!tev. 79. V Trstu« v torek, 20. marca 1917 Letnik XLII. Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. 'JrcJ šilvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadatr. - Vsi -< nai se foši ;ajo uredništvu lista. Ncir^nkirana pisma «• ne sprejemajo in rokopisi se nt vračajo. I* te;i in od-ovorn! urednik Štefan Ocdina. Ustnik konsorclj 1! • .r.din««t". — Tisk t:>karne .Edink i", vpisane zadruge « on-*-. *,iiB pore šivom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Af.skega št. 20. Tel-1 on uredništva in uprave štev. 11^57. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 24. — Za leta .. -..................s II— 13 tri noseče.....................• za nedeljsko Izdajo za cdo leto....... 5.20 za po* ................. laO Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vlnarfev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Ogl.isi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najm-nj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina Ki reklarracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključilo !a upravi .Edinosti* — Plača in tu2i sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajala v ulici Sv. Fraiu-i3ka Asiškega ŠL 20. — Poštnohranilmčni račun št. 841.(152 Prehodna vakanca ruskega prestola. O rožnica nove ylar'a na n;*M zastopnik« pri tujih vladali. — Miljukov napoveduje bol Nemi i. 1 do skrajnosti. svojih zaveznikov borila proti skupnemu sovražniku do konca brez odmora In brez slabosti. Vlada, ki ji pripadam, bo zastavila vse sile za pripravo zmage in poizkušala kar najhitreje odpraviti slabosti preteklosti, ki so zamo^Ie dosedađ paralizirati zamah m požrtvovalnost ruskega naroda« Pogajanja med direktorijem in zastopniki delavstva glede prehodne perijode. BERN. 18. (Kor.) Pariški listi poročajo, da je konferenca ined izvrševalnim odsekom dume in poslanci delavskih zvez glede prehodne perijode trajala do včeraj zjutraj. Izvrševalni odsek je vztrajal na vzpostavi javnega reda v interesu nadaljevanja vojne, dokler ne bodo izvršene nove volitve. Po poročilih pariških listov je prispelo v Petrograti 70 vlakov z moko In žitom. Položaj Finske. KOPENHAGEN, 18. (Kor.) »National-tidende« poroča iz Finske, da je bil revolucionarno misleči finski senat odstavljen od petrograjske vlade. Na Finskem žele splošno, da naj se ustanovi finska republika v državnem zveznem razmerju z dvema ali tremi ruskimi republikami. KOPENHAGEN, 19. (Kor.) »Politiken« objavlja brzojavko o položaju Finske, po se Iniveduje najvišji oblasti do onega: katerj je bil ruski senator Lipoki imeno-ko bo sestavljena ustavodajna, van za geiierainega guvernerja te dežele. Tri ruske komisije obiskujejo finska me- RISKV VLADA SVOJIM ZASTOPNIKOM V TUJINI. PETROGRAD, 17. (Kor.) Ruska vlada je po-lala svojim zastopnikom v tujini sledečo brzojavko: »ročila petrograjske brzojavne agenture s-* Vas že obvestila o dogodkih zadnjih dni in padcu starega ruskega političnega rež..in a, ki se je klavrno sesul pred naroda, povzročenem po ne-priljubljenosti vlade, njenili zlorabah in njeni kaznivi kratkovidnosti. Splošni srd, ■:i vja je izzval pri vseii zdravih elementih v razpadu se nahajajoči red v državi, je krizo znatno olajša! rn skrajšal. Ker so se vsi ti elementi zbrali z občudovanja vrednim navdušenjem krog zastave revolucije in je priskočila tudi armada hitro in uspešno na pomoč, je izvoje*aio na-rc«'no gibanje po preteku komaj osmih dni odločilno zmago. Vsled te nagle izvedbe je število žrtev maihno in v zgo-dov'ni podobnih in tako nevarnih prevratov naravnost brez primere. Z listino, da r .k> iz Pskova, 15. marca t. U se je car Ni V < daj II. za sebe in velikega kneza carjeviča Alekseja Nikolajeviča odpovedal prestolu na korist velikemu knezu Mihajlu Aleksandroviču. Po obveščen ju o tej državni listini je veliki knez Mihajlo A'V androvič z listino, datirano iz Pe-tro<:rai a. dne 16. marca t. l.t naznanil, da sKu »sčina in določena na podlagi splošne volilne pravice oblika vlade kakor tudi novii načela Rusije. S to listino je pozval \c':ki knez Mihajlo Aleksandrovič ruske državljane, da se do končnega izraza narodne volje podrede avtoriteti provizo-rične vlade, ki je bila ustanovljena na inicijativo dume in poseduje tudi vso moč. Sestava provizorične vlade in njen politični program sta b>!a naznanjena in obveščena je o tem tudi tujina. Vlada, ki prevzema oblast v trenotku najhujše vna-nje in notranje krize, kar jih pozna ruska zgodovina, si je popolnoma s vesta ogromne odgovornosti. Poskrbela bo predvsem za to. da se zajamči deželi miT in red, in bo pripravila obenem potrebne pogoje, da se bo zamogla volja suverenega naroda svobodno izreći o njegovi bodoči usodi Na polju vname politike se bo kabinet, v katerem