Poštnina plačana * gotovini
LETO L?.
V Ljubljani, v sredo 2. marca 1932
SteV. — ri»f.eria t Din
Naročnina mesečno 25 L)m. ta inuzetn-sivo in Din — ne* riel|«ka izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo I20l)in
Uredništvo je » Kopitar jevi ul 6/III
Teletoui uredništva: dnevna »lužba 2030 - nočna	m 2050
if
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček račun: Ljub* ljuna it 10.650 in 10.549 za inserate; Saratevo Stv 7563, Zagreb Stv 59.011, Praea-Dunaj 24.797
U prava. Kopitarjevo h. telefon »992
izhaja vsak dan tjutraj. razen pondeliko in dneva po prazniku
V Helsingfors!
V mestecu Maentsaeli na Finskem je zbrana »kmetskvi vojska okoli 3000 mož, ki so pripravljeni na pohod proti prestolici. To so čete takozvanih Lapcev — imenujejo se po pokrajini Lapui, kjer se je leta 1918 započelo gibanje za osvoboditev izpod boljševlškega jarma — in na čelu jim stoji ljudski tribun Kosola, nekak finski Mussolini, ki kuje diktatorske nač te. Imajo orožje, celo topništvo. Znamenje za udar je bil socialističen shod v tem kraju; z orožjem so Lapci razbili shod, ustrahovali policijo, prerezali so telefonske in brzojavne cveze s Helsinglorsom in postavili vladi ultimat ■ temi zahtevami: odstranitev notranjega minist.a in deželnega glavarja ter razpust socialistične stranke, v nasprotnem primeru udarijo v prestolnico.
To je drugi pohod v Helsingfo s. Julija 1930 je pod vodstvom Kosole prikorakalo pred poslansko zbornico v Helsingfors okoli dvanajst tisoč kmetov, ribičev in mlekarjev. Tedaj se je ultimat glasil: Komuniste je treba izgnati iz države ali jim vsaj popolnoma onemogočiti javno udejstvovanje. Demokratska vlada gospoda Kallio se ni upala predložiti poslanski zbo niči teh protiustavnih zahtev, raje je odstopila. Novo vlado je sestavil sivolasi Svinhufvud, narodni junak izza osvoboditvenih bojev. ki je okusil tudi grenki kruh v sibirskih taborih; razpustil je poslansko zbornico in volitve so prinesle zmago nacionalističnim strankam (184 mandatov proti 66 socialističnim), noben komunist se ni smel prikazati več v zbo nico. Parlament je lahko izvedel reformo ustave po želji Lapcev — sami se nazivajo Lnppo — in komuniste so popolnoma izločili iz javnega življenja.
Dotlej je bilo bivanje Lapcev v jedru zdravo, čeprav je v zunanji formi prekoračilo meje ustave. V ostalem se je prvi pohod v Helsingfors izvršil b ez prelivanja krvi. Tudi finski katoličani so slm-patizirali z Lapci, ker je šla akcija teh tudi za tem, da se šola zopet pokristjani, da se v njo uvede v«rouk, in da se iztrga iz rok komunistično usmerjenega učiteljstva. 'loda Lapci so kmalu zašli na kriva pota. Svoje nasprotnike, ki so količkaj dišali po liberalizmu in socializmu — torej ne samo komuniste — so pričeli s silo izganjati iz Finske. Po-g abili so jih kratkomalo na cesti, spravili na avtomobil in jih peljali na rusko mejo. Pravi evropski škandal je nastal, ko so Lapci ugrabili bivšega socialista in predsednika republike Stahlberga ter njegovo gospo in oba odpeljali na inejo. Ko je šc prišlo na dan, do se je vse to zgodilo na ukaz načelnika generalnega štaba Walleniusa, se je finska javnost pričela odvračati od Lapcev in pri predsedniških volitvah (februarja 1931) je kandidat Svinhufvud, tedanji ministrski predsednik, le s težavo zmagal proti Stahlbergu. Do zmage mu je pripomogel le kompromis med srednjimi st.anka-mi, ki so omogočile izvolitev pristaša Lapcev samo zato, da bi Lapci iz razburjenja radi morebitnega poraza ne pričeli vnovič pripravljati p.eobrat in tako kaliti mir.
Vlada in tudi predsednik republike sta torej še danes desničarska, pač takšna, kakor so ju želeli Lapci pred prvim pohodom v Helsingfo.s. Kako naj si torej razlagamo grožnje Lapcev z novim pohodom? Lapsko gibanje se je med tem časom čedalje bolj radikaliziralo. Iz nacionalne in skoro konservativne organizacije kmetov so se pod vplivom d.ugih fašizmov, predvsem nemškega, ruz-viie udarne čete, ki nastopajo prav po vojaško. Njihove zahteve so čedalje večje. Kosola zahteva glavo notranjega ministra, češ, da je preveč popustljiv proti socialistom, in razpust socialistične stranke. Lapci trdijo, da so se komunisti po razpustu njihovih organizacij zatekli k socialistom in da je vsa socialistična stranka piavzaprav v rokah boljše-vikov.
Očitek, da ima pri socialističnih organizacijah vmes svoje prste Moskva, je neglede na to, ali drži ali ne, hladno preračunan. Vsa moč lapskega gibanja in njega popularnost izvira še iz leta 1918., ko Je prav Lapua postala oporišče finskega upora proti boljševikom; prav tu je nemški general Mannenhein, ki ga je poklical na pomoč Svinhufvud, zbral svojo belo armado proti boljševikom in jih tudi premagal. Ime Lapcev je v ljudski domišljiji tesno zvezano z zgodovinskimi osvobodilnimi boji Fincev. Finec še danes živi v strahu za svojo svobodo. Stranki, ki pride na glas, da je v zvezi z boljševiki, je pot med narod zaprta. To p olibolj-ševiško razpoloženje med narodom sedaj Lapci izrabljajo za svojo propagando; zato vedno in vedno poudarjajo, da ni njihova borba naperjena proti parlamentarnemu ležimu, pač pa proti komunizmu, ki se sedaj skriva pod plaščem socializma .
Notranje razmere v Finski zanimajo ves evropski zapad. Finska zapira pot boljševizmu v šve-dljo in Norvegijo ln potem dalje proti zapadu. Dejstvo je, da so boljševiki Vzhodni Karelski, ki so jim jo morali odstopiti Finci v dorpatskem miiu radi železniške zveze z Arhangelskom in kjer prebiva močna finska manjšina, dali nalašč pravice avtonomne republike — da odtod prav s pomočjo komunistično orientiranih Fincev vodijo komunistično propngando v Finski s.imi. Da si domače finsko p ebivalstvo v Karelski še bolj pridobijo in ga lažje porabijo za svojo propagando v Finski, so sovjeti prepustili vodstvo te republike ruskim Fincem.
Gotovo Je, da Je nova pot, pot oboroženega pohoda, ki so jo zdaj nastopili Lapci, povsem zgrešena, ker ne vodi k pomirjenju dežele; saj je mir najboljši jez proti boljševizmu. Ta pot ne polje k njihovemu smotru, ako jc danes sploh 5e namen Lapcev pobijati komunizem. Vse nnm eČ kaže, da hrepenijo predvsem po oblasti po zgledu drugih
Medtem ko vojaki umirajo, delajo tiieranti dobičke
Mankinšhi magacini pošiljajo na fronto granate iz — papirja
Granate iz papirja
London, 1 marca. Vzrok, da eo tudi Kitajci postali bolj odjenljivi in si želijo miru, je v prvi vrsti ta, da nimajo več zadostn h sredstev, da bi se uprli nadaljnji ofenzivi japonske armade, ki po novih ojačenjih šteje najmanj 4 divizije. Najobčut-nejše je hrabre kitajske vojake kantonske armade zadel bombardement japonskih letal, ki so uničila na več mestih železniško progo iz Nankinga v Šanghaj, vsled česar je prestal dovoz municije in živil, ki so potrebna njihovi armadi.
Vrh tega so sedaj Japonci začeli izvajati svoj glavni načrt, da padejo kitaj ki armadi v h bet iz izliva Jang Ce Kjanga. Tam se namreč nahaja vas Liu Ho, ki ima slabo pristanišče, katero so pa Japonci po preteku zadnjih treh tednov za silo priredili tako, da se je mogla tam izkrcati ena japonska divizija. Na ta način bo kitajska armada prišla med dva ognja, čemur se spričo svoje nezadostne vojne opreme nc bo mogla ustavljati. Ob tej priliki se je pokazala velika korupcija, ki razjeda kitajsko državo. Kitaiski voiaki imajo pu?ke starega tipa Schneider, ki so že 1. 1911 bile izločene od uporabe, katere so pa spravili v skladišča, odkoder , jih sedaj brezvestni lilera -,ti dobavljajo kitajski armadi.
Najbolj senzacionalna najdba na bojnem polju okoli Šanghaja so granate, ki so labricirane iz tol-čenega papirja z železnim dnom in prebarvane s črno barvo. To so pro)ektili. ki so jih liferanti prodali kitajski vladi, oziroma raz-im kitajskim generalom, v teku 1. 1924, ko je divjala državljanska voina. Dasi je vrhov o povelfstvo kitajske armade vedelo, da so te granate iz papirja, jih je vseeno odposlale na freto iz na^k' Skega arze-nala, da »dvigne moralo vojakov v okopih!«
Kita:ske b!a«aine so prozne
Močan nagib k miroljubnosti je pa tudi ta da niso samo japonske finance v težavnem položaju, ampak so tudi blagajne kitajske vlade v Nankingu brez beliča. Nankinška vlada se sicer sedaj pogaja z ameriškimi bankami za posojilo 30 milijonov dolarjev. Ni pa veliko izgleda, da bo Kitai ta denar dobil, ker hočejo Združene države obe stranki prisiliti k miru in zato washington6ki zunanji urad tega posojila seveda ne podpira.
Tudi Tokio želi miru
Finančni položaj Japoncev seveda ni teko kritičen in vlada kljub pogajanjem za premirje, ki eo se vršila na angleški križarki »Kent«, mrzlično nadaljuje s pripravami za daljšo vojno, če bi bila potrebna. Vlada je žc evakuirala več šol, da jih v slučaju potrebe porabi za bolnišnice in je večje število javnih poslopij adaptirala za skladišča Di plomatično pa stojijo stvari precej kritično Moskovska vlada je namreč očividno v sporazumu z Washingtonom začela izvaliti na Japonsko močan pritisk, da jo prisili b miru s Kitajsko, in zaradi tega se v Tokiu okreplja opozicija, ki poudarja, da Japorrka kljnb svoji volaški premoči ne bo dosegla svojih namenov, kei 6i je nakopala sovraštvo Zedinjenih držav Amerike. Ti krogi poudarjajo, da je sedai nastopil čas, da se Sanghajska ekspedicija s častjo likvidna. Podoba je, da jc vlada začela to mnenje resno upoštevati.
Amerika mob lizirnla vse lihomorsho brodovie
Newyork, 1. marca. Predsednik Hoover se je odločno izjavil zoper gospodarski bojkot Japonske in se z njim strinjajo tudi člani senata in kongresa, Hoover je namreč mnenja, da bi bojkot proti Japoncem pomenil silno poostritev konflikta na Daljnem vzhodu, kar bi neizogibno privedlo do vojne. Na Hoovorja je tudi zelo vplival nastop francoskega poslanika v Washl"glonuf znanega Paula Claudela, ki je izjavil, da bi one države, katere bi začele bojkot japonskega blaga, zaigrale prijateljstvo Francije,
Pač pa je Hoover sklenil, da na drug način pritisne na Japonsko, da neha s sovražnostmi proti Kitaju. Mornariški minister je namreč dal vsej ameriški vojni floti v Atlantiku nalog, da se združi s pacifiškim ameriškim brodovem, tako da bo v kratkem na Tihem oceanu plavalo 199 ameriških vojnih ladij, in sicer 12 linijskih ladij, 17 križark, 33 podmorskih čolnov, 81 rušilcev, 3 ladje za letala in 53 pomožnih ladij.
Močan pritisk Rtis«7e
Sovjetska unija |e te dni mobilizi.ala 100 000 mož rdeče armade v Vladivosloku in v Usurlskem okrožju. Rusi utrjujejo tudi luko Sudarko v Amur-skem zalivu in so zasedli vso mejo med Primorjem in Mandžurijo pod vrhov im poveljstvom generala Bliichcrja. Sovjeti opravičujejo te izredne priprave s tem, da trdijo, da Japonci podoirajo bivše caristične čete, nahajajoče se v Mandžuriji, in pa razne mongolske kneze, ki naj bi začeli ofenzivo proti sovjetski oblasti na Daljnem vzhodu. Zdi se pa, da ta nevarnost v resnici ne obstoja, ampak da Moskva postopa v sporazumu z Washingtonom, da bi Japorce prisilila k miru.
Ljudski podkomisar za zunanje zadeve Kara-han je opomnil japonsko vlado, da je očividno pozabila na mir v Portsmouthu, ki je bil 1. 1905 sklenjen med rusko carsko vlado in Japonsko in katerega sta Japonska in Sovjetska Rusija 1. 1925 obnovili. Glasom tega sporazuma se vzhodnokilaj-ska železnica nc sme rabiti v stralegične namene in 6e je Japonska takrat tudi obvezala, da ne bo koncentrirala nobenih čet na me:i med Korejo in Rusijo, kakor je to sadaj storila. Ruska vlada upa, da bo Japonska spoStovata določbe portsmouthskc-fja miru, predvsem pa, da bo skrbno čuvala koristi Rusije ob vzhodnokltajski železnici. Kot protiudu-go pa Rusija Japonski izredno in provizorično do-
voljuje, da sme prevažati po vzhodnokitajski progi omejeno število čet do postaje Haj Lin v bližini ruske meje, da vzdržuje red. To pa zato, Ker so tudi kitajski člani uprave vzhodnokitajske želez--lce izrazili to željo.
Obenem se poroča, da mislila ruska in kitajska vlada v Nankingu obnoviti dip'omatskc stike, ki so od I. 1929 dalje pretrgani. Tudi ta korak ima očividno namen, da prisili Japonsko k od-nehanju.
Priprave za ofenzivo se nadat'u eio
Med tem ko se vršijo pogajanja za premirje med japonskimi in kitajskimi vojskovodji, se Ja-
ponci pripravljajo za odločilno ofenzivo, če bi bilo treba. Po neprestanem bombardementu so se Japonci polastili kraja Lu Čan Van in so napredovali 2 milji daleč v smeri proti Ta Sangu. Obenem se izkrcujcjo japonske čete v Liu Ho, da obkolijo kitajsko armado s severa. Nove japonske divizije sploh še niso stopile v akcijo, ampak samo organizirajo zaledje.
Novi japonski vrhovni poveljnik je sklenil, da z generalno atnko začne v torek zjutraj ne glede na pogajanja, ki se vršijo v zadevi premirja.
Japonska artiljerija je strahovito obstreljevala Ča Pej tako s topovi težkega kalibra kakor z aero-planov in jc požar uničil Sc zadnje ostanke tega i mesta.
Tik pred mirom?
Obenem nova ofenziva Japonska hoče pokazati pest Rusiji?
I/ondon, 1. marca. AA. V zunanjem ministrstvu z zaupanjem pričakujejo izida intervencije velesil glede ukinitve sovražnosti v šanghaju, čeprav eo so danes nadaljevali ogorčeni boji kot posledica japonske generalne ofenzivo na kitajske postojanke.
Uradni odgovor iz Tokija na formalne predloge, ki jih je sraoči poslal Svet Zveze narodov na pobudo Paula Boncourja, sicer še ni prišel, toda iz časopisnih brzojavk iz Tokija se da sklepati, da bi bila Japonska voljna le predloge sprejeti in da jc ženevska japonska delegacija žc dobila in-strukcijc v tem smislu. Akcija Sveta Zveze narodov jc posledica nedeljekega sestanka med kitajskimi in japonskimi zastopniki na admiralski ladji sira Kellyja »Kenlut, ki je zasidran pri Šanghaju Sir John Simon je na podlagi tega sestanka sporočil Svetu ZN, da se je na tem nedeljsttem sestanku dosegel nr.jclni sporazum med Kitajci in Japonci, nakar je Pa-nl Boncour orisal v glavnih črtah svoje predlogo. V njih so v glavnem navedene tri točke:
Prvič, zainteresirane države naj 6e sestanejo z Japonci in Kitajci na konferenci okoli okrogle mize in naj tu sklenejo deflnltlvni konec sovražnosti. — Dmtgič, konferenca nai se vršrj na temelju, da Ja-jionska nima političnih sli teritorijalnih namenov na Šanghaj, Kitajska pa mora na konferenci pri
van jem teh interesov, nego z združitvijo obojih interesov. Glavna j>ogajainja se morajo vršiti pod vodstvom Ženeve, kjer so kitajski in japonski zastopniki v stikih z odgovornimi ministri prizadetih držav in s Svetom Zveze narodov. Važmo je, da pride do nagle odločitve in da se ta pogajanja preveč ne zavlečejo.«
■>Eden izmed nnjbodrilnejših siniptonov zadnjih dveh dni« zaključuje »Timesc, >Je v tem, da se zdi, da diplomacija zmaguje nad surovo silo.<
London, 1. marca. Ker se tokijska vlada obo tavlja sprejti pogoje premirja, kakor jih predlagajo Kitajci, so Japonci davi zopet začeli novo splošno ofenzivo. Japonsko čete so kljub najsrditejšemu odporu Kitajcev polagoma prodirale proti jugu «• hongkcv&kom parku. S tem so « strani Čapeja zopet prišli v nevarno bližino mednarodne naselbine. Od 11. japonske divizije se je sedaj izkrcalo 12 000 mož pri šiliaokavu.
