JUTRA
jSfieiffa^irggTcvffli,
Mariborski
Ceha 1 Din
Leto III. (X.), štev. 159
Maribor, sreda 17. julija 1929
Izhaja razun nedelj« in praznikov veak dan ob 10. uri Račun pri poštnem Ček. sav. v Ljubljani it 11.409 Valja meeečno. prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Teltfon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oeata it. 18
Oglati po tarlfu
Oglata sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullea M,4
Dva gigantska načrta
sta tekom zadnjega časa v velikem obsegu zainteresirala evropsko in vso svetovno javnost: petletni gospodarski načrt Sovjetske Rusije, takozvana pjati-letka, ki ga je odobril nedavno završeni peti kongres sovjetov, na drugi strani pa ideja ustanovitve velike mednarodne banke v svrho obnove Evrope. Ideje, ki bi bile nekoč spadale v- carstvo fantazij, ki pa v današnji dobi postajajo realnost.
Petletni sovjetski gospodarski načrt pripravlja gospodarsko rekonstrukcijo Rusije tekom 5 let pod državnim nadzorstvom. Je to forsirano nadaljevanje dosedanjih poskusov socijalizacije: individualna inicijativa mora v ozadje, državna sila stopa v akcijo. Nekaj podatkov nam bo takoj razjasnilo cilj sovjetske-akcije: industrijska produkcija Rusije se mora tekom pet let podvojiti napram letu 1913. Istotako poljedelska produkcija. Dočim je bilo v 1. 1927-28 v državni produkciji zaposlenih 18.3% delovnega naroda, v takozvani privatno-kapitalistični produkciji pa 81.7%, se mora to razmerje spremeniti tako, da bo leta 1932-33 v državni produkciji zaposlenih že 30.7% ljudi, v privatni pa samo še 69.3%. Se značilnej-ši za nameravano gospodarsko rekonstrukcijo je sledeči primer: za gradnje novih industrijskih ustanov se mora v bo dočih 5 letih porabiti 8.25 milijard rubljev, od česar odpade na težko industrijo 6.37, na industrijo, ki proizvaja blago za konzum, pa samo 1.88 milijard rubljev. To pomeni, da morajo biti tekom 5 bližnjih let ustvarjeni pogoji za nadaljni razvoj, četudi za ceno pomanjkanja blaga za konzum. Stroški za celotno izvedbo »Pjatiletke« so določeni na 85 .milijard rubljev, kojo svoto hočejo Sovjeti mobilizirati tekom 5 let.
Te številke jasno ilustrirajo gigantski *jnačaj sovjetskega načrta. Naj se bo rea-*i ,kakorkoli, nedvomno dokazuje silno žlvljensko energijo. Dvojni cilj zasledujejo sovjeti s svojim načrtom: z izgradnjo lastne produkcije se žele eman-cipirati od vsake odvisnosti od inozemstva, na znotraj pa hočejo pospešiti gospodarski kolektivizem in ga privesti do popolne zmage. Ali bodo dosegli stavljeni cilj? Ogromna je svota 85 milijard rubljev, bodisi da j0 bodo iztisnili iz naroda bodisi da si bodo pomagali z inozemskimi krediti. Težkoče bodo nastale ne v tem, ampak takrat, ko se bo realizacija načrta začela odražati na valuti. »Pjatiletka« sloni na Predpostavki, da je červonec stabiliziran. Tudi če ne bo formalno prekoračena meja pokritja, bo vendar zmanjšana kupna moč sovjetskega denarja. Dvomljivo je pri vsem, ali bo sistem s kartami, s katerimi si danes delavci dobavljajo večino vseh živil, mogel dovoljno garantirati prehrano delavstva. Nevarnost je v pasivni resistenci kmetskega ljudstva. 2e danes se lahko govori o štrajkanju kmetov pri dovozu življ v mesta. Kaj še le bo, če se poveča Število delavstva, ki se bo moralo prehranjevati po sistemu kart, na milijon, kar pomeni z rodbinskimi člani vred najmanj 4 milijone?,
$e ni odgovora
JAPONSKA NOTA SOVJETSKI IN KITAJSKI VLADI O MOŽNOSTI JAPONSKE INTERVENCIJE V SLUČAJU VOJNE.
ŠANGHAJ, 17. julija. Po vesteh, ki so dospele semkaj iz Nankinga, kitajska vlada do danes še ni odgovorila na ultimativno noto sovjetske vlade.
TOKIO, 17. julija. Japonska vlada je po svojih diplomatičnih zastopnikih v Nankingu in Moskvi sporočila ruski in kitajski vladi, da bo opustila svojo nevtralnost v slučaju rusko-kitajske vojne, ako bi bila ogrožena njena interesna sfera na južnem Mandžurskeni. Diplomatič-ni krogi so mnenja, da bo ta japonski korak zelo pripomogel k ublažitvi napetosti med Kitajsko in Rusijo. Upati je zato, da bo konflikt poravnan mirnim potom.
BERLIN, 17. julija. Na tukajšnjem sovjetskem poslaništvu vlada glede ruskega konflikta s Kitajsko sledeče naziranje: »Ruski ultimat je zamišljen zelo resno. Rusija je dosedaj mirno prenašala razna kitajska nasilstva, celo aretacije ruskih diplomatskih uradnikov. Rusija je z vso potrpežljivostjo delala na to, da reši vse konflikte mirnim potom, toda Kitajska ni hotela sprejeti ponujeno ji spravo in poravnavo. Zato je smatrati ruski ultimat kot zadnji poizkus mirne poravnave spora. Ako Kitajska ne, bo izpolnila ruskih zahtev, potem pade vsa odgovornost in krivda za nadaljne posledice na vlado v Nankingu.
Amerika In Brlandov nažrt za
Panevropo
DOBER UTIS V AMERIKANSKIH POLITIČNIH IN DIPLOMATSKIH KROGIH. - VPRAŠANJE STALIŠČA ANGLIJE IN ITALIJE.
PARIZ, 17. julija. Vsi ameriški politični in diplomatični krogi obširno razpravljajo o načrtu francoskega zunanjega ministra Brianda za ustvaritev Udruženja evropskih držav. Bri-andov načrt je izzval v širokih slojih naroda splošno odobravanje. Največje zanimanje pa vlada vsekakor za možnost realizacije tega načrta kakor tudi za vprašanje, ali je Briand že dobil za to privoljenje večine evropskih držav. Današnja »Volontee« objavlja v zvezi s tem sledečo informacijo:
»Zunanjemu ministru Briandu je za njegov panevropski projekt že vnaprej zajamčila soglašanje večina evropskih držav. Manjkata le Še Anglija in Italija, ki pa gotovo ne bosta nastopili proti predlogu, ki je bil simpatično sprejet od večine evropskih držav.
Sedaj je mogoče objaviti tudi že posameznosti, ki dosedaj še niso bile zrele za javnost. Glavni cilj obstoja sedaj v tem, da se najde najpriprav-nejša pot za uresničenje načrta. V ženevskih krogih projekt vsestransko simpatično pozdravljajo, vendar pa prevladuje mnenje, da mora priti pred politično unijo še do evropske gospodarske unije.
Kakor zatrjujejo v Ženevi, je bil Briandov načrt že izročen sledečim državam v proučavanje in odobritev:
Nemčiji, Angliji, Italiji. Rumuniji, Jugoslaviji, Grški in Čškoslovaškl. Istočasno so bile imenovane vlade vprašane, kakšno stališče bi zavzele na septemberskem zasedanju Društva narodov, ako bi nastopil zunanji minister Briand z velikim govorom in izjavo o svojem načrtu Združenih držav evropskih.«
Proces proti dr. Paueliču
BEOGRAD, 17. julija. Danes dopoldne se je nadaljevala pred državnim sodiščem za zaščito države zadnjič preložena razprava proti bivšemu skupščinskemu poslancu, zagrebškemu odvetniku dr. Paveliču in novinarju Gustavu Perčecu radi veleizdaje in hujskanja proti državi. Senat je pričel z zasliševanjem prič, vendar priče niso bile polnoštevilno navzoče na razpravi.