mi je bilo poverjeno ministrstvo za v nanje stvari, ravnal po mednarodnih obveznostih, kj so bile prevzete od padlega režina, in spoštoval besedo Rusije, (jojili bomo ^skrbno odno-;a:e. ki nas spajajo z drugimi prijateljskimi m zveznimi narr*3. i*i pričakujemo, da postanejo ti odnošaji še prisrčnejši in trajnejši pod n^vkn režimom v Rusiji, ki sta, da odrede potrebne izpremembe. V Haparando dospeli potniki poročajo, da je v Helsingforsu teklo rrmogo krvi. Vojaki so postrelili Častnike, ki so se branili nadeti si rudeče revolucijske znake. Med ustreljenimi sta se nahajala idva admirala. Pri pet rog rajskih nemirih ie baje prišlo ob življenje tri tisoč ljudi. Poslopje Klavne policije porušeno do tal. KOPENHAGEN, 18. (Kor.) Korespon-dent »Berlingske Trende« v Haparandi poroča iz zanesljivega vira: Ko je v četrtek, dne 8. marca, izbruhnil veliki upor, se je policija utrdila v glavnem poslopju in streljala odtam na množico s strojnicami. Revolucionarji so naskočili poslopje in je porušili do tal. Niti eden stražnikov ni ostal živ. Carje vič obolel. — Priključitev na daljnih mest in Sibirije k novi vtadi. BERN. 19. (Kor.) Lvonski listi poročajo iz Petrograda: Carjevič, ki se nahaja v Carskem selu, je obolel na ošpicah z visoko mrzlico. Mesta Odesa, Tiflis, Jekaterinoslav ter »e <»dk>čen delovati na podlagi demokratič- skoraj vsa Sibirija so se priključili k novi n'li načel spoštovanja, ki gre večjim in vladi. V Kijevu je bila vest o petrograj-nip?š m narodi>m. na podlagi svobode in j skih dogodkih objavljena po naročilu ge- razvoja in dobrega razmerja med nardil1 nerala BrusUova. Prosim \as. da obvestite ministra za; Nova vlada namerava zimsko palačo nanie -tvari o bese-dilu te brzojavke. — uporabiti za sedež ustavodajne zbornice. MHjukov.« j —- DUNAJ, 19. (Kor ) C. kr. b zoiavni MM IffleZ Yl\M\ AlekSOnđrSUfit. lespondencm urad je dobri enega svo-| • *;h zastopnikov v nevtralnem inozemstvu j Kakor smo že poročali, je veliki brzojavko, glasom katere >ma okrožnica knez Mihael Aleksarflirovič drugi mlaj-Vliljukova zastopnikom Rusije v tujini še ši brat carja Nikolaja, ki je bil že po Oedeči odstavek: »Rusija vojne, ki že skoro tri leta na-i>aja svet s krvjo, ni hotela. Kot žrtev dobro premišljenega in že dotgo snova-nega napada se bo Rusija, kakor »iosedaj, borila vnaprej proti osvojevalnemu duhu smrti starejšega brata, velikega kneza Juriia, dotlej, da se je porodil sin carju Nikolaju, veliki knez Aleksej Nikolajevih, prestolonaslednik, je bil rojen 22. novembra leta 1878. v Petrogradu v Aničkovi palači in je torej skoraj 14 let mlajši od 'oparskega plemena, ki si je domišljevalo, carja Nikolaja Ko so ga proglasili za pol- da zamore ustanoviti neznosno hegemonijo nad sosedi «n vsiliti Evropi XX. sto-etia moč gespodstva pruskega militarizma. Zvesta pogodbi, ki združuje Rusijo neločljivo z njenimi zmagoslavnimi za-v ezniki, je Rusija trdno odloiena, da za-sigura svetu za vsako ceno dobo narodnega miru na podlagi stabilne narodne organizacije, ki jamči spoštovanje pravice m pravičnosti. Rusija se bo na strani POJ) UJU !LK. «ft JNe ssdSle,...! Roman. — Moje oči so cer že navajene gledati le iiajier:e. toda tako. kot danes, pa gospe grofice nisem še videla____prava slžka iz pravljice. — To je prava beseda. Dajte mi brisan te iz t resor j a. — Briljante? — Vaše neprestano čudenje me utruja, hitro, hitro! Zapnite ovratnico, strelico spredaj v lase, zvezdo nazaj, ki ne tako tT*hio. zibati se mora----dobro, sedaj pa mi prinesite vijolice. Vsega tega šopa ne moram porabiti____privežite mi jih posamezno. nalalmo, da visijo.... kako ste nesretna. noletnega v grajski kapeli v Carskem selu, ga je imenoval car za svojega generalnega pobočnika. Mihael Aleksandrovič je dokončal svojo vojaško izobrazbo na artiljerijski šoli v Petrogradu, kjer se je lahajal pod enako strogo disciplino kot ostali gojenci. Posebno se je zanimal za tehnične ve»Je. Ko je izstopil iz akademije je bil povišan v poveljnika artiljerijske brigade in je dobiJ od carja nalog, da nad- Komornica je ostala prijazna saj je vedela da bo grofica v prihodnjem trenutku zopet zelo ljubezniva. — Tako----vidite, da znate. Sedaj pa pritrdite cvetlice tu na levi z zaponko. — Tcnčica se bo raztrgala. — Pa se raztrga, kaj potem? — je rekla Sonja mnenje. — Ne-znosna ste Uanes, draga moja dajte mi denarnico. Kaj je vaš sin zopet v stiski, ali ne? Videla sem zadnjič solze v vaših očeh. Tu, pomagajte mu zopet iz stiske. — Gospa grofica.... — Samo ne poljubljajte mi roke.... saj veste, da ne trpim tega pri svojem osobju. — Najprisrčnejša vam hvala. Toda gospa grofica ste se zmotila, to je petsto mark. — Ali je toliko? Cim več, tem bolje, ali ne? — Kako naj se vam zahvalim? zoruje