Ncwyork, 1. marca. ž. Mornariško ministrstvo v Tokiu javlja, da se pri Šanghaju kitajske čete po glavni ofenzivi Japoncev umikajo v neredu.
Tokio, 1. marca. Ig. Iz Mandžurijo prihajajo neugodne vesti, tako da liočo japonska vlada, tt pride v šanghajn do miru, poslnti tamkajšnje prosto čete takoj v Mandžurijo. Govori se, da je v ru-
stati na to. dn se zagotovi varnost 1m nedotakljivost I skih obmorskih krajih koncentriranih 100.000 mož
mednarodne in francoske koncesije, in tretjič, da s< sovražnosti prekinejo, ko se konferenca sestane.
Listi sodijo, da bi bili pogoji, pod katerimi bi Japonska hotela pristati na ukinitev sovražnosti, lile: Obe armadi, kitajska in japonska, naj se umakneta na določeno razdaljo; ustanovi naj se posebna komisija, ki bo nadzirala ta umik; ta komisija naj bi bila v prvi vrsti sestavljena iz Kitajcev in Japoncev, razen njih pa bi lahko bili v njej tudi nevtralni člani. Naposled bi se moralo poskrbeti za varnost izpraznjenega ozemlja, če treba, z mednarodnimi silami.
VTimes« pravi: »-Nastopil je trenutek, ko morata obo prizadeti stranki storiti vse, kar je v njunih močeh, da pride do mirne ureditve visečih vprašanj, in sicer ne s trdovratnim insistiranjem na nacionalnih interesih, prav tako tudi ne z žrtvo-
ruske rdečo armade z veliko množino municije letal.
Washingion. 1. marca. ž. Ameriški diplomatski predstavnik službeno poroča, da so japonski in kitajski delegati načelno sprejeli prinrip. da sc meslo šanehaj izprazni istočasno od obeh vojsk. V«c je odvisno samo šc od obeh vlad v Tokiu in Nankingu.
Zadnja vest
V Parizu so optimisli
Pariz, L marca. Tu se smatra položaj za mirno poravnnvo konflikta v vzhodni Aziji kot zelo ugoden. Sodi sc, da so Japonci sedaj, ko so z vojaškimi uspehi obvarovali svoj prestiž kot velesila, resno pripravljeni ustaviti svoje vojaikc operacije.
Gospodarsko sodelovanje srednje Evrooe
Pariz, 1. marca. tg. »Petit Parsien« poroča, Qa {c Tardieu s svojimi včerajšnjimi razgovori v Ženevi z zastopniki Male antante, Madjarske in Avstrije zopet navezal niti za gospodarsko sodelovanje srednje-evropskih driav. Tudi razgovoru z Nadolrim se pripisuje velika važnost, ker sc je s tem začela načelna razprava o varnosti in c-akosti oboroževanja, o kateri vlada do sedaj veliko na-sprotstvo med Francijo in Nemčijo.
Zgodovinsk dan v Angliji
London, 1. marca. AA. Danes jc prvi dan, ko jo stopil protekrijonizein v veljavo. Ta dan jc zn Anglijo zgodovinskega pomena.
Imenovan a v poštnem oodročju
Belgrad, 1. marca. AA. Povišani so: za tehnika šeste skupine Štefan Breznik, tehnik sedme skupine dravske direkcije pošte in brzojava v Ljubljani; za poštno-telegrafske uradnike šesto skupine Avgust Černe, Maks Košir in Milutin Negode na pošti Ljubljana I; Ernest Kump na pošti Kranj, Ivan Gams in Josip Saveli na pošti Celje, Franc Rehberger na pošti Maribor II, Franc Umčak na pošti Novo mesto, Franc Mlinaric na pošti Središče ob Dravi; za poštno-telegrafske uradnike sedme skupino Karel Šarabon, Fani Trošt in Bernard Urbančič na pošti Ljubljana I; Josipina Kopač na pošti Ljubljana III. Marija Ažmnn na pošti Tržič, Leopoldina Fridl in Ana Kupec na poŠti Celje, Cvetko Kolbe na pošti Litija, Josip Turk in Josipina Vidmar na pošti Brežice, Franc Urbič nn pošti Ljutomer, vsi uradniki osme sikupine nn islih poštah.
Imenovanja v prosvetnem resoru
Belgrad, 1. marca. AA. Pomaknjeni so v višje skupine: v tretjo skupino 1. stopnja dr. Drago-tin Lončar, ravnatelj prve realne gimnazije v Ljubljani, dr. Matija Potočnik, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru, Anton Hočevar, ravnatelj tretje realne gimnazije v Ljubljani. Ivan Maselj, ravnatelj realne gimnazije v Novem mestu, dozdaj v tretji skupini druge stopnje.
Važen dogodek
Rini, 1. marca. AA. Kakor poročajo, bo t krar kem podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Italijo.
Zameti na Poljskem
Lrov, 1. marca. AA. Zaradi snežnih žametov je bil promet deloma prekinjen. Vlaki prihajajo v Lvov z zamudami.
Energični deželni glavarji
Dunaj. 1. ntarca. AA. Listi poročajo, da bodo avstrijski deželni glavarji o priliki konference, ki bo 4. marca na Dunaju, izročili vladi ullimativne zahteve. Te zahteve so sestavili na predkonferenci v Inomostu. Deželni glavarji zahtevajo nune upravno retornie v skladu i ustavo. Ako vlada lem zahtevani nc bo ugodila, bodo us avili delovanje svn-jih uradov, v kolikor so jim poverjene naloge pre-nešenega delokroga.
Verni žid
Praga, 1. marca. AA. Pravo Lidu.< prinaša prošnjo, ki jo jc poslal Trockij v češčini češkoslovaškemu notranjemu ministrstvu, Trockij prosi, naj mu sc dovoli bivanje v Pištinah ali katerem drugem češkoslovaškem kopališču. Trockij obljublja, da se ne bo me-šal v politiko in da se bo, ko prebije 3 mesece na Češkoslovaškem, takoj spet vrnil v Turčijo.
_ Prošnji jc priloženo zdravniško spričevalo, ki
Potrjuje, da je Trockemu potrebno zdravljenje v ištinah ali kakem drugem zdravilišču te vrste.
Češkoslovaške oblasti zahtevajo, da predloži Trockij turški potni list in dovoljenje, da se sme svobodno vrniti v Turčijo, drugače pa ni nikakili ovir, da ne bi smel Trockij prebivali na ozendiu češkoslovaške republike.
Ciklon
Numon, L marca. AA. Na Novi Kaledoniji ji divjal ciklon, ki je napravil veliko stvarno škodo.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, z malimi oblaki, šo vedno hladno.
Obsedno stanje po vsej Finski
Vlada hoče zatreti fašizem s silo
Stcririmlm, t. marca. Ig. Finska vlada je včeraj zvečer uveljavila zakon v varstvo republike, s čimer je deželo dejanski postavila v obsedno sHnje. Ta zakon so 1 . 1830 izsilili Lapovci kol varstvo proti komunizmu, sedaj pa se bo porabil prvič, in sicer proti njim. Zakon pooblašča vlado, da pobija državi sovražno agitacijo, da sme vršiti-hišne preiskave in areta ije in da vrši kontrol i na pošti, brzojavih. telefonih, v radio-postajab in drugih informacijskih sredstvih ter da sme odrediti, da je pot»vauje po deželi dovoljeno sam« s posebnim dovoljenjem.
Larovci. ki so se zbrali v Macutsaolaeu, so poslali vladi ultimatum, v katerem spominjajo vlado
ua grozodejstva rdečo Finske 1. 1918, katera sc nc snu jo ponoviti Ultimatom zaključuje svoja izvajanja s sledečim' besedami: »Državna oblast mora izbirati, ali da nas izpremeni v prekucnite in posije nad nas svoje čete, da nas pokoljejo, ali pa, da razume ogorčenje vsega domoljubnega finskega naroda in zatro marksizem.«
Listi vseh strank najostreje obsojajo postopanje Lapovcev. Samo oficielni lapovski organ >Ajan Sana , kateremu so včeraj zvečer prepovedali izhajanje, izjavlja, da je Maentsaelae samo prvi signal za začetek državljanske vojne v Finski. Davi ob treh jc bila poslana večja policijska četa v Ta-vastehus, kjer jc bil glavni stan Lapovcev, da aretira Kosolo, Valcninsa in še dva druga lapovska
voditelja. Ko jc policija obkolila poslopje iu ga preiskali, ni bilo za voditelji nobenega sledu več. Lapovci so opustili svoj načrt, da bi se peljali v Hel-singfors in se z vlado pogajali direktno, kor jim vlada ni hotel« dati p osle poti. Aften Bladed poroča iz Aboja, da je -t(MX) Lapovcev, ki so bili včeraj zbrani v mestecu Salo na žplezniški progi Abo-Helsingfors, danes odkorakala proti Helsingforsu. Isti list trdi, da so danes s posebnim vlakom prepeljali tri čete glasovitega polka Bj6rnbo:g iz Aboja v Helsingfors. Vojaštv« straži v južni Finski vso žoltzniške postaje, železniške mostove in važne prehode. Mnogi pristaši iz Lapoja in drugih krajev so odpotovali v \Vaso.
Inšpekcire dela
Naloga inšpekcij .lela je prevzeti delavsko zaščito. Zato morajo inšpekcije dela pregledovati podjetja, intervenirati za odpravo nedostatkov, se zanimati za nesreče v podjetju, za delavsko gibanje in štrajke ter ekonomski položaj delavca. Sedaj je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, odsek za inšpekcijo dela in parnih kotlov, izdalo poročilo o delu inšpekcij dela ter parnih kotlov za leta 19°8 1829 in 1930. Iz poročila posnemamo "lede osrednjo inšpekcije dela sledeh važne podatke: Leta 1928 je bilo pregledanih 499o podjetij s 150.000 delavci, s 426.0OO k. s. Naslednje leto je bilo pregledanih 4414 podjetij s 173 000.delavci i m 435 000 k. s„ leta 1930 pa 7149 podjetij s 139.000 delavci in 378.000 k. s. V vseh podjetjih je bilo leta 1928 ugotovljenih 6-1-60 nedostatkov, leta 1929 5170 nedostatkov in 1030 9452 nedostatkov.
Nesreč je bilo v obratih leta 1928 8183, od teh 173 smrtnih, leta 1929 9955, od teh 758 smrtnih in leta 1930 9869, od teh 148 smrtnih.
Poročil za leto 1928 ugotavlja v splosnem, da se industrijske in obrtne delavnice izboljšujejo in da je bilo ustanovljenih zelo mnogo podjetij. Za 19°9 ugotavlja poročilo, da se pozna kriza. Nadalje ugotavlja žalostno dejstvo, da se še vedno grade delavnice in vrže izpremembe v podjetjih brez predhodnega dovoljenja za to svrho. V teku leta 1930 je bilo posvečeno mnogo pozornosti malim obrtnim obratom. Novih podjetij ni bilo desti ustanovljenih, nasprotno so mnoga podjetja ustavila delo. Delavska stanovanja v malih obratih nikakor ne odgovarjajo obstoječim predpisom. Nadalje je bilo leta 19C0 še mnogo delavstva neprijavljenega v socialno zavarovanje v zetski, moravski in var-darski banovini.
Zaposlitev delavstva kaže, da je bilo zelo limono mladoletnega delavstva v podjetjih (pod 14 let). Pravtako po poročilu za 1923 ni bilo urejeno vajensko vprašanje. Tudi uvedba nadurnega dela ni bila vedno prijavljena, kar je dalo povod pritožbam na i n spekciio dela. Tudi za 1929 javljajo vse in-spekfije dela. da so v podjetjih zaposleni delavci in vajenci pod 14 leti. Posebej v ljubljanski m mariborski oblasti je bilo ugotovljeno mnogo zlorab vajencev. Poročilo za 1930 nadalje ugotavlja, da jo bilo protizakonito zaposlevanje mladoletnih delavcev pravtako, zaposlevanje žensk ponoči korstati-rano v vseli banovinah. V nekaterih banovinah red-dni delovni čas ni bil vzdržan, posebno v primorski, moravski banovini in v Belgradu.
Gospodarski položaj delavstva
Za leto 1928 navaja poročilo, da so bile razmere s'abe. V letu 1929 se je deloma pokžai iz-bolišal. V letu 1930 pa je že nastopila industrijska kr;za. Povsod v državi vlada pomanjkanje dela in delavstvo se klati po celi državi. Gibanje dela<stva jc bilo naslednje: leta 1928 je zahtevalo povišanje plač delavstvo v 49 obratih, pri tem je bilo zainteresiranih 6007 delavcev. Toda samo v štirih pod-jetjih je delavstvu uspelo izvojevati usneb. Leta 1929 se je število delavskih gibanj za izboljšanje gmotnih razmer zmanjšalo na 10 obratov z 2583 delavci. Popolen uspeh pa je delavstvo doseglo samo v enem obratu. Naslednje leto je bilo (felavskih a i ban j v 9 obratih, toda z 9222 delavci. Uspeh je doseglo delavstvo v dveh obratih popolen, v cslalih pa le deloma ali nič.
Štrajki
Štrajkov je bilo leta 1928 zabeleženih v celi državi v 44 podjetjih s 5618 delavci. Pri lom je bilo izgubljenih nad 100.000 delovnih dni in je delavstvo v tem času izgubilo na mrzdah 5.8 milijonov Din. Največje je bilo leta 1928 stavkovno gibanje v hrvatski tekstilni industriji, nadalje v Sloveniji v industriji kamna, stekla itd. Leta 1929 je bilo zabeleženih 13 štrajkov v prav tolikih obratih. Pri tem je 2246 delavcev izgubilo okoli 13 000 d »'ovnih dni v vsoti 0.6 milijona Din. Leta 1P30 je stavkovno gibanje naraslo in je prišlo do stavke v 10 obratih s 4S79 delavci, ki so izgubili skoro 50000 delovnih dni in 1 46 milijona Din.
Številno parnih kotlov v celj državi je znašalo leta 1928 8806 s površino 239 milj. kv. metrov, leta 1929 je naraslo na 9071 s površino 278 3 mili. kv. metrov. Konec leta 1930 pa sta bila v celi državi 9502 parna kotla s površino 298.6 milij. kv. metrov.
Finančna debata v Belgradu
V Portugalu vlada „mir"
Lizbona, 1. marca. AA. Včerajšnji dan, ko se ie imela razglasiti generalna stavka v vsej državi, je v vseh portugalskih mestih minil popolnoma normalno.
Belgrad, 1. marca. 1. V narodni skupščini se je nadaljevala generalna debata o finančnem predlogu za leto 1932-3. V začetku seje ob 9 je finančni mi nister predložil narodni skupščini zakon o spre membah in dopolnitvah k zakonu o državnih ti\ža-rinah in je prosil narodno skupščino, da naj ga smatra za nujnega. Ta zakonski predlog bo torej prišel na vrsto v narodni skupščini takoj po zaključku debate o finančnem zakonu. Iz predlozeaiegr. zakonskega predloga posnemamo sledeče:
Trošarina nn trno
g 1 pravi, da garantirajo za trošarino na blago vsi lastniki z vsem svojim premoženjem, premičnim in nepremičnim.
§ 2 omenja prejšnji ^len 4 zakona in določa na vsa vina. ki so v prometu v državi ali ki sn uvožena iz inozemstva, trošarino 50 Din na 100 litrov, oziroma 100 kg vina.
V	prvi opombi pravi zakonski predlog, da s" ona vina, ki vsebujejo več ko 18 odstotkov alkohola. ne smatrajo veo kot vina, ampak kot špirit in se bo od njih pobirala tudi državna trošarina, ki je določena za špirit. Državna trošarina n vino sc pobira od konsumenta, ki je vino kupil. Tzvzomši prejšnje predpise, morajo trgovci z vinom in z drugimi alkoholnimi pijačami, ako se bavijo tudi s proizvodnjo vina v svojih lastnih vinogradih, prijavili pridobljeno količino vina do 20. novembra vsakega leta in plačati državne trošarino po '»vrše-nem odtakanju vina.