Due žrtui atentata u Stipu
BEOGRAD, 17. julija. Sedaj so ugotovljene podrobnosti o smrti drugega atentatorja Mihajla Šiljka. Atentator je bežal skozi gozdove PljuČkovice, da bi dospel do bolgarske meje. Ko so ga odkrili kmečki zasledovalni oddelki, je pričel takoj streljati nanje. Seljaki so o do-
Princepijelna je razlika med sovjetskim gospodarskim načrtom in med načrti, na kojih delajo Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Za te države je življenje vsakega posameznika dragoceno, dočim sovjeti v izvedbi svojega načrta ne bodo štedili ljudi. Njim je vseeno, koliko ljudi po poginilo pri realizaciji gospodarskega načrta, koliko pri dušenju nemirov, ki bodo nastali radi izvajanja na-, črta, I Rusija i zapad hočeta racionalizirati gospodarstvo, s to razliko, da dela zapad to na principu svobode, sovjeti pa na temelju državne sile. Radi tega ima sovjetski eksperiment zgodovinski pomen.
Sovjetski gospodarski načrt pa lahko tekom realizacije iznese še drugi problem ogromne važnosti. Ako bo zmagal, Po. pomenila ta zmaga novo platformo.
godku takoj obvestili orožnike, ki so cmalu blokirali vso okolico. Na nadalj-nem begu je vrgel atentator tudi dv« bombi, ki pa nista nikogar ranili. Selja-ti in orožniki so atentatoija kmalu do* hiteli in ga ubili. Orožnika Lackovič In Josič, ki sta bila v Štipu ranjena od o-beh atentatorjev, sta podlegla poškod* bam in bila pokopana včeraj z velikimi svečanostmi.
Uelik pristaniški požar
NEWYORK, 17. julija. V pristanišču v Filadelfiji je nastal ogromen požar, ki se je razširil z blaskovlto naglico in objel tudi skladišča kemikalij, v katerih je med drugim tudi mnogo dinamita. Ze na 20 krajih je prišlo do silnih eksplozij, ki so jih čutili tudi v jližnjih mestih. Materijalna škoda je ogromna. Kolikor je dosedaj ugotov-jeno, pa katastrosa k sreči ni zahtevala človeških žrtev.
Zmagal pa bo takrat, ko bo uloga denarja v Rusiji manjša nego v kapitalističnih državah in bo imel samo še funkcijo kontrolnega sredstva. V tem leži vsa skrivnost »pjatiletke«: mase morajo priti do prepričanja, da je pomen denarja premagan.
Naša javnost bo morala pričeti tem vprašanjem posvečati mnogo več pozornosti, ker je nedvomno, da pomenijo sovjetski načrti, če tudi se ne bodo v polnem obsegu mogli realizirati, kakor so sovjeti le dosedaj v mnogih vprašanjih morali popustiti pod pritiskom realnih prilik, vendar le globoko zarezo v gospodarsko in socijalno strukturo vsega sveta ter začetek prehoda :z današnjega v novi sistem, prehoda, ki bo trajal sto-in stoletja in bo združen še s težkimi boji.
Papežeu brezposelni kočljaž
Edini vatikanski državljan, ki se ne veseli papeževe prve vožnje z avtomobilom po italijanskih tleh, je gotovo 80-etni Joahim Rinaldo. On je žalosten in razmišlja sedaj o lepih starih časih, ko je vozil po ulicah Rima v krasni kočiji še papeža Pija IX., predno je nastopil svoje prostovoljno ujetništvo. Rinaldo je vse svoje življenje v službi papežev. Vozil je v kočijah nič manj kot 5 papežev, sedaj pa je brez posla. Postal je star, kakor so tudi zastarele že papeške kočije, ki imajo le še bolj muzejsko vrednost. V vsem Vatikanu je dandanes le malo konjev, ki jih je kupil sedanji papež.
Prostor, kjer so spravljene stare kočije, je postal neke vrste muzej. Tamkaj je videti krasno kočijo kardinala Lucijana Bonaparta, ki mu jo je daroval leta 1868 cesar Napoleon III. o priliki, ko je postal kardinal. Tamkaj je tudi z rdečim žametom obložena in močno pozlačena kočija Leona XIII., ki so jo vozili trije pari konj. Na vsaki strani kočije sta po dva bronasta angelja. Eden ima v rokah ključe sv. Petra, drugi pa papeško tiaro. Med temi in še mnogimi drugimi kočijami preživlja sedaj stari Rinaldo zadnja leta svojega življenja in misli na stare, srečne čase, polne sijaja in bleska ter na svoje bivše visoko dostojanstvo.
Neznani fantek — identificiran.
Pred dnevi smo poročali, da se Je znašel v Mariboru 5—6Ietni fantek, katerega so najditelji na podlagi njegovih »podatkov« ad hoc »krstili« za
—	Frančeka. Danes so dognali njegovo identiteto. Piše se namreč Rudolf Bezjak iz vasi Partinje pri Sv. Lenartu, odkoder se je sam podal v Maribor. Dečka so oddali starišem, ki so bili za nadebudnega globetrotter-ja kajpak v velikih skrbeh.
Iz Frankfurta ob Melnl — v Maribor brez potnega lista je prikolovratil 151etni Helmut Fach, ki navaja, da je imel pri potovanju v svet brez dokumentov do sedaj srečo. Fanta so do ugotovitve njegovih točnih podatkov vzeli v varstvo pri »Grafu«, nakar ga bodo odpremili v njegovo domovino.
Muzikaličen tat.
Neznan dolgoprstnež je v Orehovcih pri Gornji Radgoni izmaknil posestniku Alojziju Satlerju novo, dragoceno ahromatično harmoniko, vredno 4000 Din. Verjetno je, da bo tat poskušal svoj plen prodati. Vsestranske poizvedbe potom orožništva in policije so * teku,,
Stran 2*
Marthonk! V F C F fc N 1 K
rwr^3T'rf^rm
ijanraar^:
fufr*
—rij e a mssmaak
V M a r i b o' r a, dne 17. VII. 1929<
IO vzhociin6i.ii Pohorju
Mariborskim dnevni drob ii
Kakor iz našega 'Jadrana skalnato dalmatinsko obrežje, se iz visokega Dravskega polja blizu Maribora, našega^ severnega stražarja, dvigajo gosto pošum-Ijeni, v prijetnih terasah se vedno više in više dvigajoči vzhodni obronki in raz-rastki zelenega Pohorja. Stari prvotni naglas in mehki koroški »h« tega znamenitega »Pogorja« nam kažeta pot v davno preteklost našega naroda, pa tudi k zibelki onih naših prednikov, ki so nekdaj na vznožju Karantanske gore, pozneje gore sv. Urha, v svojem narodnem jeziku ustoličevali kot svobodnjaki svoje kneze, kneze svoje krvi.