utrjevalna dela v severozapadnih | provincijah. Značaj Mihaela Aleksandro-, viča se je tedaj ocrtal kot miren, opazujoč in po pridnosti utrjen. Na dolgih potovanjih po notranjosti Rusije le imel sedanji car dovolj prilike, da je spoznaval deželo in ljudi Do 16. januarja 1916. leta je bil veliki knez Mihajlo Aleksandrovič za slučaj, da bi prestolonaslednik Aleksej predčasno umrl ali iz drugih vzrokov ne prišel do vlade, določen zp prestolonaslednika ToJa poročil se i* z ločeno gospo pl. H rubel, rojeno emetersko. Car tega zakona ni priznal 'za enakorodnega in je leta 1912. odvzel bratu vse vojaške časti in tudi poveljništvo elitnega gardnega korjiškega polka Gospa pL VVrubel je bila ločena soproga ritmojstra in veliki knez se je tajno poročil žnjo že nekaj let preje. Za kazen je car brata premestil v Cernigov. Ko -pa je le-ta obljubil, da se loči od svoje žene, mu je car odpustil in ga imenoval za poveljnika gardne konjice. Vkljub temu pa se veliki knez ni ločil od žene, temveč je v Cernigovem poklical v svoje stanovanje duhovnika, ki ga je tamkaj javno poročil. Polkovni tovariši velikega kneza so bili priče pri poroki. Obenem je pisal carju obsežno pismo, v katerem mu je pojasnil svoje ravnanje. Car pa se ni dal pregovoriti in je proglasil zakon, sklenjen proti izrecni njegovi volji, za neveljaven. Obenem je zagrozil velikemu knezu z izgnanstvom. Pri vseh teh strogih ukrepih je bila soudeležena carica mati Marija Feodorovna, ki ni hotela čuti ničesar o tem zakonu. 16. januarja leta 1916. je bli nato objavljen carski proglas, ki je ciivezoval velikega kneza Mihajla Aleksandroviča regentskih dolžnosti, ki so mu bile naložene s proglasom, "zdanim 14. avgusta leta 1904., za slučaj carjeve smrti pred carjevičevopolnoletnostjo. Carski ukaz je nastavil velikemu knezu za njegovo osebo in imetje varuštvo pod carjevim vrhovnim vodstvom. Mihajlo Aleksandrovič je po svoji postavi popolnoma podoben svojemu očetu, carju Aleksandru III., ki je bil pravi orjak, je tudi velik in tnoekn, znaino impozant-nejše postave kot Nikolaj II. Je tudi velik ljubitelj športa Dvornega življenja ni ljubil nikdar in prognanstva v mali Cerni-gov ni občutil kot kazen. Posebno se je bavil z jahanjem in najrajši bi se bil sajp ui-eleževal osebno dirk, če bi mu ta zabava ne bila prepovedana. Smel je samo v družbi dodeljenih generalov jahati na posebnem dirkališču. Da je Mihajlo Aleksandrovič zelo žilave naravi, izhaja že iz njegovega ravnanja v njegovi ženitveni stvari. Svojo sedanjo soprogo je spoznal že leta 1903. Ko so se izjalovila vsa prizadevanja, da bi mladega velikega kneza spravili na drugo pot, ga je mati vzela seboj na potovanja in se je peljala žnjrm celo na Angleško, da bi ga tam predstavila angleškim prince-zinjain kot snubca, Vzlic temu je veliki knez osiai zvest svoji ljubezni. Tud| potem, ko so pregovorili gospodično Sere-metersko, da se je poročila z ritmojstrom pl. \Vrublom, so te ovire le še bolj utrdile samovoljo velikega kneza, ki je izjavil odločno, da pod nobenimi pogoji ne odneha od svoje izvoljenke. V resnici je tudi znal odločno odstraniti vse ovire, ki so ga ločile cnjegove izvoljenke. vkljub svoji strogi mateii, ki je zahtevala izključenje mladega velikega kneza iz ruske armade in izgnanje iz Rusije, ko je, kakor znano, dosegla že preje, da sta velika kneza Pavel in Ciril zaradi enakih pregreškov morala zapustiti Rusik*. Do izbruha vojne je Mihajlo Aleksandrovič bival izmenoma v Avstriji in na Francoskem. Po izbruhu vojne sta se brata spravila in car je soprogi velikega kneza podelil naslov grofice Brašove, velikemu knezu pa čin generalnega poročnika. To Je bilo meseca novembra leta 1914. Knuitt nato je Mihajlo Aleksandrovič prevzel vrhovno poveljništvo armade v Karpatih. Govorilo se je tedaj, da je bil v bojih ;ri Kal vani ranjen. Do izbrulia vojne je rojstni dan velikega kneza Mihajla Aleksai?jrovrča veljal za ruski državni praznik, ki so ga tudi ---- — tuje vojne ladje proslavljale z razvitjem zastav in topovskim streljanjem._ — Ce molčite. Dolgočasim se, da mi je umreti____nai me nihče ne moti. Komornica je gledala za njo in solza ji je zdrknila na denar. — Kdor jo pozna, kot jo poznam jaz, §o mora spoštovati. 'L« in ima 950 ton in 30 milj hitrosti. Oborožen je enako kakor rušilci razreda »K«. BOGAT PLEN NEMŠKIH PODVOD-NIKOV. 3 ameriški parnlki. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši podvctfniki so v Kanalu, Atlantskem in Severnem morju potopili vnovič 116.000 ton. Med drugimi so bili po dosedanjih poročilih potopljeni: angleški oboroženi pamik »Connaught« (2648 ton), neka angleška oborožena barka 1200 ton, 5 angleških jadrnic, dva ribiška parnika, dva neznana angleška parnika po 5000 in 9500 ton, italijanski parnik »Cavour« t4929 ton), po en belgijski in ruski parnik, en nepoznan velik parnik z oljem (6000 ton), en blagovni parnik (5000 ton), španski parnik »Garcia« (3129 ton), grški parnik »Theodoros Pangales« (2838 ton), 4 norveški parniki in ena jadrnica. Admiralni štab mornarice. LONDON, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ameriški parnik »Vigilancia« je bil potopljen brez svarili«. Ameriški parnik »Illinois« (5225 ton), ki je plul iz Londona proti Port Arturju, je bil potopljen. Ameriški parnik »City oi Memphis« (5252 ton) je bil potopljen s topovskim ognjem. Parnik je bil z blagom na potu iz CarUtffa v Nevvyork. KRISTIJANIJA, 18. (Kor.) Glasom brzojavke norveškega poslaništva v Parizu so bili norveški parniki »Ronald« (3221 ton), »Solferino« (1155 ton) in »Alfred: potopljeni. BEROLIN, 19. (Kor.) Norveški parnik »Avance« (273 ton), z živili na pot" iz Londona v Rotterdam, je bil odveden v Zeebriigge KRISTIJ ANI J A, 18. (Kor.) Parnik »Sto-raas« (3047 ton) iz Kristijanije, ie bil v sredo ob norveški nbali potopljen. Pogreša se čoln s 13 možmi. Kitajci zasedli nemške koncesije v Han-kavu in Tientsinu. SANGAJ, 18. (Kor.) Reuterjev ura) J poroča: Kitajske čete so zasedle v četrtek nemško koncesijo v Hankavu. PEKING, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Z dovoljenjem konzularnega zbora so oborožene policijske čete zasedle nemško koncesijo v Tientsinu. Kabinetna kriza na Francoskem. PARIZ, 18. (Kor.) Kakor poroča Petit Parisien«, se je odločil Briand za demisijo šele potem, ko niti Painleve in Nou-lens nista hotela prevzeti vojnega ministrstva. PARIZ, 18. (Kor.) Predsednik Poincare je konfcriral dopoldne s predsednikom zbornice in senata in nato z Briandoni. Deschanel je odklonil sestavo kabineta. Nato je Poincare zaprosil dosedanjega finančnega ministra Ribotu. naj sestavi kabinet patri joti č neg a združenja. Ribot si je pridržal odgovor. Bethmann fiollweg na Dunaju. DUNAJ, 19. (Kor.) Dvodnevna navzočnost nemškega državnega kancelarja na Dunaju je nudila voditeljem politike obeh držav priložnost, da so se natančno pogovorili o vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjim političnim in vojnim položajem. Prišlo je v vseh točkah do popolnega sporazuma. ___ Zborovanje nemško-avstrijsko-ogrskC gospodarske zveze v BeroHnu. BEROLIN, 19. (Kor.) Danes dopoldne se je pričelo zborovanje nemško-avstrij-sko-ogrske gospodarske zveze. Obema vladarjema je bila odposlana vdanostna brzojavka. Po pozdravnih govorih so se pričeli referati in nato obširna debata. oie Triestsr Frose In Ihrem Uer-iiiiiinls zu Oesterreich und Itallsn von Johann Androvič. I. Teli. (Tržaško vprašanje v njegovem razmerj i k Avstriii in Italiji. Spisal Ivan Androvič I. del.) Svoje, v zgodovini skoraj brezprimerno verolomstvo so italijanska vlada in njeiii plačani agenti v glavnem, zlasti pa nasproti lastnemu ljudstvu, opravičevali s željo po vresničenju »narodnih aspiracij e in pridobitvi »strategičnih mej«. Že v zadnjem svojem govoru je minister za zunanje stvari, Sonnino, te dve nalogi zopet označil kot glavno svrlio sedanje vojne. »Narodne aspiracije« pa obsegajo p<> laški, iredentistični terminologiji odrešenje »neodrešenih« pokrajin. Človek, ki ne pozna te terminologije, bi sodil, Ua spadajo k : neodređenim pokrajinam v smislu iu na podlagi narodnega načela vse dežele, v katerih prebivajo Lahi, ki pa niso združene z laškim kraljestvom. Tako mnenje bi bilo pa povsem napačno, kajti »narodne aspiracije« se ravno ne nanašajo na čisto laške, a pod tujo vlado nahajajoče se pokrajine, kakor Malto (angleško), Korsiko, Nico (rojstno mesto italijanskega narodnega junaka Garibaldija). Savojo (domovino sedanje italijanske dinastije), ki so vse pod Francijo, niti na švicarski Tesin (Ticino), temveč edinole na avstrijske južne kronovine, v prvi vrsti pa na Trst in njegovo ozadje, akoravno tvorijo v teh deželah Italijani le del celokupnega prebivalstva, v Dahnaciii celo le 2c/c. Bilo bi zelo hvaležno in hvalevredno delo, pojasniti ta čudni pojav in podati nam zgodovino in vzroke iredentističnega gibanja To nalogo si je stavila knjhžica, ki je izšla pred kratkim v »Leykam«ovi komisijski založbi in ki stane 1 K 50 h. Na pOi'lagi zgodovinskih dejstev dokazuje pisatelj, da Trst, po razpadu rbn-skega cesarstva, ni spadal nikdar trajno h kaki italijanski državi, temveč da se Je skozi stoletja boril s vso močjo proti takratni »kraljici morja«, proti beneški rc- Stran II. •EDINOST" fttev. 79. V Trstu, dne 20. marca 1917. publiki, ki jo je tako sovražil, da je občinski svet tržaški, ko je uvidel. da se Trst sam ne mere ubraniti beneške premoči, 1. 