NICA
JtUt
P '^'Ki
Ut steklar
GLASILO DELAVCEV DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK
Izhaja od leta 1959 Letnik XXVII, Št. 3 Hrastnik, 13. III. 1985
Opozoriti na problematiko, ki je skupna vsem tozdom
Ocena našega dela
in poslovanja
V zadnjih dneh februarja smo opravili predhodne razprave o zaključnem računu za ieto 1984. Kot običajno je bilo za te razprave pripravljeno gradivo, iz katerega je bilo mogoče razbrati za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost skupnih služb, kakšen je končni rezultat celoletnih naporov 2100 članskega kolektiva Steklama-Sijaj. Glede na to, da so v tozdih in DSSS razprave običajno usmerjene v konkretno problematiko teh okolij, je prav, da ob tej priložnosti opozorim na problematiko, ki je skupna vsem tozdom.
Kot prvo je vsekakor treba ugotoviti, da z rezultati poslovanja v letu 1984 nismo in ne moremo biti zadovoljni. Zadovoljni ne moremo biti že zaradi preproste ugotovitve, da nismo ustvarili za razširitev osnove našega poslovanja niti zaradi tega, ker so naši osebni dohodki pod občinskim in republiškim povprečjem.
Ker je ugotovitev o našem poslovanju takšna, jo kaže vsekakor nekoliko osvetliti. Ce želimo to storiti, pa moramo v prvi vrsti analizirati naše možnosti za ustvarjanje oziroma pridobivanje dohodka. Tu je v ospredju vprašanje, kako so v letu 1984 izkoriščali naše zmogljivosti, kakšen je bil naš vpliv na stroške proizvodnje in na ostale izdatke ter kakšni so bili objektivni pogoji našega gospodarjenja.
Pogoji pridobivanja dohodka
Dohodek celotne delovne organizacije se je povečal od 576.271 dinarjev na zaposlenega na 659.098 dinarjev ali za 14,4 odstotka. Kljub povečani proizvodnji stekla za 11,4 odstotke in povečani prodaji stekla za 6,4 odstotka, smo dosegli le majhno povečanje dohodka na zaposlenega. Tako majhno povečanje dohodka je posledica hitrega naraščanja stroškov, ki so bili v letu 1984 večji za 51,6 odstotka, poleg tega pa je naša amortizacija, naš najboljši vir za obnavljanje osnovnih sredstev, zrasla precej manj — za 35,6 odstotka, upoštevati pa moramo še lansko približno 60-odstotno inflacijo. Pri 40,1-odstotnem povečanju celotnega prihodka in zmanjšanju ekonomičnosti (CELOTNI PRIHODEK v primerjavi s PORABLJENIMI SREDSTVI) od 1,49 na 1,38 tudi nismo mogli doseči boljšega uspeha, to je za 16,9 odstotka večjega dohodka kot leto prej.
Stroški za porabljene surovine so se povečali od 256,7 na 416,1 milijona dinarjev ali za 62,1 odstotka. Povprečno so se cene porabljenih surovin dvignile za 45,9 odstotka. Ker smo povečali proizvodnjo za 11,4 odstotka, pa to pomeni 62,5-odstotno
povečanje stroškov za surovine. In to kljub temu, da smo nekoliko zmanjšali specifično porabo surovin (indeks 99,7), ker pa smo varčevali z dražjimi surovinami, je indeks vrednostne specifične porabe celo 94,1. Strošek za porabljeno energijo se je povečal od 500,3 na 929,4 milijona dinarjev ali za 85,7 odstotka. Povprečne cene energetskih virov so bile za 72,2 odstotka višje, porabili pa smo za 7,4 odstotka več energije pri 11,4 odstotka večji količinski proizvodnji. Pri tem smo zmanjšali specifično porabo energije za 3,6 odstotka; če ta prihranek izrazimo vrednostno v cenah in leta 1984, je to 4,8 odstotka. Seveda pa nam velike podražitve energije in surovin skoraj izničijo prihranke. Zaradi podražitev smo'plačali energijo 365,5 milijona dinarjev več; zaradi večje porabe 63,7 milijona več, z zmanjševanjem specifične porabe energije pa smo prihranili 34,5 milijona dinarjev. Zaradi podražitev surovin smo plačali 118 milijonov dinarjev; zaradi večje porabe 41,2 milijona, z zmanjšanjem porabe surovin pa smo prihranili 26,3 milijone dinarjev. Ce to združimo, pomeni, da so nam podražitve energije in su-
rovin pobrale 483,5 milijona dinarjev, na drugi strani pa smo prihranili 60,6 milijona dinarjev, ki pa nam jih v pogojih inflacije sproti poberejo panoge, ki so v reproverigi pred nami. Naš družbeni proizvod in v okviru tega dohodek sta torej zaradi velike inflacije realno manjša in tako je ta no-voustvarjena vrednost, namenjena osebni, družbeni in investicijski porabi dejansko manjša kot je bila leto dni prej.
V takšnih neugodnih razmerah smo delež osebnih dohodkov v dohodku (na ravni delovne organizacije) povečali od 45,6 na 52,5 odstotka, kar je pomenilo 34,3-odstotno povečanje sredstev za osebne dohodke, tako smo po najboljših močeh omilili padanje realnih osebnih dohodkov, ki So že tako nizki.
Ob povečanju dela dohodka za splošno in skupno porabo za 53,4 odstotka (zaradi rasti bruto osebnih dohodkov za 34,3 odstotka in obresti za 153 odstotkov), se je povečal delež dohodka, pripadajoč drugim organizacijam in skupnostim od 24,9 na 32,7 odstotka. Delež dohodka za sklade se je zaradi teh gibanj pospešeno
zmanjšal od 12 na simboličnih 0,6 odstotka, kar pomeni 6 odstotkov lanskoletnega in 4 odstotke planiranega za leto 1984.
S takšno delitvijo dohodka za osebno potrošnjo delavcev in akumulacijo smo prekršili družbene usmeritve, vendar smo to morali storiti, če smo hoteli uveljaviti naš novi sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki naj bi delavce stimuliral k boljšemu delu, obenem pa jim zagotovil vsaj minimalno socialno varnost.
Pred novimi plani, novimi nalogami
V naših planskih dokumentih za leto 1985 smo se dogovorili za ukrep, ki naj bi V kratkem roku izboljšal naš položaj, tako da bo nemoteno teklo proizvodno delo. In da bomo ob tem ustvarili primeren dohodek in sredstva za obnavljanje in moderniziranje proizvodnih zmogljivosti.
Zaradi velike iztrošenosti naše strojne opreme bo naša največja naloga sprotno in dobro vzdrževanje ter
obnavljanje objektov. Le na ta način bomo lahko zmanjšali zastoje na minimum in omogočili čimboljšo proizvodnjo. Kljub velikemu pomenu izpolnjevanja fizičnega plana proizvodnje, je doseganje boljše kakovosti, takšne kot jo zahteva trg, naša največja naloga. Kajti le takšni proizvodi bodo našli pot do kupcev in se realizirali kot vrednost, ne pa obležali v skladiščih. Zato čakajo našo komercialno službo in vse, ki so povezani s trženjem velike naloge, še posebej, če se bodo vhodne komponente dražile z istim tempom in zahtevale dvigovanje cen našim izdelkom. Z dvigovanjem cen naših izdelkov in padanjem realnih dohodkov prebivalstva bo prodaja dosti bolj proble-
matična od proizvodnje stekla in svetil.
Pri varčevanju z energijo, osnovnimi surovinami in materiali nimamo več možnosti kaj dosti prihraniti, vsaj pri tej tehnologiji ne, zato pa moramo večjo pozornost posvetiti porabi vseh ostalih materialov, ki so lahko pomemben vir prihrankov za nas vse.
Obenem bomo, kolikor bo mogoče, spodbujali inovacijsko dejavnost, kajti sodimo, da le z uvajanjem lastnih rešitev in uresniččvanjem lastnih zamisli lahko izboljšamo in racionaliziramo tehnološki proces ter tako zmanjšamo stroške. To so naše dolgoročnejše naloge, ki jih moramo za-
četi izpolnjevati že sedaj, če hočemo v prihodnosti pobirati sadove.
Kljub večji planirani produktivnosti se bo zaradi velikih podražitev energije in surovin, ki jih pričakujemo, ekonomičnost zmanjšala na 1,34, ustvarili pa bomo za 58,1 odstotka večji dohodek na ravni delovne organizacije. Takšen dohodek bo omogočil boljše razmerje med porabo in sredstvi za akumulacijo. Sredstva za osebne dohodke naj bi se povečala za 44,2 odstotka, oziroma za 46 odstotkov na zaposlenega, delež teh sredstev v dohodku pa bo od 52,5 padel na 48 odstotkov. Delež akumulacije pa bo zrastel na 6,1 odstotka, kar je še vedno malo, manj od naših po-
V razmislek o novostih iz zahodnega tržišča
Frankfurt 1985
Kar je Hannover za svetila, je Frankfurt za pogrnjeno mizo. Vsi, ki v svetu kaj pomenijo na področju izdelkov za na mizo, (jedilni pribor, porcelan, steklo), so tu zbrani. Večinoma kot razstavljala, izjemoma samo kot obiskovalci. Naša praksa doslej je bila, da ta sejem obišče ustrezna skupina ljudi; žal se nam letos ni zdelo potrebno, ali pa smo se ustrašili očitkov, da so taka potovanja odveč. Tako sem se udeležil te manifestacije samo jaz. Po tej logiki se prihodnjega sejma v Frankfurtu od nas ne bo udeležil nihče več. Za ilustracijo navajam, da so se sejma letos udeležile cele skupine vodilnih ljudi iz nekaterih znanih tovarn, ki sicer dobro poslujejo in znajo tudi varčevati, a varčujejo tam, kjer to kaj pomeni (Bor-mioli Rocco, Fidenza Vetraria, Durand and Cie., Cristalleria Saivo). Na kratko: v Frankfurtu je stičišče poslovnega sveta; tu se vidi kaj dela konkurenca, kam je prišel razvoj, po čem povprašujejo, kakšne so cene. Da so te informacije (na enem mestu) pomembne, je dokazal vsa pričakovanja presegajoč obisk sejma. Seveda pa pomeni sejem tudi sklepanje poslov in splošna ocena je, da leto 1985 (to je pokazal tudi sejem) predstavlja takšno oživljenje konjukture, kot jo svet ne pomni od leta 1973. Pregled razstavljalcev steklenih izdelkov (posebej razstavljajo tudi proizvajalci svetil) pokaže vso dinamičnost in iniciativo, ki sta tako pomembni za uspešen nastop na zahtevnem zapadnem tržišču. Značilnost znanih svetovnih proizvajalcev steklenih izdelkov (Schott-Zwiesel, Stolze Oberglas, Veba Glas, Libbey Glass, Anchor Hocking, Durand and Cie., Bormioli Rocco, Fidenza Vetraria, Royal Lerdam, Randwyck, Kosta Boda itd.) je izvirnost (vsak sejem novi programi); vsaka od teh firm je za letošnji sejem pripravila nov katalog (v primeru ameriške Anchor Hocking je to 240 strani obsegajoči barvni katalog). Večinoma ti proizvajalci predstavljajo vrhunski design ob najmodernejši tehnologiji, običajno pa je cena konkurenčna. Letošnji sejem je gotovo posvetil posebno pozornost dekoriranemu steklu (kozarci, skodelice itd.). Saj na primer firma Cristallerie d’ Arques predstavlja obsežen katalog dekorjev. Tu je treba omeniti nemškega proizvajalca Veba Glas, saj je gotovo med najuspešnejšimi
„olepševalci“ steklenih izdelkov. Posebno zanimivi so dekorji (rdeče) robov kozarcev, kelihov, skodelic, ki pa žal zahtevajo žganje na večjih temperaturah; to pa za nas ni primerno. Sejma v Frankfurtu si ni mogoče predstavljati brez novih serij namiznih garnitur (servisi, pladnji itd.), od
najnovejše in kar izivajoče serije v modrem steklu (Open - Bormioli) do značilnih serij z belo mat barvnimi izstopajočimi strukturami (Mignon, Lotos - Stölzle). Tu gre za posebno tehnologijo, s katero mi ne razpolagamo — verjetno gre za centrifugo ali pa za enostavnejše avtomatske
treb, vendar pa je to verjetno naša skrajna meja za leto 1985.
Ker pa je letošnje leto prav leto priprav na oblikovanje in sprejemanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, nas čakajo tu resne naloge, ki se jim bomo morali posvetiti prav vsi.
Sprejeti bomo morali program, ki nam bo zagotovil izvajanje letošnjega plana in s katerim bomo poskušali odstraniti motnje v poslovanju tekočega leta ter srednjeročni plan, ki bo osnova za naslednje srednjeročno obdobje kot dokument, ki bo nakazal smeri našega razvoja.
Branko Milinovič
Program Lampi
stiskalnice, ki ne zahtevajo veliko dragih modelov, saj ni verjetno, da bi omenjene firme lahko pripravile od sejma do sejma po več novih kompletnih serij.
Omembe vredna so ostala stekla, ki niso prozorna in jih uporabljajo v posebne namene:
•	Vitrosax (Bormioli), Duralex (St. Gobain) — kaljeno steklo za posode za vroče tekočine (čaj, kava, mleko);
•	Arcopal (Cristallerie d’ Arques), Milk White (Anckor Hocking);
•	Opalno steklo za razne namene
Mignon • Oberglas
(vrčki, krožniki, vaze itd.);
•	Barvno steklo (Rosaline, Ambre, Noir, Cherry, Giallo Ambra itd.) — firme Durand, Bormioli itd;
•	Ostali materiali, kot Micro Ware
(Anchor Hocking) — cele garniture posod za pečenje, serviranje itd. Vse to razširja ponudbo in akcijski radij posameznih proizvajalcev, kaj to pomeni pa vidimo iz lastne izkušnje — dimno steklo.
Eleaantna serija
Frigoverre - Bormioli Rocco
Treba je omeniti izredno ponudbo kelihov — seveda izključno avtomatske izdelave. Nemško tržišče je posebej velik porabnik teh izdelkov, vendar morajo biti vrhunske kakovosti (rezani na hladno) in ustrezne cene. Vse znane firme (omenjene v začetku članka) v svoji ponudbi obvezno vključujejo kelihe.
Področje svetil je, kot že omenjeno majhno, gre za približno dvesto raz-stavljalcev, od tega kakšnih 20-30 odstotkov takih, ki so neposredno zanimivi za naš program. Omeniti moram obliko prirezanega stožca, ki jo lahko imenujemo vsaj obliko leta, če že ne obliko določenega obdobja. Ta oblika se pojavlja (tudi v našem programu jo imamo), pri skoraj vseh razstavljalcih — v različnih materialih (pločevina, perforirana pločevina, blago, šipe itn.).
Zanimivost je tudi aplikacija stekla kot difuzorja v različnih dosedaj manj znanih oblikah — na primer stropne (SE), stoječe in namizne z majhnimi trikotnimi opalnimi difu-zorji itd. Izredno lepi so podstavki v optičnem steklu (tudi barvnem), senčnik pa je iz blaga ali stekla. Velja spomniti na izredno dodelan program svetil (vse v komercialni embalaži) za različne namene — Lampi firme Korte Licht. Zanimiv je tudi program šin — firma Brillantleuchten; ! gre za novo razsežnost v ponudbi šin 8 (svetlobne ideje s šinami): stenski zaključni elementi z možnostjo „light showa“, daljinsko prižiganje td. Zelo dodelan program svetil nudi na primer firma Brendel: gre za sistem zglobov (podobno kot naše svetilo S -1407), ki je funkcionalen, izredno lepo oblikovan in izdelan ter predstavlja vrhunsko rešitev na tem področju.