Četrta pripomba k 'emu parigrafu dovoljuje banovinam, da smejo od L aprila 1932 dolomiti na vino banovinsko trošarino v znesku največ 50 Din I za vsi>kih 100 litrov, ki so bili konsnmirani v ozem- I Ijn banovine. Pravtako ima tudi vsaka občina oil i 1. julija 1932 naprej določiti občitisko trošarino j najvišje do 100 Din za vsakih 100 litrov vina, kon j sumiranega r občinskem ozemlju.
V	peti pripombi se govori, da se ra vinski : mošt kakor tudi na ostale naravne šoke od sadja | ne sme pobirati ne banovinska, ne cbčincka trs- , šarina.
V	sedmi pripombi pravi -akonski predlog, da oni kmetje, ki nimajo svojih lastnih vinogradov, smejo za svojo domačo potrebo kupiti 50 litrov vina na leto, ne da bi plačali državne, banovlcke ali občinske trošarine, in sicer pod pogojem, da to vino kupijo neposredno od lastnikov vinogradov samih.
V	deveti pripombi se pooblašča finančni minister, da sme v sporazumu s kmetijskim ministrom in trgovinskim ministrom predpisali posebna navodila za pomoč domačemu vinogradništvu. Izdatki, ki bodo s tem nastali, bodo šli na račun rednih dohodkov od državnih trošarin.
Proda a špirita se centralizira v Belgradu
Ostale opombe se nanašajo na trošarino na špirit, ki se zniža. Obenem se prodaja špirita nanovo organ:zira. Proizvajalci špirita morajo organizirati svojo prodajno centralo za špirit v Belgrada. V slučaju, da se v roku 30 dni po objavlienju zakona prodajna centrala od strani prodajalcev špirita ne bo ustanovila, jo bo ustanovilo finančno ministrstvo samo. V vsakem slučaju pa bo finančni min;ster imel v upravi centrale za prodajo špirita svojega komisarja in dva druga člana, katere bo on sani imenoval. Preko tc cen'rale se bo vršila prodaja špirita v državi in se bo vršil tudi njegov izvoz v inozemstvo. Cene za špirit bo določil financ ni minister po zaslišanju centralne upravo prodajne centrale v Brlirradu. Kar so tiče izvoza šniiita v inozemstvo, se lioiio prenesli na con ralo v Belerad vsi kontingenti špirita, ki se nahaiijo v prometu, lako dn se bo špirit lahko izkoristil za izvozne namene Sestava centrale in njen delokrog b sta predmet posebnih odredb finančnega ministrstva in stroški, nastali radi ustanovitve te cr-n'rale, se bodo krili iz dohodkov trošarin na špirit v državi.
Trovarinrt na žgan e
Člen 72 zakona o državni trošarini ima sledeče spremembe: Na žganje, ki se nahaja v prometu v državi ali sc uvaža iz inozemstva, se pobira iroša-| rina 8 Din od bektolitrsko stopnjo.
Državno trošarino na žganje plača koneumenf, ki žganje kupi. Banovino od 1. aprila 1932 lahko določijo lanovinsko trošarino v znesku 2.50 Din za vsako bektolitrsko stopnjo žranja. konsmniranega na ozemlju banovin, občine pa hoilo smele od dne L julija 1932 določiti občinsko irošariao do 2 50 Din za vsako bektolitrsko stopnjo žganja, ki bo kon-
Osebne vesti
Belgrad, 1. marca. 1, Volavšek Davorin, prof. Srednje tehnične šole v Ljubljani je premeščen na Sred. tehn, šolo v Sarajevu. — Za računskega kontrolorja pri ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani je postavljen Julij Lovrenčič, — Za podgoz-darja I. r. pri gozdarski upravi v Bohinjski Bistrici je postavljen Vinko Avser, za podgozdarja L r. pri gozdarskem ravnatelstvu v Ljubljani je postavljen Jakob Jesenko. — Za uradniškega pripravnika pri gozd. upravi v Glini je postavljen Milan Šolaj in za uradn. pripravnika gozd. uprave v Karlovcu Avguštin Horvat.
PROSLAVA JUBILEJA G. VIKTORJA TANčIčA.
Naš list se je včeraj spominjal jubileja inšpektorja pivovarne »Union« g. Tančica. Njegovi številni prijatelji, med katere spadajo tudi najbolj zna"e osebnosti našega mesta, so mu snoči priredili prijateljski večer v staroslavni gostilni pri Štrajzlu« na Poljanski cesti. Vrlemu jubilantu še jonovno naše čaetitkel
sumirana na ujihovem ozemlju. Kupec žganja, ki ni prijavil in ni plaval državno trošarino na kupljeno in pridobljeno žganje, se bo kaznoval zaradi tihotapstva.
Debata
Nato se je nadaljevala debata k finančnemu zakonu in kot prvi govornik je nastopil bivši glavni urednik »Vremena«, poslanec Živaučevič.
Debata je bila zanimiva v toliko, da je notranji minister dr. Milan Srskič polemiziral s predidnčimi izvajanji poslanca dr. A ng je li novica, ki je v svojem govoru navedel nekatere kritične opombe.
Minister dr. Srskič se Je energično zavzel za obstoječo uredbo države v banovine s stališča absolutnega narodnega in državnega edinstva.
Goto? posla r ca Ureha
Belgrad, 1. marca. 1. V debati o finančnem zakon-i so jc javil k besedi tudi poslanec Ivan Urek, ki je na koncu svojega govora izjavil, da je imel za časa volitev težave in da se kot župan in kandidat ni smel približati volišču, G. Urek je nadaljeval: Takšni smo mi Slovenci in takšno je nare ljudstvo. Povedati hočem nekaj, kar nihče na ovelu nc more razumeti in nihče ne more verjeti, da je to sploh mogoče, kajti danes, ko jc prešlo že tri mesece od volitev, je ostalo vse pri istem, kakor je bilo za časa dr. Korošca. Vsi ljudje, ki co bili postavljeni od dr, Korošca, so še ostali na svojih mestih. Govori še dalje izčrpno o tej zadevi. »Četudi so ti ljudje mogoče najbolj sposobni, vendar mislira, da se mora to popraviti in druge, ki so bili od njih preganjani, postaviti na njihovj mesta. Toda ti dr. Koroščevi ljudje sedijo še vedno na svojih m;stih. Mi se že tri mesece trudimo, da to popravimo Hodimo na pristojna mesta in razlagamo, kakšen je položaj v Ljubljani in na splošr-o v Sloveniji. Tako nam zastonj obetajo vsak dar, zastonj pišejo v svoj beležnik, drugi dan nam rekdo pove, da •se bo uredilo tekom enega tedna. In kadar vprašam, če je že kaj prišlo od pristojnih mest, pravijo, da še ni prišla nobena stvar. Gospoda moja, na ta način ne moremo sodelovati in ne moremo vsega, kar se od nas zahteva in kar se nam servira, sprejeti kot sladkor. Mi smo pokazali, da smo bili lojalni in da smo vedno delali za korist našega naroda. Naj se torej z nami računa in naj gospodje uvažujejo ono, kar narod potrebuje in kar narod zahteva.«
Za g. Urekom so govorili še poslanci Mar-kovič, nadalje dr. Kožulj, ki je zagovarjal zahteve obmorskih pokrajin in potrebe naše trgovske mornarice, ter poslanec Dadič, ki je čestital vladi in finančnemu odboru, da je izdelal tako primeren proračun.
AMofafno mesto GJansk
Varšava 1. marca. AA. List »Ilustrovani Ku-rier Kodzjeni« prinaša v svoji številki z dne 29. februarja 3 dokumente, ki dokazujejo nelojalno ravnanje Gdansika glede izpolnjevanja odredb mirovnih pogodb in glede vpliva Nemčije na politiko Gdanska. Eden teh dokumentov dokazuje, da se senat svobodne luke v Gdanskem ukvarja s tihotapstvom, Drugi do-kument nava'a, da se na področju Gdanska ustvarjajo organizacije, katerih delovanje je naperjeno proti Poljski.
List ugotavlja, da se celo oblasti v Gdansku udeležujejo te akcije, ki bi utegnila izzvati nove nemire in morda celo vojno.
Iz t retjega dokumenta sc da sklepati, da vodi Gdansk navzlic določilom versajske mirovne pogodbe neposredna pogajanja z Nemčijo, pri čemer briskira poljsko zunanje ministrstvo, ki ima po mirovnih določilih pravico in nalogo voditi zunanjo politiko Gdanska,
Pilsuzlski obišče Romunilo
Varšava, 1. marca. AA. Poljski listi poročajo, da bo v začetku marca odpotoval maršal Pilsudski v Romunijo, da prevzame častno poveljstvo nad 16. romunskim pešpolkom, ki mu je poveljnik.
Pariz, 1. marca. AA. Danes ie tu umrl znameniti astronom Bigoiirdan, star 81 let.
Pariz, 1. marca. AA. Parlament je sprejel proračun za mornarico in za vojno,
Hillaire Belloc:
Nov položaj hatolištva v Angliji
Izprememba, ki se je polagoma izvršila v mnenju večino angleškega naroda nasproti nauku, morali in praksi katoliške cerkve v Angliji in po vsem svetu, je eden najznamenitejših pojavov našega modernega časa. Ni mogoče prezreti dejstva, da so se nazori silno izpremenili. Opozicija sicer še vedno obstoja, a izgubila je vso moč.
Poprečnemu protestantu se je vedno upirala vsaka liturgija in ves sijaj službe božje, prav posebno pa nabožne slike. Sploh je bilo protestantskemu Angležu katoliško pojmovanje nadnaravnega. izraženo v konkretnih oblikah, nekaj abot-nega in nelogičnega. Ti ljudje niso verovali v nadnaravne dogodke stare in nove zaveze, a dočini so zavzemali nasproti sv. pismu stare zaveze nekako — dejal bi otroško — preprosto stališče in se niso zgledovali nad tamkaj opisanimi čudežnimi dogodki, so vse čudeže po apostolski dobi zametali in zasmehovali. Razen tega so bili v protestantskih krogih trdno prepričani, da so vse dežele, v katerih je bilo katolištvo vodilna sila, stalno nazadovale in se bližale propadu.
To mnenje je še okrepi,jevala okolnost, da jo v deželah s protestantsko kulturo naraščalo blagostanje, število prebivalstva in vojaška moč. I'ro-testantizem je imel hegemonijo nad civiliziranim svetom, posebno odkar je v Nemčiji prevladala Prusija in je postajal angleški vpliv na svetu vedno večji. In istočasno so bile katoliške dežele neprestano pozorišče revolucij in homatij in med seboj so bile tako needine, da je bil njihov položaj v svetu jako oslabljen.
Zanimivo je, kako se to mišljenje še danes jasno odraža v delih Carlyle-a, I<ingsley-a, Dra-ke-a, Ilavvkinsa in Trollope-a.
Če pride Trollope tudi le posredno, zdaleči v dotiko s katoliško cerkvijo, se takoj pokaže, da sam nima nobenega pojma o kaloličanstvu, marveč je enostavno sodil o njeni, da je strašno, abot no in človeka nevredno. Katoličan je bil zanj človek, ki veruje 'vse mogoče abotnosti, in to prisilno, ker je takoimenovanemu papežu dolžan slepo pokorščino. Trollope je pač najboljša priča za tako mišljenje med protestanti, ker je čuvstven in pošten pisatelj, ki je v točnih in ostrih potezah podal sliko družbe, v kateri je živel in katere tipični predstavnik je bil.
Preobrat se ni izvršil skokoma, tnarveo skrajno počasi. Toda če primerjamo Anglijo iz 60. in 80. leta minolega stoletja z današnjo, potem takoj opazimo veliko razliko. Polagoma smo se navadili reči, da se je mnogo izpremenilo v naš prid in da je evangelski miselni svet izgubil skoraj vso svojo moč in energijo. Vendar se pa zdi, da je namesto tega nastopilo nekaj drugega: močnejše, aktivnejše in trajnejše nasprotje. To moramo spoznati in se pravočasno postaviti v bran, kajti to nasprotje hitro raste in se vedno bolj krepi.
Nova zgodovinska dejstva je treba merili t novimi merili. Kakšno je novo razmerje nasproti cerkvi? To je v prvi vrsli opozicija proti nečemu, kogar moči shio spoznali in nam jirav zato velja za nevarnost.
Prav za prav protestanski Anglež katoliško cerkve danes ne pozna bolje kakor preje. Tako n. pr. tudi danes ne ve, kaj je katoliška filozofija, toda zato pa ve, da katoliška filozofija obstoja iu da ta filozofija obsega vse človeško življenje. Pred nekako sto leti so bili domalega vsi izobraženi Angleži mnenja, da katoličani iz jiokorščine verujejo vsakovrstne abotnosti in neverjetnosti in delajo pri tem svojemu razumu silo. Tudi danes je angleški protestant mnenja, da katoličani ra. zumu niso bogve kako naklonjeni, a ve, da vso to spada v sistem, ki drugih, nič manj pametnih izobražencev ne zadovoljuje samo, marveč jih cel« navdušuje.
Nič manj važna ui izprememba glede političnega vpliva katoličanstva; danes ne more nihč« več trditi, da katolištvo dežsle slabi. Nasprotno! i Toda ravno zato raste zagrenjenosl in nasprotje proti katolištvu.
Preje so Angleži pobijali katoliško cerkev na viteški način. Izčrpno so pisali o katoliški literaturi in katolištvo javno pobijali. Tem bolj čudno je bilo, da je služila kot učna knjiga v šolah zgodovina katoliškega duhovnika Lingarda prav do vlade kraljice Viktorije.
Potem so vse katolištvo enostavno zamolčali ali zasmehovali. S tem naj ne bo rečeno, da nepristranska zgodovina izžareva danes manj moči nego v prejšnjih lotili. Nasprotno: njen vpliv je trenotno zelo velik in še vedno narašča. Toda tisk ne govori več o tem.
Domnev a ni. da se bo opozicija še okrepila, čeprav je njen značaj docela drugačen. Nisem šo gotov, ali smo katoličani dovolj močni, da izkoristimo to izpromenjeno ravnanje v svoj prid. Mi, iu samo mi, čuvamo in branimo sedaj katoliško tradicijo v nravnih vprašanjih in krščanskem nazoru o življenju. Boj napovedujemo novomalthu-sianizmu in napačnemu pojmovanju lastnine.
Če bomo ohranili katoliškemu duhu bojo-vitost, če se bomo držali discipline in enotnosti, če bomo razvili naš tisk, da bo kos nasprotni-škemu, če bomo imeli može. ki bodo znali našo prednost izkoristiti, potem sc bo enkrat še vse v dobro obrnilo.	(Ponatis prepovedan.)
P me madjarshe vlade
Grof Karolyi iznenada odgodil parlament
Budimpešta. 1. marca. ž. Danes se je vršila seja madjarskega parlamenta, na kateri je na ve-I liko iznenadenje vseh narodnih poslancev začel | govoriti grof Karolyi. Grof Karolyi je v svojem | govoru orisal program vlade ter sporočil poslan-j cem, da .je bil delj časa bolan in da radi tega ni mogel sporočiti svojega stališča o raznih poliiično-gospodarskih vprašanjih. Sklenil je, da danes obvesti o vsem tem narodne poslance. V svojem govoru se je dotaknil finančnih pogajanj, katera je vlada vodila v inozemstvu in v Kudimpešli z inozemskimi upniki. Izdavit je, da pri obstoječih pogojih Madjarska ne moro zadovoljiti svojim plačilnim obvezam. Zaradi tegn se je morala vla<tn začeti pogajati za nova posojila, in upa, da bo prišla do končnega cilja.
Grof Karolyi jc nato govoril o raznih notranjepolitičnih vprašanjih in sporočil narodnim poslancem, da je vlada uvidela potrebo reforme volilnega zakona in da se s tem že resno bavi. Čim bo imel parlament čas. ho skušal rešiti to vprašanje, ven-dar pa so za enkrat važnejša gospodarska vprašanja, ki so v zvezi za vsakodnevnimi potrebami ljudstva. Ko bodo ta vprašanja rešena, so bo takoj prešlo na volilno reformo. Nov volilni zakon bo ta. da bo zadovoljil vsa mesta iu pokrajine. Vlada je sprejela idejo ustvaritve nacionalne unije, vendar pa grof Karnlvi misli, da mora na čelu toga nacionalnega edinstva biti današnja vlada, odnosno on sam. Nn koncu govora jc Karolvi prečital na največje iznonailonje in vznemirjenje vse opozicije dekret o odgoditvi parlamentarnega zasedanja
nn nedoločen čas.. Socialisti so ogorčeno vpili lis klicali: »To je jiuč proti parlamentarizmu 1 Vsi opozicijski poslanci so odšli iz kluba ter nato razpravljali o tem nepričakovanem puču proti parlamentu.
