijo. : brazilsko repre-dvanajstkrat. V Ita-5 iv Nik" ,lgl ' ~
za Napoli in nato
5;tvVuvent- ”
> HrS
" ♦r,i;i.rn .'Ural 7 let za Milan, za Napoli in nato —,u c	tus. V italijanskem
SfCkov vSem skupno dosegel 216 25 skunl^ karieri mislim, da °v.* se dose.gel približno 900 nam je po telefonu iz
Torina predstavil Jose Altafini.
Brazilski as je tudi šestkrat igral za italijansko reprezentanco in je bil gotovo eden najučinkovitejših strelcev v .zgodovini italijanskega nogometa.
Za naše čitatelje je Altafini sestavil naslednji stolpec.
Pripravil: B. Lakovič
last lonjerskih kmetovalcev, ki so jih za to priložnost rade volje odstopili vaškemu društvu. Omenili smo namreč že, da je deželna atletska zveza (propagandni sektor) prepustila lonjerskemu društvu, da sestavi proge za to tekmovanje, kar predstavlja za Adrio leno criznanje.
Že danes bodo Adrijini atleti nastopili na mednarodnem krosu, ki bo v Rovinju v organizaciji tamkajšnje italijanske skupnosti. Štirje člani (dva za moško ekipo ter dve za žensko) bodo tekmovali kot zamejska reprezentanca ZSŠDI:	David
Gregori ter Aleksander Zudek bosta startala na razdalji 4.500 m, v ženski konkurenci pa bosta Tanja Rakovič ter Elena Lorenci tekmovali na progi 500 m.
Oglejmo si sedaj še razdalje deželnega prvenstva:
Dečki kategorije A bodo startali na progi 2500 m, kategorije B na 2000 m, kategorije C pa na 500 m. Deklice pa bodo v kategoriji A star-tale na razdalji 1500 m, v kategoriji B na 1000 m ter v kategoriji C na 500 m. Medtem ko se bo jutrišnje tekmovanje pričelo ob 10. uri, pa bodo štirje člani današnje ekspedicije v Rovinj startali ob 9. uri.
R. F.
HOKEJ NA LEDU
Gardena v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO - Gardena je najresnejši kandidat za osvojitev letošnjega italijanskega prvenstva v hokeju na ledu. V zadnjem kolu je z lahkoto premagala Cortino s 7:3. Njen najnevarnejši tekmec, lanski prvak Bolzano, pa je izgubil z 2:1 proti Meranu. Na skupni lestvici «play off» ima Gardena 7 točk, sledita Merano in Bočen (6), Cortina pa je zadnja (3).
Ascoli - Milan	X
Avclllno - Pescara	1
Cagliari - Lazio	X
Fiorentina - Bologna	1
Inter - Catanzaro	1
Juventus Torino	1
Perugia - Napoli Roma - Udlnese Atalanta - Pistolese	1
Bari - Spal	1
Genoa - Ternana	1
Piacenza - Varese	X
Modena - Trento	1
X 2 X
X 2
1.	— prvi
’rugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
X
X
1
X
1
2
X
1
1
2
PREDVIDEVANJE: kljub temu, da je Grandi Motori v zadnjem kolu presenetljivo odpravil Scoglietto, bi morali Kontovelci zmagati.
Bor - Cus
NASPROTNIK: kot že v prejšnjih prvenstvih je tudi letos Cus star-tal zelo dobro, a je nato vidno popustil. Ekipa ima predvsem to hibo, da ne nastopa skoraj nikoli v popolni postavi. Nekaj imen: Lena, Janoušek, Čeme.
PREDVIDEVANJE: z igro, kakršno jo predvajajo borovci v tem obdt.jju, je vsak nasprotnik težak.
KADETI
Inter A - Polet
NASPROTNIK: Inter je v tem prvenstvu nekoliko razočaral, saj bo na končni uvrstitvi (danes in jutri se igra zadnje kolo) zasedel končno četrto mesto. Od posameznikov bi omenili Brandolisia.
PREDVIDEVANJE: poletovcem v prvenstvu je večkrat za las ušel veliki met, da bi premagali bolj kvotiranega nasprotnika. Ponuja se jim še zadnja priložnost in, spričo zaneslnve igre v zadniih kolih, tudi niso povsem brez možnosti.
Kontovel - Don Bosco A
NAŠPltOTNIK: ekipa Don Josca se je skupno s SGT že uvrstila v pokrajinski finale. Torej nevaren nasprotnik.
PREDVIDEVANJE: čc bodo Kontovelci igrali v popolni postavi, lahko posežejo po novem paru točk.
Bor - Don Bosco C
NASPROTNIK: verjetno najslabša ekipa v skupini, ki so jo borovci že zanesljivo premagali v prvem delu prvenstva. Edini, ki utegne biti nevaren, je za leto mlajši Mancini.
PREDVIDEVANJE: Perkova ekipa bi se morala posloviti od prvenstva z zmago.
NARAŠČAJNIKI
Kontovel - Ferrovlarlo
NASPROTNIKI: zelo visoka in hitra ekipa, ki se z Don Boscom in Alabardo bori za prvo mesto. Anto-nini, Scrigner in Sumberesi so običajno najboljši strelci.
PREDVIDEVANJE: izredno težko je, da bo Kontovel po lepem uspehu nad Alabardo premagal še tega nasprotnika.