Omembe vredno je področje lestencev iz šip. Ponudba je ogromna, kakovostna, raznovrstna; predvsem pa dominirajo bogatejše izvedbe (medenina). Tudi sicer je na tem sejmu opaziti kvalitetne materiale in torej dražje izvedbe.
Toliko o sejmu. Vtisov, ocen in tudi slikovnega materiala (prospektov) je dovolj za razmišljanje, pa tudi za pripravo novih programov v naši delovni organizaciji. Gotovo bomo naleteli na težave pri njihovem osvajanju; a to so naši problemi, ki poslovni svet (posebej zapadni) ne zanimajo.
Slavko Marčen
★ ★★★★★★★★★★★★★★★
Popravek
V	2. številki Steklarja je pri članku „Lahko bi bilo še boljše“ prišlo do napake, ki je bistveno vplivala na vsebinski smisel predzadnjega stavka — podnaslov „Izdelava programov svetil“. Pravilno se namreč ta stavek glasi: tretji paket na novo oblikovanih svetil (16 izdelkov) je bil dogovorjen za 31. 8. 1984. Torej ne 31. 1. 1984 kot je bilo natisnjeno.
V	članku „Dolgoročna socialna varnost“ v podnaslovu „Kakovost in ceno narekuje trg“ se zadnji stavek pravilno glasi: Plan za posebne izvedbe je bil 80.000.000 dinarjev, dosežen pa je 133.000.000 dinarjev, torej za 66 odstotkov več.
Avtorjem prispevkov in bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
Sprememba članarine vzajemne pomoči
Nova prijava za vse člane!
Izvršni odbor konference osnovne organizacije sindikata delovne organizacije DO STEKLARN A-SIJ AJ HRASTNIK je na svoji zadnji seji razpravljal o višini članarine vzajemne pomoči, ki je skoraj simbolična, saj je od 20,00 do 100,00 dinarjev. Temu primerna je tudi višina kredita, ki ga lahko delavec najame pri blagajni vzajemne pomoči, seveda v kolikor je njen član. Ob skokovitem naraščanju cen vseh vrst dobrin krediti kakršni so, ne predstavljajo nikakršne pomoči več. Zato je IOK osnovne organizacije sindikata STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK sprejel odločitev, da bi spremenili 4. člen pravilnika vzajemne pomoči, ki opredeljuje višino članarine in istočasno tudi višino kredita, ki ga lahko član vzajemne pomoči najame.
Sprejete so bile naslednje članarine: članarina — 100,00 dinarjev — kredit — 6.000,00 dinarjev, članarina — 300,00 dinarjev — kredit — 12.000,00 dinarjev in članarina — 500,00 dinarjev — kredit — 18.000,00 dinarjev.
Po novem predlogu bi morali člani vzajemne pomoči nove članarine, za katere se bodo odločili s podpisa-njem priložene izjave, plačevati najmanj tri mesece, šele nato bodo upravičeni najeti kredite pod novimi pogoji.
Torej vsi, ki ste že člani vzajemne pomoči, pa tudi tisti, ki to želite postati, izpolnite priloženo izjavo, obkrožite višino članarine, ki jo želite plačevati, in oddajte izjavo blagajničarki vzajemne pomoči — Veri Jazbinšek, oddelek za obračun osebnih dohodkov, najkasneje do 1.4. 1985.
Da bi bila določila pravilnika vzajemne pomoči vsem znana, jih v celoti objavljamo.
Pravilnik vzajemne pomoči
1.	člen
Vzajemna pomoč se organizira enotno za celotno delovno organizacijo
Steklarno-Sijaj Hrastnik in sicer pri izvršnem odboru konference OO ZS DO.
2.	člen
Pri izvršnem odboru konference se ustanovi komisija za vzajemno pomoč.
Komisija, ki jo imenuje izvršni odbor konference OO ZS DO, je tričlanska. Naloge te komisije: vodi poslovanje blagajne vzajemne pomoči; opravlja vsakomesečni obračun koristnikov sredstev vzajemne pomoči.
Komisija je za svoje delo odgovorna izvršnemu odboru konference OO ZS DO.
3.	člen
Clan vzajemne pomoči v DO je lahko vsak delavec — delavka, ki je v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas v temeljnih organizacijah, združenih v DO STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK, oziroma v delovni skupnosti skupnih služb.
Clan vzajemne pomoči podpiše izjavo o višini mesečne članarine, ki se odvede pri izplačilu mesečne akontacije osebnega dohodka na žiro račun oziroma hranilno knjižico vzajemne pomoči.
4.	člen
Članarine oziroma najemanje sredstev iz blagajne vzajemne pomoči: članarina 100,00 dinarjev — kredit — 6.000,00 dinarjev, članarina 300,00 dinarjev — kredit — 12.000,00 dinarjev in članarina 500.00 dinarjev — kredit — 18.000,00 dinarjev.
5.	člen
Clan vzajemne pomoči lahko izkoristi vzajemno pomoč po treh mesecih članstva, oziroma po trikrat vplačani članarini. Kredit se vrača v 6 mesečnih obrokih za vse omenjene vsote. Clan vzajemne pomoči lahko dvigne celotno članarino, razen vsote, ki je pogoj za članstvo oziroma najetje kredita (3 mesece).
Ob prekinitvi delovnega razmerja lahko član vzajemne pomnoči dvigne celotno vplačano članarino.
ODREŽI
IZJAVA
Podpisani..........................................s to izjavo potrjujem
svoje članstvo v okviru vzajemne pomoči v delovni organizaciji STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK in se opredeljujem za plačilo članarine, v skladu s sprejetimi pravili blagajne vzajemne pomoči, v višini:
•	članarina — 100,00 dinarjev,
•	članarina — 300,00 dinarjev,
•	članarina — 500,00 dinarjev.
USTREZNO OBKROŽI:
Podpis:	Datum:
Letna seja občinskega sindikalnega sveta
Od 41 vabljenih je bilo na letni pro-, gramski seji občinskega sveta ZSS v Hrastniku samo 29 članov. Ko so sindikalisti pregledovali in ocenjevali delo občinske organizacije v preteklem letu so menili, da še vedno ostajajo razlike med zapisanimi sklepi, stališči in usmeritvami ter njihovim uresničevanjem. Kljub temu, da so delavci hrastniškega združenega dela v letu 1984 dosegli 6,5 % večji fizični obseg proizvodnje, ne morejo biti zadovoljni z ostalimi ekonomskimi kazalci. Materialni stroški so naraščali hitreje kot celotni prihodek.
Pogoji gospodarjenja se zaradi naraščanja cen surovinam in energiji vse bolj zaostrujejo, vse to pa se odraža tudi pri ustvarjanju dohodka in čistega dohodka. Zmanjšujejo se sredstva za akumulacijo, ki je pomemben element dobrega gospodarjenja. Delavci so na letni seji opozorili tudi na vse bolj aktualno in nič več objektivno padanje realnega življenjskega standarda. Astronomsko naraščanje cen, ki jih dnevno potrjujejo politični in izvršilni organi federacije ter republike, pri občanih povzroča veliko nejevoljo.
Med zaposlenimi delavci peša motiviranost za delo, za povečanje storilnosti in izvoza. Besede predsednika hrastniškega izvršnega sveta Leopolda Grošlja, ko je v razpravi dejal: „Izvajanje poslovne politike v letu 1985 je stvar politike organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in tudi te bodo postavljene pred odgovornost. Potrebno je sprejeti čvrste dogovore in sklepe, začrtati plan za naslednje srednjeročno obdobje in vse do leta 2000. Natočiti si moramo precej realnosti in čistega vina.“ Te njegove misli so bile tudi opozorilo za pripravo razvojnih načrtov v prihodnje.
Ne smemo se prepustiti malodušju, ampak krepko zgrabiti za vajeti. Nič nam ne pomaga, če probleme samo razgrinjamo pri belem dnevu, ponoči pa iščemo rešitve v temi.
V razpravah so sodelovali sindikalisti iz ostalih delovnih kolektivov. V trgovini se srečujejo s precej nizkimi osebnimi dohodki, delavci zapuščajo to dejavnost in iščejo delo v drugih delovnih organizacijah, kjer imajo višje osebne dohodke. Rudarji kasnijo z novimi odpiralnimi deli, sicer pa večjih težav z izkopom premoga nimajo. Z obratno ambulanto so zmanjšali bolniški stalež in ga spravili v normalne okvire. V dolski Jutranjki delavke skušajo po svojih močeh uresničiti zastavljene izvozne načrte, pri enoličnem in hitrem, normiranem delu pa jih veliko zboli in prihaja do poklicnih obolenj. Zato si sindikalna or-
ganizacija prizadeva, da bi več napravila za rekreacijo zaposlenih delavk. Sindikat je že ustanovil planinsko sekcijo, večjo pozornost pa bo namenil tudi rekreaciji med delom.
Tudi kemičarji imajo visok bolniški stalež, sindikat je sodeloval pri izpeljavi dogovorov za beneficirano delovno dobo zaposlenih v elektrolizi. To je le nekaj skopih misli iz razprav.
Naš predsednik konference OO ZS Steklarna — Sijaj Janez Cigler je na letni seji vse seznanil s težavami pri proizvodnji, ki jih povzroča zastarela tehnološka oprema, omenil je nizke osebne dohodke, slabosti v delu delegacij in delegatov in nepovezanostjo družbenopolitičnih organizacij znotraj delovne organizacije. Menil je, da mladinska organizacija ni dovolj prodorna, da delavci zanemarjajo njihove pobude. Resnično bo moral sindikat v delovni organizaciji in v občini več pozornosti nameniti tudi mladim, ki vstopajo v sindikalno organizacijo. Na primer, če mladinec vstopi v mladinsko organizacijo, pomeni to zanj nekaj novega, svečanega in nepozabnega. Ce vstopi mlad delavec čez prag delovne organizacije, spozna, da je postal član sindikata šele takrat, ko mu je bila ob izplačilu osebnega dohodka odtegnjena članarina. Vse premalo naredimo za mlade delavce, da bi ti spoznali delo sindikata, da bi mu zaupali, kot najmnožičnejši delavski organizaciji, pomagali in ne bili le številke.
Pozabljamo, da so sindikalne naloge vse tisto, kar je pomembno za delavca — samoupravljalca.
Vojka Povše
V marcu drugače
Da bi lažje premoščali likvidnostne težave, smo se na zadnjih zborih delavcev odločili za spremembo datuma izplačila osebnih dohodkov. Tako bomo odslej izplačevali osebne dohodke trikrat na mesec, in sicer: Tozd Proizvodnja svetil in Delovna skupnost skupnih služb 10., tozd Proizvodnja steklenih izdelkov 15. ter tozda Orodjarna in Energetika, vzdrževanje in transport 20. v mesecu. Ta sklep bomo pričeli izvajati že ta mesec.
Odmevi
Kako si zamišljamo samoupravljanje?
V novemberskem glasilu Steklar je bilo postavljeno vprašanje glede izvajanja ukrepov, ki smo jih sprejeli v septembru, nanašajo pa se na bolj-, še poslovanje, na večjo odgovornost in boljšo disciplino v naši delovni organizaciji.
Kako si zamišlja samoupravljanje disciplinska komisija? Moje mnenje je, da bi bilo bolj umesno vprašanje, kako si zamišljamo samoupravljanje v naši delovni organizaciji. Očitno je mišljeno, da si samoupravljanje razlagamo vsak po svojem okusu, mišljenju in razlagi. Da ne bi bilo dileme! Že pred mnogimi leti smo postavili temelje našemu samoupravljanju, dopolnjevali smo jih z ustavnimi amandmaji in še bolj utemeljili v Ustavi 1974. leta z Zakonom o združenem delu 1976, kasneje v kongresnih usmeritvah zveze komunistov in sindikatov.
Poglejmo kaj o samoupravljanju in o odgovornosti pravi Edvard Kardelj v knjigi Svobodno združeno delo: „Socialistično samoupravljanje je najneposrednejša oblika in izraz boja za svobodo delovnega človeka, za
svobodo njegovega dela in- ustvarjanja, za njegov odločilen vpliv v družbi. Pravico dela z družbenimi sredstvi si pridobi vsak delavec v združenem delu in je podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu. Samoupravljanje je velika pravica in hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samoupravne demokracije vsak človek imeti odgovornost tudi za usodo drugega človeka. Vsaka delavec v tozdu in drugem ozdu ima pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupane mu naloge. Prav tako se je delavec dolžan držati določene delovne discipline. Če delavec ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti bo zato odgovarjal, za neodgovoren odnos do obveznosti, tudi za kršenje delovne discipline mora vsak delavec od nekvalificiranega delavca do direktorja nositi osebno, materialno odgovornost in biti podvržen sankcijam določenim s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom.
Za ugotovljene kršitve delovne discipline oziroma kršitve delovnih dol-
žnosti, kakor tudi za sprejemanje ustreznih ukrepov v OZD je poseben organ — disciplinska komisija, ki je pri svojem delu avtonomna. Pri delu te komisije imajo posebno vlogo sindikati. Ta pravila veljajo za celotno združeno delo in si jih ne more nihče tolmačiti po svoje.“ (konec citata) Sestavni del samoupravljanja je tudi kritika. Seveda moramo jasno ločiti kritiko od kritizerstva. Se posebej morajo biti izpostavljeni kontroli in kritiki samoupravni in poslovodni organi, če se ugotovi, da ne delajo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Ne trdim, da katerikoli organ ne naredi napake, saj končno v teh organih delujejo ljudje s svojimi vrlinami in slabostmi. Zato pa so po ustavi in zakonu še organi višje stopnje, ki morajo morebitno napako popraviti.
V	zadnjem času se v naši delovni organizaciji pojavljajo kritike, nekatere sicer utemeljene, največkrat pa se kritizira vse povprek. Delno zaradi neobveščenosti, delno zaradi nepoznavanja razmer pa tudi zlonamerno.
V	glavnem pa kritizirajo ljudje, ki si domišljajo da so nekaj posebnega in
se smatrajo za nepogrešljive. Kritizirajo brez tehtnega razloga, vidijo le napake drugih, sami pa niso niti najmanj pripravljeni, da bi s svojim zgledom in obnašanjem pomagali k izboljšanju razmer. Če jih kdo opozori na njihove napake, takoj vzrojijo in s svojimi izpadi delujejo celo vulgarno. S tem izkazujejo svoj odnos do kritike, ker si lastijo izključno pravico, da le kritizirajo. S tem izkazujejo svojo samoupravno zavest in svoj moraini'lik.
Jasno je, da je disciplinska komisija takšen organ, ki ni najbolj priljubljen, posebno ne za kršitelje. Njeni izrečeni ukrepi včasih niso všeč tudi predlagatelju. Zagotavljam pa, da disciplinska komisija pri svojem delu izreka ukrepe in jih bo tudi v bodoče izrekala v največji možni meri nepristransko, čeprav bi si posamezniki želeli, da bi bilo drugače. Držala se bo našega pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti in v skladu z njim izrekala ukrepe.
Edi Gorenšek
Delovne obveznosti so kršili...