Korak vlade je tolmačiti kot poizkus, ila se izloči parlament in ustanovi samovlada inadjarske aristokracijo, ki se hoče izogniti posledicam svojo i koruptne politike, katera jo pritirala deželo na rob propada in finančnega poloma. Obetana volilna reforma je pesek v oči ljudstvu in ima samo na-| men zasigurati pomoč vladajoče klike grofa Be-Ihlona, ki rabi grofa Karolvjn kol svojo lutko. Korak vlade, ki se je bliskoma zaznal po ine<tu, in izzval veliko ogorčenje in nejevoljo.
JESENICE PRED KATASTROFO
Kranjska induslr. družba odpovedala vsem delavcem in uradnikom
polastilo ogorčenje, tako da je planilo k razglasom in jih potrgalo s sten. Malo pred deveto dopoldne je delavstvo zagledalo v martinarni nekega mojstra, ki je tujec in Nemec, ga pograbilo in ga odneslo iz martinarne, vse ogorčeno, češ ta tujec ima kruh pri nas, mi domačini ga pa izgubljamo! Sicer pa se mojstru ni zgodilo nič zalega. Drugi, na katerega se je na podoben način izlila jeza delavstva, jc bil glavni inspicijent delavstva ing. Reka r. Iz doslej nam neznanih razlogov se je ta gospod delavstvu nekaj zameril in zato je moral tudi la ob današnjem razburjenju delavstva iz tovarne.
Generalni tehnični ravnatelj ing. D o s t a 1 je nato izdal sklep, ki ni bil primeren za ta psihološko nevarni trenutek. Sporočil je namreč delavstvu, da je ustavil delo pri dveh pečeh, obenem j)a je zahteval, da se delavstvo sprijazni z obema ekspe-diranima gospodoma, ali pa splob ustavi delo v tovarni. Delavstvo pa je iziavilo po svojih zastopnikih, da bo zapustilo takoj delo, če se ustavljene p_*v:i ne spravijo v pogon. Ob 1 popoldne je ravnateljstvo tej zahtevi ugodilo, nakar se je delo zopet začelo. O drugih ukrepih se delavci še posvetujejo.
Delavstvo je sklenilo, da na najučinkovitejši način manifestira svojo voljo do življenjskega obstoja in do svojih pravic. Sklenilo je namreč, da že ta četrtek napravi velik pohod z Jesenic v štiri ure oddaljeno Radovljico, da tam pred okrajnim glavarjem kot zastopnikom oblasti dokaže vso veliko stisko, v katero je brez lastne krivde zašlo. Vse delavstvo odkoraka v četrtek v sklenjenem pohodu proti Radovliici. Prizadetih je s sezonskim delavstvom okoli 30^0 delavcev, skupaj z njihovimi družinskimi člani nad 10000. Vsi ti so odločeni, da napravijo v četrtek dolgo pot v Radovljico. Pripravlja se torej pohod, kakršnega Gorenjska po njegovem značaju im po velikosti še ni videla. Delavstvo pa je že obljubilo oblastem, da na noben način in pod nobenim pogojem ne bo kalilo miru in javnega reda.
Jeseniški župan mr. Žabkar je izdal nekak oklic, v katerem pozivlje slovensko javnost za pomoč delavstvu. Žo dosedaj pa je Vincencijeva konferenca napravila za uboge ljudi mnogo dobrega, čeprav je bil g. župan izdal prepoved, da se ne sme nabirati za nobeno drugo dobrodelno akcijo ko za ono. kj jo vodi občina. Vincencijeva konferenca pa že sedaj daje dnevno 85 osebam brezplačno hrano.
Omenjati moramo tudi ob tej priliki, da je delavstvo z nejevoljo gledalo, kako se je vršil zadnjo nedeljo velik ples, tudi prihodnjo nedeljo pripravljajo baje neki akademiki in lo baje celo pod pokroviteljstvom Rdečega križa, ples na Jesenicah. In to v času velike krize, ko so Jesenice pred katastrofo in smo povrhu še sredi posta! Ne plešite, ko vaši soljudje obupujejo!
Ljubljana, 1. sušca.
Davi je »Slovenec« priobčil komunike, izdan od strani podjetja, v katerem naznanja javnosti, da bo s 15. sušoem ustavilo vse jeseniške obrate,, in ki s svoje strani utemeljuje ta trdi ukrep.
Danes je podjetje v svojih obratih delavcem iu nameščencem sporočilo svoj sklep, ki prizadeva neposredno do 10.000 liudi. ne glede na druge tisoče, ki so posredno živeli od tovarn. Za nas je jasno najprej to, da tak ukrep, ki grozi eksistenci 10 000 ljudi, ne sme biti izdnn s stališča enostranskega interesa, kakor je bil izdan ta. Davi priobčeni komunike se peča le s položajem in stanjem kapitala, to je s skrbmi pri tovarnah s kapitalom interesira-nih gospodov delničarjev in upravnih svetnikov. Za nas. ki presojamo g<8j>odarstvo z drugih vidikov, s človeških in krščanskih, je to stališče enostransko. Za nas ue eksistira le interes kapitala, marveč mnogo bolj interes dela, človeška pravica in materialni in moralni interes delavnega človeka!
In ta človeški interes je pogažen! Deset tisoč ljudi je z einiin podpisom vrženih ua cesto. In proti temu protestiramo s svojega človeškega, krščanskega in tudi slovenskega stališča! Protestiramo pa tudi opravičeno ssvo'ega državnega stališča!
Kdo je kriv, da je prišlo do teh žalostnih in zgodovinsko tragičnih trenutkov na naših Jesenicah. o tem pisati ni daues čas. Danes je čas odločno poprijeti za delo, da se take nemogoče razmere odstranijo. To pa je stvar tistih, ki se jih tiče!
Življenje in obstoj 10.000 naših slovenskih sinov in hčera nikdar ne sme biti predmet kakih kupčij med interesi kapitala! Delavstvo hoče delati ! Dolžnost merodajnih je, da jim dajo dela in zaslužka I
Delavstvo pa prosimo, naj ohrani mimo kri do skrajnega premagovanja!
Jcsenice, 1. sušen.
Najprej vest iz časopisov, nato pa še razglasi KID. da bo vse jeseniško delavstvo postavljeno na cesto, so povzročili med jeseniškim delavstvom ogromno in nepopisno razburjenje. Delavci in njihove družine so se naenkrat znašle v skrajno obupnem položaju, iz katerega si delavstvo ne ve izhoda. Ogorčenje delavstva nad tem, da je njihova usoda vredna prav toliko, kakor vsakega vrabca nn cesti, je umevno. Iz tega obupnega razpoloženja si je mogoče tudi tolmačiti nekatere hrupne incidente, ki so se pripetili danes na Jesenicah.
Ko je davi delavstvo prišlo na delo, je opazilo afiširane plakate, s katerimi je KID sporočila delavstvu. da jih postavlja dne 15. marca na cesto. Odpoved je skupno prizadela 2150 delavcev in okoli 100 pisarniških moči, torej prav vse uslužbence KID na Jcsenicah. Delavstva se je prvi trenutek
Pismo s Koreje
Ulica v Senlu
Seul, 1. febr, 1032.
Gospod urednik! Kajne, da se boste začudili, ko boste dobili to moje pismo iz daljne dežele Koreje, kjer so nekoč vladali slavni domaČi cesarji. napol bogovi, danes pa gospodarijo Japonci. Jaz sem tu misijonar, ki sem zašel v to bajno lepo deželo iz Kitaja.
Kaj posebnega Vam še ne morem sporočiti iz, novega polja svojega delovanja, kakor samo to. da se tu zelo pozna vojna, ki jo imajo Japonci s Kitajci. Dan na dan, noč na noč vozijo skozi Seul voj.nški transporti. Sicer imamo tudi ml hudo gospodarsko krizo, zlasti kmetiču zelo trda prede, vendar pa je vojna prinesla zopet dobička raznim tovarnam, vojaškim dobaviteljem in meSetarjem, pa tudi kmetič zasluži kak belič od vojaščine.
Notranje razmere Koreje mi še niso posebno znane. Japonci so dobri upravniki, to moram reči, ampak budo oblastni so, posebno vojaščina. Toda kljub temu so prilike v Koreji vse kaj drugega kakor n. pr. v Kitaju, kjer sem dolgo vrsto let mi-
sijonaril. V provinci, kjer sem jaz deloval, so vsi mandarini in podmandarini postopali na lastno pest kakor kakšni suvereni. Pravico so delali z bambusovo palico, izdajali samooblastne zakone in vladali vsemu, počenši od vrhovne uprave in bogo-častja do ribolova. Tako n. pr. smo imeli v okraju Ko Ce Fu podmandarina, ki je učiteljem zapovedal, da morajo vsem učencem šol v njegovem okraju dati nalogo, naj vsak pove, ali je za generala čang-kajšeka ali zn generala Fengjusjana. Tako je mislil izvedeti, nn čegavl strani so njihovi starši. Pod-mandarin je bil namreč za Čangkajšeka. s katepm sta bila močno prijatelja, in je na ta način hotel dognati, na katere ljudi v svojem okraju more računati, katere pa bi kazalo dobro pretepsti z bambusovo palico po petah, da bi postali mehkejši in Cangknjšeku udanejši. Pa še drugih takih slučajev smo tam doživeli vse polno. Zdaj sem ves srečen, da sem iz Kitaja proč.
Ob priliki Vam bom zopel pisal, ker vem, da Vas orientalske razmere zanimajo. Zaenkrat bo-
Schichtov
RADION
pere sam
J R 1/32
hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C
A- Raztopi Radion v mrzli vodi.
B.	Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut
C.	Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
Prohletstvo redukcije v rudniku
Senovo
Senovo, 29. februarja.
Kratko je bilo »Slovencu« že sporočeno o usodi, ki je zadela rudarje rudnika Senovo.
Cesar smo se najbolj bali, je sedaj tu. Kakor težka uničujoča bomba je padla usodepolna vest, da je prišel danes od centrale T. P. D. iz Ljubljane ukaz, odpustiti 270 delavcev in 8 nameščencev pri tukajšnjem rudniku, kar je porazno vplivalo na ves okraj. Ta vest nj usodna samo za 270 delavskih družin, katerim se je zarezala beda v vsej svoji pošastni obliki, pač pu je težko zadela vse prebivalstvo tukajšnjega okraja. Kaj bo iz tega nastalo, si niti predstavljati ne moremo, ker sedaj pri tej redukciji ni mogoče več izbirati, saj so bili že lani reducirani taki, ki so kaj imeli. Na vrsli so sedaj le taki, ki imajo samo družine, a so odvisni le od zaslužka.
Z ogorčenjem komemtiraino dejstvo ko so pred meseci obljubljali, da ne bo več praznovanja in
Belokranjska zima
Metlika, 29. svečana.
Vsako jutro znova! Včasih je sv. Matija kaj veljal, sedaj bomo morali pa še božje svetnike ogovarjati. Ni gn razbil ledu! Kaj še. Še podkoval gn je. Burjo nam je poslal gori od Radovice. Pa kaj mu hočemo! Če Uiu ljudje ne privoščimo v pratiki stalne ga mesta in si ga upamo kar na lepem a kole premikali kakor lelos, zakaj pa naj bi moral svojo |>ostojanko držati on.
Zima pa le drži in nič ne popusti. Saj bi i »kol. da danes popušča, pa kdo ve, kaj dočakamo že hitri zjutraj, čeprav je sedajle prccej toplo zimaj. Res muhRst je ta mesec, čeprav nikjer nobeno mine ni. Menda baš zato ni nobene! Saj pravijo stari, ki so znali marsikaj, česar nove šole več ne uče, ia je očital svečan prosincu, naj ga bo sram, ker je tako bojazljiv, »če bi bil jaz na tvojem mestu, bi napravil, da bi tele v kravi zmrznilo.«
dite Vi kakor tudi vsi rojaki Slovenci prisrčno pozdravljeni
Vaš
o. Bonifacij.
redukcij. Sedaj pa bo delavstvo kljub temu rta cesti. In sedaj ni človeka, kateri bi se zavzel za j uboge delavce in njih družine. Kdaj se bodo izvršile dane obljube?
Delavstva so loteva obup in nezaupanje do vsega, kar se čuti samo kot predmet izkoriščanja. Merodajni činltelji bi morali ukreniti nekaj v zaščito delavstva. — Zadnji Irenotek je!
Ljubljana, I. sušca.
Delavska zbornica jc intervenirala pri vodstvu TPD radi redukcije delavstva v Senovem pri Raj-henburgn in Trbovljah. Intervenirala je f./edvsem zato, da bi se število reduciranega delavstva kolikor mogoče omejilo, zlasti pa, da ne bi bili vrženi na cesto tisti delavci, ki nimajo prav nobenih drugih dohodkov in ne druge možnosti za življenje, kakor pri delu v rudniku. Od uvidevnosti TPD so odvisni uspehi te intervencije.
Pa je letos skoro to napravil, če že ne bo ravno po besedi tako, pa bo po dejanju blizu lega, ker je s svojim mrazom pomlad toliko zavlekel, da bo marsikomu nemogoče preživitj živino, ker mu bo prezgodaj zmanjkalo krme. Tako mu bo lahko teic zmrznilo, sicer ne v kravi, pač pa pri jaslih.
Pretekli teden jo bila najnižja dosežena temperatura —19. Le enkrat, baš na 24. svečana, ko Je navadno Matijev god — je nekoliko utoplelo, toda že naslednji dan je zopet padlo globoko pod ničlo.
Brat zažgal hišo sestri
Nesrečnež« so našli zmrznjenega.
Tržišče, 27. febr
V petek 20. febr. zvečer okoli 7 je začelo goreti pri Marijani Prušnlk na Mrdvedjeku št. 24. Zgorela je hiša z vsem, kar je bilo v njej, ker jc bila vsa lesena. Zažgal ji je njen lastni bral Alojzij, s katerim sla se bila preje nekaj sporekla in ga je to tako vjezilo, da je napravil lo nesrečo svoji sestri.
Stvar si jo pa poznojo gnal lako k srcu, da je taval nato dva rini okoli, baje brez vsake jedi in pijačo in so ga potem v nedeljo dopoldno našli zmrznjenega v gozdu v Sp. Vodalah. Bil je 50 let star, doma iz Vidma v Furlaniji.
IVo trnjevi poti za svojo univerzo
(Nadaljevanje)
To znamenito spomenico so dne 7. junija leta 1848. objavile »Novice« pod naslovom ?Vs o -u č i 1 i š č a nam je v Ljubljani treba. Kranjcam pa tudi vsim Slovencam sploh v prev- ' darik«, kol nekak oklic ua narod. Žal pa ni našla i tudi primerne podpore pri potujčenem magistratu ; in pri fevdalnih deželnih stanovih, kajti obe kov- j poraciji sta odklonili vsako podporo. Naučno mini- i etrstvo je na vlogo licejskega profesorskega zbora meseca septembra I. 1848. odgovorilo, da v polni meri priznava vse razloge, ki govore za ustanovitev zahtevane univerze, a za takojšnjo izvršitev manjka sredstev, razen tega bo pa tudi to vprašanje rešila pripravljajoča se reforma vsega avstrijskega šolstva. VMJub temu je pa mimstrstvo že meseca aprila 1. 1848. dovolilo prof. Ungerju, da predava ab-solviranim slušateljem ljubljanskega liceja o državnem pravu ustavne monarhije, s čemer jo bil dejansko podan nekak prvi začete k nove slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Unger je bil razen tega voljan prevzeti še predavanja o kazenskem in naravnem pravu, prof. Klee-mann pa o statistiki, toda ministrstvo je za enkrat Se odklonilo formalno ustanovitev prvega letniku pravne fakultete. Glede na lo jo začela vsa slovenska javnosl veliko gibanje za ustanovitev popolne slovenske univerze v Ljubljani. Mesta so vlagala peticije, časopisje Je obširno obravnavalo zahteve vsogn naroda, poslanci so pa neutrudno intervenirali po ministrstvih. Tej cnoduPni želji vsega na-
roda se vlada seveda ni mogla več ustavljali, zalo je že dne 5. oktobra 1. 1848. naročila deželnemu predsedstvu, naj se začne v Ljubljani vsaj z najvažnejšimi premeti pravnega študija v "ilirskem (kranjskem) jeziku .