Bor - Inter Milje
NASPROTNIK: Visoka, a počasna ekipa, ki je v prvenstvu dokaj razo čarala in ima trenutno le dve točki več od borovcev. Najboljša strelca sta centra Basili in Degrassi.
PREDVIDEVANJE: Miljčani so favoriti, čeprav niso borovci povsem brez možnosti.
DEČKI
Polet - Bor
PREDVIDEVANJE:	borovci so
boljši nasprotnik od manj izkušenih poletovcev, ki bodo, s svoje strani, skušali zapustiti čimboljši vtis.
Sokol - Ricreatorl
NASPROTNIK: ek:pa Ricreatori je doslej dosegla le eno zmago, v prvem delu prvenstva pa so jo so-kolovci sicer tesno premagali v go-
(iiiimiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiMiiii
ZADNJA VEST
PETI »POKAL LEPI VRH*
Jutri v Ukvah 242 udeležencev 15 društev
Sinoči Je bilo v Ukvah žrebanje startnih številk za peti »Pokal Lepi vrh*, ki so .e ga udeležili predstavniki s Koroške, iz Kanalske doline, z Žabnic in Lepega vrh ter SK Devina.
Poleg devetih zamejskih slovenskih društev se bodo jutrišnjega veleslaloma udeležila še naslednja društva: Iz Jugoslavije: Kranjska gora In Jesenice; s Koroške: ŠD Zahomc in ZSOK; ter ŠD Žabnice in Ukve Lepi vrh.
Nastopilo bo torej 15 društev za skupno število 242 udeležencev.
steh. Od vseh igralcev najbolj izstopa Rosignano.
PREDVIDEVANJE: Pupisovi varovanci imajo lepo priložnost, da o-svojijo četrto zmago v prvenstvu.
«PROPAGANDA»
Kontovel - Bor
PREDVIDEVANJE: Kontovel je zmagal v prejšnji tekmi, borovci pa so trenutno v dobri formi. Torej e-nake možnosti za obe ekipi.
Marko
NA GORIŠKEM
NARAŠČAJNIKI UGG - Dom
Lepa priložnost v tem kolu za m'ade košarkarje Doma, da v srečanju z UGG osvojijo svoj prvi par točk v letošnjem prvenstvu naraščajnikov. Tekma UGG - Dom bo jutri- ob 10.30 v telovadnici UGG v Gorici (Trg C. Battisti)
Člani Doma
Članska peterka goriškega Doma ki uspešno nastopa v promocijskem prvenstvu, v tem tednu ne nastopa. S prejšnjim kolom se je končal prvi del prvenstva in tako bo med prvim in povratnim delom tekmova nja enotedenski premor.
sporne favoritinje so seveda domačinke, saj je Breg zašel v krizo. Če bodo gostje nastopile z najmočnejšo postavo, so sposobne domačinkam pošteno greniti pot do zmage.
Kljub temu da je tržaški S. Luigi v preteklem kolu pripravil prijetno presenečenje kaj takega ne bi smel ponoviti s Slogo. Po našem mnenju tudi ta obračun bo zanimiv pa ne glede na dejstvo, da je S. Luigi zbral za enkrat manj točk kot varovanke trenerja Peterlina.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Položaj goriške 01ympie je vse bolj kot spodbuden. Slovenski odbojkarji so z dvema točkama na predzadnjem mestu lestvice. Res je, da Libertas iz Turjaka sodi med slabše šesterke toda vprašanje pa je če bodo Goričani znali izkoristiti slabosti domačinov.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Ker so derbi med Kontovelom in Slogo odigrali že včeraj in bo Breg nastopil šele v sredo, bo danes igral samo Sokol. Tako Nabre-žinke kot tudi zastopnice La Pre-vidente so v dveh tekmah po enkrat zniagale in izgubile.
3. MOŠKA DIVIZIJA
Tudi drugi prvenstveni nastop bodo mladi odbojkarji Bora opravili doma. Po prvem zmagovitem nastopu bo tokrat v neposrednem obračunu z ABC povsem drugače. Gostje so prvo tekmo tesno izgubili z Rozzolom, potem pa premagali VM.
«UND£R 15»
Najmlajše igralke Bora bodo tokrat gostile nesporne favoritinje za končno zmago v tej konkurenci, ekipo Oma. Omeniti velja, da so zastopnice Onu še neporažene, bo-rovke pa so po prvih treh tekmah izgubile tekmo z Interjem z 2:1.
G. F.
OBVKSTILO ŠD Jadran
priredi v nedeljo, 2. marca, celodnevni avtobusni izlet v Be-nf tke ob košarkarski tekmi Die-nai - Jadran. Odhod iz Trsta ob 6.30, z Opčin ob 6.45, s Proseka ob 7. uri. Cena izleta 7.000 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana 6.000 lir. Vpisovanje v Trstu na sedežu ZSŠDI, na Opčinah v trgovini čevljev Malalan in na Proseku v gostilni Dolenc Vpisovanje se konča v četrtek, 28. apri a.