Disciplinska komisija delovne organizacije Steklarne-Sijaj Hrastnik je na svoji redni seji, 28. 11.1984 obravnavala 11 kršitev delovnih obveznosti. Od tega je 5 delavcev lažje kršilo delovne obveznosti.
Huje so kršili delovne obveznosti naslednji delavci:
Ljutica Buljabašič je 2 krat neopravičeno izostal z dela ter dvakrat zamudil na delo. Izrečen mu je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 3 mesecev in pavšalno odškodnino v višini 200 % povprečnega enodnevnega osebnega dohodka za vsak neopravičeni izostanek.
Radoslav Marin je bil v času bolniškega staleža odsoten z naslova začasnega bivališča ob kontroli kontrolorja bolnikov nadomu, zato mu je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev.
Milenko Odžič ni upošteval zdravnikovih navodil v času bolniškega sta-
leža. Ob kontroli kontrolorja bolnikov na domu je bil odsoten. Disciplinska komisija mu je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev.
Nurka Čatič je od 12. 10. 1984 dalje neopravičeno izostala z dela, zato ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Šemsudin Mešič je neopravičeno izostal z dela. Izrečen mu je disciplinski ukrep javni opomin in pavšalna ocK, škodnina v višini 200 % povprečnega enodnevnega osebnega dohodka. Branka Petrovič je 3 krat neopravičeno izostala z dela. Disciplinska komisija ji je izrekla ukrep javni opomin in pavšalno odškodnino v višini 200 % povprečnega enodnevnega osebnega dohodka za vsak neopravičeni izostanek.
Na svoji redni seji 15. 12. 1984 je komisija obravnavala 19 kršitev delovnih obveznosti. Od tega je 8 delavcev lažje kršilo delovne obveznosti, za 4
delavce pa so postopek ustavili. Huje so kršili delovne obveznosti naslednji delavci:
Dušan Keser je nepravilno vlagal zmes na j-banjo in s tem povzročil materialno škodo. Disciplinska komisija mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 3 mesecev ter povrnitev materialne škode v višini 4.016 dinarjev.
Sulejman Bahtič ni upošteval navodil našega zdravnika v času bolniškega staleža. Ob kontroli kontrolorja bolnikov na domu je bil odsoten z doma. Disciplinska komisija mu je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev.
Slavko Kolačko je neopravičeno izostal z dela. Zaradi ponavljanja istovrstnih kršitev delovnih obveznosti mu je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 3 mesecev in pavšalno odškodnino v višini 200 % pov-
prečnega enodnevnega osebnega dohodka.
Iztok Grahek v času bolniškega staleža ni upošteval zdravstvenih navodil. Ob kontrolorjevem obisku bolnikov na domu je bil odsoten z doma. Disciplinska komisija mu je izrekla disciplinski ukrep preklic pogojne odložitve izvršitve izrečenega ukrepa prenahanja delovnega razmerja.
Jožo Markovič je prišel na delo v vinjenem stanju ter povzročal nered in pretep v delovni organizaciji, zato mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Kati Bukal je neopravičeno odklonila delo kot peta pregledalka na stroju IS-3. Izrečen ji je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 3 mesecev. Ratko Tosič je neopravičeno izostal z dela. Disciplinska komisija mu je izrekla ukrep javnj opomin in pavšalno odškodnino v višini 200 % povprečnega enodnevnega osebnega dohodka.
V katero ambulanto?
Glede na program ukrepov za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni in nezgod v občini Hrastnik so s
1.	februarjem 1985 pristopili k drugačni organiziranosti sprejema pacientov v posameznih ambulantah. Tako bodo iz centralne kartoteke zavarovance in svojce napotili v naslednje pristojne ambulante: AMBULANTA I. — dr. Martin Mlina-rič
Zavarovanci Rudnik Hrastnik, RŠC, RIG — RGD, Geološki zavod, DSSS Hrastnik
AMBULANTA II. — dr. Janja Sto-šitcky
Zavarovanci Steklarna-Sijaj, TKI AMBULANTA lil. — dr. Zlata Kralj Mešana ambulanta za področje-Dola pri Hrastniku in Jutranjke AMBULANTA IV. — dr. Friderik Sten-dlar
Borci NOB, upokojenci in svojci AMBULANTA V. — dr. Elizabeta Paunovič
Za zavarovance vseh ostalih delovnih organizacij (SGP, KOP, STP, Gostinsko podjetje, Osnovna šola, VVZ,
SIS, DPO, SO Hrastnik, Merx in drugi)
Delovniki posameznih ambulant
Ambulanta I. — Vsak dan dopoldne od 6.30 do 12.30, razen v ponedeljek popoldne od 13.30 do 19.30. Ambulanta II. — Vsak dan dopoldne od 6.30 do 12.30, razen v torek popoldne od 13.30 do 19.30.
Ambulanta lil. — Ponedeljek, četrt-
tek, petek od 7. do 14. ure, torek ambulanta ne dela — nujni primeri v ZD Hrastnik, sreda ves dan od 7. do 19. ure.
Ambulanta IV. — Vsak dan dopoldne od 6.30 do 12.30, razen četrtek popoldne od 13.30 do 19.30.
Ambulanta V. — Vsak dan dopoldne od 6.30 do 12.30, razen sreda popoldne od 13.30 do 19.30.
Dežurna služba (nujna ambulantna medicinska pomoč) je vsako noč od 20. do 6. ure, ter neprekinjeno ob nedeljah in praznikih.
Trd šoferski kruh
Šofer, srečno pot!
Kako velika ali kako majhna je naša lepa Jugoslavija, bi nam najlažje odgovorili naši šoferji, saj so jo že vsi kar nekajkrat prevozili po dolgem in počez. Kot velja za dobrega mačka, da vedno pade na noge, tudi če ga vržeš čez streho, velja za naše voznike tovornih vozil, da se enako dobro znajdejo v Beogradu, Splitu, Skopju, Banja Luki, Zagrebu, Ljubljani ali v Hrastniku. Kako tudi ne, kar nekaj jih je, ki že več kot 10 let vrtijo krmila naših kamionov, pa tudi take z 20-letnim stažem imamo.
V poznih šestdesetih letih, ko se je vse skupaj začelo, je bila zadeva sila skromna: TAM, ki je ropotal na vseh koncih, mislim da dva Omova tovornjaka, kombi in izposojeni dve in pbl tonski mercedes, za tiste čase sila imeniten. Povečan obseg proizvodnje je terjal tudi pri odpremi končnih izdelkov napredek, saj smo trgovce že kar navadili, da jim naročeno blago dostavimo takorekoč na trgovske pulte. V zgodnjih sedemdesetih letih so bila nabavljena prva Zastavina dostavna vozila. Očitno so se dobro obnesla, saj jih je danes v našem voznem parku največ — 14, nabavljena v letih 1977 - 1984 (lani kar tri nova). Nekoliko večja so od tistih prvih, njihova nosilnost je 5 ton, vsa opremljena s spojlerji, kar pripomore k zmanjšani porabi goriva. Vseh tovornih vozil je 21, imamo pa še dva IMV-jeva kombija, primerna za drobno nabavo.
Kljub dobro vzdrževanemu voznemu parku, za kar največkrat poskrbijo vozniki skupaj z mehanikom Marjanom kar sami, pa vseeno ni mačji kašelj, če povem, da so v preteklem letu širom po Jugoslaviji prevozili 1.120.951 km in za to porabili 185.578 litrov diselskega goriva.
Sem najraje to, kar sem, saj sem šofer
Pred nekako 10. ali 12. leti je bil šoferski poklic zelo imenitna stvar. Največ prošenj za zaposlitev je bilo prav za šoferje, ta poklic je vabil tudi tiste, ki so sicer delali v kovinski ali polirni-ci bivšega Sijaja. Kako si sicer razlagati, da se je kar 5, 6 fantov odločilo obogatiti svoje znanje na poklicni šoli za voznike motornih vozil. V svoje mreže jih je ujelo veselje do avtomobilskih motorjev in avtomobilov, želja po potovanjih, nekoliko pa morda tudi želja po večjem zaslužku. Nekaj tega z leti zagotovo še ostane, predvsem pa po tisti največji zagnanosti ostane poklic, ki ga radi opravljajo, za katerega je treba veliko dobre volje, potrpljenja in odpovedovanja. Ce jih vprašaš, zakaj so radi šoferji, se kar malo zmedejo. Preprosto všeč jim je, radi so to, in poklica ne bi zamenjali, razen če bi jih v to prisilila bolezen, ki pa jo ti fantje, resnici na ljubo, skoraj ne poznajo. Utrjeni so, da jim bolezen zlepa ne more do živega, odsotek bolniškega staleža je zanemarljivo nizek, tudi fluktuacija še zdaleč ne dosega stopnje v ostalih tozdih.
Večina nas je takih, ki smo najbolj zadovoljni, če se naš delavnik prične ob šestih in konča ob 14. Šoferjev delavnik največkrat ne pozna urnika. Ti-
sti najbolj zagnani, verjeli ali ne tudi taki so, največkrat poženejo svojega jeklenega konjička že v noči z nedelje na ponedeljek, včasih celo v nedeljo pozno popoldne. Za dolgoprogaše je to nekaj tako običajnega, kot npr. za večino od nas, da vsak dan vstajamo recimo ob petih. Do tistega časa, ko nas v ponedeljek zjutraj večina komaj odpre oči, so njihovi tovornjaki že daleč stran od Zagreba, peljejo proti Reki, zavijajo z avtoceste proti Bosni ... Družbo na poti jim dela le glasba iz radia, ki je vgrajen v vseh vozilih.
Bit’ šoferje lepo, čeprav je težko
V času gospodarskega razcveta je bilo povpraševanje po naših izdelkih neprimerno večje, trgovci so naročali dosti več. En tovornjak je bil največkrat namenjen le enemu ali kvačje-mu dvema kupcema. Denarnice so tanjše, temu primerno pa tudi povpraševanje po naših svetilih, zato v skladišču nemalokrat na en tovornjak nalože blago za 5, včasih pa tudi več strank, raztresenih npr. od Beograda do Niša ali od Zadra do Dubrovnika. Večina večjih mestnih središč je zaprta za promet. Znajti se je treba kot veš in znaš, saj dovolilnic za dostavna vozila nimajo. Blago je treba razložiti. V večini prodajaln si lahko sposodiš voziček, če tega ni, je treba kartone znositi, pošiljko pregledati. Veliko časa jim vzame to delo, ki bi ga sicer lahko prebili na vožnji. Koliko bodo dobili v kuverti je namreč odvisno od števila prevoženih kilometrov. Tu ni všteto tudi razkladanje, ki je prav tako zahtevno in odgovorno delo in nemalokrat vzame skoraj toliko časa kot sama vožnja. To jih moti bolj kot dolge kolone na cesti, vrste pred bencinskimi črpalkami v času bencinske krize, kurjenje pod kamioni, ko zmrzne gorivo (letošnjo zimo je bil to precej pogost pojav), to da te na eni sami vožnji ustavi npr. pet prometnih miličnikov in je zaradi nepravilnega delovanja tahografa ali za to, ker so že predolgo sedeli za valonamo (na dan je dovoljeno le 8 ur vožnje) treba seči v žep in plačati mandatno kazen. „Emi-jevci“ iz Poljčan so postopke razkladanja poenostavili. Če npr. dobavnica obsega 20 izdelkov, so kartoni označeni z zaporednimi številkami od 1 do 20 ustrezne barve. Naši šoferji odpremo kontrolirajo po izdelkih. Da so si ti precej podobni, ni treba posebej govoriti. Že majhna zamenjava je lahko vzrok za reklamacijo, če odštejemo možnost, da se po poti kdaj pa kdaj tudi kaj razbije aii da do zamenjave pride že v skladišču.
Pa ti naši šoferji ne vozijo le svetil; nazaj grede so vozila včasih še bolj obremenjena. Povratne vožnje, ki jih še vedno ni toliko, kot bi jih lahko bilo, koristimo največkrat le za svoje potrebe. Običajno le zato, da se prihrani kak dinar, precejkrat pa tudi zato, ker se za določen material mudi in ga je tako mogoče najlažje in pravočasno pripeljati. Nič nenavadnega ni, če na primer koga od njih v eni od
Šofer, pa s rečno pot.
trgovin v Nišu čaka sporočilo, da se naj oglasi še v Sevojnu in naloži cevi. Kamion jim v pravem pomenu besede pomeni drugi dom. Na cesti so praktično 24 ur na dan. Največkrat še noč prespijo v njih. Spanje v spaini vreči ali zavit v odejo na sedežu res ni preveč udobno, pa se kar navadiš, pravijo. Prenočišče v hotelih in motelih je tako drago, da bi bilo skoraj vedno treba k znesku, ki ga povrne DO še kaj primakniti od dnevnice, od katere pa, čeprav poznajo skoraj vse samopostrežne restavracije in poceni gostilne (tiste z golažem, vampi in jetrcami posebno za šoferje), ne ostane ničesar. Časi, ko so si lahko z dnevnico občasno privoščili npr. ovčjo pojedino, bodo ostali le še lep spomin.
Povsem običajno je, če v enern tednu prevozijo Srbijo in Vojvodino, Bosno
in Istro, ali pa morda Dalmacijo in pol Slovenije. Brez napisanih pravil
Naši šoferji odpremo kontrolirajo po izdelkih, a ti so pogosto zelo podobni.
■so si delo med seboj razdelili. Tisti mlajši in zato vzdržljivejši so dolgoprogaši. To pomeni, da na mesec prevozijo tudi 12.305 km, kolikor jih je novembra uspelo Slavku, tudi v juniju in avgustu je bil rekorder z nekaj več kot 11.000 km. Za njim ne zaostajajo dosti Milan, Zoran, Roman, Branko, Andrej, Tomo pa Franci in Bojan.
vsi po vrsti ležali pod avtomobili! Na cesti si pomagamo tudi med seboj. Skoraj ne greš nikamor, da ne bi na poti srečal katerega od kolegov. Ce je treba te „odšlepa“ tudi do domače garaže. V skrajnih primerih po telefonu pokličemo mehanika, saj rezervnih delov res ne dobiš v vsaki trgovini, da jih ne zmanjka tudi v domači
Takole že gre. Na cilju pa vse od začetka. Toda tokrat brez pomoči.
Tisti, ki vozijo na krajših progah, kot so tiste do Zagreba in po Sloveniji, so najpogosteje rezervirane za Ivana. Z milijoni kilometrov, ki jih je prevozil v preteklih 20 letih na dolgih progah, mu ta pravica vsekakor pripada. Lokalne vožnje so Francijeva pristojnost (majhna prednost, najstarejši je med njimi po letih in stažu). Nabavo tega in onega, kar potrebujemo v proizvodnji, gre v Andrejevo delovno področje. Da bodo kooperanti pravočasno dobili material, je Šalije-va skrb. Prevozijo nekaj manj, njihov delavnik pa se kljub temu le redkokdaj konča pred 14. uro. Tudi Tamovi tovornjaki, ki so bili ob združitvi priključeni zunanjemu transportu, redko mirujejo. Potrebe ostalih temeljnih organizacij, pa naj gre za nabavo surovin ali odvoz odpadnega materiala, so take, da je dovolj dela za vseh šest voznikov.