Koroška Drava, prinašajoča s seboj veselo, pa tudi tužno pesem naših rodnih bratov in sestra iz dežele Gospe Svete, objema in poljublja neprestano severno pohorsko obvznožje, kot da bi se od njega kar ne mogla ločiti; tudi njena sestrica, izppd Rogle izvirajoča Dravinja, z vročimi solzami v očeh zapušča svojo pohorsko zibelko se s težkim srcem poslavlja od južnih pohorskih hribčkov in od vinorodnih, zračnih holmcev, okrašeni s svetlimi hrami božjimi. Pa če se vzpneš od izvirkov Dravinje na Roglo in Pesek, se usmeriš nato skozi hladno smrekovje in jelovje po zibajočih se stezicah preko »Zgornje brvi« na Klopni vrh, od tod na Smolnik z mično cerkvica in z zamišljenim gorskim pokopališčem in se spustiš ob glasno bobneči Lobnici z divjeromantičnim Malim in Velikim Šumikom, na strmem severnem gorskem pobočju v Dravsko dolino in v Ruše, si prehodil črto, ki približno tvori zapadtio mejo vzhodnega Pohorja.
Odet do svojih najvišjih vrhov z gostimi, duhtečimi gozdovi, pod kterimi se razprostirajo v nižjih legah, zlasti na njegovi južni strani, ob prostranih, soln-čnih pororbkih znamenita pohorska posestva, nudi ta del Pohorja vseeno mnogo naravnost očarujočih razglednih točk ob svoji glavni prometni žili, posebno izpred »Mariborske« in »Ruške« proti jugu z razgledne verande pri sv. Bolfenku in s »Hlebovega doma« na Smolniku proti severu, osobito pa z Velikega vrha, ki je od glavne grebenske poti sicer oddaljen celih 5 km, pa hrani v svoji bližini pravi biser visoko-gorske idile, Konjiški ribnik in starodavno cerkev Svetih Treh Kraljev.
Glavna prometna pot vzhodnega Pohorja se vzpenja od Betnave z njegovega vzhodnega vznožja kakor že v pred-rimski dobi v splošnem v zapadni smeri k sv. Bolfenku (1037) z bližnjim Mariborskim razglednikom (1146) in niže mi mo Mariborske koče (1080 m) h»Ruški« (1249 m); od tod pa gre preko Lobnice in drvarskega selišča Beigot-Ploš (1000) mimo koče na Klopnem vrhu (1280) na Pesek (1382) in na Roglo (1517 m).
Pa je še sto in sto drugih dobro zaznamovanih poti, od dežja izpranih, od pohorskih vozil razoranih, in še več znanih in tudi neznanih strmih globač in mehkih gozdnih stezic, ki te vodijo sem in tja, gori in doli, pa vedno do kake kmetije, polne slovanske gostoljubnosti, do kakega zavetišča s toplim kotičkom, do kake prijazne koče ali do kake cerkvice, ki te vabijo, da se ustaviš, se od-počiješ in naužiješ ljubega solnca, svežega zraka in krasnih razgledov.
Nekoč je stal na Žigartovem vrhu (1345 m) leseni »Zigartov stolp«, ki so ga postavili vrli Rušani. Ta se je porušil in ga ni več. Pač pa še stoji železni »Mariborski razglednik« na Ciglenicah z najširšim, najsijajnejšim, pa tudi z najbolj pestrim razgledom v celokupnem vzhod-dnem Pohorju. Ves pohorski hrbet na vzhod in na zapad je tu pred nami raztegnjen; tik pod nami na vzhodu radovedno gleda iz starega bukovja stolp opuščene cerkvice sv. Bolfenka, učitelja sv. Areha; v zapadni smeri pa gledamo od temnozelenih šum obdano cerkev sv. 'Areha samega z Ruško kočo in z vilo Planinko; potem pa vse glavne vršace in kope v zapadnem Pohorju tja do Male Kope. Med vzhodnim Pohorjem in Slov. goricami, posejanimi z belimi hišami in neštetimi cerkvicami, se solnči na obrežjih Drave tam, kjer Dravska dolina z Pekrskimi goricami že prehaja v Dravsko polje, naš jugoslovanski Maribor. Za našim Kozjakom s cerkvicama svetega Urbana in *šv. Križa je sosedna Avstrija od Dobrača pri Beljaku do Visokih
in Nizkih Tur pa tja do Gradca pred nami razprostrta in prehaja na vzhodu v naše Prekmurje in v megleno ogrsko nižino. Krasen je razgled proti jugovzhodu in jugu. Južni obronki vzhodnega Pohorja, polagoma prehajajoč v nižino, z vasjo in cerkvijo sv. Martina, s cerkvicami sv. Urše, sv. Urha in sv. Treh Kraljev pod Velikim vrhom, nas pozdravljajo cd daleč. Za širnim Dravskim poljem s Ptujem in Slov. goricami na eni, s Halozami in Ptujsko goro na drugi strani, v o-zadju pa Boč in Rogaška gora, hrvaška Ivanjščica in Zagrebško Sleme, ves ta raznoliki svet z ravninami, hribi in dolinami, leži pod nami razprostrt, kakor pisana, z zlatom in srebrom pretkana dragocena preproga.
Očarujoč je prizor, ki ga nam nudi s te razgledne točke, prekašajoče vse druge v vzhodnem Pohorju, narava po zimi, ko so vse pohorske koče zasnežene, da se more do njih samo na smučeh, in se gozdovi leskečejo v tisoč in tisoč srebrnih lučicah. Spodaj po Dravski dolini, še bolj pa na Dravskem polju se vse naokrog širi, dviga in valovi nemirno, neskončno, sinjesvetlo morje, iz kterega kipijo samo tu pa tam ostrorobi, na prvi pogled oledeneli otoki proti nebu; pod tem meglenim, ledenim morjem kašiia, starka zima z nagubanim čelom in upadlim licem; nad njim pa sije sredi zime toplo solnce, veje svež in osvežujoč zrak, vlada življenje in pomlad, da se ti hitro zrdečijo lica. Na jugu dva otoka: Rogaška gora in Boč. Proti poldnevu začno megleni valovi, pljuskajoči pod nami, ob obronke zimskega Pohorja, pojemati; morje se umika, požira valove vase in končno izgine. Tedaj se odpre pogled na ves zimski kras naše in tudi tuje zemlje, tudi preko bele Golice v slivenski Korotan!
Solnce in zopet solnce, po zimi toplejše kot v dolini, po leti pa zopet ne tako hudo pekoče, ker njegove žarke hladi hlad obširnih gozdov in lahni veter; zrak svež in čist, brez prahu, ves poln najrazličneših cvetličnih vonjav; žuboreče vode, vabeče h kopanju in rib -ljenju; lepi izprehodi, vodeči te sedaj po temnih šumah, odmevajočih od ptičjega petja, potem zopet po pašnikih in sečah; mnogo zelene in pisane barve, prijetne za oko; po zimi prilika za udejstvovanje vseh panog zimskega športa; vse lero pa mirna zamišljenost vse pokrajine, ki te na »Pošteli« ob vhodu v kraljestvo zelenega Pohorja zaziblje v stare, pred-slovanske čase in pobožnost, ki jo vzbujajo mnogobrojne pohorske cerkvice aii njih razvaline vsakomur; pa gozd in vod no zopet gozd, prijazno domače ljudstvo in lepi razgledi po širnem božjem svetu-To je naše zeleno Pohorje, bogat neusahljiv vir veselja, življenja, zdravja.
Dr. F. Mišic.
Izlet privatnih nameščencev na Pohorje.