DAlNfcS
SOBOTA. 23. februarja 1980
NOGOMET
KADETI 15.00 v Dolini Breg - Roianese
KOŠARKA
«POULE C-2*
19.30	v Dolini
Jadran - Robur D Portico Palmanova
NARAŠČAJNIKI 16 30 v Trstu, stadion »I. maj* Bor - Inter Milje DEČKI
15.30	v Nabrežini
Sokol - Ricreatori
PROPAGANDA
15.00	na Kontovelu Kontovel - Bor
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
19.00	tel. Monte Cengio
Bor JIK Banka - Redentore Este ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trevisu
Treviso - Bor Intereuropa 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 na Proseku Kontovel - Breg * * *
18.00	pri Banih Sloga - S. Luigi
1.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Turjaku
Libertas Turjak - Oiympia GO
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Štandrežu Juventus - Dom Gorica
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
21.00	v tel. Visintini La Previdente - Sokol
«UNDER 15»
19.00	na stadionu «1. maj*
Bor - Oma
ATLETIKA
ob 15.30 na stadionu «1. maj*
Tekmovanje nižjih srednjih šol
JUTRI
NEDEUA 24. februarja 1980
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah
Primorec - Primorje « * »
15.00 v Križu
Vesna - Baxter « • •
15.00 v Žavljah
Zaule - Zarja
* * *
15.00 v Trstu, Kampanele Costalunga - Breg
3.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu
Mladost - Pro Farra
15.00 v Podgori
Piedimonte - Juventina * * *
15.00 v Bračanu Brazzanese - Sovodnje
9.00 v Ul.
Inter TS -
Flavia
Kras
10.45 v Ul. Flavia Edera - Gaja
NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Chiarbola * * *
10.30 v Križu Vesna - Montebello * * *
10.30	v Dolini
Breg • Giarizzole * * *
12.30	v Bazovici Zarja - Oiimpia
NAJMLAJŠI
DEŽELNO PRVENSTVO
10.30	na Proseku Primorje - Triestina
POKRAJINSKO PRVENSTVO
12.30	v Ul, Flavia Libertas - Kras
ZAČETNIKI 13.00 v Miljah Fortitudo - Primorje * * «
9.30	v Dolini
Breg - Soncini A
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	\ Dolini Bor - CUS
* • «
13.00	v Ul. della Valle Grandi Motori - Kontovel
KADETI
9.30	na Kontovelu Kontovel - Don Bosco A
• * «
12.00	v Trstu, športna palača Inter A - Polet
* # #
9.00	v Trstu stadion «1. maj* Bor - Don Bosco C
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Kontovelu Kontovel - Ferroviario
« « «
10.30	v Gorici, telovadnica UGG UGG - Dom
DEČKI
11.00 na Opčinah Polet - Bor
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	na stadionu «1. maj*
Bor - ABC
KOLESARSTVO
14.00	San Fior pri Coneglianu Dirka za amaterje (nastopa tudi Adria)
SMUČANJE
10.00 v Ukvah
Peti «Pokal Lepi vrh"
centificati di credito del tesono
veljavnost 2 leti
zapadlost 1. marca 1982
prvi šestmesečni kupon
ki odgovarja letnemu donosu za prvo šestmesečje cca 16 odst*
zaiamčeni	I g 35 0(J	«*—JJJ ^05 Od StO ^1“ ZSm 99,75 Ife
a Odrezki, ki sledijo prvemu, nosijo lahko višje obresti od 6,35% kar je odvisno od povprečnega donosa navadnih blagajniških zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon cen Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banca dMtalia do 25. februarja naa Obračun bo 3. marca po tečaju 99,75 brez doplačila dozorelih obresti nm Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 lini|e)
Podružnica Gorica Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 1ir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 sADIT* • DZS • 61000 L|ubllonft Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, sozui 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir e Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furtami0 - uuni krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drug v Italiji pri SPI.
Poštni tekoč) račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
23. februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal In tiska I
■ ZTT
iTrst
Član italijanske zveze časopis«™) založnikov FIEG
V VČERAJŠNJEM ZADNJEM MOŠKEM SMUČARSKEM TEKMOVANJU - SLALOMU
SPET ZLATO Z A STENMARKA
Srebro in bron za P. Mahreja in Liithyja - Med Jugoslovani uvrščen le Kuralt (Bojan Križaj je zgrešil vrata) - Thoni na osmem irestu
Ingemar Stenmark je spet presenetil. Hladnokrvni Šved je namreč osvojil svojo drugo zlato medaljo v Lake Placidu in to po težkem slalomu, ki je za Jugoslovane bil še posebno neugoden, saj so se morali odpovedati pričakovani kolajni.
Stenmark je v prvi vožnji vozil ze-
SLALOM
lo previdno in zanesljivo. Rekli bi skoraj, da je računal na napake drugih tekmovalcev. Dejansko je na progi, ki jo je začrtal vodja švedske alpske reprezentance in je bila dolga 549 m, z 209 m višinske razlike in 66 vratci, izpadla skoraj tretjina tekmovalcev, med katerimi je bilo precej favoritov za najboljše uvrstitve v slalomu.