Zdaj na pot brez nezgod
Kamioni so za nas tudi nekakšni barometri. Sicer se redko zgodi, da bi jih med tednom več po cel dan stalo na parkirišču. Ce pa se že, to običajno pomeni, da so naročila zmanjšana, kar pa niti njim niti nam ne prinaša zadovoljstva, saj to pomeni ob mesecu tanjšo kuverto.
Najraje so za volanom, čeprav na vsakem kilometru ceste (v nekateih predelih so zelo slabo vzdrževane) preži nevarnost. Nekajkrat je že kar pošteno počilo, običajno ne po njihovi krjvdi. Doslej so vedno odnesli celo kožo. Tveganje je pač del našega poklica, pravijo.
Tovornjak na poti kdaj pa kdaj tudi odpove, avtomehaničnih delavnic pa tudi ni za vsakim vogalom. „Pa saj ne iščemo njihove pomoči, če to ni nujno potrebno. Oh, kolikokrat smo že
delavnici pa poskrbi Bono“, so mi povedali.
Včasih so se radi ustavljali v Petrolovem motelu v Čatežu, spili jutranjo kavo, kakšno rekli in nadaljevali vožnjo. Stabilizacija je pobrala tudi to majhno navado. Ker pa se — čeprav so delavci enega tozda — bolj malokrat dobijo vsi skupaj, velja nenapisano pravilo, da obvezno ustavijo, če se srečajo daleč od doma. Se že najde prostorček za postanek ob cesti, kratek pogovor, ki razjasni, kaj koga čaka na njegovi strani ceste, kaj je novega doma itd., pa spet nadaljujejo vsak svojo pot.
Čeprav so med njimi tudi navdušeni in dobri smučarji, zime nimajo preveč radi. Poleg običajnih pasti na cesti povzroča še dodatne težave in vedno je treba računati s tem, da boš med ponesrečenci, ki jih vsak dan gledajo na cesti ali ob njej tudi sam, čeprav to misel potiskajo globoko v svojo podzavest. Raje imajo poletje, čeprav je v kabini takrat pogosto bolj vroče kot na plaži. Vožnja v obmorske kraje takrat pomen majhno nagrado. Toliko časa se že najde, da se vsaj malo osvežijo.
Njihovo delo je uigrano kot dober orkester. Čeprav je „dirigent“ Marko — vodja zunanjega transporta v Hrastniku, „igralci“ pa nekje med Triglavom in Gevgelijo. Oni vedo, da vedno lahko računajo na njegovo pomoč, on, da jim lahko zaupa. Če so danes v Titogradu, bodo morda jutri v Baru, pojutrišnjem pozno zvečer ali še bolj verjetno sredi noči pa doma. Tako iz tedna v teden iz enega konca Jugoslavije na drugega. Malo časa ostaja za družino. Naj še kdo reče, da šoferski kruh nima trde skorje, vse bolj se mi dozdeva, da je ena trših.
Joži Umek
Samoupravni akti
Doslej smo sprejeli
Nova organiziranost Steklarne in Sijaja je zahtevala tudi ustrezno ureditev samoupravnih aktov, zato so bile v prvem letu po združitvi precej aktivne družbenopolitične organizacije in samoupravni organi prav na tem področju. Do konca februarja smo prejeli 22 aktov, in sicer: junij, julij 1983
1.	Samoupravni sporazum o združevanju tozd v nove tozd in združitvi tozd v novo delovno organizacijo december 1983
2.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd
3.	Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih po-soiil
4.	Statute tozd in dsss februar, marec 1984
5.	Pravilnik o varstvu pri delu,
6.	Pravilnik o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu, o zaščitnih delovnih oblačilih in obutvi ter službeni obleki in obutvi
7.	Pravilnik o požarni varnosti oktober 1984
8.	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
9.	Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega do-
hodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
10.	Metodologijo z razvidom del in nalog za analitično oceno del in nalog
11.	Pravilnik o normah in normiranju
12.	Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih
13.	Samoupravni sporazum o posebni finančni službi
oktober, december 1984
14.	Pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole tozd in dsss
15.	Pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole delovne organizacije
16.	Pravilnik o popisu oktober 1984, februar 1985
17.	Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti
december 1984
18.	Pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe
19.	Pravilnik o knjigovodstvu februar 1985
20.	Pravilnik o delovnih razmerjih
21.	Pravilnik o delovnem redu
22.	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznotih in odgovornosti delovne skupnosti skupnih služb in delavcev tozd v sestavi delovne organizacije.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ O delu Društva invalidov Hrastnik
Naši dosežki
Letos Društvo invalidov Hrastnik ne bo imelo letne konference, zato bi radi s tem prispevkom člane društva, organizacije združenega dela in občane seznanili z dosežki in delom v društvu.
V	društvu je včlanjeno 506 članov, vendar je še vedno nekaj invalidov izven našega društva. Zato si bomo prizadevali, da tudi te v kar največjem številu vključimo v svoje vrste.
V	društvu je precej težjih invalidov, katerim se bomo v bodoče bolj posvečali kot doslej.
V	letu 1984 je v Zagorju pričela obratovati delavnica pod posebnimi pogoji, v katero je vključenih pet mladih članov. Menimo, da je to lep napredek v prizadevanjih za usposabljanje za delo.
Žal je tudi v našem društvu bolj malo finančnih sredstev. Lani je društvo financiralo posebni socialni program, katerega vrednost je znašala 190.000 dinarjev, za šport in rekreacijo pa je bilo namenjeno 60.000 dinarjev. Ena izmed glavnih nalog društva je skrb za zdravje in boljše delovne pogoje, saj je le-to porok za zmanjševanje invalidnosti. To pa bi morala biti vsakodnevna skrb tudi delovnih organizacij.
Ohrabrujoča je ugotovitev društva, da je vse manj pritožb delovnih inva-
lidov o nepravilnem razporejanju na dela in naloge, manj je tudi pritožb pri odmeri razlike osebnega dohodka zaradi invalidnosti. Še nekaj let nazaj je bil to zelo pereč problem invalidov, kaže pa, da se stvari le urejajo v obojestransko zadovoljstvo.
Ob novem letu smo nekaj revnejših članov tudi obdarili. To so nam omogočile organizacije združenega dela pa tudi posamezniki. Zato se jim prav iskreno zahvajujemo. Seveda pa ob društveni dejavnosti ne smemo prezreti naših poverjenikov, saj imajo prav ti zelo veliko zaslug za uspešno delo društva. Ne bo odveč, če omenimo še uspešno sodelovanje Društva invalidov s športnim društvom Invalid Hrastnik, kajti precej invalidov se ukvarja s športom in rekreacijo. za v bodoče smo si zastavili organizacijo raznih športnih tekmovanj, seveda ob pomoči športnega društva. Tako bomo lahko dosegli boljše sodelovanje obeh društev, predvsem pa poskrbeli za razvedrilo in fizično krepitev invalidov. Ob koncu bi še opozorili, da ima naše društvo uradne ure vsako sredo od 16. do 18. ure. Želimo si, da bi se jih v naše društvene dejavnosti vključilo kar največ.
Karli Grčar
Iz naše krajevne skupnosti	Naši obrazi
Zimsko veselje Ana Rome
Tudi tri in štiriletniki so pozorno sledili navodilom učitelja smučanja
Vprašanje, kako naj otroci izrabijo prosti čas zimskih šolskih počitnic, tudi v krajevni skupnosti Steklarna ne prepuščamo več naključju. Po bogatem programu in prav takem odzivu v lanskih počitnicah, je dlruštvo prijateljev mladine tudi v letošnjem letu pripravilo pester program, namenjen otrokom v poživitev zimskih dni.
Tudi snežne razmere so nam bile, predvsem prvi teden, naklonjene. Tako smo lahko realizirali začetni smučarski tečaj, kar zraven domov, na klancih v naselju Podkraj. V popoldanskih urah se je smučarskih veščin ves teden učilo pri Robiju, Vinku, Mateju in Dragu 15 fantov in deklet, vse od 3. letnikov naprej, ki so prav tako kot ostali, v svoji skupini poslušno sledili navodilom svojega tovariša.
Za sprehode, čeprav se zaključijo s sankanjem, še nismo bili najbolj zagreti, kar je dokazala nekoliko šibkejša udeležba izleta v Prapretno. Škoda — za vse tiste, ki jih ni bilo zraven, saj je bil dan lep in sončen! Sprehod od Križišča, kjer smo se zbrali otroci in mame, pa do Prapretna, je mimogrede minil. Še najmlajši otroci sojo pridno ubirali peš navkreber. Na cilju so nas pričakali gostoljubni Prapre-čani, lahko smo se okrepčali s čajem, nato pa smo se s sanmi pridružili njihovemu zimskemu veselju. Družba, spuščanje po bregu, nas je tako premotilo, da bi kmalu pozabili, kako so pozimi krajši dnevi in da nas čaka še pot do doma.
Tudi hrastniški vrtec nam ni še nikoli odrekel sodelovanja, če smo ga zaprosili zanj. Tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili s pomočjo tovarišice Nuške uro pravljic. Prijazni ribiči so nam odstopili popoldne dvorano svojega doma in ob gorki peči so se mali nadobudneži ob prijetnem tovarišici-nem glasu prepustili svetu domišljije, na koncu pa so svoje vtiste prelili še na papir. Nastale so prav ljubke risbice, z veselimi sneženimi možmi in mnogo snega.
Narava pa je glede snega menila drugače in vzela naš program malce tudi v svoje roke. Tako smo ob nenadni, zato pa koreniti odjugi, morali odpovedati smučarsko tekmovanje. Zamislili smo si namreč, da bi preživeli en dan v Gorah, se nasmučali, organizirali tekmovanje ter se nato pokrepčali in poveselili še v planin-
skem domu. Skratka, za vse bi bilo poskrbljeno, če ...
Nagrade in dobre ideje za uresničitev tekmovanja smo tako shranili za pozneje in res se nam je sreča februarja še enkrat nasmehnila, tako da se nas je kar lepo število zbralo na Polhovem. Bil je lep, sončen dan, otroci so se v 4 starostnih skupinah spustili po strmini in se preizkusili med vratci. Bilo je nekaj smole, veliko poguma, požrtvovalnosti in dobre volje, pa tudi kakšen izpad, kar vse skupaj se je prevesilo v nadvse dober konec.
Pod streho pa smo spravili vse ostalo, kar ni bilo odvisno od snega. Tako lahko vedno računamo tudi na brodarsko društvo, da nam bo posodilo prostore. Tudi letos je bilo tam tekmovanje v pikadu. Spretnosti in nespretnosti v zadevanju tarče je spremljalo prisrčno otroško vzdušje, na koncu pa smo podelili še skromne, a za šolarje praktične nagrade. Za konec, zadnji dan počitnic, smo se dobili kar v kinu — za 7. in 8. 'vrsto smo se dogovorili, na rednem sporedu pa so bile risanke. Tako se nas je zbralo več tudi iz naše krajevne skupnosti, da smo šli še v kino, med sabo smo se v številnih prireditvah že uspeli bolje spoznati, tega nedeljskega dopoldneva pa smo se skupaj nasmejali vragolijam Toma in Jerija, ki se jih otroci nikoli ne naveličajo. Počitnice so otrokom verjetno hitro minile, prav tako pa tudi vsem tistim, ki smo v okviru društva prijateljev mladine in njegovega izvršnega odbora razmišljali, kako bi jih čimbolj popestrili. Zato je tudi priložnost, da se zahvalim vsem, ki vam ni bilo škoda časa in truda zato, da ste pomagali ustvariti in uresničiti naš program vsem, ki ste v njem sodelovali. Dobro pa bi bilo zaključiti z željo, da bi bil tudi odziv v bodoče pri takih programih dober, da bi bilo več medsebojne vzpodbude. In čeprav smo v krajevni skupnosti Steklarna res razpotegnjeni po dolgem in ozkem kosu naše doline, ne bi to smel biti razlog in opravičilo za našo pasivnost. Cesa pa bodo deležni otroci, je zlasti pri tistih manjših, pa tudi ostalih, odvisno tudi od staršev in njihove pripravljenosti za to, da se iztrgajo iz pasivnosti in se nam pridružijo. Pridite torej vsekakor tudi prihodnjič in pritegnite še druge!
Predsednica IO DPM v KS Jasna Rižner-Kosm
Ime v naslovu smo zapisali uradno, tako kot je zapisano v matičnih knjigah. Toda za sodelavce, prijatelje in sploh vse, ki jo poznamo, se z njo srečujemo, je preprosto le Anča. In če Anča ne bi bila Anča, ob srečanjih in pogovorih z njo nikoli ne bi občutili tiste prijetne domačnosti in neposrednosti, kot jo sicer občutimo. Kemija ji je bila pri srcu že v osnovnošolskih klopeh, zato za odločitev, kaj početi v življenju, s čim si služiti kruh, ni bilo treba veliko razmišljati. Ko se je njeno šolanje na ljubljanski srednji tehniški šoli prevesilo v drugo polovico, je že razmišljala o novi, življenjsko pomembni odločitvi. Leto dni po končani šoli se je dokončno odločila. Ljubezen, ki se je rodila že v šolskih klopeh, je dobila svoj epilog pred matičarjem; izrečeni „da“ pa ji je narekoval še naslednji korak: preselitev iz rojstnega Kranja v našo dolino.
Na prve dneve v Hrastniku ima lepe spomine. Če je tedaj v Kranju že bilo čutiti mestno odtujenost, tega v Hrastniku še niso poznali. „Vedno se rada spominjam tistih dni. Ali ni lepo prosto popoldne preživeti s prijatelji, se poigrati s svojimi in njihovimi najmlajšimi? Spominjam se tudi poti na delo in z dela,“ pripoveduje. Nič ni bilo težko prehoditi peš vso pot z Rudnika do Steklarne (takrat pač niso vozili avtobusi tako kot danes), kajti prehodili smo jo neštetokrat skupaj, s prijatelji.
V letu 1956 se je prvič srečala s kolektivom Steklarne. To leto so tu tudi prvič zaposlili kemijske tehnike. Za začetek le dva. Delo v starem laboratoriju je bilo prilagojeno potrebam tedanje, izključno ročne proizvodnje. Se pa je temeljito spremenilo, ko so dobili avtomatske stroje. „Takrat smo tudi laboratorij nekoliko posodobili. Ko pa smo dobili še Spektrofotometer — to je bil za tisti čas višek napredka smo pričeli tudi s takimi analizami, o katerih smo pred tem lahko le razmišljali,“ se spominja Anča.
Za njo so skoraj tri desetletja dela. V tem obdobju je delala tako rekoč vse, kar se v tem laboratoriju lahko in mora opraviti. Tri desetletja dela pa niso le delo in čas, temveč tudi bogate delovne izkušnje, ki še kako prav pridejo, dragocene so za njene sodelavce, ki jih vodi, ali kadar je treba opraviti kakšno posebno zahtevno analizo. Tako na svoj način dodaja prispevek k našemu skupnemu delu.