Kot smo že poročali, priredi tukajšnja Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v nedeljo, 21. t. m. svoj društveni izlet na Pohorje. Z jutranjim vlakom se izletniki odpeljejo do Ruš, odkoder je najbolj prikladna pot preko Smolnika do Klopnega vrha. En del izletnikov turistov gre še dalje do Velikega vrha, kjer je izredna prilika za kopanje v konjiškem ;e-zercu. Obe skupini iz Klopnega in Velikega vrha se vračata popoldne na Smolnik, kjer jih pričakujejo z otroci nekatere robine. Ob slabem vremenu bo izlet preložen. Na izlet so vabljeni vsi privatni nameščenci! Odbor.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru
ima jutri, v četrtek, dne 18. t. m. članski sestanek. Ker so na programu važne stvari, kakor poučne in zabavne ekskurzije, gledališka igra i. dr., prosim za točno udeležbo. Sestanek bo v akademski sobi v Narodnem domu ob 8. uri zvečer. Knjižničar.
Velika razstava krojev
gojencev prikrojevalnega tečaja za gospode, dame, otroke in perilo se bo vršila v Ptuju v »Mladiki« v nedeljo 21. julija. Razstava bo odprta od 9.—15. ure. Ob 11. dop. razlaganje razvoja krojev in dela tečaja. Istočasno se bo vršilo vpisovanje v novi tečaj. Vstop vsakomur prost. — Učni zavod Ivan Bizjak.
Kaj bo z palačo Okrožnega urada v Marlborru?
Kakor izvemo, pridejo prihodnji teden zastopniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev iz Ljubljane in tudi centrale (Suzor-ja) iz Zagreba na končne dogovore glede zgradbe nove palače OUZD v Mariboru. Kredit za stavbo je dovoljen v iznosu 6 milijonov dinarjev. Nedvomno je, da se bo za ta znesek dalo postaviti nekaj lepega. V poslopju bodo predvsem prostori za ekspozituro OUZD ter za zdravniške ambulance, cela vrsta fizikalnih in medicinalnih kopališč, vsi najmodernejši zdravilni aparati itd. Po-eg tega bodo v poslopju lokali za razne, delavske strokovne organizacije, večje število stanovanj in v pritličju trgovski lo tali. Ali se bo Suzor končno odločil za stavbo, je seveda še odvisno od interesa poklicanih faktorjev, zlasti mestne občine. Čujemo, da s te strani ne kažejo za vprašanje primernega interesa. 2e dejstvo, da so druge občine dale za enake stavbe stavbišča brezplačno na razpo-ago, dočim se mora v Mariboru Suzor aoriti za stavbišče, ker se zahteva od njega po 250—300 Din za kvadratni meter, meče neugodno luč na nas. Ako smo eta in leta vpili, da se naš denar drugod zabija v palače in da zahtevamo, naj se Žida tudi v Mariboru, zakaj sedaj, ko je vprašanje gradbe stopilo v akuten Stadij, naenkrat takšen čuden desinterese-ment? Veselilo nas bo, ako se bo prihodnji teden izkazalo, da smo črnogledi, in ako bodo poklicani činitelji storili svojo dolžnost v interesu Maribora.
Današnji živilski trg ,e bil zelo živahen in dobro založen. Posebno dosti1 je bilo endivije, stručnice in 3raziljanke... Kumare 1—5 Din komad, cumarce zaVlaganje po 4 komadi 1 Din, jedilne buče 2—3.Din, rdeča pesa šopek 1 Din, stročji fižol 3.5 Din kg, glavnato zelje 2—7 Din glava, karfijola 10 Din, grah 6 Din, malencane 1—1.50 Din. — [zmed sadja je omeniti posebno domače hruške, ki so jih pripeljali na trg v veliki množini. Dobilo se je 6—12 komadov za 1 Din, pohorske maline 10 Din liter, borovnice 2 Din, višnje 6 Din brez pecljev. — Na laških stojnicah so paradirali lepi paradižniki po 10—12 Din kg, breskve 26 Din, jabolka 16 Din kg. — Na perutninarskem trgu so prodajali piščance po 40—65 Din par, kokoši 35—40 Dill komad, par rack 60—70 Din. — Na Trg Svobode so do 10. dop. pripeljali vsega 12 vozov sena in slame. Prodani so bili do tedaj 4 vozovi po 65—75 Din cetit. Slama se je. dobila po 45—50 Din stot.
Vprašanje tržnega odseka.
Kakor čujemo, je pri mestni občini vložen, dobro utemeljen predlog za izvolitev posebnega aprovizacijskega odn. tržnega :odseka, ki bi imel delikatno nalogo, odpravljati nčdostatke na trgih in sploh spravljati v red naše res desolatne tržne razmere. Idejo pozdravlja velika množica konsumentov, ki želi, da bi odsek izvedel po vzoru velikih mest maksimiranje cen posameznim produktom. Rodovitna mariborska okolica dobavlja toliko živil, da jih lahko izvaža.
K zadnji tržni »aferi«.
V	soboto je prišlo, kakor smo že poročali, na špeharskem trgu v Mariboru do pravcate tnale revolucije, ker je tržni nadzornik, višji veterinarski svetnik g. Hinterlechner, inhibiral 26 zaklanih in razkomadenih svinj ter eno tele, ker til bilo zadoščeno vsem tržnim predpisom. Kakor se nam sedaj poroča, je veliko županstvo sedaj dovolilo, da se inhibirane svinje vrnejo lastnikom, toda le pod pogojem, da odpeljejo meso domov in ga uporabijo za lastno uporabo.
Nova cesta na vidiku.
Dolgoletna želja Pesničanov, da se ob strugi Pesnice, skozi znani železniški viadukt do železniške postaje Pesnica zgradi dobra in široka vozna cesta, se bliža uresničenju. Te dni .so zainteresirane občine vložile na oblastni odbor peticijo, ki se je vzela v resen pretres. Predlog izhaja neposredno iz ljudstva, ki je na novo projektirani cesti zelo zainteresirano. Novo projektirana cesta, ki je pravzaprav odcep okrajne ceste, je za narodno gospodarstvo Slovenskih goric in severne državne meje velikega pomena. 1
Iz meteorološke postaje v Jarenini.
Zanimiva je vremenska primerjava letošnjega in lanskega junija. Ob jutrih sta bila oba skoraj vse dni opremljena z meglenim pajčolanom. Vendar je lanski junij le 11 krat poškropil na nas, pokregal (grom) pa nas je le osemdnevno. Soiz je potočil le 802 točki, največ ob svoji sredi (230). Letos pa nas je junij zalival 13 krat, svojo nevoljo pa je raz višin nad nami stresal celo 14 dnevno. Porosll je na ta grešni svet 1245 točk; najbolj radodaren je bil četrti dan svojega pohoda — dosegel je rekord v brizganju — 322 točk ter si je V pozni poldne postavi! celo »božji stolec« ali mavrico. Žalibog se je na deseti dan tako hudo zmotil, da je nasul ob severni naši meji tudi precej strupenega ledenega gramoza ne le na potrebne ceste, ampak tudi na v upa-nosni nakit ovite poljane. Nedolžnost Po horcev in njih odporno silo proti vsem skušnjavam pa je dokumentiral s tem, da je ovil njih dom ob 25. svojem koraku v nežno belo mrzlo ogrinjalo. Juniju radi odpustimo njegovo zmoto, da se le njegovi nasledniki vsaj do novembra več ne zmotijo. — Da bi teh raznih zmot in pomot ne- bilo, kako lepo bi se nam godilo. .
Mariborski »kupčki«.
Tržni red avtonomnega mesta Maribor določa, da se mora blago na tržnih stojnicah prodajati na tehtnicah, katere ima dostaviti občina. Dosedanji »kupčki« so mariborska posebnost na škodo kupujočega občinstva. Skrajni čas je, da se ta sistem odpravi in dosledno uvede prodajanje gotovega blaga na kilograme. ?osebno pri stročnem 'fižolu, čebuli, sadju s peclji in grahu je konsument oškodovan. Razen tega pa je opažatit, da branjevke nimajo cementiranih literskih meril ter se poslužujejo raznih lončkov nedoločene vsebine.