Njihovo usodo je delil tudi Bojan Križaj, ki je izpustil med vožnjo v prvem delu proge vrata. Usodna napaka, ki je jugoslovanskemu pričakovanju olimpijske medalje zadala dokončen udarec. Za Križaja se do druge vožnje ni vedelo, če je storil napako ali pa so bila zgrešeno postavljena vrata. Ker je jugoslovan-' ski tehnični vodja Vogrinc vložil pri žiriji protest, je Križaj še enkrat ponovil spust, s katerim je zabeležil odlični 4. čas, čeprav je startal kot 19. Vendar ta spust ni imel nobene veljave. Žirija, ki si je pazljivo ogledala počasne posnetke prve Kri-žajeve vožnje, je odločila, da je Križaj neizpodbitno izpustil modra vratca. S to odločitvijo se je strinjal tudi Vogrinc, ki je protest umaknil. In tako je bil največji up letošnjih zimskih olimpijskih iger izločen iz tekmovanja.
V drugem spustu je Stenmark startal s četrtim časom. Med vratca se je pognal z vso silo, vendar zelo skladno, ritmično. To je tudi zasluga Vogrinca, ki je začrtal drugo progo za slalom. Manj ostra je bila, predvsem pa je omogočila zelo tekoče ovinke. Sneg je bil dovolj trd, skratka, idealna proga za Bojana Križaja. Stenmark je prvouvr-ščenemu Američanu Mahru zadal kar štirideset stotink sekunde zaostanka,	ki	jih	Mahre ni več	nadoknadil	in	se	je	tako moral	zadovoljiti	z	drugim	mestom, oziro-
ma s srebrno kolajno.
Na tretje mesto se je povzpel §vicar Jaques Ltithy, za njim pa Avstrijec Enn, zahodni Nemec Neu-reuther in Bolgar Popangelov.
Italijan Thoni, ki je edini včeraj uspešno branil italijansko zastavo, saj so tekmovalci v slalomu p^mviM	polom	iz	veleslaloma	za
moške in ženske, kjer so od štirih tekmovalcev kar trije padli, je bil osmi. Ta rekord padcev se je za Italijane včeraj spet ponovil. Padli so Nockler, De Chiesa in Bernardi.
Tudi Jugoslovani so sledili tem usodnim napakam. In prav to dejstvo je še najbolj razočaralo. Razen Kuralta, ki se je uvrstil na 12. mesto, kar je vsekakor najboljše mesto do sedaj za Jugoslavijo na ZOI, so Križaj, Strel in Zibler izpadli. Prav gotovo gre pripisati ta neuspešen razplet tudi razočaranju, ki so ga tekmovalci doživeli po Kri-žajevi izločitvi. Če pa potegnemo črto pod tekmami v alpskem smučanju, to je v veleslalomu in slalomu, ki so se ju Jugoslovani udeležili, potem se zdi, da je bil izvor včerajšnjega črnega dne prav v tistih dveh stotinkah sekunde za-
mude, ki ju je Križaj zabeležil za bronasto kolajno v veleslalomu. Psihična obremenitev, ki jo je Bojan Križaj nosil v sebi, le ni od muh. Je najboljši jugoslovanski smučar vseh časov. Zato veliko pričakovanje s strani ljubiteljev smučanja, za njega pa velika obremenitev. To-
Kombinacija
Alpske discipline na olimpijskih igrah veljajo tudi za svetovno prvenstvo. Ker pa na tem prvenstvu podelijo tudi prvo mesto v alpski kombinaciji (ki ne velja za olimpijske igre) so tudi v Lake Placidu nastopi v slalomu, veleslalomu in smuku veljali za AK. Končna lestvica je taka:
1. P. Mehr (ZDA), 2. VVenzel (Liech.), 3. Stock (Av.), 4. Zeman (ČSSR).
da že večkrat se je zgodilo, da so vrhunski smučarji ostali praznih rok na OI. Medalja je medalja, simbol uspeha. Ne more pa postati simbol smučarja, ki je in ostane le — človek.
Uvrstitev v slalomu:
1.	Stenmark (Šved.)	1’44”26
2.	Phil Mahre (ZDA)	1’44”76
3.	Luthy	(Švi.)	1’45”06
4.	Enn (Avs.)	1-45”12
5.	Neureuther (ZRN)	1'45”14
6.	Popangelov (Bol.)	1’45"40
7.	Steiner (Avs.)	1’45”41
8.	Thoni (It.)	1'45''99
9 Andrejev (SZ)	1’46”65
10.	Worndl (ZRN)	1’47''19
11.	Skajem (Nor.)	1'47"21
12.	Wenzel	(Liecha.)	1’47"80
13.	Kuralt	(Jug.)	1*47 ”99
14.	Zeman	(ČSSR)	1’48"87
15.	Sawada (Jap.)	1*49**94
13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID1980
Zadnjič tudi dekleta
Ženski slalom bo zaključil spored alpskega smučanja
Z današnjim ženskim slalomom se bodo zaključila tekmovanja v alpskih disciplinah na 13. zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu. Največ možnosti za prve uvrstitve imajo Francozinja Pelen, ki je v drugi
SLALOM
vožnji za veleslalom dokazala, da je v dobri formi, prav tako Liechten-steinka Hanni Wenzel, ki jo je zlata kolajna v veleslalomu prav gotovo še bolj podžgala, pa seveda Avstrijka Annemarie Moser Prilil, ki je dokazala, da je najboljša smučarka vseh časov, toda predvsem v smuku.
Za njimi ostaja nekoliko praznine,
ki jo pa upajo izpolniti Švicarka E-rika Hess, ki bo na ta način hotela izbrisati neuspeh po padcu v veleslalomu, zahodna Nemka Mosen-lechner in pa Italijanki Giordani in Zini.