Med pogajanji za zasedbo profesorskih me?, na novi pravni fakulteti jo pa vlada zaprla ljubljansko nižjo medichisko-Kirurgčiio šolo, zato so začeli dijaki še tisto jesen gibanje še za ustanovitev pravo medicinske fakultete. Vlada se je te branila, toda Blcivveisovo »Slovensko društvo«, ki je v javnosti vodilo ves boj, ni odnehalo. Vlagalo je neprestano prošnje in spomenice. v kromeriškem parlamentu je pa vložil dr. Ulepič interpelacijo, na katero jo vlada odgovorila, da popolnoma prizna pravico Slovencev do lastnega popolnega vseučilišča, toda izvršili je treba poprej še več potrebnih predpogojev, ker takega zavoda ni mogoče kar dekretirati. Toda tudi ta dobra volja jo je lunalu minila. Reakcija je bil« namreč med tem začela zoprl dvigali svojo glavo in že meseca avgusta 1. 1849. je ministrstvo odredilo, da se slovenska juridična predavanja v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom zopel ukinejo ter prenesejo v Gradec. Bleiwels. ta neumorni glasnik za naše vseučilišče, je še enkrat napel vse silo ter skušal potom ljubljanskega občinskega sveta podpreti vsaj stremljenja Hrvatov po lastni univerzi v Zagrebu, kjer naj bi 60 vršila tudi slovenska predavanja in kjer naj hI poslej študirali slovenski dijaki, toda nemško centralistični absolutizem, ki je tedaj vnovič zavladal po vsej monarhiji, je tudi od tamošnlega, za revolucije porajajofegn se visokega šolstva ohranil le pravno akademijo. Vlada je ostala neomajno liri svojih odlokih In o.| jeseni i. 1849. dalje se je
i vršilo res nekaj predavanj na graški pravni ; i n bogoslovni fakulteti v s lo vensko m 1 jeziku, sredi 50ih let je pa strupena sapa, ki je pihala tedaj iz prestolice, polagoma zamorila š° te. Tako je zraščala slovenska mladina zopet v popolnoma tujem ozračju, ki ni imelo prav nobenega zmisla ta prizadevanj« slovenskega naroda, a mladi slovenski kulturi so bile izpodrezane zopet najvažnejše korenine.
Dokler je Irajal absolutizem, na slo-; vensko univerzo seveda ni bilo mogoče več misliti. | Ko je bila pa 1. 1807. vnovič uveden« zborovalna svoboda, se je takoj zopet oglasil« akademska mladina in krepko zahtevala »...od vlade, da je ona pravična terjatvam slovenskega naroda ter ustanovi univerzo v Ljubljani z učnim jezikom slovenskim." Te zahteve so potem še krepko podprli številni 't a b o r i« po vsej Sloveniji, na katerih so tisoči in tisoči polog zedifljenc in avtonomne Slovenije ler uvedbo slovenščine v šole in urade odločno zahtevali tudi ustanovitev lastnega slovenskega vseučilišč« v Ljubljani. Te zahteve so krepko odmevale tudi v kranjskem deželnem zboru, kjer je dr. Bleivvcs izzval soglasen sklep, da je treba v Ljubljani takoj ustanoviti vsaj slovensko pravno akademijo, v dunajskem parlamentu se je pa za te zahteve krepko zavzel Luka Svetec. Vlada je odgovorila — kakor je odgovarjala potem cela desetletja — da je treba najprej slovenskih osnovnih in srednjih sol, kajti šele te dajejo prave temelje najvišjemu domačemu učnemu zavodu. Seveda je p'a že tedaj in Se cela desetletja pozneje z vsenv silami ovirala razvof srednjega šolstva v materinščini, da je mogla odklanjati ludi zahtevo ' po vseučilišču. Tak" je že tedaj ustvarila tisli s v ' fistični c I r e u I u s v i I i o s u s , ki se ga ie po-
služevala potem do razpada monarhije. Toda Blei \vcis vkljub temu ni miroval in jo v kranjskem deželnem zboru I. 1809. ponovno sprožil lo vprašanje iti izzval ludi sprejetje tozadevnega zakon skeg« osnutka, toda sovražna nam deželna vlnda je predlagala, naj se tega »bolestnega krika narodnih voditeljevc ne sankcionira, pač pa je tudi sama predlagala potrebno vzporedne slovenske stolice na graški univerzi. Ker je vlada ravno tedaj potrebovala glasov slovenskih poslancev, je bil« s pesebno cesansko odločbo z -dne 29. julija 1. 1870 dovoljena uvedba nekaterih slovenskih sto-lic n « graški j u r i d 1 č 11 i f a k u 11 e.t i. Med Nemci jo seveda zavrelo, min'etrstvo jo očitno bris kiralo profesorje, ki so sc takoj javili za la pre-devanja in končno jo še parlament vkljub vztrajnim in spretnim prizadevanjem dr. Coste in pozneje dr. Razlaga ponovno odklonil kredite z.11 te slovenske paralelke. Postopanje vlade in parlamentarne večino je jasno izražalo sovražno sapo, ki jo teda; pihala iz prestolice na naš narod, ki se je bori' za svoje osnovne pravice.
(Dalje.)
S'o venska Krajina
Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi priredi v soboto, dne 5. marca t. 1. tečaj za rez v vinogradu. Tečaj se bo vršil v dolnjelendavskih goricah pri g. MagdIČu. Predaval bo okrajni kmetijski referent g. Lipovec, pri vajah pa bo sodeloval vinogradnik in trsnlčar g. Varga Matjaž. Tečaj se bo pričel točno ob 10 na napovedanem inestu in bo .rajal po potrebi tudi čez noldne. Vinogradnikom priporočamo, da se lečaia udeleže.
Ljubljana
Tobačno delavstvo za svoie pravice
Delegati o svojih pravicah v Belgradu.
Ljubljana, 1. marca.
Delavstvo ljubljanske tobačne tovarne se že nekaj časa sem z vso odločnostjo bori za svoje pravice. Od ponedeljka 22., pa do sobote 27. februarja sta se v Belgradu mudila odposlanca ljubljanskega tobačnega delavstva, ki sta tam interveni. ala v mnogih zadevah tobačnega delavstva. Delegata sta bila: g. Luinhardo za Jugoslovansko strokovno zvezo in pa tajnik obratnih zaupnikov Mariniek.
Danes ob 5 popoldne se je tobačno delavstvo zbralo v dvorani Delavske zbornice, ki jo je povsem napolnilo, in tu sta delegata poročala o svojih intervencijah.
Bila sta na monopolski upravi, pri finančnem ininist.u, pri ministru za socialno politiko in pri ministru za trgovino in industrijo. Povsod sta izročila izčrpne spomenice, ki dokazujejo izredno slabi položaj delavstva. Predvsem sta intervenirala zaradi starostne preski be, dalje zaradi utrgljaja 5% od mezd po § 40 v mesecu septembru izdanega zakona, ki določa, da se za toliko odtrgajo državnim uslužbencem plače, zaradi petdnevnega delovnega tedna — že štiri sobote zaporedoma počiva namreč delo v tobačni tovarni in bo najbrže še dve —, zaiadi pravilnika o plačah zaradi delovnega sistema v monopolskih tovarnah in zaradi drugih perečih zahtev.
Deputacija je na vseh odločujočih mestih opozarjala, naj se vsa ta vprašanja rešijo v prid delavstvu. Sedaj se izvajajo prisilne vpokojitve. Tobačna režija se je namreč znižala za 5% in zaradi tega na-meiava tobačna tovarna odpustiti primerno število delavstva. Delavstvo je hotelo dalje, da se zbolj-
Ka' bo danes
Drama: »Zdravnik na razpotju«. Red D.
Opera: sLuiza«. Red B.
Prosveta Trnovo v Ljubljani, v društvenem domu Karunova ul. 14 ob 8 zvečer prosvetni večer: predavanje o Japonski, predava g. p. Alfonz Klemenčič.
Nočno služho imajo lekarne: mr. Bahovec. Kong.esni trg 12; mr. Ustar, Sv Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Ljubljana VIL)
© V proslavo rojstnega dneva predsednika T. G. Masaryka bo v soboto, dne 5. ma ca zvečer ob 8 v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta) slavnostna akademija. Na akademiji bosta sodelovali z arijami iz čeških oper naši najodlič-nejši pevki ga. Zlata Gjungjenac-Gavellova in ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova. Dalje bosta nastopila priznani Slovenski vokalni kvintet in uvaževnno pevsko društvo »Grafika«. Umetniški užitek teh nastopov bo izpopolnil še ljubljanski komorni t io. Vrhutega se bo projeciral kratek film iz življenja T. G. M isaryka. Vstopnine k akademiji ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki.
© V zapad-o Afriko as bo povedel predavatelj g. Leo Pol anec v peiek 4. t. m. Redki so Slovenci, kateri bi bivali dalj časa ■< Sudanu in bi prinesli od ondod izvirne fotogratične posnetke. Brez dvoma bo ta večer zelo dobrodošel v6era onim, ki ljubijo potopise m potova"ja. Predavatelj, ki je sam bival med tamkajšnjimi plemeni, bo z živahno besedo očrtal njih kulturo, obleko, prehrano itd. Predavanja 6p:iMnlja 80 izvirnih skioptičnih siik. Opozarjamo na predorodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5.
© Spored koncerta učiteljskega pevskega zbora dravske banovine je sestavljen iz treh delov. Prvi del je posvečen srbski cerkveni glasbi in obsega 4 mešane ter dva ženska zbora. Predvsem opozarjamo na Manojlovičev zbor »Ljudstvo moje. kaj sem ti storil«. Zbor je komponiran po narodnem motivu, ki ga poje narod na Veliki petek na Šolti v Dalmaciji. Drugi zbor je znanega srbskega skladatelja Hrističa. Pisan je zopet v nnr-religioznem duhu in opeva srečame Matere božje s svojim Sinom pod križem. Nato ima besedo Mokranjac. V mogočnih akordih opisuje krivice, ki jih je moral prestati od svojega ljudstva Odre-Senik ter bil naposled obsojen na smrt na križu. Zatem sledi Krističev zbor: Dugo se polje zeleni in pa 2 ženska zbora. Kristič: Pod jorgnvanom in Milojevič: Muha in komarac. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži: 40, 35, 30. 25, 20, 15, 12 in 10 Din.
0 Predavanje dr. Krajača o »Velebitu«. Kakor smo že poročali priredi Slovensko plan. društvo dne 4. t. m. predavanje o »Velebitu«. Ob tej priliki bo imelo članstvo društva in ostala naša jiv-nost priliko spoznati odličnega hrvatskega alpinista tn izvrstnega poznavalca Velebitn, bivšega ministra dr. Ivana Krajača, ki bo svoja izvajanja pojasnjeval s skioptičnimi slikami, izgotovljenimi po večini po njegovih lastnih posnetkih. — Predavanje se vrši v petek. 4. t. m. ob 20 v dvorani Delavske
šajo sedanje pokojnine, ker s to pokojnino ni mogoče živeti. Ce se pa izvedejo še prisilne vpokojitve, je izključeno, da bi delavstvo, ki se je fizično v tobačni tovarni povsem izčrpalo, našlo drugje primeren zaslužek.
Uspehi deputacije so predvsem ti, da se v kratkem zopet uvede 48-urni delovni teden in se bo zopet delalo ob sobotah. Monopolska uprava je tudi priznala, da 5% odtegljaj ne velja za delavstvo. Ni pa jasno, ali se bodo dosedanji odtegljaji delavstvu vrnili. O pokojninah je sicer pravilnik izgotovljen, zaradi finančnega položaja pa je finančni minister črtal pokojnine iz proračuna. Vendar pa je mogoče, da se to popravi. § 40 novega finančnega zakona namreč določa, da odslej naprej jirenehajo biti zavarovani vsi državni uslužbenci, ki so bili do sedaj zavarovani pri SUZOR-Ju. To so povsem monopolski delavci. Je pa možnost, da se posebej reši vprašanje državnega delavstva glede zavarovanja za slučaj bolezni, nezgod starosti in smrti.
Zaradi redukcij pa je monopol, uprava mnenja, da če se doseže službena doba in gre ta delavec v pokoj, je to manjša žrtev, kot če bi se vpo-kojevali ali reducirali drugi mlajši delavci z družinami. Tisti, ki so sedaj vpokojeni, pa bodo prejeli boljše pokojnine.
Na shodu je bil sprejet tudi predlog, da pošlje ljubljansko delavstvo ponovno svojega delegata k skupni intervenciji vsega monopolskega delavstva dne 13. marca v Belgradu.
Delavstvo je bilo na zborovanju sicer zelo živahno in je temperamentno poudarjalo svojo odločno voljo za obrambo svojih p:avic, vendar pa je bilo disciplinirano in je složno nastopilo.
Vzor delodajalca
Tovarnar Hutter zgradi za svoje delavce dnevno zavetišče
Delavska kuhinja
Maribor, 1. marca.
Tekstilno podjetje Hutter in drug, ki je šele lansko leto izdatno povečalo svoje obrate, se bo letos iznova razširilo. Še teikom pomladi se prične graditi nov oddelek za izdelavo volnenih in pol-volnenih proizvodov, ki bo predvidoma zaenkrat zaposloval 50 do 60 novih moči. Poleg toga pa ima g. lfutter, ki je že opetovano pokazal svoje dobro srce za zgraditev posebnega poslopja, ki bo služilo izključno delavcem. Nastavljene! tekstilnih tovarn so namreč večinoma doma iz daljne mestne okolice, tako da opoldanski odmor ne morejo domov na kosilo. Navezani so na prehrano, katero si prinesejo od doma, ali pa na to, kar si kupijo v raznih kantinah v okolici tovarn. V novem poslopju namerava g. Hutter namestiti nekako dnevno zavetišče za delavstvo svoje tovarne, v katerem se bode nahajala tudi delavska kuhinja. Oboje se bo nahajalo pod vodstvom delavstva samega! Zavetišče ima namen nuditi delavstvu ob odmorih
primerne družabne prostore, da ne bodo primo-rani zadrževati se v tovarniških prostorih ali potikati se med tem časom na prostem, dostikrat trpeč pri tem od mraza in slabega vremena. Kuhinja pa bo ljudem nudila za lastno nabavno ceno toplo kosilo. Prizadevanje g. Hutterja, da po svojih možnostih olajša delavstvu njegovo težko usodo, zasluži javno priznanje in bi naj bilo vzgledu o tudi za druga mariborska industrijska podjetja. Dasi bo občina s posojilom borze dela zidala delavski azil, vendar je jasno, da novo poslopje ne bo zadostovalo za velike potrebe mariborskega industrijskega delavstva. Radi tega je posebno pozdraviti privatno podjetnost na poiju delavskega skrbstva. Težite razmere, v katerih se večina podjetij za enkrat nahaja, sicer otežkočajo tozadevne akcije, toda nekaj industrijskih panog še tako dobro jirosperira, da bi preneslo lako obremenitev v korist delavstva, tembolj, ker bi se stvar radi večje delavoljnosti in zboljšanja zdravstvenega položaja delavstva sčasoma tudi rentirala.
zbornice. Predprodaja numeriranih sedežev bo od 3. t. ni. dalje v pisarni SPD., Masarykova cesta 14.
© Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi v sredo 2. marca ob 8 zvečer v drustv. domu Karunova ul. 14, XIII. redni prosvetni večer. Na programu tega večera je zan:mivo aktualno predavanje g. p. Alfonza Klemenčiča, o Japonski. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
© Predavanje v Rokodelskem domu. Drevi bo v dvorani Roitodelskega doma zelo zanimivo predavanje o »Kristusovem t pljenju v umetnosti«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Naj se vsi obiskovalci pri editve v Rokodelskem domu gotovo udeleže današnjega predavanja. Pričetek je točno ob 8 zvečer.
0 Klub akvaristov v Ljubljani naznanja, da bo v četrtek 3. t. m. ob pol 20 v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti letošnji redni občni zbor. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni. — Odbor.
© Predavanje o zelenjadarstvu za železničarje in njihove svoce, ki se je vršilo dosedaj redno vsako sredo od IS do 20 v Glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru, se vrši odslej naprej redno vsaki p e t e k od 20 do 21 istotnin.
© Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani je imelo v nedeljo 28. februarja izredni občni zbor, Id ga je otvoril predsednik g. Janko, ki se je z dobro utemeljenim govorom zahvalil za svoje mesto. Pri volitvah je bil izvoljen z vzklikom in soglasno nov odbor, ki je sestavljen sledeče: predsednik Lujo Drenovec, podpredsednik Anton Neffat, tajnik Ivan Jerman, blagajnik Ivan Mencin, odborniki gg-: Vekosla^ Janko, Bralko Kreft. Rado Že-leznik. Avgust Ribič. V debato so posegli gg. prof. Še6t, Kreft, Levar. Plut, Simončič in drugi. Z daljšim srovorom je novi predsednik g. Drenovec zaključil dobro obiskani in uspeli občni zbor.
© Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v petek 4. marca ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice znanstveni sestanek. Predaval bo san. jiolkovnik g dr. Matej Justin o lemi: »Delovanje vojnih plinov na človeški organizrm in prva pomoč«. Predavanje bodo pojasnjevale demonstracije. Radi važnosti problema vabljeni vsi gg. tovariši. — Odbor.
© Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice ln torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18.
© Krajevni odbor Rdečega križa bo imel v petek, dne 4. marca t. 1. ob 18 svoj redni letni občni zbor v dvorani Okrožnega uraila za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, pritličje.