Šest dni za psovko »VVindischer«.
Znani trgovec E. Gert je v alkoholnih motnjah nenavadno radodaren s psovkami, žaljivimi za naš narod. Najbolj omiljen mu je ocividno izraz »Windischer«. Sedaj pa jo je vendar enkrat izkupil. Dobil je namreč priliko, da 6 dni premišljujejo v samoti, na katerem ozemlju leži Maribor in kako se nazivajo prebivalci Slovenije.
Obešenec pod Kalvarijo.
Naknadno se nam poroča, da tvrdka Pfrimer v Mariboru Ivanu Vrač-ku, ki se je v pondeljek pod Kalvarijo obesil, nikakor ni odpovedala službe radi njegove previsoke: starosti^ temveč radijiekega pretepa. Vračko je bil pri tvrdki že 6 let v službi. Bil je sicer marljiv, vendar pa velik prepirljivec in je še nedavno dobil v prepiru z nekim sodelavcem mečen udarec po glavi ter rana še vedno ni bila zaceljena. Ni izključeno; da se mu je favno radi tega udarca omračil um in se je nato obesil.
Ukradeno kolo.
Izpred hiše št. 14 na AlksandrOvl cesti je ukradel neznan uzniovič Alojzu Vudlerju, mehanišketnu vajencu iz Melja, črno dvokolo. Pred nakupom se svari.
, Tombolo
priredi Prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju v nedeljo, dne 11. avgusta na vrtu g. Rojka na Pobrežju. Sezite pridno po kartah, ker dobitki so lepi! Dobe se tudi po trafikah v Mariboru.
Koncert pri Emeršiču.
V	četrtek, dne 18. julija ob 19. koncert vojaške godbe (orkester) na Emeršiče-vem restavracijskem vrtu, Aleksandro-va 18.	  1714
Pri hemoroldalnl bolezni,
zagatenju, natrganih črevah, abscesih, sečnem pritisku, odebeleiih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefovc« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesta tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki £>(>!• niki vsak dan zjutraj in zvečer pol 2aš« »Franz Josefove« vode. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah
-V Marii)o ru, dae. 17. V tl. 1929.
Mariborski V E C C k N I k Jutra
Odiseia Švedske kolonije
POVRATEK V DOMOVINO PO 260 LETIH.
Stockholmski listi prinašajo > poročila o zanimivi odiseji švedskih emigrantov, ki so 1. 1670 zapustili domovino in se naselili na estonski obali v Dagoe. Takrat je ta baltski kraj pripadal Švedski ih kolonisti so dobili od vlade posebne pravice in svoboščine. L. 1721 pa je za* sedla to ozemlje Rusija. Od takrat naprej so bile švedskim kolonistom njihove svoboščine stalno omejevane. L. 1780 je sicer ruska carica izdala poseben ukaz, s katerim so bile pravice Švedov zajamčene. Toda te pravice niso bile po volji lastnika zemlje, ki ni mogel s svobodnimi Švedi ravnati tako, kakor z ruskimi podložniki. Že prihodnje leto — 1781
—	je ta plemič švedske koloniste vrgel & svojega posestva. Eskorta kozakov je nesrečne koloniste odpeljala v ukrajinske stepe. Devet mesecev so hodili 1200 milj daleč. Več ko polovica karavane je med potjo pomrla. Komaj 200 oseb je ostalo koncem strašnega potovanja. Čakala jih je zemlja, ki je bila nedavno o-svojena od Turkov.
Od I. 1782 naprej pa je ta švedska kolonija zopet narasla na 900 oseb. Obdržala je svoj jezik in svoje narodne običaje ter protestantsko vero sredi popolnoma ruskega ozemlja. Nedavno pa se je odpravila k švedski vladi deputacija teh kolonistov, ki so se morali pod sovjetsko vlado težko boriti za svojo eksistenco, s prošnjo, da bi ji omogočila povratek v domovino. Švedsko javno mnenje se je zavzelo za koloniste in proglasilo za narodno dolžnost, da se po 260 letih sprejmejo bratje in sestre, ki so bili tako dolgo izven domovine. Te dni bo posebna švedska ladja iz Odese prepeljala vso kolonijo v Rumunijo, odkoder bo potovala s posebnim vlakom preko Češkoslovaške in Nemčije v domovino. Tam imajo že v Kristianstadu v južni Švedski pripravljeno zemljo, švedska javnost pa je zbrala kot podporo. kolonistom, ki svojih posestev v Rusiji niso mogli prodati, krog 300 miiijorov dinarjev.
Relikvije Lučouika IX
Italijanski kralj Viktor Emanuel je znan kot strasten zbiratelj kolajn, kralj Jurij angleški kot zbiratelj znamk. Francoski kralj Ludovik IX-, ki je bil kasneje proglašen za svetnika, pa je slovel po vsem svetu kot najbolj strasten zbiralec relikvij. Zbral jih je toliko, da je bila cerkev.Sainte Chapelle, kjer jih je spravljal, bolj podobna muzeju kakor pa cerkvi. In ker so ljudje poznali kraljevo strast, so jo temeljito izrabili. Tako mu je 1. 1239. prodal Baudoin de Courtenay trnjevo krono, ki jo je baje nosil Kristus. Ne da bi pomislil, da ima že dve trnjevi kroni, etjo v opatiji v Saint Denisu, drugo v Saint Germainu, mu je kralj takoj izplačal zahtevanih 20.000 livrov.
To je Baudoina še bolj ojunačilo. Pri čel je zbirati relikvije in jih je 1. 1247 prodal kralju cel kup za znatno vsoto 2,800.000. Iz kataloga v Mazarinovi knjiž niči je razvidno, kaj vse je bilo med prodanimi relikvijami: solze sinu božjega, namizni prt, na katerem je bila zadnja večerja, Mojzesova zibelka, z jesihom napojena goba itd.
In kaj je postalo iz tega dragocenega in nenavadnega zaklada? Zdi se, da je dal kasnejši nesrečni kralj Ludvik XVI., ki je končal življenje na morišču, prenesti ves ta zaklad v opatijo v Saint Denisu, 1. 1793 pa ga je tedanja revolucijska vlada izročila zlatarju Augustu in sicer na prošnjo njegove žene. In od tedaj manjka vsaka sled za tem zakladom.
t	...
• Zlato na dnu jezera
Amerikanci so se odločiii, da izsuše jezero Guatavita v Kolumbiji, ki leži približno 3000 metrov nad morsko gladino.
V	prejšnjem času, še predno so deželo o-svojili Španci, so prihajali k temu jezeru PP; dvakrat na leto Indijanci, ki so zgra-erič	tudi	krasen hram. Z nekega
^ nad jezerom, tako pripoveduje poročilo, je nekoč skočil veliki L Pokrit z zlatim prahom, v je-”avz°ei verniki pa so metali za ™ X zlate Predmete. Ko je Gon-«?M	de	6uesade 1. 1537 osvo-
hIi )jj Poskl>ŠaI dvigniti iz jezera del tega ogromnega blaga, katero je požrlo jezero Guatavita, vendar pa je njegov poizkus preprečila silna nevihta. Kasneje se je lotila tega dela tudi neka kolumbrjska vlada m je bilo pri tej pri-liki ugotovljeno, da obstoji dno jezera iz trdega zlata, m da je na dnu vse polno zlatih predmetov, ki so jih darovali oboževanemu jezeru svoječasno Indijanci.