Ta najin razgovor je bil nekakšen sprehod med laboratorijskim delom in njenimi sodelavci. Hkrati je bila to priložnost spoznati delo v tem kotičku tovarne. Takole nam je pripovedovala:
„Tukaj opravimo analize vseh surovin, ki pridejo v tovarno. Za vsak vagon kremenčevega peska ugotavljamo, kakšna je njegova granulacija, kolikšna je vsebnost železa (Fe203) in vlage. Potem so tu še vse druge surovine, ki jih uporabljamo za steklo: soda, pepelika, marmor itd., ki jim prav tako kontroliramo vlago in ugotavljamo njihovo kemijsko či-
Ana Rome (foto: B. Klančar)
stost. A tudi potem, ko že po predpisanih recepturah vzmesarni pripravijo zmes, le-to še enkrat preverimo, kajti lahko bi prišlo do česa nepredvidenega in posledice bi bile tu. Med analizami, ki jih opravljamo, je tudi vsakodnevna analiza gostote stekla. Homogenost stekla je še posebej pomembna v avtomatski predelavi steklene mase. Ce se spremeni gostota stekla, pomeni, da se je spremenila tudi kemijska sestava stekla. To je hitra fizikalna metoda za posredno ugotavljanje homogenosti stekla. Poleg teh analiz opravljamo še kompletne kemijske analize vseh stekel za avtomatsko proizvodnjo. Predvsem za embalažo farmacevtske industrije je pomembno vsak dan sproti ugotavljati hidrolit-ski razred stekla (penicilinke).
So pa tudi primeri, ko moramo iz vzorca izdelka (ki ga je na primer posredoval kupec) ugotoviti, kakšna je njegova kemijska sestava, s čim je obarvano in morda še kaj. Marsikdaj, če se pojavljajo v steklu kamenčki, je treba ugotoviti vzrok zanje.
Vzroki pa so lahko različni.
V mozaik vsakodnevnega dela sodi tudi kontrola trdote vode iz strojarne, ki služi za ohlajanje elektrod, saj taka voda ne sme vsebovati kotlovca. Tu so še zelo pogoste analize dimnih plinov, zato da bi lahko hitro in ustrezno ukrepali, če bi ugotovili slabo izgorevanje zemeljskega plina. Večkrat je treba opraviti še druge podobne naloge, ki so sicer občasne, a jih znajo razvozlati Je kemiki.,,
Osem ur je minilo in z nami je ostala Ančka brez belega laboratorijskega plašča. Tisti dan je bila sobota in neizmerno se je veselila, ko je odhajala proti domu. Spet bodo vsi skupaj doma: sin, ki si na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko nabira znanje, da bi kasneje poveljeval računalnikom, svoj prihod je najavila tudi hčerka z možem in malim Markom, ki bo seveda „ta glavni“. In najbrž je tisto popoldne spet pomislila na tisto, kar mi je nekoč dejala: „Vsako obdobje življenja s seboj nosi nekaj lepega.“
Mili Kobal
MAREC
1985

zveza socialistične mladine steklarne-sijaj hrastnik
Priprave na M DA in LMDA v letu 1985
Pred novimi akcijami
Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Hrastnik pri je na svoji seji 12. februarja 1985 sprejel program dela centra in osnutek programa lokalnih delovnih akcij, ki jih bomo opravili v okviru občinske konference ZSMS Hrastnik. Opredelili so tudi novo obliko dela LMDA — tako imenovane tabore. Z informiranjem in evidentiranjem bodo člani centra začeli že v teh mesecih, in sicer:
•	evidentiranje prijavljenih v MDB 3. julij
•	za republiško MDA Brkini 85, ki se jo bo v drugi izmeni udeležila tudi občinska brigada
•	pripravili bodo razstave o MDP, na katerih bodo predstavili fotografije iz prejšnjih MDA
•	ponovno bodo obudili delo kluba brigadirjev veteranov ter jih poskusili ponovno vzpodbuditi k aktivnemu delu na področju MDP.
Nova oblika LMDA, to so tabori, je najmanj dvodnevna akcija, kjer se življenje in delo odvijata na terenu. Program dela obsega dopoldansko delo na trasi, popoldan pa so predvidene prostovoljne dejavnosti, ki jih izbira vodstvo, udeleženci pa izbirajo tisto, kar jih najbolj zanima. V to bodo vključene tudi zanimive teme s
področij npr. mirovnih gibanj, ekoloških tem, aktualnosti s področja notranje in zunanje politike SFRJ, SLO in podobno. Kulturno zabavni del življenja bo še posebej razgiban, saj ga bodo s svojimi idejami pripravljali udeleženci tabora sami, sicer pa bo mogoče izbirati že iz prej pripravljenega programa (ansambel, kantav-torji, gledališka skupina, folklorna skupina, break dance itn.) Življenje in delo bo organizirano na demokratičen način. K delu bodo povabljeni krajani krajevne skupnosti v kateri bo tabor.
Naj vas še seznanimo z osnutkom programa na lokalnih MDA in taborih. Občinska konferenca ZSMS je poslala v vse krajevne skupnosti dopis, s katerim smo želeli izvedeti na katerih lokalnih mladinskih delovnih akcijah bi lahko sodelovali. Prejeli smo nekaj ponudb, in sicer:
—	v KS Rudnik holtikulturno urejevanje stanovanjske soseske na Logu
—	KS Steklarna, ureditev otroškega igrišča v Podkraju in očiščevalna akcija proti vrtcu
—	v KS Dol ureditev okolice v soseski Trg borcev NOB
—	v Krnicah — Savna peč zaključna dela na trasi vodovoda
—	na Kovku pomoč pri gradnji vodovoda za Kupško vas
—	v KS Čeče ponudbo za urejanje krajevnih cest in športnega igrišča
—	SKIS je ponudil LMDA za ureditev parka pod dijaškim domom in zasaditev 88 dreves, ter čistilna akcija
Delovne tabore naj bi organizirali na Kalu in Kopitniku, kjer bi pomagali pri čiščenju pašnikov za pašno skupnost, na Kali bi tudi pogozdovali in mogoče uredili okolico planinskega doma. V programu je tudi raziskovalni tabor s področja ekologije — onesnaževanje zraka ali vode v Hrastniku ter mogoče zgodovinsko-arheološki raziskovalni tabor, na katerem bi obdelali arheološke znamenitosti.
Pri občinski konferenci ZSMS Hrastnik torej pripravljajo dve brigadi za letošnje leto, in sicer MDB 3. julij in Pionirsko brigado, ki naj bi sodelovala na zvezni MDA Goričko 85.
To naj bi bile začetne informacije o delu centra za MDA. Tako kot v občinski konferenci, pa se vneto pripravljajo na MDA tudi mladi Steklarji. Z MDB Steklar JU bomo tudi letos sodelovali na zvezni akciji.
V soboto, 16. februarja 1985 je bil v Hrastniku v PD Gore akcijski odbor Steklar JU, na katerem so se pogovarjali o smernicah dela te brigade in sprejeli naslednje sklepe:
•	Osvojili so Pravilnik o delovanju in poslovanju odbora, pokrovitelja MDA in MDA Steklar JU
•	Ker Samobor ni sposoben organizirati akcijo, bo pokroviteljstvo prevzelo Skopje, ki proslavlja 30-letnico
•	Akcija naj bi zato bila nekje v Makedoniji, dokončno se bodo dogovorili aprila na akcijskem odboru v Zaječaru
•	Člani AO iz Rogaške in naše sredine so zadolženi za to, da v to akcijo vključijo tudi Steklo Slovenska Bistrica in Steklarno Hrpelje
Na sestanku so se pogovarjali tudi o delu mladinskih organizacij, tako na področju kulture, športa in politike. Skratka, sestanek je rodil sadove, na nas mladih je sedaj, da se vključimo iz našega okolja v mladinsko delovno akcijo Steklar JU. Več informacij pa bomo objavili v naslednji izdaji glasila.
ag
Steklarski Komet
Ne bo dolgo, pa bo naokrog leto, odkar smo v Hrastniku dobili novo vokalno instrumentalno skupino z imenom Komet. Marsikdo med nami jih pozna, saj so fantje zaposleni v naši delovni organizaciji Steklarna — Sijaj Hrastnik. Prav to pa nam je v uredništvu našega lista Glas mladih dalo zamisel, da bi se pogovorili z enim
članom ansambla.
Za kratko zgodovino smo poprosili Aleša Volaja, ki nam je povedal, da se že dolgo ukvarja z glasbo in mu ta pomeni del življenja v prostem času. Povedal nam je, da se je skupina oziroma ansambel sestal prvič nekje v začetku aprila 1984. Pohajkovanje in lenarjenje ob prostem času so Jože
Šubi, Aleš Volaj, Stanči Bregar, Branko Kastelic in Anđelko Kelek zamenjali za sobico, ki jo imajo pri Lo-garčku nad gostilno. V prvih mesecih je namesto Anđelka igral kitaro Damjan Pepelnjak, ki pa je ansambel zapustil. Njihova glasba je za staro in mlado, kot prvi Aleš, od narodno zabavne glasbe do vseh popularnih uspešnic, ki jih vrtijo po radiu in televiziji v zadnjem času. Najraje pa se ukvarjajo z rock countryjem, to je glasbena zvrst, ki je pri srcu vsem članom ansambla. Od septembra do januarja, ko jih je zapustil Damjan, so igrali samo štirje. Najbolj pogosteje so nastopali na Mrzlici, v Trbovljah na Kleku, v sodelovanju s Svobodo I Hrastnik v Rimskih Toplicah in v zadnjem času, med pustovanjem na Dolu. Zaradi velikih stroškov, ki jih imajo z opremo, pa fantje radi zaigrajo tudi na kakšni ohceti. Zaenkrat še samo premišljujemo o samostojnem koncertu, saj bi potrebovali ogromno, če bi hoteli pripraviti uro in pol programa, ki naj bi zadovoljil zahtevno hrastniško občinstvo. Trenutno imajo probleme z registracijo in najbolje jim kaže pri Harmoniji v Mariboru (o.p. združenje glasbenikov).
Za to bodo fantje potrebovali novo ime, ki ga že iščejo. Mogoče pa jim bo kdo od nas pomagal. Vsak predlog, je povedal Aleš, bo dobrodošel. Človek bi pomislil, da pri ustanovitvi ansambla ne potrebuješ administrativne vojne, toda tudi tu je žal tako. Ce nisi registriran pod okriljem kakšne organizacije ali društva, si pač „privatnik“, in ti od nastopa odtrgajo krepke procente za davek. Skratka, problemov je veliko, vaj tudi, saj, če se hočeš naučiti novo pesem, potrebuješ kar veliko prostih uric, da nazadnje izpade kot verna kopija originala. Vendar smo prepričani, da bodo ti mladi fantje, polni elana, uspeli. Na koncu nam je Aleš še zaupal, da na ta način tudi dokazujejo starejšim ljudem, da se mladi zanimamo za kulturo, šport, politiko in da nam ni le za gostilne in pohajkovanje po cesti. Pač na drugačen, na svoj način izražamo v našem času svojo dejavnost, angažiranost in življenje.
Naj dodamo le še to: „Kdor poje, zlo ne misli...“ Želimo jim še veliko pevskih dni in mogoče čez kakšen mesec ali dva tudi samostojen koncert.
AG
O samostojnem koncertu tudi razmišljajo.
Na izletu
Mladinska organizacija Steklarna — Sijaj Hrastnik je v soboto, 23. februarja 1985 organizirala v sodelovanju z Integralom izlet v Kranjsko goro. Prijavilo se je 47 mladih iz našega okolja, vendar pa smo ob odhodu ugotovili, da nekaterih prijavljenih ni bilo. Ne vemo, kaj je bil temu vzrok, mogoče jih je premamil spanec ali kaj drugega. Skratka lahko jim je žal, da niso bili zraven.
Po odhodu ob 6. uri zjutraj nas je pot vodila od Hrastnika proti Trojanam, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico in mogoče cigareto. Prijetna vožnja, čeprav za nekatere fante, ki si želijo hitre vožnje prepočasna, nas je preko Domžal, Brnikov in Je-
senic vodila v Kranjsko goro. Kot naročeno se nam je z neba smehljalo sonce in vedeli smo, da nas čaka nepozaben dan na planotah Kranjske gore. Tja smo prispeli ob pol deseti uri. Večina nas je imela s seboj smučke, ki smo jih naložili na ramo in pohiteli proti hišicam, kjer so prodajali karte za žičnice. Naj vam omenim, da je dnevna karta za vsa smučišča vključno z Vitrancem stala 650,00 dinarjev. Ce razmišljamo o tem, niti ni tako poceni. Sicer pa smo v sedanji situaciji navajeni vsega. Vabile so nas poledenele, pa vendar s soncem obdane smučarske strmine. Večina nas je uživala ob smučanju po strminah, nekateri pa so si vzeli čas in se povzpeli na vrh Vitranca ter
uživali ob lepotah naših gora. Vsi, ki niso imeli smučk, so si ogledali tekmovanje za svetovni pokal v akrobatskem smučanju. Ker je v petek odpadel tako imenovani freestyle, je bil na sporedu vzporedno z baletom. Vragolije, ki jih ustvarjajo ti mladi fantje in dekleta po snegu, ti v kri poženejo kar nekaj straha, kajti skoki čez skakalnico niso mačje solze. Moram priznati, da moraš za takšne vragolije imeti tudi precej talenta. Poleg tega tekmovanja so na planotah Kranjske gore bile tudi razne sindikalne tekme delovnih organizacij iz vse Slovenije. Skratka, bilo je veliko ljudi, ki so se tako kot mi, odločili dan preživeti na zraku v naravi. Toda vsakega dneva je enkrat konec. Ko je
ura kazala 5 popoldan smo se odpravili proti domu, vsi dobre volje, saj nas je na vožnji zabavala tudi glasba. Po celodnevnem miganju, se je v vsakemu od nas oglasil tudi želodec. Ko smo se vračali proti domu, nas je pot peljala do Vidrge, kjer smo napolnili želodce in zapeli nekaj pesmi. Prijetno utrujeni smo se okrog 10. ure zvečer vračali domov in verjamem, da je v vsakemu od nas še dolgo ostal spomin na lep izlet.
Ob koncu morda še to, da je res koristen in prijeten takšen izlet. Vsem, ki jih ni bilo, pa želimo, da bi se nam priključili na naslednjem izletu. Seveda ne letos, ampak prihodnje leto.
AG
Ob 8. februarju
8. februarja zjutraj smo kar na hitro posedli in začeli z delom. Uredniški odbor je zbiral prispevke za razredno glasilo, nekateri so urejali stenčas, drugi spise o običajih in navadah. Naslednjo uro se je začelo zares. Svoje izdelke so oddelčne skupnosti predstavile druga drugi. Osmošolci smo kulturni program združili. Mislim, da sta se oba oddelka potrudila, vsekakor pa bi morali večjo pozornost nameniti branju sestavkov.
Tudi letos smo slovenski kulturni praznik počastili s proslavami po vsej Sloveniji, na naši šoli pa smo imeli ta dan posebne oblike dela. Že nekaj dni prej smo se učenci vneto pripravljali. Zbirali smo starinske predmete, pisali o življenju ljudi v starih časih ter pripravljali programe za predstavitev.
Razstava
starinskih
predmetov
Ob 8. februarju — kulturnem prazniku smo pripravili razstavo starinskih predmetov v zbornici. Mize so krasili različni likalniki na oglje ali z železnim vložkom, mlinčki za kavo, starinske ure, priprave za pranje perila, pa tudi star denar, rudarske svetilke in petrolejke. Poleg številnih kuhinjskih pripomočkov, jedilnega pribora, železnih in lončenih posod je bil razstavljen tudi „moški gvant“. To je bila praznična obleka in jo je moški oblekel samo v nedeljo, ko je šel k maši. Ogledali smo si tudi kolovrat za prejo volne. Nedaleč stran od starih kovancev, papirnatega denarja in delovnih oblek so ležale stare bukve, spričevala, listine, krstni in rojstni listi in še marsikaj, o čemer mladi vemo zelo malo. Razstavo smo si z zanimanjem ogledali. Pohvala velja vsem organizatorjem in učencem, ki so zbrali toliko starinskih predmetov.