Cerknica
Obfni ibor Hranilnice In posojilnice v Cerknici bo dne 6. marca ob 15 v uradnih prostori!'.
Umrla je Uršula Branis-lj v Cerknici št. 27 v visoki starosti 80 let. Bila je dobra, krščanska žena, ki je zelo mnogo pretrpela v svojem življenju. Pokoj njeni duši!
Mohorjeve knjige. Zadnji čas je za naročitev Mohorjevih knjig. Knjige se naročajo pri župneni uradu v Cerknici.
□	Ravnatelj g. J. Župančič se postavlja. V soboto zvečer so priredili gg. profesorji tukajšnje realne gimnazije ravnatelju g. Zupančiču v Grajski kleli poslovilni večer, ki je zgovorno pričal, koliko spoštovanja in privrženosti si je pridobil s svojim gentlemanskim in ljubeznivim nastopanjem med profesorskim zborom in tovariši. Vrsto napitnic je otvoril prof. Brolih. Ob zaključku se je ravnatelj Zupančič v prisrčnih besedah zahvalil celokupnemu profesorskemu zboru — V ponedeljek pa je bila prisrčna poslovilna slovesu,">st zavodovega di-jaštva v veliki unionski dvoram V imenu dijaštva je spregovoril ginljive poslovilne besede osmošolec Janhuba.
□	Iz častniške službe. V Bitolj je premeščen Edvard Strah, častnik pri tukajšnjem domačem p. polku, ter dodeljen k 40. p. p. v Bitolju. Tovariši, pri katerih je užival veliko spoštovanja in zaupanja, so mu priredili pri Zamorcu prisrčen poslovilni večer. Mlademu častniku želimo na uovem službenem mestu najlepše uspehe.
□	Fantje iz mariborske okolice na smučeh. Že večkrat smo imeli priliko konstatirati, kako razveseljivo napreduje zanimanje za zimski šport med kmetsko mladino v mariborski okolici. Pretekla nedelja je zopet to trditev dokazala. Fantje iz marfborske okolice so čisto sami organizirali v Sv. Petru pri Mariboru smuške tekme, ki so naravnost vzorno potekle ter pok .zale, da nam v mestni okolici dozoruje nekaj dobrih mladih talentov. K tekmam na progi 8 km je startalo 16 udeležencev. Zmago so odnesli najboljše trenirani šentpeterski fantje, in sicer je bil prvi Knupteš, ki je poleg prehodnega darila prejel tudi kot praktičen dar tekmovalne smuči, drugi je bil Škof, tretji pa Fluher. Najboljši čas dneva pa je dosegel neumorni propagntor smučarstva med okoliškimi fanti Škamlec, ki je startal izven konkurence ter je prevozil progo v 35.32 min. Izven konkurence je startalo tudi več Mariborčanov.
□	Prva prvenstvena nogometna tekma se bo letos vršila v nedeljo 6. marca. Nastopila bo ljubljanska Svoboda proti ISSK Mariboru. Svoboda, ki je preteklo nedeljo z zelo visokim rezultatom porazila Železničarje, bo predstavljala tudi za Maribor Opasnega protivnika. Igra se bo vršila na igrišču SSK Maribora s pričetkom ob 15. uri.
□	Smrt kosi V Koš -kih 45 je umrla v visoki starosti 75 let viničarka Terezija Breznik. Pogreb pokojnice se vrši danes ob treh popoldne iz mestne mrtvašnice na fiančiškansko pokopališče. — V Radvanjski 6 je pokosila smrt upokojenega stru-garja državne železniške delavnice Jožefa Neu-bauerja. Pogreb se vrši jutri ob pol 4 iz mrtvašnice na mngdalensko pokopališče. Blag jima spomin; žalujočim naše globoko sožalje!
□	Bridgc turnir se je vršil preteklo nedeljo v prosto, ih hotela Orel. Zn ta zanimivi turnir je vladalo mnogo zanimanja in udeležili so se ga številni ljubitelji te angleške igre. V prvi skupini sta dobila prvo darilo kot zmagovalen gospa Pacher in g. Kon;e. v drugi na Bnbič in Reiebmann.
□	Za Streharjev pokal priredi zimskosportni odsek SPD v nedeljo dne 6. t. m. na Klopnem vrhu, skupinski tek. Prijave do sobote v Divja-kovi športni trgovini in v pisarni Putnik.
□	Ljudska univerza. Prof. Šedivv predava v pete'; dne 4. uinrca o zbližaniu Slovanov.
□	Dražba. Pri tukajšnjem okr sodišču, soba štev. 11, ho dne 13. aprila dražbi nepremičnin, zemljiška knjiga rl o. Lolien, vi. št. 1. Cenilna vrednost 924.219.30 Din, najmanjši ponudek 616 tisoč 146 20 Din.
□	SSK Maraton. Lahkoatletska sekcija. Drevi ob pol 8 trening.
□	Odhod odličnega športnika iz Maribora. Včeraj je zapustil Maribor g. Evgen Bergant, odličen sporlnik in športni delavec, ki je hkrati vodil v Mariboru lahkontletsko športno gibanje. Športni krogi ga bodo zelo pogrešali. Želimo mu
v Ljubljani, kamor je odšel, najlepših uspehov na torišču športnega udejstvovanja.
□	Pridite poslušat jutri, v četrtek zvečer ob osmih v dvorano Zadružne gospodarske banke g. Alojzija Žalarja, ki bo orisal življenje Slovencev na Holandskeni, osebne doživljaje in vtise, ter. g. Medveda, Iti bo govoril o življenju slovenskega življa v Srbiji.
□	Rod mariborski ne izumre.. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 38 smrtnih slučajev, rojstev pa več nego dvakrat toliko in sicer 83; v zakonski pristan je poromalo 33 parčkov.
□	V mestnem vojaškem uradu so na vpogled sprejemni pogoji za sprejem 17 do 21 let starih mladenicev v podčastniško šolo ^Kraljice Marije«
v Zagrebu. Rok za vlaganje prošenj do 20. aprila.
□	Občni zbor mariborske čevljarske zadruge se je vršil te. dni v Gnmbrinovi dvorani. Poleg velikega števila članov so bili prisotni tudi tajnik zbornice TOI dr. Pretnar in obrtni referent mestne občine mag. svetnik Rodošek. Vodil je zborovanje predsednik zadruge Krajcer. Po poročilih zadružnih funkcijonarjev je podal tajnik zbornice gosp. dr. Pretnar izčrpen in stvaren referat o vprašanju organiziranja stanovskih zbornic. Med zborovalci so bila deljena mnenja o potrebi skupne ali ločenih zbornic ter je prišlo tekom debate o tem do živahne razprave. Sklepanje se je odložilo.
□	»Pri Grafu nič novega«, bi se lahko imenovala j)oročila iz policijske kronike zadnjih dni. Tudi včeraj beležijo policijske bukve samo 4 aretacije. V zapore v Ključavničarski so se preselili Amelija P. radi suma tatvine, Josip S. radi razgrajanja, S. Viktor radi grožnje in Ivan S. radi beračenja. Poleg lega beleži še kronika 8 prijav radi manjših prestopkov proti paragrafom.
□ Težka nesreča pri sankanju. 9-letni šolar Oskar Kurbus iz Pobrežja si je včeraj pri sankanju zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Štirje sorodniki na zatožni klopi. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je vršila včeraj zanimiva razprava, pri kateri so sedeli na zatožni klopi 4 sorodniki ter se zagovarjali radi zamotane in prccej nejasne zadeve. Zagovarjali so se, Milošič Jakob, njegova žena Marija, njuna .tašča Antonija Praznik in sestrična poslednje Marija Posrpnjak; vsi štirje so doma iz Remšnika. Obtožba je veljala prav za prav prvim trem, katere dolži obtožnica, da so izvabili od Marije Posrpnjak 9000 Din, katere so potem porabili sami. Milošič Marija je vzela par dni pred veliko nočjo leta 1931 Mariji Posrpnjak 9 »jurjev« ter jih izročila v shrambo svoji materi, ki je vedela, na kak način je prišla njena hči do denaria. Kmalu zatem je izročila Praznikova denar svojemu zetu Milošiču, da ga zamenja v Mariboru, ker so bili bankovci nekaj poškodovani. Milošič je odnesel bankovce v Narodno banko ter se izdal tam za nekega Vezovnika Franca ter se s tem lažnim imenom tudi podpisal. Zadeva je prišla kmalu na dan, ker so ljudje opazili pri Milošiču, ki je veljal za reveža, da ima veliko denarja. Ker pa jc bil Milošič svoječasno že osumljen, da je izvršil neki roo, katerega mu sodišče ni moglo dokazati, so se pričeli za zadevo zanimati ludi orožniki. Pri prvem :-asliševa.nju pred sodiščem v Marenbergu pa sta Marija Milošič in njena mali lažno izpovedali, da jima jc izročila Posrpnjak Marija denar, ker so bili bankovci vsi razjedeni in poškodovani. Pri včeraišnji razpra\i so bili obsojeni Marija Milošič na 1 leto in 1 mesec strogega zapora ter na 31etno izgubo častnih pravic, njena mati Antonija Praznik je dobila 8 mesecev strogega zapora in 2Ietno izgubo častnih pravic, Milošič Jakob pa 1 leto in 2 mcseca strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic, Posrpnjak Marija, ki je prišla na zatožno klop prav za prav radi lastne nerodnosti, ker je izjavila pri prvem zaslišanju pred okrajnim sodiščem v Maren-bergu, da ni posedovala lOOOdinansltih bankovcev, je bila oproščena.
Stoletnica belgrajshe
Narodne biblioteke
Belgrajska Narodna biblioteka obhaja jubilej, Iti je sila pomemben za razvoj srbske znanosti in kulture in ki se ga moramo tudi Slovenci vsaj v par besedah spomniti. V nedeljo 28, februarja je poteklo točno sto let odkar je podjetni Gl i gori je Vozarovič, ki je bil rojen v Ležimiru pod Fruško goro in ki je leta 1827 organiziral prvo knjigarno v Srbiji, položil temelj današnji Narodni biblioteki s tem, da je v svoji hiši dal mesta nekaj sto knjigam, ki so jih tedanji srVski razumniki, predvsem Vuk Karadžič, Isailovič, Dimitrije Davi-dovič, Zorič in Dimitrije Tirol pridno prebrali. Tesni Vozarovičev dom je pc>6ta! nekak azil tedanje srbske inteligence in shajališče vseh mogočih javnih delavcev. Na ta način je bila dana osnova za nadaljnji razvoj Narodne biblioteke, ki se je od 800 knjig povzpela na 300X00 zvezkov v I. 1932.
Prvi naziv, ki so ga knjižnici vzdeli, je bil »Novozavedena biblioteka varoši beogradske« in je meseca septembra 1. 1832 štela 800 knjig, kar ni majhen u.speh za tako kratek čas. Prav kmalu jc vsled vednega naraščanja novih knjig Vozaričevo stanovanje postalo premaihno in ni moglo dobro služiti temu namenu Knjižnica se je morala seliti. Mesta so ji našli v »Pravitelstveni tipografiji« blizu Saborne cerkve, ki ni bila mnogo oddaljena od Vo-zaričevega stanovanja. Radi tega je knjižnica dobila tudi novo ime, in sicer »Knjaževsko-tipografi-če6ka biblioteka«. Leta 1833 se je selila s tiskarno vred v Kragujevac. Vendar pa se je čez dve leti zopet vrnila na svoje prvotno mesto. Leta 1838 pa je izšel ukaz, da naj se knjižnica prenese v Po-pečileljstvo prosveštenija Imekako prosvetno ministrovo), kar se ie ludi zgodilo. Istega leta je že
padla ideja o posebnem zakonu o knjižnicah, kar je bilo za oni čas in za Belgrad precej drzna zahteva. Pa ji ni bilo ugodeno. Tudi strokovne uradnike so zahtevali. Pač pa se je knjižnica na novem in dostojnejšem mestu iep5e razširjala in poleg domačih del začela polniti tudi s pomembnimi knjigami iz inozemstva. V tem času moram zabeležiti pomembno prin-ovo ki jo je knjižnica dobila; to so knjige znanega srbskega psevdo-klasičnega pesnika Lukijana Mušickega, ki jih je bilo več ko tisoč.
Knjižnico je leta 1844 deloma uredil dr, Mi-lovan Spasič, ki je bil njen prvi pravi knjižničar. Žal je bil že prihodnje leto premeščen in ž njo so kot preje gospodarili posamezni uradniki Popeči-teljstva prosve-štenija in vsak po svoji pameti, kar knjižnici ni bilo prav nič v prid.
Dne 16, decembra 1. 1853 pa je izdan ukaz, s katerim je za stalnega knjižničarja imenovan Filip Nikolič, ki je izdelal prepotrebne kataloge in knjižnico kolikor je mogel uredil. Mnogo načrtov v korist knjižnice ie imel in celo vrsto predlogov je stavil na merodajnh mestih, ki jih pa ni nihče sprejel. Radi tega je obupal nad svojim delom in meseca januarja leta 1856 dal ostavko na mesto knjižničarja.
Maja meseca istega leta je bil postavljen na njegovo mesto pedantni filolog Dura Daničič, ki si je v vseh ozirih stekel za knjižnico neminljivih zaslug. Njegovo ime je bilo tedaj že popularno med znanstveniki in njegova beseda navadno ni šla v prazno. Dotlej interna »Biblioteka pri Pope-čitelistvu prosveštenija« fkot se je imenovala) je dobila naziv Narodna biblioteka, ki ga nosi še dandanes. Dura Daničič je napisal tudi posebna knjižnična pravila, ki so bila na merodajnem mestu sprejeta. Zahteval je nabavljanje: 1. vseh srbskih knjig, 2. vseh knjig v tuiih jezikih, ki govore o srbskem narodu, 3. najpomembnejša dela i? vseh svetovnih književnosti. Po nekaj več ko treh letih
uspešnega dela pa je Daničič mesto knjižničarja menjal z mestom profesorja na tedanji Veliki šoli (vseučilišču).
Po kratki dobi poldrugega leta, ko sta bila knjižničarja Milivoj Prajzlovič im Kosla Crnogorac, je 10. juinija 1. 1861 to mesto prevzel najpomembnejši reorganizalor belgrajske Narodne biblioteke dr. Jan k o S a f a f i k. Ž njim je knjižnica postala pomembna kulturna ustanova takratne Srbije in dobila svojo prvo moderno in sistematično ureditev. Njega moram po vsej pravici imenovati reformatorja belgrajske Narodne biblioteke. Osem let je neumorno deloval v njej, jo uredil v vseh mogočih smereh in napravil dostopno širšemu občinstvu s tem, da jc bila spremenjena v javno knjižnico. Za njegovega knjižničarstva se je ponovno selila v poslopje starega vseučilišča.
Od poznejših knjižničarjev bom omenil le pomembnejše, ki so: Stoian Novakovič (1869—1875), Ničitor Dučič (1880—1836), Alilan Miličevič (1886 do 1897), Stojan M. Protič (19C0—1901), Ljuba Jo-vanovič (1901—1903) in Jovan Tomič (1903—1927), ki je ravno v tej knjižnici in radi nje mnogo prestal. Danes zavzema mesto upravnika Narodne biblioteke Miloš Zeccvič, ki se mnogo trudi, da bi jo v vseh smereh povzdignil, dasi so mu radi finančnih težkoč in pretnajlinih dotacij roke vezane.
Posebej moram omeniti, da je 19, marca 1881 bil sprejet prvi zakon o Narodni bilioteki, po katerem je ločena od Narodnega muzeja, s katerim |e bila dotlej eno. Dvajset let kasneje pa je prišel čisto moderen zakon o knjižnici, ki je še danes v veljavi. Po njem mora vsako založništvo po tri izvode svojih izdanj brezplačno poslati knjižnici za njene potrebe. Od 1. 1871 knjižnica objavlja li-1 skane kataloge Doslej je izšlo sedem tovrstnih | knjig, ki bodo eden prvih in najvažnejših virov za I sestavo jugoslovanske bibliografije, ki se priprav-
lja in Id jo bomo v nekaj letih menda dočakali.
Še to moram omeniti, da jc svetovna vojna knjižnico mnogo oškodovala. Važnejše knjige in dokumente so prenesli v Niš in potem v Kosovsko Mitrovico, kjer so jih mnogo razgrabili Bolgari in odpeljali v Sofijo. Na drugi strani pa so tudi Avstrijci v Belgradu pušče-nemu delu knjižnice zelo mnogo škodovali. Marsikatera redkost je za vselej izginila. Knjige, ki so jih Bolgari -odnesli, pa so bile po osvobojenju knjižnici večinoma vrnjene.
Za javnost je knjižnica po prevratu -od lela 1925 in dobro služi svojemu na nenu dasi šc ni čisto sodobno in pregledno urejena. Zlasti moti njen kratki delovni čas (od 9—12 in od 3—6). Reči moram, da je belgrajska Narodna biblioteka danes najpopolnejša zbirka predvsem srbskih knjig pri nas: slovenska književnost in znanost pa nista niti zdaleč reprezentativno zastopani.	T. P.