Nikolaj Nlkalajeuič jn ^ Razputin
Pokojni vrliovni poveljnik ruskih ar-jnad v svetovni vojni, veliki knez Niko-aj Nikolajevič, je bil, kakor znano, velik sovražnik zloglasnega Razputina, ki Je imel svoj usodepoln vpliv r.a rodbino carja Nikolaja II., posebno na njegovo zeno. Kljub temu pa je bil Razputin tako razvajen, da je smatral za samoobsebi Umljivo, da Često obišče velikega kneza
v njegovem glavnem stanu in da mu daje vojaške nasvete.
»Očka«, mu je rekel nekoč pokojni veliki knez, »ako hočete prevzeti kako poveljstvo, vam bom dal sestaviti ženski polk. Do tedaj pa vam svetujem, da izpopolnite svoj harem.« In nato mu je Nikolaj Nikolajevič pokazal vrata.
Razputin ni odtedaj nikdar več prišel k vrhovnemu poveljniku, pač pa mu je kmalu nato pričel pošiljati odposlance z vojaškimi nasveti, ki pa jih je Nikolaj Nikolajevič prav tako po vrsti vrgel skozi vrata, ne glede na njihtrvo dostojanstvo.	.	-
Lepega dne pa je dobil nato veliki knez lastnoročno od cafja pisan ukaz, da mora čim lepše sprejeti neko osebo, ki se bo zglasila pri njem po Razputino-vem naročilu.
»Dobro,« je odgovoril veliki knez Nikolaj Nikolajevič brzojavno. »Naj pride. Toda dotičnik ne bo več prišel iz vrhovnega poveljstva, kajti postavil ga bom pred vojno sodišče!«
Tragikomičen dogodek .
se je pripetil te dni v majhnem mestecu Mantesu ob Seini. Tamkaj je namreč že star običaj, da podeli vsako leto župan najbolj krepostnemu in čednostnemu dekletu odlikovanje, narod pa jo proslavi potem s slavnostnim obhodom in veliko veselico. Tudi letos je bila neka mlada, lepa deklica izvoljena za kraljico čednosti in na njenih licih je odsevala na zunaj nedolžnost kakor lilija. Ko pa je spremljal župan čednostno kraljico slovesno po stopnjicah mestnega magistrata, je deklici spodrsnilo, nakar je padla in porodila takoj zdravega dečka.
Redka poroka
V	malem poljskem trgu blizu Lod,*a so proslavili te dni poroko 14-letriega sina nekega znanega židovskega rabina s triletno hčerko njegovega stanovskega tovariša iz sosednjega kraja. Svečanost je trajala tri dni in tri noči in so došU svatje iz vseh strani Poljske z železnicami in avtomobili, da prisostvujejo tej redki slavnosti. Že par tednov pred poroko so se vršile velike priprave in so napravili za goste velike lesene paviljone. Vsakdo, kdor je le hotel, se je lahko vsedel za mizo in je bil takoj pogoščen. Skupno je bilo na svatbeni pojedini nič manj kot 3000 svatov.
fTlark Tu/ain in trusti
Neki časnikar je nekoč vprašal slavnega pisatelja Mark Twaina, zakaj je pravzaprav v krogih trustovih magnatov tako nepriljubljen. Mark Twain je napravil nedolžen obraz in odgovoril smeh-jaje: »Ne vem pravega vzroka. Mislim pa, da me ti nepravičniki preganjajo radi mojega pisateljevanja«.
»Radi vašega pisateljevanja?«
»Da, ker sem pričel zopet pisati za liste.«
»To mi je popolnoma nerazumljivo,« je zmajal Časnikar z glavo.
»Tudi meni,« je odgovoril Mark Twain. kakor da bi se čutil užaljenega. »Toda imam temno slutnjo, da sem si nakopal njihovo sovraštvo radi sledeče bedaste prigodbice, ki sem jo objavil v nekem časopisu s svojim podpisom.«
In Mark Twain je nato izročil časnikarju dotični časopis. In ko je ta nehal čitati, sta se oba na ves glas zakroho-tala. Povestica pa se je glasila sledeče: Neka muha je imela dve hčerki, ki jih je silno ljubila. Nekoč so napravile vse skupaj izlet in prišle v neko slaščičarno. Mama«, je prosila ena, »ali se smem malo posladkati na lepem rdečem bonbončku?« Mati je dovolila in njena hčerka se je vsa srečna vsedla na sladkor. Naenkrat je zatrepetala in poginila. Rdeči sladkor je bil namreč strupen, kajti izviral je od ameriškega sladkornega tru-sta. Muha je imela potem le še eno hčerko, ki jo je imela tem rajše. Lepega dne se je hčerki zahotelo po klobasi, Mati jo je odpeljala v trgovino z mesnimi izdelki. Toda čim je mlada muha samo o-kusila sok klobase, je tudi ona takoj poginila. Klobasa je bila strupena, kajti izvirala je od ameriškega mesnega .. trusta. Muha je postala nato silno otožna. Niž ji ni bilo več ..za življenje. Vsa obupana je v samomorilnem namenu pričela jefeti papir za uničevanje muh. Toda zaželjc-na smrt ni prišla. Papir za uničevanje muh pa namreč ni bil škodljiv, izviral pa je istotako od trusta za izdelovanje papirja za uničevanje muh.
Svetopisemska kazen
V	Minsku v Rusiji se je odigral pred kratkim nenavaden dogodek. Židovski verski fanatiki so namreč sklenili, da izvrše nad delavcem GruŠkinom, ki se je poročil z nekim dekletom krščanske vere, svetopisemsko kazen kamenova-nja. Skupina Židov je res udrla v njegovo stanovanje, ga zvezala in se pravkar Pripravljala, da ga linča, ko se je nenadoma pojavila policija ,in rešila siromaka iz mučnega položaja ter tudi gotove smrti. Blazni verski fanatiki so bili seveda tako<‘ aretirani in izročeni sodišču.
Speri
Zaljubljen v kip plesalke
V	znanem kabinetu voščenih kipov v Parizu se je odigrala te dni tragedija, ki bolj naliči noveli, kakor resnici. V tem kabinetu voščenih kipov se nahajajo kipi vseh znamenitih oseb. V kabinet je prihajal že nekaj dni podčastnik Meu-nier, ki je bil na dopustu v Parizu. Slugi se je zdel njegov česti obisk sicer sumljiv, vendar pa končno ni polagal na to nobene važnosti. Meunier se je najbolj zadrževal pred kipom neke plesalke, ki ga je opazoval po cele ure. Pred nekaj dnevi je porabil ugodno priliko in se skril v kabinetu, ne da bi ga pri zapiranju o-pazili. Naenkrat je ponoči zaslišal sluga revolverski strel. Odhitel je takoj pogledat v kabinet, kaj se je zgodilo in našel Meunierja z revolverjem v roki. Še predno se mu je'posrečilo, da mu iztrga revolver, je Meunier oddal še. en strel v kip plesalke, ki se je takoj razbil, nato pa pognal še eno . kroglo sebi v, glavo in se zgrudil mrtev na tla. Preiskava je dog nala, da je bil Meunier pred dvema 'e-torna v bolnici za duševne bolezni, odkoder so ga kasneje izpustili, da odsluži vojaški rok. Za časa dopusta, ki ga ie prebil v Parizu, se mu je zopet omračil um. Pri njem so našli celo zbirko ljubav-nih pisem in pesmi, naslovljenih na plesalko, v katero se je zaljubil in pred katere kipom je končno izvršil tudi samomor.
Hašk protestira.