1382. sklenil, podvreči se za vedno habsburški dtnasijji. Ravno glede Trsta torej Italijani > pravice govoriti o »neod- ređen cm mestu, ko je to mesto samo iskalo pri Avstriji cirešenja od krutega pre-ganisnja. kateremu je bilo skozi stoletja L poeta v Ireno s Ftrani italijanskih Benetek. Kam dovaja slepomišenje, so jx>kazali j Ob! menda dovolj jasno sedanji težki časi. Na j obratih D u na hi bi si Lin prihraniti grenko razo-; tekom čaranje, ako bi biii iz vestnim in brez-: nega svetnika barona Glanza obiska! vestnim poročilom m^nje verjeli. j obratu aprt vizacijske komisije se naha- Ako se bo prejšnja taktika voJ katere; jajoci Pamfido v ulici Conti ter si je naje le Hohenlohe dciui izjemo) tudi v bo- j tančno ogledal vso napravo, pri čemur doCe nadaljevala, doživijo še večja razo- je izrazil svoje zadovoljstvo nad tamkaj čaranja in iznenađenja. Naposled moramo še omeniti, da se ra del p's'tteljskih izvajanj nam še naj- knjižici pozna pri vsakem stavku, da je I i! u^aja, akoravno bi bil pisatelj bolj koristil stvari, ko bi nam bil natančneje ndkri! narodno-gospodarske razloge temu nasprotstvu. ko bi zgodovinsko dejstvo sploh razporedil nekoliko bolj pregledno, ter si s stem vstvaril podlago in uvod za na ialjna izvajanja polemične naravi. ki so scOaj raztresena po vsem spisu in ga s tem delaio tendenčnim v slabem ramenu besede. Pisatelj hoče, ne samo prikazati zgodovinski razvoj razmerja tržaškega mesta u. praip Italiji in Avstriji, temveč nam hoče tudi podati dokaz, da bi bilo združuiie Trsta z Italijo za naše mesto škodljivo: robija torej iredentizem. Pričakovali bi pojasnjevanja, kako se je vkljub večstoletnemu nasprotstvu med Trstom in Benetkami in vkljub zemljepisni. gospodarski in politični odvisnosti od nelaškega zaledja, mogla razviti ire-dentistična ideja in kako je ista zavladala nad velikim delom prebivalstva Trsi^ samega, v Italiji pa služila kot geslo za vstop v svetovno vojno proti bivši zaveznici. Tega najbolj zanimivega vprašanja nam knjižica prav p >daja o ired posameznih sličic, nekaj ciiatov in izrekov. brez prave organiene zveze. Pisatelj čuti menda tudi sam to pomanjkljivost. kajti na str. 17 pravi, (kakor v svoje opravičenje). da ne obstoji o iredentizmu nič dražega nego nekoliko brošur in raztresenih člankov; da pa manjka vsaka, četudi strankarska študija. Ne vemo, zakaj pisatelj na tak način zatajuje temeljito delo o iredentizmu: tismo cdriatico, coiuributo a!!a discussio-ne sui rarr^rtl austro-italiani« od dra. Angela Vivsnte, iz 1. 1912. I)a mu to delo ni neznano, izdaja knl^ica sama na različnih mestih, zlasti pa na str. 120 in 121. kjer prinaša v opazki skoraj dobesedno Iz Vrvantove opazke na str. 179 gerina-vedenega dela primerjajoče številke za izvoz 1. Ib71 Ln v poznejšem času, in sicer tako dobesedno, da za poznejši čas vpo-rablja kakor Vivante besedo »danes«, ne-po-nislivši, da je ta »danes« pri Vivantt? I. 1910. kakor je to tam tudi izrecno omenjeno. d očim je Aodrovičeva knjižica iz- bila laški spisana in da jo je prevedel kak eetrtošolec. Nekateri stavki so naravnost nerazumljivi, ali pa le razumljivi, če se jih v laščino nazaj prevede. Kaj tacega se Nemcem ne sme nuditi. R3zne pelSticne vsssi. 'Torej vendar — oktroa! Razne vesti potrjajo, da hoče grof Clam-Martinic na stališča neoporečnega in po možnosti pečenim kruhom. Pri ogledovanju je dajal vsa potrebna pojasnila član aproviza-cijske komisije, g. Benardon. G. namestnik je- obiskal nato še ulici Ponterosso, kjer je takisto osebno pokušal ravnokar pečeni kruh. Aprovi-zacijska komisija bo tej in drugsm zasebnim pekarnajn. ki delajo za preskrbo prebivalstva. ponovno dala izrecna navodila, da se kljub trenutno potrebnemu večjemu dodatku koruzne moke tudi v teh obratili zagotovi izdelovanje z zdravstvenega - BUDJEVIŠKA RfSTAVRA- a uzorna češka gostilna v haja v ulici delle Poste štev. ne polenta, temveč samo testo z nekoliko! 14, vhod v ulici Oiorgio Gaiatti, zraven opečeno skorjo. Aprovizacijski komisiji je i glavne nošte. — Slovenska postrežba in gotovo prav vseeno, ali izda koruzno mo-| slovenski jedilni listi, ko za kruh, ali za polento; glavna stvar je, da dobi ljudstvo živila, in sicer v taki obliki, da jih more uživati in da mu tudi kaj zaležejo. Ce bi dobila, recimo,družina (popravljanja ▼ enem dnevu. — _ Zlatarn!cs In urarnlM mnrdon. G. namest- 4 oseb na dan namesto 112 dek kruha pol Pr,Klai:t Teliko i/bero ?Lttaniu. t-rebrnin. ure .in pekarno Pettarin v kilograma koruzne moke in 62 dek kru- t?1**«? * 85-»a - Tnto ku,P"ie -in •m,tnja ^ tnkistn n^hnn ha. hi ii hiln «,atnA n^orron. zlato ,n _^ebro. (Naslednik Gnon) OuffanotU Pon- vsak nnaein izpolniti »predpogoje« za sklicanje državnega zbora. Seveda zatr-jajo njegova glasila, da ni radi Nemcev, ampak radi države. Govori se tudi o nekem ^ma'em«, torej skrčenem oktroa, kar naj bi p omenjalo, da grof Clajn-Marti lic ne misli izpolniti vseh zahtev Nemcev, marveč le tiste, ki da so v interesu države neizogibne. To bi bila: nemški »posredovalni« jezik, ki da je v uradih neizogibno poireben, in pa poslovnik zbornice. Nu, grof Clam-Martinic naj euie: za nas je to igra z besedami; ali mali ali velik oktroa, to je vse eno za nas — to in ono poinenja kodifikacijo podrejenosti slovanskih narodov v državi in privilego- ........._ ^...._ vanega stališča Nemcev. S tega vidika nič ne j oiasnjuje. Sploh nam presojamo mi njegovo »programatično iz-de nističnem gibanju le nekaj javb«, ki se je on — kakor je izjavil češke- ..... s- !