Za Jugoslavijo bodo tekmovale Nuša Tome, Anja Zavadlal in Metka Jerman.
Naš posebni dopis iz Lake Placida
— Poroča: F. Pavšer —
Sovjeti bolje streljali
V biatlonu nastopili tudi Kitajci
Sovjetska zveza in NDR sta bili premočni za ostalo konkurenco v biatlonski štafeti 4x7,5 km in si razdelili prvi mesti, medtem ko je zahodna Nemčija nekoliko presenetljivo pustila za seboj severne države, med katerimi je Finska popolnoma
BIATLON
odpovedala. Lepo presenečenje ja tudi peto mesto francoske ekipe, Italijani pa so z desetim mestom tekmovali pod pričakovanji.
V biatlonski štafeti je bil zabeležen tudi nastop tekačev LR Kitajske, ki so se uvrstili na 14. mesto, zadnje. Kitajski biatlonci so dosegli končni rezultat 2.2’06”36. Japonci, ki so se uvrstili za mesto više, so jih prehiteli kar za 17 minut.
Odločilno za dodelitev prvega mesta je bilo tokrat streljanje. Vzhodni Nemci so namreč imeli nekaj tekaškega* naskoka, njihov zadnji tekač Rosch pa je bil netočen, medtem ko je Aljabijev pri zadnjem streljanju za 5 krogov potreboval le 6 nabojev.
Vrstni red:
1.	SZ (Alikin, Tihonov,
Barnačev, Aljabjev) 1.34’03”27
2.	NDR (Jung, Siebert,
Ulrich, Rosch)	1.34*56**99
3.	ZRN (Bernreiter, Estner, Angerer, Winkler) 1.37’30”26
4.	Norveška, 5. Francija, 6. Avstrija, 7. Finska, 8. ZDA, 9. Italija 1.40’20”79, 10. Švedska.
Garanin favorit
Ob 14.30 po našem času bodo začeli startati tekači na 50 km. Kljub vse večjemu razmahu znanstvenih metod treniranja tudi v smučarskih tekih je maraton na 50 km zaradi dolžine še vedno velika u-ganka in povsem zavit v meglo. Dosedanji rezultati so res pokazali močno nihanje pri storilnosti raznih tekačev, Sovjeti pa so sku-
SMUČARSKI TEK
Križajev pripetljaj je bil eden osrednjih dogodkov včerajšnjega dne v Lake Placidu, saj se mnenja o tem, ali je bil izključen u-pravičeno ali ne, nikakor niso ujemala. številni strokovnjaki so nam reč menili, da na tistem kraju, kjer je Križaj izpustil vrata, s progo nekaj ni bilo v redu. Filmski posnetek, na podlagi katerega so Križaja izločili iz tekmovanja, je res pokazal, da je zgrešil vrata, vendar pa ni pokazal, kako so ta vrata stala. \
Kaj meni o tem Križaj? Povedal nam je taslednje: «Zanesljivo vem, da se je nekai na tistem mestu zgodilo, vendar ng vem Kaj. Zdi se mi nemogoče, da je bilo vse v redu in da bi kar tako zgrešil vrata. Vso progo sem imel pred seboj kot na dlani in tistih vrat pač nisem mogel spregledati. Tudi Han ni Wenzel, ki je stala v bližini, je menila, da je bilo nekaj narobe. Prepričan sem, da so mi storili krivico.*
Tako je pač. Dejstvo je, da je Steiner, ki je vozil pred Križajem, podrl tam vrsto vrat in je palice ponovno poslavljala velika skupi na organizatorjev. Kako so ta vra ta ponovno postavili, ni mogoče u-gotovili. Eno pa je gotovo. Takoj ko je Križaj zavozil mimo njih, so jih ponovno popravili.
i i-?*f|i£|igP!Sii
aienmark si je priboril še eno olimpijsko zlato in se je tako nekoliko oddolžil za olimpijsko «snšo» izpred štirih let, ko je bil njegov izkupiček kolajn precej skromnejši	(Foto AP)
.......................................................minulim..
«Apocaiympics now» v Lake Placidu
Organizacijski odbor na robu stečaja - Novinarji brez papirja
Po začetnem patriotskem naletu je v ZDA javno mnenje olimpij skih iger že naveličano in nezado voijstvo prihaja v javnost preko vesti o kaotičnem stanju v orga nizacijskem aparatu in predvsem o izredno kritičnem finančnem sta n ju na kar so Američani še naj bolj občutljivi, ker to pomeni, da bo primanjkljaj krit iz javnih sred štev — to je od davkoplačevalcev.
Organizacijski odbor je startal z določeno vsoto, zbrano iz odstopa pravic televizijskih oddaj, prodaje vstopnic in privatnih prispevkov.
Pripravljanje prog z umetnim snegom je že pred začetkom iger odločeno zajelo v blagajno kot postavka, ki sploh ni oila predvide na Prometni kaos in protesti gle daleev. ki niso bili pravočasno pripeljani na tekmovalna prizorišča so nato povzročili dodatno najetje avtobusov za znesek 45.U00 dolarjev dnevno. Avtobusno podjetje Grevhound terja izplačilo dnevno ob 19. uri s pravico, da avtobuse enostavno umakne iz prometa č= ji denarja takoj ne izplačajo. Organizacijski odbor je že pred
skem centru primanjkuje pisalnega papirja.