Ksenja Hafner, 6.b Osnovna šola
narodnega heroja Rajka Hrastnik
Tretjo učno uro je bil časopis že skoraj nared. Še to in ono, pa likovna oprema in naslovna stran. Končano! Naši razredni časopisi so zagledali beli dan. Potem smo zapeli nekaj ljudskih pesmi, nato pa odšli na ogled razstave starinskih predmetov. Star denar, knjige, tehtnice, kolovrati, ure, dokumenti, obleke, pribor, likalniki in še marsikaj.
Člani KD Mladost so kulturni dan preživeli na drugačen način. Svoje delo so prikazali v delovnih organizacijah in v dijaškem domu.
Menim, da smo ob 8. februarju lepo pokazali svojo ustvarjalnost in prizadevnost.
Erna Klanjšek, 8.b Osnovna šola Narodnega heroja Rajka HRASTNIK
Kako pomagam staremu atu
Moj stari ata je že upokojenec. Vendar pa še vedno poprime za delo. Dela sode, čebre, grablje in še marsikaj drugega. To delo opravlja že od mladih nog. Izpopolnjeval se je kar sam. Kadar dela čebre, mu pomagam. Najprej nastaviva obroč, drživa ga v zraku, potem posebej obdelane deske postavljava tesno drugo ob drugo. Dodava še tri ali štiri obroče, odvisno od velikosti... in čeber je postavljen. S tem pa še ni dokončan. Potrebno je še veliko truda, preden je povsem gotov. Včasih se nama podre, če sva premalo pazljiva.
Se največkrat mu priskočim na pomoč, ko žaga vratca za sode. Na obdelano desko na sprednjo in zadnjo stran nariše vratca. Ta morajo biti odžagana naravnost. In ker od spredaj zadnje strani ne vidi, gledam jaz, ali žaga prav. Vratca so na vrhu zaobljena, zato jih mora žagati najprej z ene, nato pa še z druge strani. Največkrat je z mojim delom zadovoljen in me pohvali.
Tatjana Alauf, 8.a
Kino predstave
Filmski program za obdobje od 15. 3. do 15. 4. 1985
Kino „Delavski dom“ Hrastnik
CONAN, amer. spektakel, predstave v soboto. 16. 3., nedeljo, 17. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 18. 3. ob 19. uri.
TOOTSIE, amer. komedija, predstave v sredo, 20. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 21. 2. 1985 ob 19. uri.
SREČNI LUKEC IN ÒRATJE DALTON, franc, risanka, matinejski predstavi v soboto, 23. 3. in v nedeljo, 24. 3. ob 10. uri.
LE BOG OPROŠČA, ital. vestern, predstave v soboto, 23. 3. in v nedeljo, 24. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 25. 3. ob 19. uri.
TOPLA BRATCA, ital. komedija, predstave v sredo, 27. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 28. 3. ob 19. uri.
ZMAJ BRUCE LEE, hongkong. kunf-fu, predstave v soboto, 30. 3. in v nedeljo, 31. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 1. 4. ob 19. uri.
PORKYS, amer. komedija, predstave v sredo, 3. 4. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 4. 4. ob 19. uri.
POSEBEN PES ČUVAJ, angleška komedija, matineje v soboto, 6. 4. in v nedeljo, 7. 4. ob 10. uri.
ROPARJI SVETE GORE, ital. avanturistični, predstave v soboto, 6. 4. in v nedeljo, 7. 4. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 8. 4. ob 17. uri.
ANNIE, amer. drama, predstava filmskega gledališča v ponedeljek, 8. 4. ob 19. uri.
KAKRŠEN DEDEK, TAKŠEN VNUK, jug. komedija, predstave v sredo, 10. 4. ob 17. in 19. uri ter v četrtek, 11. 4. ob 19. uri.
TIHI BES, amer. karate, predstave v soboto, 13. 4. in v nedeljo, 14.4. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek, 15. 4. ob 19. uri.
Kino Dol pri Hrastniku
SEDEM GLADIATORJEV, amer. spektakel, predstavi v soboto, 16. 3. ob 18. uri in v nedeljo, 17. 3. ob 17. uri.
BOJEVNIKI SHAOLINA, hongkong kunf-fu, predstave v soboto, 23. 3. ob 18. uri in v nedeljo, 24. 3. ob 17. uri.
SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON, franc, risanka, mladinska predstava v nedeljo, 24. 3. ob 15. uri.
BANANA JOE, ital. komedija, predstavi v soboto, 30. 3. ob 18. uri in v nedeljo, 31. 3. ob 17. uri.
EDINI MOŠKI NA SVETU, amer. erotični, predstavi v soboto, 6. 4. ob 18. uri in v nedeljo, 7. 4. ob 17. uri.
POSEBEN PES ČUVAJ, angl. komedija, mladinska predstava v nedeljo, 7. 4. ob 15. uri.
BANDIT V TEKSASU, amer. akcijski, predstavi v soboto, 13. 4. ob 18. uri in v nedeljo, 14. 4. ob 17. uri.
Rekreacijski dan
akrobatskega smučanja in da gleda akrobatske skoke. Seveda v večini primerov ponesrečene. Vendar so gledalci in tekmovalci spodbujali vsakega padlega tekmovalca, da se je pobral in nato z majhno zamudo odpeljal progo do cilja.
Po veleslalomu je bilo tekmovanje v biatlonu. Tu so morali tekmovalci presmučati do strelišča, izstreliti 3 strele z zračno puško, nato pa od-smučati do cilja. Zadnje tekmovanje pa je bila vožnja na avtomobilski zračnici. Morda za gledalce tudi najbolj atraktivna, vendar pa nam jo je zagodel premehak sneg.
Po končanem tekmovanju smo se zbrali v domu, kjer so se okrepčali in slišali razglasitev rezultatov. Najboljšim tekmovalcem v posameznih di-sciplinahn so bila podeljena priznanja.
Na koncu naj povemo še tole. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli v Gore in se tekmovanja udeležili, kajti ni bil namen tega dne samo tekmovati. Namen je bil zvabiti čimveč ljudi v naravo, na sonce in sneg, kjer za nekaj uric pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja. Mislim, da smo v tem delno uspeli, vsaj tako lahko sklepamo po izjavah udeležencev ob zaključku.
Želimo, da bi s to tradicijo nadaljevali, vendar bi radi, da bi se v prihodnje tega rekreacijskega dne udeležili v večjem številu, predvsem mlajši člani našega tozda.
Tekst: Pripravljalni odbor Foto: B. Klančar
Rezultati tekmovanja!
Starost do 30 let Veleslalom
1. Janko Dolinar, 2. Jani Brekah in 3. marko Kauzar.
Biatlon
1. Jani Brekan, 2. Marko Kavzar in 3. Marjan Pušnik.
Zračnica
1. Marjan Pušnik, 2. Danilo Jazbin-šek in 3. Jani Brekan.
Kombinacija
1. Jani Brekan, 2. Marjan Pušnik in 3. Marko Kauzar.
30—40 let Veleslalom
1. Branko Šalamon, 2. Franc Koritnik in 3. Brane Sebasu.
Biatlon
1. Branko Salamon, 2. Rudi Beraus,
3.	Brane Sebasu.
Zračnica
1. Brane Sebasu, 2. Franc Koritnik in 3. Branko Šalamon.
Kombinacija
1. Branko Salamon, 2. Brane Sebasu in 3. Franc Koritnik.
Nad 40 let Veleslalom
1. Jože Guzaj, 2. Ignac Jeršin, 3. Pavel Bauerheim.
Biatlon
1. Ignac Jeršin, 2. Jože Pavlič in 3. Jože Guzej.
Zračnica
1. Pavle Bauerheim, 2. Ignac Jeršin in 3. Jože Pavlič.
Kombinacija
1. Ignac Jeršin, 2. Jože Guzaj, in 3. Pavle Bauerheim.
V tozdu Energetika, vzdrževanje in transport vsako leto že tradicionalno pripravimo v zimskem času dan smučarjev, če je le dovolj snega.
Tudi potek tekmovanja je že nekaj let isti. Tekmovalci tekmujejo v veleslalomu, v biatlonu in v vožnji z zračni-co.
Že po lanski analizi tekmovanja je bilo rečeno, da naj bi v prihodnje za tekmovanje izbrali smučišče z urejenimi in utrjenimi progami, da bi bili na progi sami „jogiji“, za vse tekmovalce vsaj približno enaki. Da bi bila proga tako primerna za dobre smučarje in tudi za nas, ki smuči natank-nemo samo enkrat na leto za naše tekmovanje.
Ko pa smo letos videli, koliko denarja imamo na razpolago in glede na naša stabilizacijska prizadevanja, smo se hočeš — nočeš morali zopet odločiti za Gore, ker so najbližje in za zaposlene v naši delovni organizaciji tudi najbolj „domače“ smučišče. Tako smo se v nedeljo, 24. 2.1985 zopet zbrali pred našim' domom v Gorah. Ob 10. uri je bila proga za veleslalom postavljena in pripravljena čakala na prvega tekmovalca. Seveda so si tekmovalci progo najprej ogledali in slišati je bilo nekaj zelo zanimivih komentarjev. „Madona, je proga zaklana!“ „Poglej! Tištale vrata so prava past!“ Pa tudi dialogi med tekmovalci so bili zanimivi:
„Le ahti, kako boš pelu, da te ne bom preveč napral.“ Videlo se je, da so tekmovalci pripravljeni sodelovati in zmagati.
Tekmovanje je potekalo po pravilih smučarskih tekem za svetovni pokal. Tako je šel na drugo progo najprej tisti, ki je bil po prvi vožnji na petem mestu.
Po reakcijah gledalcev, teh je bilo kar veliko, predvsem zaradi izredno lepega vremena, je bila druga vožnja bolj zanimiva kot prva. To pa predvsem zato, ker je bla proga že zelo načeta, kar je imelo za posledico, da smo videli lepo število spektakularnih padcev. Ce ne bi bili ti padci med vratci, bi človek mislil, da je na tekmi
Na spominskem posnetku sicer ni vseh na igrah sodelujočih, prav tako manjkajo tudi tekmovalke, vendar je vseeno zgovoren dokaz dobre udeležbe.
Nace Jeršin (levo) iz skupine nad 40 let najboljši v bijatlonu in kombinaciji.
Spominska darila in priznanja najboljšim je podaril predsednik sindikata tozda Energetika, vzdrževanje in transport, Branko Sebasu. Na sliki: levo Jože Guzaj, najboljši v veleslalomu skupine nad 40 let.
Za planince in tise, ki to želijo postati
Gremo v planine!
Spominski posnetki z izleta v Gorski Kotar (foto: Jože Tušar)
★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Novo iz Radenske
Swing cola
Vse tiste, ki še niste planinci, a bi to radi postali, vabimo, da se včlanite v Planinsko društvo Dol pri Hrastniku.
Letni plan akcij in izletov za leto 1985 je tako pester in raznolik, da lahko zadovolji staro in mlado. Vsakdo lahko v njem najde kaj koristnega in zanimivega. Program, ki ga objavljamo, se bo razširil še na skupne akcije s pobratenimi društvi JNA Sutjeska iz Zagreba in Planinskim društvom Rašica iz Ljubljane. Ce hočete biti obveščeni o dejavnosti društva si lahko preberete obvestila v planinski omarici pri avtobusni postaji na Dolu. Sicer pa ima društvo svoje prostore na Dolu, kjer se lahko oglasite in se prijavite vsak četrtek od 18. do 20. ure.
Lghko pa se prijavite tudi v Steklarni pri Pepiju Frankoviču, Francu Najde-niču, Viki Matekljevi in Jožetu Tušarju, v Sijaju pa pri Branku Klemenu in Branku Planincu. Ne odlašajte s svojo prijavo!
★ ★★★★★★★★★★★★
Plan izletov in akcij za leto 1985
Januar:
20.	Pohod na Cemšeniško planino
Vodi: Kozole, Gašparut
Februar:
4.	Kal - Mrzlica - pionirji Vodi: Mravljak, Suša 10. Pohod na Rašico Vodi: Klemen, Gabrič 8.-10. Zimski pohod na Triglav Vodi: Najdenič, Fabjan
23.-24. Pohod na Stol - člani, mladinci
Vodi: Pavlič, Fabjan, Najdenič
Smučarsko tekmovanje -Marno 85
organizator: Sekcija mladih planincev Marno
Marec:
3. Občni zbor društva v gorah Odgovorne: Vse sekcije društva
10. Po poti spominov NOB - mladinci Hrastnik - Gore - Kopit-nik
Vodi: Klemen Uroš
23.	Gore-Kopitnik-pionirji Vodi: Pavlič, Suša, Mravljak
24.	Pohod na Porezen - člani, mladinci
Vodi: Ržek, Zorc, Čadež
April:
21.	Boč- akcija varstva narave -člani, mladina
Vodi: Klemen, Kozole, Klemen U.
21. Lovrenc - Kozje - pionirji Vodi: Ržek, Zorc 30. Kresovanje v Gorah - člani, mladina
Maj:
5.	Lovrenc - Kozje - člani, mladina
Vodi: Tušar J., Tušar B.
11. Pohod ob žici okupirane Ljubljane - vse sekcije društva
Vodi: Klemen, Tušar, Kozole 11.-12. Zbor zasavske planinske mladine
Vodi: Pavlič, Mravljak, Suša
25.	Dan mladosti Hrastnik 85, vse sekcije
Vodijo: Tušar, Gašperut, Gabrič, Klemen, Kozole
Junij:
1.	Pohod na Janče - pionirji Vodi: Najdenič, Suša, Mravljak
21.-23. Grossglockner - Wenediger-Tirol
Vodi: Kozole, Klemen, Pavlič, Tušar
15.	Šmohor - pionirji 28.-30. Po slovenski planinski poti, mladina, pionirji Korošica - Ojstrica - Kam. sedlo -Okrešelj
Vodi: Najdenič, Zorc, Čadež
Julij:
1.-10. Planinski tabor - člani
Vodi: Kozole, Velej, Gabrič, Gašperut, Dolanc 21.-28. Planinski tabor mladincev Vodi: Klemen Uroš, Čadež, Zorc
28.-4. Planinski tabor pionirjev
Vodi: Pavlič, Najdenič, Zorc
Avgust:
15.	-20. Pohod na Triglav - mladinci
Vodi: Pavlič, Najdenič, Čadež
16.	-18. Pohod po slovenski planin-
ski poti Dobrča - Begunjšči-ca - Zelenica - Stol Vodi: Mravljak, Suša, Klemen
September:
15. Dan planincev na Rogli - vse sekcije
Vodi: Kozole, Tušar Klemen
22.	Partizanski vrh - Cemšeni-ška planina - pionirji Vodi: Mravljak, Suša, Gabrič 29. Po poti spominov NOB - mia-dina
Vodi: Gašparut, Kirhmajer, Klemen U.
Oktober:
7.-8. Pohod na Peco - člani, mladina
Vodi: Pavlič, Zorc, Čadež 13. Društveni izlet v neznano Vodi: Kozole, Klemen F.