Robert Louis Stevenson: »Prigode Davida Balfourja« I. del, »Ugrabljen«; poslovenil Vladimir Levstik, zbirka Mojstrov in Sodobnikov I; oprema ing. arh. Omahen; Broš. 70 Din platno 90 Din, usnje 106 Din. Roman se odigrava v dobi velikih škotskih uporov v prvi polovici 18. stoletja. Mali David Balfour, ki ga hoče oslepariti Ea dediščino bogati a sltopušni stric Ebenezar in ga zato proda v tujino, doživi na svojih blodnjah po morju, škotskih zalivih, otokih, gorah, gozdovih in močvirjih s svojim prijateljem, škotskim upornikom Alanom Brecltom nešteto mučnih dogodb, dokler naposled ne prisili prekanjenega sorodnika, da mu izroči bogato posestvo. Po tradiciji gre romanu vsekakor podnaslov »pustolovski roman«, po psiholoških vrlinah pa ga moremo vzporediti največjim umetninam tega žanra. Prevajalec, Vladimir Levstik, je z izredno tankoslušnostio prelil v slovenski jezik tudi najskrivnostnejše stilistične finese, tako da je knjiga tudi v tem oziru na višku. Knjiga se dobi tudi v Jugoslovanski knjigami.
Dnevna kronika
Šišenski uboj pred sodiščem
Le zaradi prekoračenja silobranu obsojen na 9 mesecev.
Ljubljana, 1. marca 1932.
Mnogim je pač Ss v dobrem spominu omi žalostni krvavi dogodek, ki se je na nedeljo zvečer vinotoka 18. lani odigral pri mitnici ob meji Zg. Šiške na Vodnikovi cesti. Na eni strani alkohol, ki jo napravil fante objestne in divje, na drugi strani pa inal žepni nož v rokah mirnega človeka, ki je bil izzvan in napaden. Danes je bil ta dogodek likvidiran pred kazenskim malim senatom, ki nru je predsedoval s. o. e. g. Ivan Kralj, a sosodnikn sta bila gg. dr. Eniest K obe iu Jakob Jerman. Drž. tožilec dr. Kinko Lucovuik je obtožil 34 letnega oženjenega delavca Viktorja Novaka zločhi-stva uboja iu prestopka lahke telesne poškodbe. 1*0 obtožnici in aktih posnemamo:
Bilo je 18. oktobra lani zvečer. Obloženi Viktor Novak je sedel ob ograji šišenske mitnice na Vodnikovi cesti ter njegova tovariša Drago Bele in Mirko Cajlien. Zavživali so slanino s kruhom in si privoščili tudi požirek iz steklenice, v kateri je prinesel Novak z doma na Štajerskem domačega mošta. Bili so mirni in trezni. Pogovarjali so se o svojih domačih zadevah. Mimo ie prišla večja skupina precej vinjenih fantov. Eden tek je zakričal in se pridušil: »Auf bike, baraba!...« Sledil je odgovor: »Barabe gredo po cesti. M; pa mirno sedimo...« Vinjeni pa nazaj: »Barabe, mi bomo tudi pili.« Nato so obkolili trojico in v naglici se je začel pretep. Razultal: Vedno isti: eden je obležal smrtno ranjen na tleli v mlakuži krvi. Bil jo to delavec Ivan Garbas, ki nru je nekdo v pretepu z nožem prereza! na vratu žilo-odvodnico, kar je imelo za posledico, da je Garbas kmalu umrl. Policija je pozneje okoli polnoči prijela Viktorja Novaka, ki je priznal brez vsakega oklevanja, da je on rabil nož in se ž njim branil.
Obtoženi, drugače mirni Viktor Novak, ki mora skrbeli za 3 otroke in ženo, je danes pred sodniki navajal v svoj zagovor, da je bil izzvan. Pijani fantje so na njega in tovariše navalili. Branili so se. Njega je nekdo najprej sunil v podbradek in drugi udaril močno na glavo. Bil je, omamljen. Ravnal pa je drugače v silobranu Sploh sprva ni vedel, kaj dela. Mogoče je. da je koga poškodoval. Mahal je z nožem okrog sebe, ne da bi videl, če je kega zadel. Po končanem pretepu je odšel proti domu.
Po daljšem posvetovanju je senat spoznal Viktorja Novaka krivega, da je zaklal Ivana Garbasa in da jo lahko ranil Leopolda Podobnika, toda ravnal je v silobranu in prekoračil njega dopustne ineje, zato jc bil Novak obsojen na !) mesecev strogega zapora. Preiskovalni zapor od 19. oktobra do 2. novembra lani se mu je vštel v kazen. Branilec je prijavil proti sodbi revizijo i>n priziv.
Še dve obsodbi pred senatom.
Pred malim senatom sta bili še dve kratici razpravi. Prva je bila tajna, ker je šlo za gid BldCltt posilstva. Tam v okolici Medvod je 4. januarja letos 34 letni delavec, ki je drugače dru-žfnski oče, v alkoliziranem stanju napadel 30 letno kmečko, pošteno dekle in jo skušal posiliti. Ravnal je pri tem zelo nasilno iu surovo. K sreči je dekle rešil kmečki fant Josip Trampuž, ki je nasilneža cdpodil. Nasilnež je bil obsojen na iS mesecev robije, ker je zaradi sličnega zloSima bil že pred-kaanovan. enkrat celo na G let težke ječe.
Framce je mlad kovaški pomočnik, a nevaren tuji lastnini. Lotos 21. januarja je ukradel Edvardu Sfrnadu 800 Din vredno kolo, ki so je poleni našli na njegovem stanovanju. Pred sodniki se je France tako-le zagovarjal:
»Res sem ukradel. Službe nisem imel. Policija mi pa službe ni hotela skomandirati. Mislil sem si: »Fehlat ne moreš, ker si premlad za to. Če pa kradeš, prideš v zapor.« Ko pa sem videl kolo kalna cesti, sem ga vzel.«
France je bil obsojen na 1 leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. France je sodbo sprejel. Bil pa je nevoljen, ker je moral pred sodnike v jetniški obloki, češ, da mu niso mogli zlikati njegove civilne, ker niso vedeli v jetnisnici, da pride on danes pred senat.
Med. Univ. Dr. Tone Ravnikar
otvori dne 3. marca 1.1. na Vidmu ob Savi (v hiši gospe Cetinove) privatno zdravniško ordinacijo.
Koledar
Sreda, 2. marca: Sredpostna sreda. Neža (Janja) Praška.
No vi grobovi
. 1 iT V, E,ly Minn- Amerika) je umrla 14. febr. t. 1. Uršula Zajec v starosti 30 let. Pokojna je bila rojena v Vel. Rnčni, župnija Kojianj. V Ameriki je bila 12 let. Sodelovala jo pokojmi dolgo let pri cerkvenem petju v Ameriki. Zapušča v Ameriki mož,'! in dva sinova, doma pa še živeče starti e, brate in eno sestro. Pokoj njeni duša, ostalim žalujočim naše iskreno sožalje!
Ostale vesti
—	Škofovske konference se vrše te dni v Zagrebu. V ta namen so prispeli v Zagreb belgrajski nadškof dr. Ivan Rodič, ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rožman, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič in križevski škof dr. Dionizij Njaradi. Vsi gg. škofje eo gosti zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in bodo ostati v Zagrebu par dni.
— Seja Delavske zbornice v Ljubljani bo v četrtek. Na tej seji bodo obravnavali odborniki o sapi ran ju obratov, o redukcijah delavstva in mezd in drugih aktualnih socialnih zadevah. Na seji bodo obravnavali tudi o zborovanju, ki se bo vršilo v kratkem v Ljubljani. Na tem zborovanju bodo zastopniki socialnih institucij delavstva in drugih odločujočih čin I tel je v obravnavali o stanju brezposelnosti, predvsem v kovinski industriji, iu pa o možnosti, k3ko dvigniti naročila v industriji ter s te.m olajšati težavni položaj delavstva.
—	Kdo ima zaslug«? »Slovenski narod< je dne 29. febr. t. 1. prinesel članek pod naslovom ■ Veličastna manifestacija v Prekmuijuc. V Članku pisec med drugim ugotavlja sledeče: »V Dolnjo Lendavo, metropolo Slovenske krajine, so danes romale množice resnih, žilavih mož, ki jih moramo prištevati mod zavojevalce ter osvoboditelje Prek-iiiurjn.i: Do sedaj je bila in tudi še naprej ostane metropola Slovensko krajine Sobola! Vsakdo, ki
pozna geografski, kulturni ln gospodarski položaj Lendave, ne more trditi, da je Lendava metropola Slovenske krajine. Nadalje! Nobenega dvoma m, da imajo dobrovoljci precej zaslug za osvoboditev Slovenske krajine. Toda zgodovinska resnica pa je, če ne bi bilo obeh Kuzmičev, Ivanocy-a in drugih narodnih voditeljev, bi se Slovenska krajina ne_ bila združila z ostalimi Slovenci To so bili možje, ki so sejali med svoje ljudstvo narodne ideje, ki so rastle zmeraj bolj in tudi zmagale! Zato jim bo oslal trajen spomenik v naši zgodovini. To so nam je zdelo potrebno pripomniti zaradi lega, ker dobi bravec iz zgoraj omenjenega članka vtis, da gre prvn in edina zasluga za osvo-bojenje Prekmurja le dobrovoljcem.
—	Gaglova semena so najbolj eanesljiva.
—	V Službenih normah št. 46 od 27. febr. 1.1. je objavljen »Pravilnik o kontroli izvoza živine ter živalskih proizvodov in izdelkov«, dalje »Pravilnik o taksah, ki jih morajo plačevati pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov« in »Pravilnik o cenzuri filmov«.
Sadna hrana v čokoladi skrita,
Krasen užitek nudi Ti »Sadvita«.
—	Oblastni ndbor Rdečega križa v Ljubljani
bo imel svojo redno letno skupščino v nedeljo, dne 13 marca ob 10 v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
—	Nesreče na ledenih tleh. Na ledeni cesti se je j)redvčerajšnjim ponesrečil 74-Ietni čevljarski mojster Franc Kristinčic z Golnika 37. Padel je tako nesrečno, da si je poškodoval desno nogo. — Na črnučali se je predvčerajšnjim ponesrečila 49 letna Ana Čižman, posestnica s Črnuč <14. Na ledeni cesti je padla in se močno pobila po glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici v Ljubljani.
—	Pregledne karte japonsko-kitajskega bojišča ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena od Din 21 do 34.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi iu zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je > Franz-Josef c voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
—	Prijeta detomorilka. Pred dnvi smo poročali o žalostnem slučaju, ko so v Ljubljni našli na glavnem kolodvoru v kamniškem vlaku v zavoj zavito trupelce zadavljenega novorojenčka. Že takoj je policijska komisija kakor pozneje tudi obdukcija ugotovila, da je bil otrok takoj po porodu zadavljen, ker so se otroku še poznali sledovi davljenja na vratu. Policija in orožništvo sta se takoj spravila na delo, da bi izsledila mater, ki je zadavila svojega lastnega otroka. Osumljenih je bilo detomora nekaj žensk, ki pa so jih morale oblasti spustiti takoj na prosto, ker so dokazale, da ne morejo biti v nobeni zvezi s tem pretresljivim slučajem. Natančnejše poizvedbe so dognale, da je prav tisto jutro, ko so našli trupelce v vagonu kamniškega vlaka, izstopila tudi neka ženska iz tega vlaka in prestopila na dolenjski vlak. Ugotovili so, da je ženska, ki je odšla z omahujočimi koraki proti dolenjskemu vlaku, 261etna Marija Šavsova, kmetska dekla, rojena v Ljubljani in nazadnje v službi pri nekem kmetu v Trzinu. Šavsova se je odpeljala usodnega dne iz Ljubljane v Št. Jani, kamor je pristojna, Orožniki so pred-
Celje
& Vincencijeva konferenca vabi vse Celjane na ^predavanje g, Davorina Medveda iz Belgrada o življenja Slovencev v Belgradu, o njih kulturnem in prosvetnem življenju, o karitativnem delovanju m sploh o veeh razmerah, v katerih se giblje njih življenje v naši prestolici. Celjsko občinstvo ponovno opozarjamo na to predavanje, ki se bo vršilo v dvorani Ljudskega doma drevi ob 8. Vstop vsakomur prost.
■& h občinske seje. Na predlog finančnega odseka se je dovolil kredit v znesku 50,000 Din, ki se bo porabil za izdelavo nadaljnjih načrtov za regulacijo Savinje in njenih pritokov. Stroški za regulacijo Savinje so preračunani na 26,500.000 Din. Preložiti se mora namreč struga pod Starim gradom, lako da bosta na ta način odpadla oba železniška mostova. Za preložitev železniške proge pod Stari grad in preložitev struge Savinje k sedanji železniški progi bi znašali stroški 13,950.000 Din, ostali del predvidene vsote bi se pa porabil za regulacijo Savinje nad in pod omenjenim mestom. Ker bi se znižal na ta način nivo Savinje za 1 in pol metra, bi se s tem obenem znižala višina talne vode, ki sega sedaj že 80 cm pod površino zemlje. V vprašanju regulacije oziroma kritja stroškov je bilo sklenjeno, da naj prispeva polovico okoliška občina, ki je na regulaciji prav tako zainteresirana kakor mestna, zlasti ker je večina pritokov na njenem ozemlju, — Predvideni izdatki za gradnjo dvoriščnega trakta pri magistratu so bili prekoračeni za 10.509 Din. Na predlog finančnega referenta jc bilo to prekoračenje proračuna odobreno in se bo krilo iz ostanka posojila za Krono.
■& Tujcev je obiskalo naje mesto v preteklem mesecu vsega skupaj 632. Od teh je bilo 508 Jugoslovanov, 67 Avstrijcev, 22 Nemcev, 14 Čeho-slovakov, 7 Italijanov, 7 Madžarov, 3 Kitajci, 2 Rusa, 1 Romun in 1 Švicar. Med temi je bilo 255 trgovskih potnikov, 139 uradnikov, 106 obrtnikov, 26 delavcev, 10 odvetnikov, 4 dijaki, 3 industrijalci, 5 zdravnikov in 84 raznih drugih poklicev.
■& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla 61etna hčerka tiskarniškega sluge Ana Bilnova s Teharjev. — V nedeljo 28. febr. je umrla v javni bolnišnici 631et.na Apolonija Kobalova, vdova po jetniškem pazniku iz Šmarja pri Jelšah. — V ponedeljek 29. febr. je umrla v javni bolnišnici v starosti 24 let brezposelna delavka Cilka Čepino-va iz Lokve, občina Koprivnica — Včeraj, sredo 1. t. m. je umrl v javni bolnišnici v starosti 45 let čevljarski mojster Anton Kodela z Ljubljanske ceste 10.
■& Klub slovenskih kolesarjev v Celju ima svoj redni letni občni zbor v torek 8. t. m. ob 7 zvečer v hotelu Hubertus v Gosposki ulici z običajnim dnevnim redom.
& Pri borzi dela je na razpolago delo za 1 šoferja, 1 čevljarja, 2 hlapca h goveji živini, 3 hlapce h konjem in za 9 vajencev, in sicer za 1 kolenskega, 2 čevljarska, 2 pekovska in 4 mizarske. Nadalje lahko dobe delo 2 orožniški kuharici, 1 natakarica, 1 hotelska kuharica, 1 hotelska služkinja, 1 kuharica, 1 služkinja in 1 varuška. — Na ponudbo pa je delovnih moči 1059, in sicer 805 moških in 254 ženskih.
Pfllf
Poroka. V čelrtek, dne 3. t. m. se poročita v Veržeju g. Alojzij Božič, podporočnik IV. pontonir-skoga bataljona v Ptuju in gdč. Rudolfina llorvatič, hčerka trgovca Horvatiča iz Veržeju. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Gibanje prebivalstva. V območju župnije i Sv. Petra in* Pavla v Ptuju je v mesecih januar in februar t. 1. umrlo 27 oseb, rodilo pa se je 29 otrok. Poročenih je bilo v tem času 16 parov. Rojstev in porok je veliko manj, kakor lani v istem ■ času.
Nezgoda. Franc Slekovee, viničar iz Sovjaka pri Ljutomeru je sekal v gozdu šlorovje. Pri tem
snočnjim Šavsovo aretirali in io včera: privedli mu ie sekira izpod letela ler ga na levi nogi tako v Ljubljano. Šavsova je na policiji svoje strašno 1 ,uuio poškodovala, da so ga morali prepeljati v delanje kmalu priznala in pripovedovala, kaj jo je : Ptujsko bolnišnico. Poškodba je zelo uevarna.
Kočevje
privedlo do tako strašnega dejanja.