Z ustreznimi .obrambnimi* akcijami so začele tudi banke, pri ka terih so organizatorji najeli posa jila.
Newyorški časopis «NY Post* je prčd dnevi naslovil poročilo iz Lake Placida «Apocalympics now» z očitnim namigom na film «Apoca lypse now», ki izprašuje ameriško vest glede Vietnama.
Heiden pred rekordom
Hitrostni drsalci, ki bodo danes tekmovali na najdaljši progi 10.000 m, bodo na drsališču kalke 3 ure. Pričakuje se, da bo na startu kakih 20 25 drsalcev, za vsako serijo pa bosta po dva tekmovalca potrebovala od 14*30” do 17’. To pomeni, da bo drsališče zasedeno približno tri ure.
Vse zanimanje gre seveda Eriču Heidnu ,ne toliko iz tehničnega vidika. kjer nihče ne oporeka njegovemu velikemu talentu, temveč iz zgolj čustvenega. Heiden je namreč pred
dnevi začel s splošno varčevalno tem, da osvoji svoje peto olimpijsko akcijo in med drugim v novinar-1 zlato in postavi svojevrsten rekord.
Možno je celo, da se s tem končuje športna' kariera Heidna. Velika tekmovalnost, ki je značilna za ameriško družbo, bo po vsej verjetnosti vplivala pri nadaljnjih izbirih fanta, ki ima kot «.športni odrešenik* ZDA trenutno na razpolago velikanske materialne priložnosti.
KOLAJNE
1.	SZ	9
2.	NDR	7
3.	ZDA	4
4.	AVSTRIJA	3
5.	ŠVEDSKA	3
6.	NORVEŠKA	1
7.	LIECHTENSTEIN	1
8.	NIZOZEMSKA	1
9.	ŠVICA	1
10. VELIKA BRITANIJA 1
11.	FINSKA
12.	ITALIJA
13.	ZRN
14.	KANADA
15.	JAPONSKA
16.	MADŽARSKA
17.	BOLGARIJA
18.	ČSSR
19.	FRANCIJA
pinsko najbolj čvrsti. SZ bo po vsej verjetnosti poslala v boj za zlato izkušenega Ivana Gararnna, ki je bil že v Innsbrucku 4. Garanin je na tujem malo nastopal, zmagal pa je na .Marcialongi*, torej na tekmovanju, ki ima verjetno zaradi nepopolne konkurenco manjši tehnični pomen.
Med favorite bi lahko vnesli tudi Bolgara Lebanova ter Poljaka Lusczeka. Oba v štafeti nista nastopila in imata na zalogi nekaj več moči. Drugih tekačev iz srednje Evrope bi ne smelo biti med najboljšimi.
Skandinavci imajo nekaj adutov v svojih vrstah, težko pa je izde-
lati njihov .identikit*. Njihov sla- Včeraj so organizatorji skusali tek-bi nastop v štafeti bi celo lahko mo na 90-metrski skakalnici prene-pomenil štednjo moči za zadnjo re sti na jutrišnji dan, odločitev pa še
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiumii>iiii»»uMniiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiM.mm....
Cousins (VB) prehitel Hoffmanna (NDR)
Angleški drsalec se je izkazal z odličnim prostim programom
Po japonskem zgledu so tudi na prizorišču olimpijskih iger v Lake Placidu izklesali iz velikih ledenih bičkov razne kipe. Tudi ta maska sodi med te hladne umetnine (AP)

habilitacijo. Kdo bi lahko bil njihov junak in naslednik Norvežana Ivarja Forma? Mieto je videti za tako dolg tek pretežak, Wassberg pa je morda po 15 km in štafeti dokaj izčrpan. Pitkanen se je v štafeti tudi «raztrgal», bolj pri močeh pa bi utegnila biti Kirvesnie-mi in Aunli.
Sveži sneg — vremenoslovci dopuščajo celo možnost dežja — bo še otežkočil tek, ki je v Innsbrucku med hudim metežem terjal od zmagovalca čas 2 uri in 37 minut.
Švicarji favoriti v štirisedežnem bobu
Danes se bo začelo tekmovanje v štirisedežnem bobu. Bobisti bodo o-pravili prvi dve vožnji, preostali dve pa bodo na sporedu jutri. Favoriti številka ena so Švicarji, ki so na nedavnem evropskem prvenstvu v St. Moritzu osvojili vsa prva tri me; sta. Na prva mesta jurišajo tudi vzhodni Nemci, Avstrijci in Američani.
.......................................................ii.iiiniiniiiiiiiiiiiiiiimliinillimmiumiii».miii.................
Sovjetska štafeta, ki je zmagala v biatlonu, je po prihodu na ^ takole dala duška svojemu veselju: žrtev je bil, seveda, Aljabjev i
ČSSR ugnala Kanado
S to zmago so Cehoslovaki osvojili peto mesto
S prepričljivo zmago proti Ka-nrdi si je hokejska reprezentanca ČSSR priborila peto mesto na o-limpijskem tmirju v hokeju na ledu. Cehoslovaki so zmagali s 6:1. Zmago so si zagotovili že v prvih
S
HOKEJ
dveh tretjinah, ko so povedli s 5:1, svoje vodstvo pa so v zadnji tretjini učvrstili še z enim zadetkom.