November:
17.	Po poti spominov NOB-mladina
Vodi: Najdenič, Jančič 22. Planinsko predavanje Odgovoren: Kozole
December:
13.	Planinsko predavanje Odgovoren: Tušar B.
14.	Pohod na Tišje
Vodi: Ržek, Najdenič, Pavlič
Upravni odbor Planinskega društva
V želji, da bi čimbolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v „Radenski,, odločili za nov izdelek SWING COLO.
Zakaj prav okus kole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji kole: 68 % vseh prodanih brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji je te vrste.
Okus kole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Kole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena iz oreščka kole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime osvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebujejo kofein, ortofosforje-
vo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept kole.
Kako smo v „Radenski“ pripravili SWING COLO?
Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v „Radenski“ tudi sicer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je ne trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino — mineralno vodo — ji dodali izvlečke oreščka kole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SWING COLA.
Namenjena je ljubiteljem kol, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, vendar brez konzervansov.
Novo v knjižnici Hrastnik
Albanci
V uvodu knjige je rečeno, da je ena ne ravno prijetnih in koristnih posebnosti jugoslovanske skupnosti premajhno medsebojno poznavanje narodov in narodnosti, ki živijo v njej. To velja celo za slovanske narode, še toliko bolj pa velja to za medsebojno povezovanje slovanskih in neslovanskih narodov in narodnosti v Jugoslaviji, kjer se pridružujejo še jezikovni jezovi, ki so v nekaterih primerih skorajda nepremagljivi. Koliko je npr. zunaj Kosova nealbancev, ki znajo albansko?
Značilen primer izredno skromne obveščenosti o stanju in problemih tako velike narodnostne skupine, kot so Albanci v Jugoslaviji, so bili nemiri, do katerih je leta 1981 prišlo na Kosovu. Zanimanje javnosti za položaj in vzroke je bilo izredno, vprašanja so kar deževala, odgovorov pa je bilo in jih je še malo, vsekakor premalo. Resda je politična akcija, ki so jo ti dogodki spodbudili, prinesla nekaj več informacij, ki pa so bile pogosto delne, površne, podrejene sprotnim političnim potrebam in niso dale prepričljivih odgovorov na zastavljena vprašanja. In tako je v širši javnosti prisotna potreba po temeljitejši seznanjenosti s tem narodom in njegovo zgodovino, z njegovim življenjem ter njegovimi pogledi nase, na svoje sosede in okolje, v katerem živi. Zanimanje je seveda razumljivo, saj gre za največjo narodno skupino v Jugoslaviji, ki šteje okoli 1,8 milijona ljudi in je po tempu naravnega prirasta prebivalstva na prvem mestu in ki — ne nazadnje — s svojimi nacionalnimi in razvojnimi posebnostmi neredko zastavlja jugoslovanski skupnosti resna politična vprašanja. Osnova te knjige je torej načelo, da položaj, življenje in razvoj, skratka usoda Albancev v Jugoslaviji ni in ne sme biti samo notranja zadeva Kosova in Albancev, ampak je to stvar, ki zadeva vso jugoslovansko skupnost, ki ima najmanj pravico in dolžnost vedeti, kako je sestavljena, kakšni so
Zahvale
Drage sodelavke in sodelavci!
Kar prehitro je prišel čas, ko sem se morala posloviti od vas. V posebno lepem spominu mi bo ostal zadnji dan, ki sem ga preživela med vami in pa darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas.
Posebno se zahvaljujem tudi tovarišu Brglezu za prelepe besede ob odhodu kakor tudi Marjani, Jožici in Danici ter vsem ostalim za izkazano pozornost.
Brglezovi in Liparjevi izmeni želim še veliko uspehov in sreče. Enako tudi vsem drugim v delovni organizaciji Steklarna-Sijaj.
Jožefa Laznik
njeni posamični deli, kdo in kaj so, za koga se imajo sami, kaj želijo od drugih v tej skupnosti itd.
Ta načela so vodila Cankarjevo založbo v Ljubljani, da je pripravila knjigo, ki poljudno, a zaokroženo govori o Albaniji in Albancih, njihovi preteklosti in sedanjosti. Pri tem seveda ni bilo druge poti, kot spregovoriti o vsem albanskem narodu, ne samo o tistem njegovem delu, ki živi v mejah Jugoslavije, saj bi bila taka delitev nasilna in nenaravna.
Založba je povabila k sodelovanju albanske avtorje, ki žive na Kosovu, kjer albanska znanost po ustanovitvi univerze in akademije znanosti v Prištini dela velike, čeprav zaščitene korake in ima vso možnost, pravico in dolžnost, da spregovori tudi drugim o usodi lastnega naroda. Kljub vsestranskemu sodelovanju in pomoči političnih organov na Kosovu, predvsem pa Albanije, znanosti, ki je prevzela pokroviteljstvo nad pripravo te knjige, je morala založba poiskati za nekatere teme tudi nealbanske avtorje.
Knjiga je razdeljena na štirinajst poglavij in govori o nastanku albanskega naroda; o Albancih v srednjem veku; o Albancih v turškem imperiju, o albanskem narodnem preporodu; o Kosovu v luči zgodovine albansko-južnoslovanskih odnosov; o Albancih v Italiji, o nastanku albanske države, o Albaniji Enverja Hoxhe; o albanskem nacionalnem vprašanju v stari Jugoslaviji, o Kosovem med NOB; o Kosovem in Albancih v novi Jugoslaviji; o življenju Albancev; o albanskih narodnih nošah; o narodnosti kot konstruktivnem elementu SFRJ.
Knjiga bo brez dvoma pripomogla k boljšemu medsebojnemu poznavanju in odkritejšem pogovarjanju, zato zasluži vso našo pozornost.
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov iskreno zahvaljujem za lepo slovo in prelepa darila, s katerimi ste me presenetili in mi bodo v trajen spomin na skupna delovna leta. Se posebej se zahvaljujem skupini Fanike Zagorc in Silve Šmit. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Dana Bukovšek
Dragi sodelavci in prijatelji!
Skromna je beseda hvala kot izraz hvaležnosti za darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem odhajal v pokoj. Drag spomin mi bodo na dni, ki sem jih preživel na delu in z vami. Zato še enkrat vsem sodelavcem v remontni delavnici, obratovodjem, delavcem v pripravi avtomatske proizvodnje za izkazano pozornost iskrena hvala. Vsem delavcem v delovni organizaciji pa želim veliko delovnih uspehov.
Jože Potočin
Etienne Bobo in Alain Jaubert: Škorpijon
Knjiga „Škorpijon“ s podnaslovom: avtopsija zarote (september 1975—januar 1976) prinaša vznemirljivo in presenetljivo pripoved, ki je po svojih značilnih potezah še najbližja žanru tako imenovanega vohunskega romana. Torej zgodbe, ki sev marsičem naslanja na resnične dogodke in v kateri nastopajo tudi nekatere resnične osebnosti, večji del pripovedi pa je — zaradi nedostopnosti dokumentarnega gradiva, saj ga največkrat ni za še „sveže“ afere s še živimi akterji in določeno politično temo — spleten iz avtorjeve domišljije in najrazličnejših špekulacij. Takšne knjige nekaj povedo, še več prikrijejo, marsikaj pa samo nakažejo, tako da še bolj razburjajo domišljijo bralcev.
V takšen kontekst je vpleten tudi roman „Škorpijon“, pri katerem je zanimivo še to, da je nastal po scenariju za uspešen film z enakim naslovom. Škorpijon je bilo šifrirano ime za tajno operacijo, katere namen je bil s terorističnimi akcijami, sabotažami ter gospodarskimi in političnimi pritiski omajati notranjo trdnost nekdanje francoske kolonije Alžirije.
Na prizorišču so skrajni desničarji, razni plačanci in najemniki, a tudi visoke vladne in diplomatske osebnosti s svojimi interesi in računi. Ti seveda ostajajo za kulisami ter od tam nadzorujejo in usmerjajo dogodke, ki se hkrati odvijajo na različnih krajih. Operacijo sta si namreč izmislili francoska protiobveščevalna služba SDECE in ameriška CIA, njeno izvedbo pa sta zaupali močni, izvrstno opremljeni in izurjeni „vzporedni“ skupini, ki je delovala za pročeljem močne gospodarske družbe. Toda Alžirci pravočasno odkrijejo zaroto in Serrano, ključna osebnost operacije Škorpijonov, konča v gorečem avtomobilu. Družba seveda takoj zabriše vse sledove in ničesar ni več mogoče dokazati.
★★★★★★★★★★★★★
Zanimalo vas bo
Januar 1985
V januarju je prišlo v našo delovno organizacijo 10 delavcev, odšlo pa 21 delavcev. Ob koncu januarja je bilo vseh zaposlenih 2042.
Prišli
Tozd Proizvodnja steklenih izdelkov:
Rafael Brezar, Rado Klanšek, Ajkuna Rizvanovič, Jovan Blagojevič, Muhamed Muratovič — odnašalci stekla, Edvard Zorko — konstruktor, Zum-ber Lukovič — delavec težak v zme-sarni, Bojan Kovač — pomočnik strojnika za preše.
Tozd Proizvodnja svetil: Boris Avrelio — delavec v polirnici.
Delovna skupnost skupnih služb:
Drago Kopušar II — skladiščni delavec za določen čas.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Sandra Paretti: Ženskar
Sandra Paretti je znana nemška avtorica uspešnic, priljubljena tudi med našimi bralci. Njen najnovejši roman se godi v Münchnu, Berlinu in Parizu ob koncu dvajsetih let in se konča trideset let pozneje na francoski Rivieri.
Pavelino Reich je bil moški, ki je živel le za ženske, in ženske so ga zato ljubile. O sebi pravi takole: „S Paveli-nom je drugače. Tudi on ni ravno junak in ubijalec zmajev. Je človek, ki si reče, čemu z glavo skozi zid, če ima hiša vrata.
Ja, tako nekako ... Bolj ali manj sem zmeraj živel tjavdan, se zanašal na srečo in na učinek svojega imena. Kot gospod Rech ne bi prišel daleč, a Pavelino, to je kakor kraguljčki v Čarobni piščali, to gre v uho. Kadar ljudje slišijo moje ime, me še enkrat pogledajo. Poštni uradniki in cariniki me imajo za inozemca in v ženskah zbudim radovednost.“
Kdo je bil ta ženskar, ki je očaral in osrečil vrsto žensk, med njimi lepo revijsko plesalko Fio Friedl in bogato Američanko Antoinete Ebenstein, lastnico cele verige trgovin in kinematografov? Odraščal je v Regensburgu v notarski družini, s petindvajsetimi leti v Münchnu končal pravo, fotografiral lepotice v münc-henski Stekleni palači, prijateljeval s pilotom Hansom Tropo, brez ficka v žepu ustanovil letalsko družbo, se uveljavil v visoki družbi, zahajal v nočne lokale in gledališča, se izselil v Združene države Amerike, se leta 1945 vrnil v Nemčijo kot ameriški oficir, se končno posvetil natakarskemu poklicu in neznansko obogatel. Imel je vilo v Münchenu, apartma v New Yorku in počitniško hišo v Anti-besu na francoski Rivieri in se je vedno vozil naokrog v športnih avtomobilih. Skratka, pustolovec, rojen pod srečno zvezdo. Njegovo življenjsko filozofijo naroda najbolje kaže stavek: „Vse pride le tistemu, ki zna čakati.“
Marija Vučetič
★ ★★★★★★★★ ★★★★
Odšli
Tozd Proizvodnja steklenih izdelkov:
Mile Bašič (umrl) — delavec težak v zmesarni, Jožo Markovič, Samir Bur-han (izključena) — odnašalca stekla, Emil Zupanc (izključen) — nabiralec stekla, Jelka Bobnja, Mirjana Lipič
—	odnašalka stekla, Novo Malič — predstiskalec, Zoltan Balaša — strojnik, Boja Mišič — kontrolor, Iztok Grahek — dostavljalec stekla.
v JLA: Darko Stopinšek — krogličar, Franc Jakopič — predstiskalec.
Upokojeni: Erih Vovk — obratovodja, Ladislav Konček — strojnik, Jože Potočin — vzdrževalec, Jožefa Laznik
—	kontrolor, Franc Zupanek — nabiralec stekla, Milan Žulič — nabiralec stekla.
Tozd Orodjarna: Igor Ržek — cizeler.
Delovna skupnost skupnih služb: Danijela Bukovšek (upokojena) — skladiščna delavka, Jože Abram (umrl) — kurjač.
Kadrovska služba
Najboljši športniki
Prešernova družba razpisuje nagrade za poverjenike
Razpis
Prvo v višini 20.000,00 dinarjev, dve drugi po 15.000,00 dinarjev in sedem tretjih po 10.000,00 dinarjev. Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985.
S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe.
Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950.
★ ★★★ ★★★★★★★★★★★★
Široka odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami. Ste že razmišljali o tem?
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledar-
sko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in z barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Skrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih or-ganizhacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem.
Prešernova družba
O prireditvi Večer športa, glasbe in razvedrila, na kateri so letos že osnojč podelili značke in priznanja najboljšim športnikom naše občine, smo pisali v prejšnji številki. Takole
Po tretjem kolu tekmovanja v Zasavski strelski ligi so nekoliko nepričakovano v vodstvu strelci STT, ki so edini še neporaženi. V petih srečanjih so petkrat zmagali in osvojili 10 točk. Trboveljčani so že v drugem kolu premagali ene glavnih kandidatov za prvo mesto — vrsto SD Okrogar Skvarča (Zagorje). Nič boljše se ne godi vrsti SD Rudnik (Hrastnik), ki je presenetljivo klonila v prvem kolu proti obema ekipama iz Kisovca. Trenutni vrstni red je naslednji: — v oklepajih je število srečanj STT (Trbovlje) — 10 (5); A. Hohkraut I. (Trbovlje) — 8 (5); Rudnik (Hrastnik), Kisovec I. in Kisovec II. — vsi po 6
(5)	; Okrogar Skvarča 4 (); Ernest Draksler (Dol pri Hrastniku), A. Hohkraut II. po 4 (5); Steklar I. (Hrastnik) 4 (6); Šmartno pri Litiji 0 (3) in Steklar II 0
(6)	.
pa zgleda nekaj utrinkov s prireditve, ki jih je zabeležila fotografova kamera.
Foto: M. Tanjšek
Na občinskem tekmovanju za Zlato puščico je nastopilo 21 strelcev, ki so si to pravico pridobili na predhodnih družinskih tekmovanjih. S 557 krogi je zmagal lanskoletni republiški prvak Franc Rešetar pred svojima družinskima tovarišema Hrnčičem — 549 in Sotlarjem — 548 krogov. Občinskega prvenstva v streljanju s serijsko puško pa se je udeležilo 29 tekmovalcev iz vseh treh strelskih društev. V posameznih konkurencah so bili najboljši ekipni člani — Rudnik 1084, članice Steklar 986, pionirji Stelar 386.
Posamezno:
Ciani: Stesi (Rudnik) 365; članice: Deželak (Steklar) 332; mladinci: Vene (E. Draksler) 344; in pionirji: Bec (Steklar) 156 krogov.
Joco Premec
Zahvale
Ob boleči in prerani smrti našega dobrega brata, očeta, deda in strica
Rajmunda Obermajerja
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala govorniku za prelepe besede ob slovesu, pevcem in godbi Svobode II za toplo in občuteno slovo.