Dokler ni šel slovenski prvak Primorje v Split, o tamošnjih razmerah ni bilo nikdar čuti slabega glasu. Primorje je o svojem gostovanju v Splitu podalo naši javnosti zelo temne podatke o tamošnjih športnih odnošajih. Hajduk je kmalu zatem v »Jutru« demantiral. S tem je seveda zadobila pritožba Primorja drugo ice. Sedaj pa se pritožuje zagrebški klub nad Splitom. Zagreb in Split sta doslej vedno živela v prijateljskih stikih. Gotovo je, da je pripomogla v veliki meri tudi rivaliteta med obema mestoma za nadvlado do Haškovega »protesta«. Hašk direktno sicer ne protestira, marveč se pritožuje pri savezu zgolj radi surove igre Hajduka in obnašanja občinstva; Zanimiva pa je druga točka protesta, ki popolnoma skritizira dunajskega sodnika g.: Zwickerja. O njem navaja Hašk, da je bil igri nedorasel ter da je stal, povsem pod vplivom občinstva. Drugi enajsterec je bil Po Haškovem mnenju neupravičen. To je gotovo prvi protest proti inozemskemu sodniku. Morebiti se bodo klubi spametovali in se zadovoljili, zopet z domačimi sodniki, ki so vodili že marsikatero težko tekmo brezhibno. ,■
BSK izključen iz nadaljnega tekmovanja?
Protest Hajduka proti verifikaciji prvenstvene tekme z BSK je dobil povsem novo lice. Savez je namreč dobil od sarajevskega podsaveza odgovor, ki izpričuje, da je Markovi« igral do 26.. IV, 1929 prvenstvene tekme za sarajevski »Hajduk«. Razen tega je Markovič: izjavil podsavezu, da bo vse leto 1929 nastopal
v	prvenstvu za sarajevski. »Hajduk«; Vkljub temu je Markovič nasippil za 3SK, katerega o tem niti ni obvestil. 3LP pa se je prenaglil in odobril nedovoljeno nastopanje Markoviča za BSK. Vlarkovič je torej neupravičeno igfal za 3SK in je prostest Hajduka absolutno u-pravičen. Nastaja pa vprašanje, ali bo JNS uničil samo tekmo Hajduk—BSK ali pa vse, v katerih je igral BSK letos za državno prvenstvo. JNS čaka samo še na odgovor BLP, nakar bo' Hajdukov protest rešen.
Maribor — Železničar.
Prihodnjo nedeljo se bosta borila za osyojitev Ilgerjevega pokala Maribor in Železničar. Borba bo zelo trda.
ISSK. Maribor, nogometni odselc.
Vsi nogometaši se pozivajo, da se sigurno udeleže treninga v četrtek, dne 18. t. m. Po treningu važen sestanek. — Načelnik.
Službeno iz sodniške sekcije.
Klubi se opozarjajo, da morajo vsako tekmo prijaviti Poverjeništvu : najmanj osem dni pred tekmo, v nujnem slučaju dva dni. Savezni sodniki in kandidati ne smejo v. nobenem slučaju soditi neprijavljenih tekem. V nasprotnem Slučaju bodo predlagani v najstrožjo kazen. Savezni sodniki se obveščajo, da se bo vršil v četrtek, dne 25. t. m. redni občni zbor ljubljanske sekcije LNS v Ljubljani. — Tajnik.
Nesiguren čržauni predsednik
V	Mehiki so, kakor znano, revolucije na dnevnem redu. Nikdo ne ve pravzaprav, zakaj. Nenadoma pride do upora in kdor pride upornikom v roke, ga ubj jejo, ne da bi sploh vedel, kako je prišel do tega. Kratkomalo, nikdo ni varen življenja.
Neki nizozemski časnikar je bil nekoč sprejet od predsednika Portesa Gila, sicer precej melanholičnega državnega po glavarja. Bilo je kmalu po njegovi izvolitvi in časnikar mu je čestital. . Predsednik pa se je pri tem sumljivo posmehljai.
»Kako dolgo«, je vprašal časnikar, »traja vaše predsedništvo?« »Moj mandat ugasne v štirih letih«, je odvrnil pred sednik. »Toda, kakor vam je znano, se pri nas prav često zgodi, da pred.ugas-nitviio mandata ugasne predsednik!«
Lincolnov peresnik
Na javni dražbi v Newyorku je kupil neki Gabriel Wells pero, s katerim je ^nameniti predsednik Zedinjenih držav, Abraham Lincoln, podpisal prijklamaci-jo o osvoboditvi sužnjev. Plačal je za pero 2300 dolarjev, čeprav je peresnik iz čisto navadnega črnega lesa. Vrh tega Wells niti ni siguren, da je res kupil pra-
vi	Lincolnov peresnik, čeprav . je, prodajalec sveto zatrjeval, da je njegovo pero edino pravo pero Lincolna.
Pojavila pa se je gospa Stevvart Prit-chard, ki je zatrjevala, da ima ono pravi Lincolnov peresnik..
»Nemogoče«, je odvrnil prodajalec Tucker, »kajti jaz imam tudi zapriseženo zagotovilo svojega starega očeta, ki ie bil sluga v parlamentu, da mu je Lincoln podaril pero.«	•	, •
»In moja stara mati,« je odgovorila go-spa Pjitchard, »je bila služkinja- v parlamentu in njej je Lincolnova gospa podarila pero.«
Torej je Lincoln koncem vseh koncev podpisal proklamacijo o osvoboditvi sužnjev z dvema peresoma»
-sisr«
tmmmrvmv tr nrrrrfiTi*
V MnrlKŠru, "dne 17. VII. 1929.
Mihad Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 118
Gluhonemo dekle — tako bi bil človek vsaj sodil po absolutnem molčanju, s katerim je odgovarjalo na vsa vprašanja — je prišlo po dvakrat na dan v to sobo ter ji prineslo kosilce, ki ni bilo rafinirano, pač pa dobro iu obilno; toda Blanka se ga je komaj dotaknila.^
Bianka v svojem ponosu se je kolikor mogoče premagovala pred to žensko.
Toda v svojih samotnih urah je mnogo plakala.
Njena groza je prihajala čimdalje večja; in njena domišljija se je že bala večnega zapora v tej ječi, ki jo je dušila s svojim ozračjem. Takrat pa so se vrata odprla in vstopil je Sandrigo.
Bianka si ga je bila v noči svojega ugrabljenja je-dva da ogledala.
Toda spoznala ga je takoj; nehote je s preplašena gesto odskočila nazaj.
Sandrigo je videl te očitne znake odpora in studa, s katerim je navdajal deklico; toda nasmehnil se je, s smehljajem človeka, ki si je v svesti, da bo zmaga nazadnje vendarle njegova...
»Gospodična, je dejal, skušaje kolikor mogoče o-mehčati svoj trdi in hripavi glas, »vaše trpljenje je zdaj končano, in če izvolite iti z menoj, vas pospremim k vaši materi.«
»Samo če me ne mislite prepeljati le v drugo ječo...-«
»Obdržati sem vas moral tukaj dalje časa, nego sem želel,« je dejal Sandrigo. »Toda krivda ni moja, gospa Imperija vam bo sama potrdila. Pojdite z menoj, gospodična, pojdite brez strahu. Gondola naju že čaka in čes par minut boste sloneli ob srcu nje, ki vas ljubi bolj nego vse na svetu — ob srcu svoje matere, ki si štejem v čast, da sem ji najuddanejši prijatelj.«
Tako govoreč, je Sandrigo pomolel Bianki roko.
Toda deklica se ni marala opreti nanjo. Trepetaje in s čustvom popolne osamljensoti je šla poleg razbojnika.
Čudna misel si je bila šiloma zarila v možgane.
Ravni, pošteni duh, ki je bival v njej, se je plašil in bal, da ne bi govoril ta mož resnice — da ne bi bil zares prijatelj njene matere.
Kaj je moglo biti skupnega med Imperijo in med
njim?