Kljub zmagi in osvojenemu petemu mestu pa je češkoslovaška reprezentanca na tem turnirju razočarala, saj so jo mnogi prištevali med favorite za osvojitev ene od olimpijskih kolajn. Prav tako so s svojo uvrstitvijo na šesto mesto razočarali Kanadčani, ki so se na o-limpijske igre temeljito pripravljali. Njihov trud ni bil poplačan z zaželenimi sadovi. Ostaja pa dejstvo, da je bila Kanada preveč časa odsotna iz mednarodne amaterske hokejske arene, zaradi česar je bilo nemogoče, da bi se takoj po povratku spet prerinila v sam svetovni vrh.
ZDA — SZ 4:3 (2:2, 0:1, 2:0)
Zadnji skoki
Robin Cousins je uspel: angleški umetnostni drsalec je z izrednim prostim programom, v katerem se je odlikoval predvsem po umetniški plati, prehitel dotlej vodilnega vzhodnega Nemca Jana Hoffranna ter
E
UMETNOSTNO
DRSANJE
s pičlo prednostjo osvojil olimpijsko zlato med posamezniki.
Dvoboj med Cousinsom in Hoff-mannom je bil res zelo izenačen in do konca nepredvidljiv. Veteran Hoffmann (letos četrtič na olimpijskih igrah, osvojil je vse, kar se je dalo osvojiti, razen olimpijske zlate kolajne) je povedel v obveznih likih, medtem ko je bil Cousins po predvidevanjih šele četrti. Anglež pa je imel najboljši kratki program, v katerem je zmagal prav pred Hoffmannom. Pred zadnjo preizkušnjo je tako Hoffmann še vodil, Cousins pa je bil drugi.
Angleški drsalec je imel glavno orožje prav v prostem programu. Izvedel ga je brez hujših napak, zelo izvirno, domiselno: s svojim drsanjem je prevzel občinstvo in sodnike. Hoffmann je bil morda tehnično še boljši od Cousinsa (izvedel je kar pet trojnih skokov, vrsto
Robin Cousins je na odru olimpijskih zmagovalcev nasledil rojaka Johna Curr.vja, ki Je zmagal v Innsbrucku 1976. «Bcattle» iz Bristoia — kot mu pravijo zaradi nekoliko daljših las - je bil lani drugi na svetovnem prvenstvu, letos pa je o-svojil zlato kolajno na evropskem prvenstvu v Giiteborgu. Cousins trenira 10 mesecev na leto v Colo-rado Springsu, v ZDA. pri slovitem trenerju Carlu Fassiju, dobil pa je že vrsto mikavnih ponudb za prestop med profesionalce. Po osvojitvi o-limpijskcga zlata bo gotovo sprejel katero od ponudb, z včerajšnjo zmago pa je njegova «eena» nedvomno narasla.
drugih kombinacij), pokopale pa so ga ocene sodnikov za umetniški vtis, tako da se je moral z očitnim razočaranjem zadovoljiti z drugim me stom.
Vrstni red posameznikov:
1. Robin Cousins (VB)
2.	Jan Hoffman (NDR)
3.	Charles Tickner (ZDA)
4.	David Santee (ZDA)
5.	Scott Hamilton (ZDA)
6.	Igor Bobrin (SZ)
Umetnostne drsalke v boju za zlato
Umetnostne drsalke se bodo drevi pomerile še v prostem programu, ki bo odločal o kolajnah. Pred zadnjo preizkušnjo je začasni vrstni red,naslednji:
1.	Anett Potzsch (NDR)
2.	Linda Fratianne (ZDA)
3.	Dagmar Lurz (ZRN)
4.	Emi VVatanabe (Jap.)
5.	Claudia Kristofiks Binder (Av.) Italijanka Susan Driano je zdrk-
nila po kratkem programu s šestega na deveto mesto, Jugoslovanka Sanda Dubravčič je trinajsta, druga Italijanka Franca Bianconi pa devetnajsta.
V prostem programu ima Fratian-nejeva daleč najboljše možnosti, da poseže po zlatu, prav tako pa ima Dubravčičeva lepo priložnost, da izboljša svoj položaj. Ne smemo namreč pozabiti, da se je Sanda prav z odličnim prostim programom (bila je tudi druga'1 uvrstila na evropskem prvenstvu na odlično peto mesto.
TOLAŽNIK
Ameriški drsalni par Tai Babilo-nia in Randy Gardner je po odstopu zaradi poškodbe potolažil s telefonskim pozivom tudi predsednik ZDA Carter. Volitve so pač najvažnejše!
Britanec Robin Cousins je v umetnostnem drsanju s svojim nastopom med posamezniki povsem zasluženo osvojil zlato olimpijsko kolajno ... i ... .	.	(Foto AP)
ni padla. Razlogi so bili v boljšem usklajevanju razporeda ter pripravljanju skakalnice, pri kateri imajo zaradi novih snežnih padavin težave.
Mednarodni olimpijski odbor, ki je že zavrnil vrsto podobnih zahtev domačinov bo verjetno zahteval, da so skoki danes, kot je bilo predvideno.
Zadnji treningi niso nudili posebnih novosti, ker so vsi skakalci štedili z močmi in se varovali poškodb, ki bi jih v zadnjem trenutku izločile iz boja.