Se enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
Jožeta Zorca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Prav tako iskrena hvala govornikoma Kadiju Dremlju in Milanu Kaludru, godbi in pevcem Svobode II, Planinskemu društvu Dol, sodelavcem v zmesarni in sosedom iz Podkraja.
Žalujoči: žena Ivanka in hčerka Jožica z družino
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dobrega očeta, deda, pradeda in strica
Jožeta Obermajerja
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v tej veliki bolečini. Iskreno se zahvaljujemo internemu oddelku Bolnice Trbovlje za nego, govornikoma za prelepe pesede ob slovesu, pevcem, godbi Svobode II, gasilskemu društvu, stanovalcem hiše 28 D za materialno pomoč ter vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremljali k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi.
Andreja Ojsteršek — predstavnica najboljše ekipe Peter Kauzer — najboljši športnik in
Vili Ojsteršek, ki je nadomeščal najboljšo športnico Vesno Ojsteršek
Strelske vesti
Dolgoletni telesnokulturni delavec Henrik ing. Percin je prejel zlato Bloudkovo značko.
Priznanja najboljšim je podelil predstavnik pokrovitelja tov. Adolf Laznik.
Sam svoj gospodar
Zanimiv priročnik Delavske enotnosti
Kaj vam pomeni in kakšna jaj bi bila delavska oblast?
To je le eno izmed vprašanj, ki so jih avtorji knjige „SAM SVOJ GOSPODAR“ postavljali mnogim delavcem, kmetom, gozdarjem, cestarjem, županom, sindikalnim delavcem, politikom, sodnikom, pravobranilcem idr. Zgodbe, ki so nastale ob teh obiskih, lahko preberete v knjižici, ki jo je tako napisalo naše vsakdanje življenje samo.
Vse zgodbe, podatki in strokovne razlage - brez katerih ne gre - so opisani v živem, sočnem pogovornem jeziku, brez nerazumljive strokovne latovščine, ki nam dostikrat jemlje veselje do branja časopisov in delegatskih gradiv.
Zadnje poglavje pa je podobno pri-ročniškim navodilom za popravila in vzdrževanje avtomobila aii kakega drugega stroja - to so zakoni, pravilniki, prepisi idr. - razloženi preprosto in jasno.
Ta vsekakor nenavaden priročnik za samoupravljalce so napisali: mojstra pisane besede Vlado Jarc, novinar in
Miloš Mikeln, znani dramatik in satirik, ter priznana strokovnjaka dr. Ivan Kristan in dr. Janez Šinkovec.
Cena 500 dinarjev. Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43.
★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★★★★
Nasvet
športne zdravnice
Sodobne ženske, obremenjene z delom doma in na delovnem mestu, ne želijo le pasivno podoživljati svoj čas, ampak hočejo kreativno posegati v njegov tok. Zavedajoč se, da so le telesno in duševno zdrave kos hitremu tempu in načinu življenja, zato želijo svojo vitalnost ohraniti čimdalj časa. Šport in rekreacija pa so ravno tiste preventivne dejavnosti, ki služijo temu namenu. Vendar pa se tudi na tem področju, tako kot povsod, lahko pretirava, posebno še, če ženska ne pozna dovolj samo sebe, ne ve za značilnosti, funkcije in odzive svojega telesa.
Ze konstitucionalno se ženska razlikuje od moškega. Povprečno je nižje rasti, lažja, razmerje med skeletno, mišično in maščobno maso pa je približno 15 % : 30 % : 20 % od celokupne telesne mase. Kosti ženske so krajše, tanjše, lažje in poroznejše, zaradi tega pa tudi krhkejše. Mišice imajo manjšo hitrost krčenja, slabšo moč in vzdržljivost ter manjšo sposobnost hipertrofije pod vplivom telesnih naporov. Zaradi tega je tudi delovni učinek slabši pri sorazmerno večji porabi energije. Istočasno pa imajo mišice slabši tonus in so bolj elastične, kar je seveda zelo pomembno v času nosečnosti in poroda. V športni dejavnosti pa te karakteristike selekcionirajo ženske za športe, kjer je značilna preciznost in koordinacija gibov v ritmu (aerobika,
Spominski posnetki z izleta v Gorski Kotar (foto: Jože Tušar)
ritmična gimnastika, ples). Maščobna masa'je izrazitejša, razporejena na specifičnih mestih, kar daje videz „ženskosti“. Hkrati pa višek maščobnega tkiva znižuje specifično težo telesne mase in s tem daje ženskam, ob lažjem skeletu boljšo plovnost v vodi.
Poleg razlik v anatomsko-morfološki strukturi pa zasledimo pri ženski tudi drugačne fiziološke in funkcionalne karakteristike kot pri moškem.
Srce je pri ženski absolutno in relativno manjše in lažje, hkrati pa ima tudi manjši volumen. Reindell (1960) navaja, da je voumen srca pri netreniranih ženskah starosti od 20 do 30 let 578 ml, pri moških iste starosti pa 760 ml. Glede na to ima žensko srce tudi manjši udarni volumen (volumen krvi, ki jo iztisne srce na periferijo pri enem iztisu), ki znaša 65 ml (moški 80 ml). Poleg različne velikosti srca pa obstajajo razlike tudi v količini in sestavi krvi (število eritrocitov in vrednost hemoglobina je manjša), kar vse zmanjšuje pri telesnih naporih možnost zadovoljive dostave kisika v tkiva in mišice. Ti slabši odnosi onemogočajo predvsem telesne obremenitve velikih intenzitet in daljšega trajanja, ne kažejo pa se bistveno v času mirovanja, saj je takrat energetska poraba oz. potreba po kisiku pri obeh spolih približno enaka (250 ml kisika na minuto). V času obremenitve se ženski organizem prilagaja na večje potrebe po kisiku z pospešeno frekvenco srca in dihanja (večjo kot pri moškem). T° ima v končni fazi enak učinek kot pri moškem, le da ženski organizem deluje manj ekonomično, za isto delo porabi več energije, oziroma isto delo predstavlja za žensko dosti več obremenitev.
Pomembne razlike zasledimo tudi v motoričnih sposobnostih, saj opažamo pri ženskah manjšo maksimalno hitrost, moč in vzdržljivost, ob tem pa večjo sposobnost gibljivosti sklepov. Ob tem pa je potrebno omeniti, da ni vsak trening primeren tudi za ženske (npr. treningi moči, zlasti statične), čeravno v zadnjem času zasledimo uspešno udeležbo žena v najrazličnejših športnih panogah in disciplinah, predvsem vzdržljivostne narave, kjer s svojo uporno željo in voljo zasledujejo moške rekorde.
dr. Tatjana Šilc
Hvala ti, prijatelj!
Barve in še kaj
Tako lepo okrašenega okolja kot ga ima avtobusna postaja (v smeri Celja) na Dolu, najbrž ni daleč naokoli.
Živo pisano „cvetje“ je vidno daleč naokoli. Ker pa tako divje vrtnarjenje moti mimoidoče, najbolj pa menda stanovalce bližnjega bloka — saj so
veliko truda vložili, da bi imeli čimbolj zeleno okolico. Predlagamo, da tisti, ki čakajo na avtobus in si krajšajo čas s frupiji, keksi, čipsi in še s čim, te čudovito oblikovane lističe rajši „sejejo“ v lepo rdeče oblikovane posode, ki že dalj časa potrpežljivo čakajo nanje.
Bil je dan sredi januarja, ko je povsod zastal promet zaradi obilice snega. Skorajda ni bilo žive duše na cesti. In vendar sva morala na pot. Na pot k zdravniku. Peš, kajti tudi tisti, ki so nama hoteli pomagati, so jih njihovi železni konjički pustili na cedilu. Pešhoja pa je bila ena sama muka, ena sama bolečina. Pa je pripeljal fičko, se ob nas ustavil, le malo besed je bilo treba, pravzaprav le pojasnilo, da nas pot vodi v zdravstveni dom in že sva bila takorekoč
na cilju. A pripravljenosti voznika s tem še ni bilo konec, kajti ponudil je pomoč tudi potem, ko je zdravnik napisal napotnico za bolnišnico. Kasneje sva zvedela, da je bil za nesebični voznik fička Alojz Škorjanc z Dola (Partizanska pot), zato bi se mu rada na ta način še enkrat iskreno zahvalila in mu zaželela srečno vožnjo.
Marija in Franc Abram Cesta 1. maja 28, Hrastnik
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	350dinarjev
2.	nagrada	250 dinarjev
3.	-7. nagrada po	150 dinarjev
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do petka 28. marca. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 2/85 smo prejeli 72 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada: 350 dinarjev - Tomi Uldri-jan
2.	nagrada: 250 dinarjev - Silva Rojko
3.	- 7. nagrada po 150 dinarjev - Zdenka Dragič, upokojenka, Ludvik Ran-cinger, upokojenec, Irma Kirn, upokojenka, Ivan Razinger, upokojenec in Joža Venko.
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: Kogoj, smetar, frater, Abano, Tanana, rebula, R.L., krona, izvajalec, E.E., poetika, pan, Kerni, L.T., Ehnaton, Irci, cin, dnina, kustos, era, Einem, Tot, spirala, Scala, R.S., irhar, emir, Taro, Rip, Noske, sani, osip, ogorek, šatraj, V.M., Aomori, lues, N.R., kulturni praznik, Ita Rina, Nias, Eneida, kirasir, golt, Nantes.
D.K.
Aforizmi
Marsikdaj moramo iz vljudnosti biti tiho prav takrat, ko nas najbolj srbi jezik.
Zdi se, da bolj cenimo tiste, ki le lepo govorijo, kot pa one, ki dobro delajo.
Ni ppmembno, koliko delaš, temveč koliko narediš.
VSTAJA PA RIŠKEGA PROLETARI ATA 183-1871 AU: j	KRAJ PRI KRŠKEM	IMPRESIJA	GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK	OBLAST PARIŠKEGA PROLETARI* ATA OD 18.3. DO 29.5.1871	RADON	ZENSKI PRAZNIK DAN IENA"	LITER	PEVKA VILER	TRAČNICA	NAPRAVA, PR ISTRO J	VEČANJE	ÌVEPLO	SLOVENSKI PESNIK (SREČKO) R0J-18.3.190V	LEKARNAR	GRŠKI OTOK	EM\L NOLDE	VRSTA MAZILA	KISIK	ZENSKO IME NADALJE- VANJE gesla
Lp				—f—															1
RIMSKE TROJANE							SLOVANSKO DREVO					VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE						URAN	
							PRITOK VOLGE											GRŠKA POKRAJINA	
SLIKAR MEŠKO					STRUPENA KAČA							POSODA ZA TEKOČINE				HRVAŠKI OPERNI BASIST (NIKOLA)			
MESTO V PIEMONTU					KRAJ PRI OPATIJI				ROBERT TAYLOR			PEVEC PESTNER				PUBLICIST FINCI			
					EDVARD VECKO				MESTECE V FRANCIJI			IZDELO* VALEČ OPEKE							
3	SLOVENSKI JEZIKO. SLOVEČ (FRAN) UMRL 7.3.189-1	MADŽARI	PRISMODA					PAUL ANKA			VRSTA ŽITA					LIJAK			
			ODTIS STOPINJE					HISTORIJA			ŠESTI DEL DRAHME					ZVALNIK			
GLAVNO MESTO SOVJETSKE ZVEZE							ČEŠKI ATLET' .LOKOMOTIVA’								PESNICA JERAJEVA				
							SLOVENSKI GLASBENIK ( BOJAN)								LADJE* DELNIŠKA NAPRAVA				
ŠIVANKA					JED IZ KOš= ČKOV MESA ALI RIBE V ZAČINJENI OMAKI					VOLČJA ČEŠNJA VOZARNA, REMIZA									AVSTRIJSKI SMUKAČ (FRANZ)
SLOVENSKI SKLADA 5 TELJ (UROŠ)					HRVAŠKI SLIKAR MURTIĆ				OBLASTA BAKTERIJA				SMUČAR, PETROVIČ				KAMNINA, VULKANSKI GROH	KALIJ SEČEVOD	
									STOPNJA TISKAR* SKIH ČRK				AMERIŠKI PISATELJ (TRUMAN)						
BENEŠKO KOPALIŠČE					RAZKOŠNA AMERIŠKA LIMUZINA FINSKO JEZERO									RIMSKI PESNIK DEBELO ČREVO					
PREDLOG		SPOS08N0ST ZAZNAVANJA Z JEZIKOM	MILANO STAR.ČEŠKI POPEVKAR ( KAREL)			VODILO, GESLO					NEVARNA BOLEZEN				GORSKI VZPON				
											NAPOVED SLABEGA				DUHOVNIK V TIBETU				
JAPONSKI CESARSKI POVELJNIK						SMUČAR EDALINI						ENOOKI KIKLOP							
PRAVOSLAV NA SVETA PODORA						TKANA VZORČASTA PREPROGA ANGELO CERKVENIK						PISATELJ DUUN					THOMAS MANN LIDIJA OSTERC		
POSODA ZA VODO							MONDENO FRANCOSKO LETOVIŠČE CORIG.)					PEVEC JONES				AMER.V0J= SKOVODJA (ROBERT)			
SESTAVIL: KARLI DREMEL	OČETOV 3 RAT			REAUMUR			AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA					IGRALKA BEGOVIĆ				NOBELOVEC ZA MIR ZA LETO 19*1-9 (JOHN BOYD)			
Anekdote
steklar
Med grškimi govorniškimi šolami, ki so dale vrsto imenitnih javnih delavcev, je bila znana tudi Izokratova šola.
Kudo, klepetav mož se je hotel vpisati v Izokratovo govorniško šolo. Slavni vzgojitelj pa je zahteval od njega dvojno šolnino. Ko se je možak zaradi tega pritožil, mu je Izokrat pojasnil: „Za prvo šolnino se boš naučil molčati, za drugo pa govoriti.“
Vrhunec učenosti starega sveta se je nakopičil v največjem učenjaku tistih časov - Aristotelu. Zaradi njegove vsestranosti so ga imenovali orjaka antične umetnosti. Vzgojil je vrsto mladih ljudi, ki so postali ugledni znanstveniki. Med njegovimi učenci je bil tudi Aleksander, poznejši makedonski kralj.
S svojo globoko življenjsko modrostjo se je Aristotel visoko dvigal nad vsakdanjostmi tedanjega življenja. Nekdo mu je zaupno pripovedoval, da ima prijatelje, ki za njegovim hrb-
tom o njem slabo govore. Aristotel je podpihovalca zavrnil z besedami: „Če me obrekujejo v moji odsotnosti, me nič ne skrbi. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo.“
Že priletna „gos“ je vprašala pesnika Baudelaira:
„No, gospod, koliko let mi prisodite?“
„Zakaj naj bi vam jih prisojal, gospa? se je vljudno nasmehnil pesnik, „saj jih imate že tako dovolj.“
ODBOR ZA OBVEŠČANJA: Marijanca PotzelniK — predsednica, člani: Miian Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugovič, Jože Godicelj II, Albert Kape-lar, Vlado Šebenik in Joža Umek.
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan oec., Vlasta Justin, Jasna Rižner-Kosm, Dragica Krneta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik inž., Ernest Sihur inž., Joža Umek in Franc Vidovič.
Pri izdajanju sodeluje center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu, grafična priprava Repro studio Mrežar, tiska v nakladi 2.500 izvodov tiskarna TIKA Trbovlje. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik. Cesta 1. maja 14, telefon: 814-622 int. 55. Ro sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od proizvodov.