Napol megleno je čutila, da v palači svoje matere r.e bo nič bolj na varnem, nego v sobi, ki jo je pravkar zapustila.
Kaj je pač utegnilo biti skupnega med Imperijo in med njim?
Ko pa je bila zunaj, pod veselim lesketanjem solnca. v radostnem, živahnem življenju beneškega pristanišča, med kričanjem kupcev in pesmimi mornarjev, ki so razkladali ladje, priklenjene ob nabrežju, so izginile vse njene mračne misli.
Oddahnila si je in se razcvetela kakor roža.
Plamen strastnega občudovanja se je zasvetil v San drigovih očeh, ko jo je pogledal. Toda zapazil je, da ni on edini občudovalec Bianke. Marsikateri mornar, marsikateri mlad meščan je na glas izazil svojo zavzetost in svoje strmenje nad njeno lepoto. In zoto jo-je naglo spravil v čakajočo gondolo, povabil jo, da naj sede v šator, ki ga je nato zagrnil z usnjatimi zastori ter se postavil k barkarolu.
Pol ure nato se je Bianka vrgla v naročje svoje matere.
Ko so se pomirili prvi izlivi radosti, jp Imperija prijela Sandriga za roko ter izpegovoila z čudnim trepetanjem;
»Dete moje! Tu ti predstavljam gospoda Sandriga. sijajnega častnika beneške armade, poročnika pri lokostrelcih. On mi je drag prijatelj, ki se mu imam zahvaliti za to, da te zopet vidim zdravo in veselo. Ljubi ga. Bianka; vreden je, da ga ljubiva obedve, jaz in ti...«
Bianka je začutila, da je prebledela.
»Njen pogled se je obrnil od matere do Sandriga.
In misli, ki so ji malo poprej polnile glavo, so se ji oglasile še razločneje.
Zbala se je lastne matere, kakor se jc zbala Sandriga.
»O Juanal« je zamrmrala sama pri sebi. »Ti moja dobra krotka tovarišica, kje si? .. • In ti, moj plemeniti, neznani zaščitnik, ki me je že sam tvoj pogled pomirjeval in navdajal z brezskrbnostjo, kje si?«
XXXVIII.
Razbojnik in kardinal.
Ko je Sandrigo pijan od veselja in ponosa zapustil palačo Imperije, se je takoj z največjo naglico napotil iz Benetk proti soteski Piave.
Okrog devetih zvečer je dospel v vas Nervezo ter stopil v eno izmed njenih zadnjih hiš.
V	njej je bilo zbranih kakih dvajset mož.
Ležali so na glinastih tleh kroginkrog ognjišča, ca katerem je eden izmed njih kuril s suhim dračjem. Spali pa gotovo niso, kajti ob vstopu Sandrigovem so vsuli in ga pozdravili s tisto važnostjo in lahkotnostjo kretenj, ki je lastna neodvisno živečim ljudem.
Sandrigo je pogledal to svojo četo, ki jo je bil trudoma zbral v teku zadnjih štirih mesecev; bilo je vse, kar mu je zdajo stajalo od njegove prejšnje moči v gorovju.	V	> ;/
Toda bralec ve, da Sandrigo nikakor ni obupal, marveč si je ustanovil v Benetkah družbo, ki je bila gotovo še strašnejša.
Mračno zadovoljstvo se je zasvetilo v njegovem črnem pogledu.
»Ali ste vsi tu?« je dejal. »Dobro. Koliko jih je tam gori?«
»Šest vsega skupaj,« je odgovoril eden izmed mož, ki se je zdel nekak pribočnik Sandrigov. »Štirje pred vhodom jame, dva pred jetnikovimi vrati.«
»Hudič je z nami,« je menil Sandrigo. »Toda delati je treba naglo.«
»Da, Skalabrino se je klatil dva dni tod okoli; prav mogoče je, da se vrne.« .
»Skalabrina ne bo več nazaj!« je dejal poglavar »Najin stari račun je poravnan.«
Razbojniki so se stresli.
»Ne pozabite, kaj sem vam obljubil,« je povzel San* drigo. »V jami je skrit skupni zaklad. Preiščite jo, kakor veste in znate. In kadar ga najdete, je polovica
vaša.
Razbojnikom so 'se zalesketale oči, slišalo se je nekaj kletev veselja, vzlic trdi disciplini, ki jih je vezala v poglavarjevi navzočnosti.
»Na pot!« je velel Sandrigo.
Par trenotkov so bili nato banditi zunaj in so se razkropili na vse strani, vsak po svoji stezi. Očividno je bil sleherni že prej dobil navodila, da je vedel, kako mu je ravnati.
Sandrigo je odšel zadnji ter se počasi in zamišljeno napotil proti Črni Jamu Ko je bil le še kakih tisoč korakov od jame, je legel za grmovje in počakal.
Čakanje je trajalo dolgo časa, skoraj celo uro.
Nato se je razlegel v noč zategnjen žvižg.
»Storjeno je!« je zamrmral razbojnik.
Nato je vstal ter se brez nadaljne opreznosti napotil proti jami in stopil vanjo.
Trska je svetila v notranjosti jame.
Kupim lepo viio
ali hišo z vrtom. Ponudbe na upravo pod »Vila«. ______________________ 1717
Čitaj in pove! soseda!
Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
Ugodno prodam novozidano hišo
■pripravno za trgovino ali obrt. Alojz Kozar, Sv. Miklavž, pošta Hoče.
1715
Mirna stranka Išče stanovanje,
kuhinjo in sobo za takoj. Ponudba na upravo pod »Mirna«.	1716
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čev-:jev In sandalov, Vrtna ul. 8. Maribor.
Skora] novo orig. Peugeot-kolo
prodam za Din 1600.—. Albert Marčič, Tezno 78.	sk	1705
V	gostilni Kosič
na Frankopanovi ulici se dobe dnevno sveže in pečene morske ribe. 1691
Ribez, višnje in kosmulje
kupi Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva 9.	1693
Sprejmem učenko
za šivanje perila. Dobi že od začetka nekoliko plače. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1®*
Išče se trisobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami, po možnosti v bližini parka. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«.
1707
Kavarna »Park«.
Dnevno koncert ob vsakem vremenu. Igra ruski kvartet. _____________ 1708
Cenjenim gospodinjam
se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu; spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zame-n;?ivo. B. Jagodič. Rotovški trg 4.
Odtia.n stanovanje,
sobo in kuhinjo, proti odkupu celotnega pohištva. Naslov pove uprava lista
Pozor stavbeniki!
Prodam leseno stavbo v dobrem stanju z več sobami, stene deloma iz same plutovine (Korkplatten), deloma iz lesa in plutovine z mnogimi dobro ohranjenimi okni s šipami in vrati. Naslov v upravi lista.	1706
Sobo* in črkosHkanJe
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Led na drobno se oddaja
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjevd ul. 5.	1446
velika Prodaja
do znižanih cenah
1«0X
Nogavice, pletenine, modno blago, galanterija, parfumerija, potrebščine za šivilje in krojače.
SLAVKO ČERNETIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 23
Vzorna gospodinja
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje, sočivje itd., ker le v Rex*steklenicah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
Ivan kovaffi
KoroSka cesta 10 In Slovenska ulica 10.
NOGAVICE S!
nova špecijalna zaloga, radi vpeljave reklamna predala po iiredno — de 30v. — inlJanlh cenah
samo do 20. fulilau
J. KARNIČNIK, Glavni trg 11.
lt„	Oglejte	si	cene	in	zalogo!_Prepričajte	sel____
ZA VLAGANJE
kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd.
Na drobno I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Ha	debelo I
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tisk. ima d. d., predstavni Stanko Detela v Mariboru«