Izrazitih favoritov ni. Na podlagi
SKOKI
dolžine skokov ima največ možnosti Švicar Sumi, znano pa je, da bodo Avstrijci nastopili s posebno dolgi-gimi smučmi, katere je mednarodna smučarska zveza že odobrila in ki naj bi omogočale daljše polete. Med možnimi coutsiderjii je tudi vzhodni Nemec Ostwald, ki je bil najdaljši iz nižjih zaletov.
DANES BODO TEKMOVALI
ZA ITALIJO
BOB
Štirisedežni: Jory, Lanziner, Che-rubini in Modena.
TEKI
50 km: Capitanio, De Zolt in Pri-mus.
SKOKI
90 m: Tomasi ALPSKO SMUČANJE Slalom (ženske): Giordani, Zini, Bieler in Gatta.
ZA JUGOSLAVIJO
UMETNO DRSANJE Ženske: Dubravčič ALPSKO SMUČANJE Slalom (ženske): Zavadlav, Tome Ir Jerman.
TEKI
50 km: Čarman in Duričič. SKOKI
90 m: Norčič, Tepeš in Benedik.
Strokovno mnenje
V.V.‘ v.v.v.v.
{••»v.vKviV.v.
v.v.-.v.v.v.v.
IGA RADOVIČA PSIHOLOGA IZ NABREŽINE
Igo Radovič sodi v vrste mlajših zamejskih psihologov, z njim pa smo se pogovarjali o neverjetnem neuspehu jugoslovanskih smučarjev v včerajšnjem slalomu, ki ne leži toliko v tem, da niso osvojili skoraj že načrtovane kolajne, kot v dejstvu, da kar trije člani četverice sploh niso prišli do cilja.
*Al: je mogoče, da je ta neuspeh Jugoslovanov posledica določenega duševnega stanja a-li pretresa, razočaranja ali podobnega,?»
«Vsekakor je mogoče, vendar bi moral imeti določene elemente, če bi hotel natančneje analizirati vzroke, ki so privedli do teh slabih nastopov.»
tKakšni naj bi bili ti elementi?*
«V to bi se moral še poglobiti. Tu je mnogo stvari, tudi majhnih in včasih navidez nepomembnih.*
.Alt pride tudi sicer na vašem področju do podobnega stanja, do tako nenadnega preobrata pri določenih osebah?* tSeveda. To kar se ' je dogajalo Jugoslovanom, vsaj sodeč tako na daleč, je še najbolj podobno nekakšni regresiji. Lahko se zgodi, da tekmovalec v določenih trenutkih podzavestno noče zmagati.
Sicer pa so lahko bili tudi drugačni vzroki. Vsekakor vpliva psihičnega stanja na telesno storilnost v tem primeru ne smemo podcenjevati, niti že vnaprej izključevati.*
Sl ' halo -
lz gostilne Petaros v Borštu je odgovoril Igor.	,. -ri-
— Kakšen olimpijski menu m v pravil? '	{plžčjfl
n-Pašto in fižol ali joto, . ( kračo, fižol v solati in kromP"-kozici.*
— Za katere športnike po-.. r). «Za hokejiste. Veliko kalorij V
bij°•»	, . rl,cepti
— Koliko pa jih ima tvoj «5000. To je prava bomba-» j - Kako pa bi pri mizi V#* Križaja?	., pr
«Nekaj sladkega bi pripravo^, cimo palačinko s plastjo Vanj bi zasadil slalomsko vico.*
1 DANES
14.30	Teki, 50 km - moški ,
15.00	Hitrostno drsanje, lO ™1’ moški
15.30	Bob, štirisedi (1. in ’■
nja)	rt «
16.00	Alpsko smučanje, sini®
•/(»n clfp
18.30	Skoki, 90 m
1.30	Umetnostno drsanje * zeB (prosti liki)
»»temna
. i v«>'
15.30	Bob, štirisedi (3. m nja)
18.00	Hokej
21.30	Hokej
24.00	Zaključna slovesnost t
X
-	♦ i
Organizatorji ZOI so imeli tudi fotografi za .fotosafari*: v Lake	,
polno takih barvnih skulPta 'j p> jih vidimo v czadju, med "J ^ s« se gibajo živopisana bitja, ^l hvaležna tarča za fotograf®
DANES V;
ITALIJANSKA TV: ob 14-2f L/ ki iz iger in med nočnimi V" posnetek iz iger.	. r
LJUBLJANA: oh 14.35 h°khV* 17.10 slalom za ženske, % slalom za ženske, ob 23. n* carski skoki.	. Ffj
KOPER: oh 15.55 slalom y ske in hokej, ob 22.JO sO>
skoki in štirisedežni bob-ŠVICA: ob 12.15 .Danes n*
skih igrah* in posnetki
JUTRI
ITALIJANSKA TV: ob 21-40 ki Iz iger med oddajo * nedelja*.
LJUBLJANA: ob 16.20 UIJf bc]% drsanje (ženske), oh ob 23.30 tekmovanje v a* nem bobu.	. v %
KOPER: b 17.30 tekmovimF risedežnem bobu, ob 18-31 i no drsanje, ob '’2. uri ŠVICA: ob 12.15 in ob 15-® ki iz iger.
BABILON	... &
Poliglotska «moč* v ^ “ aparatu zmore 200 preval01 2i tujih jezikov.