— mu poslancu Staneku — neizprosno drži. Tako jo moramo presojati že zato, ker je to, kar nameruje, tudi v interesu države — nepotrebno, ker narodi itak že dajejo 'državi, kar jej je res potrebno v tem pogledu. — Dobro naglasa mariborska »Straža«, da se po uvedbi državnega jezika mora odpraviti ustava, ker ta priznava enakopravnost vsem narodom!! Irreden- Tako je! Ce se odpravi ustava, potem tudi stari parlament sploh ne more več obstajati? Kako naj bo pa potem uvedba državnega jezika predpogoj za delovanje državnega zbora? Narobe bo: to bo v nepremostljivo oviro rc^neanu delovanju državnega zbora!! Uvedbo nemščine kot državnega jezika bodo — naglasa »Straža * nadalje--vse nenemške stranke smatrale kot tlačenje in pritiskanje njih narodov ter store gotovo vse in si ne dado v po nemškem radikalnem šovenizinu in njegovih služabnikih na ministrskih stoleh zagreniti življenja v svoji avstrijski drmovlni. Narodi pričakujejo sedaj od kj: več ► razvoju in razlogu iredentistič- ne misli noben pameten človek ^ (tudi v ne^a \T- u ja. zlasti tudi o stališCu. ki nem e:n taboru ne), ker ie faktična raba s le n čne avstrijske vlade zavzemale Li prednost nemškega fczika patreb sm dr-r. nroii iredentističnemu giba iu. sta-J zave vendar zadoščale. Ce bi res blaginja l sC^. ki je mnogokrat pospešu je delo- države zahtevala izpolnitev nemških na-: no po predležeči kn; j: sodć. ni- rodnih zahtev, ne bi jih smeli le zagotoviti. m^no pričakovati resnici odgovarjajoče, objektivne razprave. Pisatelj se ne omejuje namreč samo na gotovo hvalevredno dokazovanje, da iredcntizeiii ne nahaja opraviebe niti v zgodovini, niti v gospodarskih interesih mesta tržaškega. Pisec se marveč na mnogih mestih svoje knjižice. zlasti pa v sklepnih izvajanjih, pridružuje tistim avstrijskim državnikom. ki obstanek redente enostavno tajijo, oziroma ga omalovažujejo. Mislili smo, da je sedanja vojna tudi najmanjšemu otroku odprla oči in dovedia do prepričanja, da iredenta v resnici obstoji in živi, in krepko živi. in dr. ie bila najslabša politika tista, ki je kakor tič noj skrila glavo pc>d peruti, da iredente ne vidi ln nič ne sliši o njej. marveč tudi uresničiti, kar pa v sedanjem času ni možno. Okolnost, da niso vsi Nerici prepričani, da bi bila ta pot hodna, pomenja, ua so tudi v nemškem taboru okusnega kruha. Deželna upravna komisija mejne gro-fovine istrske nam sporoča: Prigodom imenovanja njeg. preuzvišenosti gospoda pod admirala Njegovana zapovjednikom brodovlja izrazila mu jetZemaljska upravna komisija brzojavno svoje čestitke; isto tako prigodom promaknuća njeg. preuzvišenosti na admirala. Obaliva puta počastila je njeg. preuzvišnost Zemaljsku upravnu komisiju i njezinog predsjednika Lasciaca sa uljudnim zahvalnim brzojavkama, zaželivši uspjevanje i sreću ovoj lijepoj sa ratnim brodovljem usko vezanoj pokrajini. Zemaljska upravna komisija margrofije Istre "čestitala je brzojavno njegovoj preuzvišenosti gospodinu podai-m'ralu pl. Keileru prigodom njegovog imenovanja upraviteljem pomorske sekcije kod c. i. kr. ratnog ministarstva. Njeg. preuzvi-šenost gosp. podadmiral pl. Keiler odgovorio je zahvalnom brzogavkom, u kojoj je toplim riječima izrazio dobrohotnost svoju i cijele ratne mornarice pokrajini Istri. Prigodom prelaza gosp. c. i. kr. lučkog admirala i zapovjednika ratne luke u Puli, njeg. preuzvišenosti Eugena viteza pl. Chmelarza u zamoljenu mirovinu, o-prostila se njeg. preuzvišenost od Zemaljske upravne komisije mae uvedel tukajšnji socijainodeTrh.'kratski »Lavoratore«. »Edinost« je prošli teden objavila dve domači vesti, ki ste se bavili z načinom, kako ^Lavora t ore« razpravlja o sedaj tako izredno važnem apravrza-cifskem vprašanju. Na prvo vest je odgovoril »Lavoratore« v zadnji nedeljski šte-vilki v — listnici nekemu domnevnemu ter s*o 9. ha, bi ji bilo znatno pomagano. In koliko je U-ružin, ki rajši puste ves kruh, samo da bi dctbiie kilogram koruzne moke na dan. I SlUŽklilla Z^^a^II \n P?aktič. a za i, • ♦••i« • đIM£«I»llIJW aobr<« družino se takoj sprejni . — Hrosimn tor^i flnmri7^.,cVn r^lvT... . 1>0"e In9 od3 EdinttBti 1 - 100l vojaš(^ ne prust. .-a sn ž nje ____ko j pii K. S škov C. r^niknl jiri Trstu. Hr~nočiš^e. ribano in jtranje pe rila ima prosto pri dotičm diuzini. Plača pu dogovora. 3055 Učiteljica I. n ulst. TrSOUSRI Kupujem Prosimo torej aprovizacijsko komisijo, da j n asi v ukrene kaj v tej stvari. Iz Skednja. V soboto, 10. t. m., smo Imeli tukaj redko slavnost. Naša domača šola je vsadila pred šolsko poslopje »spominsko lipo« v trajen spomin na sedanje težke čase. Ta slavnost je tem večjega pomena, ker je bil to prvi javni nastop slovenske šole v našem zavednem Skednju. Nikdar še !do tega dne se Šola ni odkrila na tak način svojim domačinom. Ta slavnost nam je tudi dokaz, da se je slovenska šola popolnoma otresla vsestranskih obzirnosti----Z zelenjem in zastavami okrašeno stalo je pred nami šolsko poslopje in slavnosten oder, delo naše marljive domačinke učiteljice Ivanke Godina. Po maši, kateri je prisostvovala vsa šolska mladež, popoln učiteljski zbor, lepo število odličnih povabljencev tako iJomačinov kot tudi drugih ličnosti, na čelu jim c. kr. okr. šol. nadzornik prof. Ivan Neckermann, je blagoslovil spominsko lipo g. župnik Macarol ob asistenci gg. koopcatorjev Glavana in Pavana. Nato je sledila vsaditev drevesa, nakar je stopil na slavnostni oder naš delavni učitelj g. Ferdo pl. Kleinmayr. Govoril je krasno. Marsikatero oko je zasolzelo tekom nepozabnega govora. 2elja moja in, kakor čujem tudi drugih je, da bi cenjena »Edinost« objavila ta govor v celoti. Nato se je razvil še sledeči program: 3 zbori petja, milega otroškega petja, katero je naučil in vo»iil šolski voditelj Ciril Valentič, ki je brl tfiiša vsej prireditvi Na harmonij je dovršeno spremjal domači umetnik, uciteli g. Ivo Gerbec. Zek> sta ugajali tudi deklamaciji »Darovi spominske lipe«, iAlmica Godina) in »Pred spominsko lipo«, (Zorka Sancin), kateri je spesnil za enako priliko rojanski učitelj Samec. Slavnost so zaključili »Cesarska himna* hi vzkliki na Njegovo Veličanstvo, nakar je povabil g. voditelj pričujoče ličnosti, da blagovolijo podpisati spominsko perganieno. Med prireditvijo so krožili nad slavnostnim prostorom naši hi-droplani, ki so simpatično pozdravljali in odzdravlja!!. Med vso prireditvijo so prodajala deklice pomembne patrijotične znake v prid skladu viiov in sirot. — Kakor že o mnogih prilikah, odlikovale so se s svojo požrtvovalnostjo pri okraševanju in predpripravah domače gospice Meri Sancin, Pepea Sancin in Pavla Lavren-čič. Omenjati je še, da sta ob tej priliki darovala g. narodni zastopnik Anton San-cin-Dreiač 20 K. za vdove in sirote pa- išče se hlcipcc inifltnf neoženjen, prosr vojaščine, v držav i iJUIIrfllll službi i6£e v -vrho , emtve de le li vdovo brez otrok z nekoliko p einožen;a. Pon 'dbe z sliko postati na Ins. oid. Kiiino-ti po 1 „št. 1J24 StlOgl tajnost. _ nauči t is iti tu govoriti nemš - n > v treh mesecih. — B-rriera otev. 1('02 Ia2« a* praktikanti njo za raunifakturno trgovino. 1aIw it Znati mora Catnpo G a< orno 7. lovensko in italijansko. 9fi8 gotrudn k al go^podi.'na . rakt t na * trgovine jestvin se takoj sprej > e. Fonudbe z refere »co na Inser od^leluk Edinosti pod „T'godaost". I' 02 v a kije vsake vrste. Antonija Venicka, Irt neu 4. >003 nifllftm^flTIf! n^ teljica r.,du("uj z gotovim UljilUillllUllU uspehommale in od astle (gospo in gospodične nemško in sloven ko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 pop. Ulica Chioz«a *j7. IIL nad., druge stopnice zaljili, če; bi se parlament potisnil v stran in če bi se politična vprašanja reševala izrednim potom. Nevarnost je res velika. To je hazardna igra! Zabeleživši te vesti o namerah grota Clam-Martinica, je »Slovenski NardS« načel vprašanje taktike, ki naj bi jej sledile slovanske stranke v obrambo svojili na-lodov. Zdelo bi se mu primerno najskraj-neje sredstvo: abstinenčn^ politika — vsi zastopniki slovanskih strank naj bi položili mandate! »Predpogoji« bi bili sicer izpolnjeni, ali parlament ne bi bil več zastopnik vseh narodov, marveč le še — kcrrventikel nekaterih strank! Razumemo ogorčenje v glasilu narodno napredne stranke. Vendar se najm vprašanje taktike napram tako težki in izredni situvaciii zdi tako delikatno in usodepolno, da že treba čuti mnenja z vseli strani. Tudi mi hočemo odkrito povedati svoje mnenje. Naša glasila naj le govore, ali prosili bi v imenu ve!;ke stvari, ki je v igri, da naj nikdo ne forsira, kajti končno odločitev treba že prepustiti našim parlamentarnim zastopstvom samim. Nemški »Nationalveiband« in stališče Slovanov. Z Dunaja se poroča 17. t. m.: V seji načelniŠtva nemškega »Natfonal-verbanda <, ki se je vršila danes pod pred-s od n is tvom posl. dr. Grossa. se je najprej temeljito razpravljalo o izjavah slovanskih parlamentarnih strank, podanih v zadnjem času. Ravnotako se ie obširno razpravljalo o izjavah časopisja, ki so dale povod za raznovrstna napačna tolmačenja. Soglasno se je sklenilo naslednje: 1. Načeiništvo nemškega »National-verbanda izjavlja, da so s *iovan$ke strani navedeni rrigovoci proti novi uredbi stvari v Avstriji v nasprotju z neobhodnimi potrebami države v bodočnosti. 2. Načelništvo nemškega »NatkMialvejrban-da« izjavlja napram raznim neutemeljenim trditvam, da Verband a) zvesto vztraja na dogovorjenih skupnih »vodilih*; b) neomajno in enodušno vztraja na stališču, da se mora preuredbo stvari v Avstriji zagotoviti kar najpreje, tia se tako potrebno in po Verbandu vedno zahtevano sklicanje državnega zbora nc bo zavlačevalo dalje. Te resnic« morda bolijo; no, priznati jih treba, ako se hoče vestno poročati, in zlasti, ako se hoče te razmere ozdraviti. Prava diagnoza je za zdravnika prvi in najvažneji pogoj za uspešno zdravljenje. Do mate vesti« Poroka. Dne 15. t m. se je poročila v Upnici na Štajerskem gospica Marija Kreševič — bivša vrla pevka našega gleda1 £ča — z gospodom Ivanom Rederiem. rodorn iz Zemuna. Bilo srečno! zi. Vprašali bi pa »Lavoratore«, zakaj noki ne odgovori na vest v petkovi »Edinost r^d naslrvvom »Izrabljanje bede v strankarske namene«, Kjer mu je povedano na ves glas, da je v svotem skrajno sebičnem strankarstvu $el celo tako tia-leč, da je kričavo razbobnal v svet, češ, glejte, Tržačani: ml in edrno mi smo tisti, ki smo vam preskrbeli cenejša živila. Naš človek je bil pri namestniku, dolgo se je pogovarjal žnjim, in — svinjina je padla v ceni skoraj na polovico. Glejte, to je naša zasluga! Brez nas......?! — Zakaj »Lavoratore« nima niti v listnici prostora za odgovor na ta očitek, ki bi> se ga skušal oprati tudi vsak najzakotne&i list, kaj šele list, ki bi se, kot »Lavoratore« rad dičil s pridevkom odkiega pravega glasitelja in voditelja tržaškega javnega mnenja. Očitek, v njegovi pisavi v tem posebnem slučaju posebej, a tudi sploh v celotnem njegovem načinu obdelavama živilskega vprašanja utemeljeni očitek zlorabljanja ljudske bede v umazano sebične strankarske agitacijske namene v najhujšem voinom času — list, ki ga zajleva tak očitek in nima toliko poguma? da bi priznai svoj pogrešek, niti toliko poštenja, do*žne«a Javnosti, da bi ga skusil popraviti, temveč še daUe vzdržuje občinstvo v krivem mnenju, pač ni vreden zaupanja javnosti. Nujna prošnja. Prejeli smo: Nekatere pekarne izdelujejo zadnji čas, ko je med krušno moko velik iiel koruzne, kruh na tako čuden način, da večkrat ni niti užiten več, zlasti ne za liudi, ki niso popolnoma trdnega želodca, ki pa za otroke. Ali ne znajo ravnati prav s tako moko, ali je pa kak drug vzrok — kruh je nepre-pečen, še pravcato testo, in tako težak, da tehta skoraj polovico manjši kržič, kot so bili prej celih 112 dekagramov. In tak kruh izdelujejo samo nekatere pekarne, dočkn jc kruh iz drugih pekaren, narejen iz enake moke. lepo rahel, dober, užiten. Prosimo torej aprovizacijsko komisijo, da ukrene kaj v tem pogledu, kajti odpomo-ček je res nujno potreben. Za marsikatero družino je denar, ki ga izda za kruh, naravnost zavržen, ko ne inore nihče jesti kupljenega kruha. Zato se med občinstvom čimdalje tetn bolj razširja mnenje, da bi bilo veliko boljše, da bi aproviza-cijska komisija posefono sedaj, ko so krušne izkaznice prh-ejene itak že za po-samezue dneve, ukrenila tako, da bi sc lahko na krušne izkaznice namesto kruha dobivala rajši določena količma koruzne moke. kajti polenta jc daleč okusnejša, dobro uspelo prireditvijo so se vezi med šolo in domačim ljudstvom še bolj okrepile, kar bo le v korist narodu ln domovini. Učiteljski zbor naj bo prepričan, da mu je domača vas hvaležna tudi za ta del vzgojevalnega dela in da je za'Jel najboljšo š:runo s takimi nastopi — med narodom. — Vaščan. Nemško operetno gledališče (»Eden«), Drevi ob 8 kabaretni večer z vsemi solisti. li Trst - Uia Stadion ID - Trst Odprt oi8,2zuel!e? napre] i Ceno: Lursts K Z.!L ursteKI. največja slcuenslia hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Jc Imela koncem leta 1916 VI09.....K 55.000.000 Nlpotctnlh In obtlnskih posojil....... 30,600 000 rezervnega zaklada .........* 1,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po ve?je In nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarao varna in stoji pod kontrolo o. kr deželne vlade. b varčevanje im* vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 #/0, izven Kranjske pa proti 5 l/4 °/„ obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma s/4 °/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrt* ikov ima ustanovl}eno Kreditno društvo.