— Čimveč jezikov znaš — temveč veljaš! Pod
tem znanim s'ovenskim izrekom smo objavili na tem mestu nekaj jezikovnih pripomočkov za pri-učitev nemščine. Danes priobčujemo še nekaj učbenikov za francoski jezik: Francoščina brez učitelja I. del Osnovni pojmi iz francoske slovnice za samouke priredil dr. SI. Leben. Din 28.— ; Francoska slovnica, spisal dr. P. Brežnik, Din 16; Francoska vadnica I. letnik, spisal dr. Fr. Sturm, Diu 32.— ; II. letnik Din 36.— ; III. in IV. letnik Din 64.— (zadnje tri se rabijo v srednjih šolah in pri pouku Radio-Ljubljana). Za izpopolnitev pa: slovensko-fr.mcoski slovar priredil dr. J. Kotnik, Din 70.— ; Francosko slovenski del je v tisku in izide nekako po veliki noči); Francoski glagol priredil dr. J. Kot n ik, Din 6.—. Knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Poceni kura za vsakogar, kjer je treba zn
ureditev delovanja želodca pitne kure. je uponba i uspeh
Nova zadruga je bila te dni ustanovljena, namreč: Ljudska kuhinja. Namen zadruge je razviden iz njenih pravil, namreč podpirati gospodarske koristi delavskega, meščanskega in knietskega stanu s tem, da jim po ugodnih pogojih nudi hrano, mleko; dalje, da posreduje nakup in prodajo živinorejskih in poljedelskih pridelkov ler končno, da jim oskrbuje ccnona stanovanja in prenočišča. Za načelnika zadruge je bil izvoljen kaplan Studen Franc. Ustanoviten take zadruge je bila pri nas nujno potrebna.
šahovski klub imamo tudi v Kočevju. Šele pied kratkim je bil ustanovljen, a je prejšnjo nedeljo že gostoval v Ribnici. Udarili so se. Kočevarji z Ribničani kar pri osmih deskah in rezultat je bil za Kočevje. Za novi klub vsekakor .lep
diotetikuma : Planinka-caj Bahovee . Omot 20 Din v lekarnah, zadostuje za dolgo časa.
Krško
Srečke za belgrajsko katoliško katedralo po 100, 50 in 25 Din se dobijo v prodajalni g. Hočevarja, v Mestni hranilnici in župni pisarni. Ker je zanimanje za srečke Sirom sveta brez razlike narodnosti iu vere zelo veliko, je upanje, da bo tudi v Krškem ta ali oni (ali ob isti srečki več »v špa-novijo«) segel po sreči, ki obeat glavni dobitek i 5,000.000 Din, najmanjši dobitek pa 10.000 Din. medtem ko znaša skupna vsota dobitkov 8,1100.00«l dinarjev.
Cas za narnčitev knjig družbe sv. Mohorja poteka. Za doplačilo se dobi vekovita knjiga »Izpovedi sv. Avguština«. Iz dveb razlogov bi morala liosebej zanimati naše krške izobražence. Najprej, ker jo »za vse čase«, »učiteljica in prerokinja vsem rodovom« in vsakemu človeku, še bolj pa, ker je knjigo prevedel rojak našega mesta g. prof. Anion
Lepo cerkveno slovesnost smo imeli prejšnjo nedeljo. Prišel je k nam prevzvišeni škof dr. Gre-gorij Rožman, ki je sprejel v tukajšnji farni cerkvi 35 mladih križarjev med viteze, sv. Frančiška. Kakor redkokdaj je bila naša farna cerkev pri pojiol-danskeni opravilu nabito polna. Prevzvišeni nam je v slovenskem in nemškem jeziku razložil namen in pomen slovesnosti ter bodril mlade viteze k res viteškemu življenju.
Novo mesto
Kadar otroci kašl)a]o
dajte jim
fCRESIVAL.
ima dober okus in hitro ozdravi. Odo-brenood Ministrstva socijalne politike in nar. zdravja S. št. 1433, 0. 2. 1932.
Ljubljana, 2. marca.
Spoštovani inserenti!
Vi si nc morete misliti, kaj se vse lahko pripeti ženski. Predstavite si, da gre skozi ljubljanske ulice, recimo skozi Mestni trg. Koliko stvari vidi, ki se ji dopadejo! Zares sreča, da nisem zraven!
Pa smo doma, sedimo lepo jio kosilu iu se menimo o tem in onem. Pa pravi žena, da potrebujemo to in ono, kar že dolgo vem. A sedaj še ne moremo kupiti.
Nekega dne pa naju dvigne oglas. Sijajno! praviva. To jc praktično in vredno tegu denarja. Ko poveva sosedom, kuj svu brala, pravijo ti: Mi bomo ludi to kjipili!...
Sedaj pa Vas vprašani: Kako pridemo do tega, du hočemo kakšno stvar kupiti, če ne po reklami, po oglasih? Slučajno! pravite. Lepo! Toda uli Vam ni hudo, ki morate čakati na ta slučaj?
Glejte: da mi bo boljše, da zvem kaj je novega na trgu, hočem brati oglase! Zato pa oglašujte! če se ne bom danes ustavil pri Vašem oglasu, se bom pa jutri! Večinoma pa stori to moja ženo. In večkrat se hitreje odloči, nego mi je ljubo.
Pn da se nazaj povrnem: Ali ste že poslati oglasnemu oddelku »Slovenca« svoj oglas? če še niste, storite to takoj, da se ne boste kosali. dn se niste udeležili ene največjih reklamnih prilik pri nas!
Vaš
Eden
izmed slo tisoč odjemalcev
To nedeljo razpis nagrad! " nagrad, od katerih znaša prva celih "oon Din!
Ribnica
Podružnica »Rdečega Križa« v Novem mestu ima v pelek, dne 11. t. m. svoj redni občili zbor ob j 18 v pisarni gospoda notarja. Vse redne člane opo-j zurjamo že sedaj tem potom na občni zbor, ker posebnih vabil ne boino razpošiljali. Pridite gotovo I vsi!
' Prosimo in zahtevamo! V interesu javne varnosti prosimo in zahtevamo, dn da mestna Občina na debelo posipati posebno vse viseče ulice. V prvi vrsti pride tu v poštev Pugljeva ulica, ki pelje od mostu na perišče, in cesta nn Loko jiod žensko bolnišnico, ki istotako vodi do drugega perišča na
Sovre, j) katerem smo nedavno čitali sledečo stro- i Loki. Tod pasira vsak dan dosti peric, da ne govo
kovnjaško pohvalo: »V prevodih iz Sofokleja, Ev ripida, Platona in Horacija se je pokazal mojstra; njegov prevod Avguštinovih »Izpovedi: pa je nad vsemi prejšnjimi. Tukaj slovenska beseda ne tolmači samo zvesto Avguštinovih misli, marveč se povsod približuje lepoti Avguslinove besede in jo kar že doseza. Večje hvale o njeni ne vem zapisati. Eno še lahko dostavim, da ne poznam prevoda »Izpovedi«, ki bi se s Sovretovim dal postaviti v isto vrsto. Tudi loliko hvaljeni nemški He-felejev ne,- (Vseiie. prof. dr. Fr. Lnkmnn.) — Če je torej bila med lanskimi knjigami Družbo sv. Mohorja tudi za naše gospodinjo »Kuharica« prava senzacija, bodo letos za resnobno mislečega izobraženca istotako Avguštinove »Izpovedi«. Zato sezite tudi krški izobraženci po lej knjigi tem bolj, da se ob spominu na g. Sovretn ne uresniči: nemo pro-phela in patria (-»noben prerok ni prijelen v svojem kraju«, Luk. 4, 20).
rimo o hišnih stanovalcih 1'ugljeve ulice, katerim grozi nevarnost, da jim ne spodrsne in da s polnim škafom perila ne padejo na strmi, stekleno-gladki ledeni ulici. — Ali se res mora najprvo zgoditi kaka hujša nesreča na tem mestu, katera bi šele dala jiovod za jiosijianje ulic? Tudi druge ulice, zlasti one, ki vodijo od kapitlja, so vse ledene in nevarne, pred vsemi pa prednjači viseči Florjanov trg. Otrok z drsalkami, sankami, da celo s smučkami, je tu vedno dosli in z drsanjem še bolj gladijo že itak dovolj zglajeno in zledenelo cesto. Prosimo merodajne faktorje, da nemudoma jioskrbe za posipanje cest.
Tatvina suhega mesa. V noči od nedelje na ponedeljek, je neznan uzmovič pokradel poseslnici Mariji Hrovat v Gotni vasi pri Novem mestu vse meso velikega prašiča, ki se je sušilo v sušilnici. Milostno je pustil poseslnici le tri prav majhne koščke mesa.
Naši zadružani so imeli dne 28. febr. 1932 občili zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, to je svoj prvi redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo okroglo 60 članov, zavednih posestnikov vkljub budi zimi in mrazu, ki ie bil ta dan. Računski zaključek za leto 1932 izkazuje lep saldo nad 28.000 Din, kljub temu, du dela zadruga z malo procenti dobička. Zadruga prav lepo napreduje flnnucijelno in po številu članstva. V l»rvi vrsti smatra za svojo nalogo iu strogo dolžnost, da zadovolji svoje člane s tem, da jim jiro-daja vse življenjske potrebščine po znižanih cenah. Bavila so bo azdruga ludi z nakupom krompirju, da bo članom pripomogla do denarja v teli za krnela tako kritičnih časih. Izvoljen je ponovno stari odbor z dopolnitvijo še dveh odbornikov v upravni odbor. Občili zbor se je zaključil s pozivom nn člane, dn pridobi vsaki član še po enega novega, ler da se vsi skupno oklenemo svoje zadruge s tem. da nabavljajo člani vse svoje potrebščine pri zadrugi, ker vsaki dinar jo pomemben za skupni smoter.
Št Peter pri Mariboru
V nedeljo dne 28. t. m. so se vršile smučke tekme, katere je priredilo mariborsko fantovsko okrožje PZ. Startalo je 16 fantov na 8 km dolgi precej težavni progi. Prvi je dospel na cilj Knuplež Mirko, ki je tudi pri odsekovi tekmi dne 14. februarja prejel prvo darilo. Tokrat je preiel prehodno darilo mariborskega fantovskega okrožja PZ. Dru<>"i je bil na cilju Šu-nel Ludovik, tretji Škof Franc, četrti Fluher Tonček, vsi člani šentpeterskega ' fantovskega odseka. Izven konkurence pa je bil prvi na cilju Škamlec Rudolf, ki je prevozil progo v 35 min. 32 sek. Ostala darila ie preskrbelo prosvetno društvo »Skala«. Kmetski fantje kažejo pač vedno večje zanimanje za lepi zimski šport — smučanje. — Prihodnjo nedeljo dne 6. marca ima fantovski krožek svoj reden mesečen sestanek in sicer popoldne po večernicah. Predaval bo prof. dr. Joža Jeraj iz Maribora o papeževi okrožnici o obnovi socialnega reda. Ti fantovski sestanki so za našo mladino prava visoka šola. — Že četrti gospodinjski lecai se vrti v samostanski šoli. Tečaj traja tri mesece in ga obiskuje točasno 12 deklet iz kmetskih m viničarskih družin. — Zdravja jc šla iskat na Golnik upraviteljica zasebne dekliške šole č. sestra Gcma. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. — Nas rojak g. SUper Štefan, doslej kaplan pri Št. Petru pod Sv. gorami je postal župnik v Sromljah. — Vinski pridelek, glavni vir dohodkov občanov, je še vccinoma v kleteh. Kapljica je izborna, cena nizka, zatorej kupci kar pridite.
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 3. marca v ur-sulinski cerkvi. Ob polih zjutraj bo prva sv. maša, ob jiol šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude Bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže ev-haristične pobožnosti v uršulinski ccrkvi.

Z bojišča ua Daljnem vzhodu. Zgoraj: japonske mornariške čete se razvijejo v naskok na kitajski del Šanghaja Čapej. Ta del je danes vsled bombardementa popolnoma razrušen. Spodaj: japonske obrambno napravo na progi Šanghaj-Vusnung, za katere se eš vedno vršijo srdite borbe.
Po bilki v Šanghaju odnašajo ranjence.
Razorožitvena konferenca pred sto leti
Zgodovina se ponavlja
Pred slo leti — ali točneje pred 101 letom — 1. 1831 se je istotako v Ženevi vršila konferenca vlad evropskih držav proti razorožitvi. Ta konferenca je bila tajno sklicana in se je vršila za zaprtimi vrati. Pričela jo spomladi 1. 1931. in je trajala do 29. decembra istega leta.
Konferenci so prisostvovali: avstrijski kancler knez Metternich, francoski delegat Perier, pruski delegat Ansilon, ruski delegat Nesselrod in zastopnik Anglije Castlereagh. Predsednik francoske republike je bil takrat Louis Phillip, poznejša francoski kralj.
Konferenca je bila sklicana »v cilju odprave oboroževanja, ki je tako težko ne samo za vlade, ampak tudi za narode«.
Francoski delegat je zahteval »progresivno in istočasno razorožitev, kajti če nadaljujemo s tem nevarnim oboroževanjem naših armad, bo militai istični duh konečno prevladal nad težnjo, da se vzdrži mir in krvava vojna bo neizogibna posledica sistema oboroževanja«, je utemeljeval svoj predlog.
Knez Metternich, ki je vodil glavno in odločilno besedo v imenu takrat na vrhuncu svoje slave ln moči se nahajajoče Avstrije, je naglašal, da so najhujši časi ona nesigurna doba, kadar nimamo vojne niti mi u. Knez Metternich je stavil tudi več predlogov, mpd njimi je bil najvažnejši, »da naj ostanejo v veljavi vse obstoječe pogodbe med posameznimi državami, dokler se ne izpre-mene na temelju medsebojnega in mirnega sporazuma med zainteresiranimi državami.«
Zastopnik Prusije je zagotavljal, »da se mir ne bo pokvaril, dokler bodo njegovo domovino in Francijo vezale skupne težnje za mirom.« Priznal je, kako velike so težkoče pri vzdrževanju miru v Evropi, »v dobi, ko še niso rešena vsa važna vprašanja, ki vznemirjajo Evropo in kate ih rešitev je sedaj mnogo težja nego kdajkoli preje.«
Zastopnik Rusije Nesselrode je izrazil mišljenje, da »neprestano poudarjanje o grnndiozno-sli armad raznih držav ni ravno najboljša pot k učv stitvi medsebojnega zaupanja med evropskimi narodi in ne bo pospešilo rešitve problema splošne razorožitve.«
Louis Phillip jo poslal konferenci pismo, v katerem pravi med drugim: »Odstranil bom vse težkoče oboroževunja, ko mi bodo dane garancije, da finncoski Časti ne grozi nobena nevarnost. To pa je odvisno od splošno razorožitve. Francija želi
ant?e
Boj proli katoliškim šolam v Franciji
Na predavanjih duhovniške misijonske organizacije v Parizu so obravnavali tudi šolsko vprašanje v Afriki. Številke kažejo veliko krivico v ravnanju nasproti katoliškim šolam. V francoski Ekvatorialni Afriki obiskuje od 10.000 otrok 5600 misijonske šole, 4460 pa državne. V šolskem proračunu je za pouk teh otrok določeno 1,600.000 frankov, od tega so pa prejele misijonske šole samo 81.000 frankov, vse ostalo je šlo za državne šole.
Čisto drugače ravna država nasproti Judom. 45.350 domačih tuniških Židov vzgaja v svojih šolah 3000 otrok. 107.5(0 maroških Židov pa 8300 otrok. Za te židovske verske šole daje država 1,500.000 frankov odnosno 2,450.000 frankov letno.
Prav poseben udarec pa je namerila Francija, kakor piše »Croix«, proti katoliškemu srednjemu šolstvu. Poslanska zbornica je namreč brez debate sprejela v proračun postavko 10 milijonov frankov, s katerimi se ustanove po nižjih gimnazijskih razredih prosta mesta za sinove, katerih starši prebivajo v podeželju ter ne bi mogli šolati otrok na lastne stroške. Lahko si je misliti, da bodo starši pošiljali otroke študirat na državne gimnazije, kjer jih študij np bo nič stal, ne pa na zasebne zavode, kjer bi morali zanje plačevati. Kakor odkriva »Croix«, je že sedaj oddanih toliko brezplačnih mest, da bo gornjih 10 milijonov komaj zadostovalo. Pri tem se bo število prosilcev od leta do leta stopnjevalo; po brezplačni spodnji gimnaziji se bodo starši upirali tudi plačilu na zgornji gimnaziji odnosno temu. da bi otroke vzeli iz srednjih šol. Naval na srednje šole bo vedno večji, a že sedaj je treba razširiti domalega vse srednje šole. Samo v Parizu bodo zgradili 5 do 6 novih gimnazij. Da se je lotila država tega načrta, ki bo zahteval ogromnih novih žrtev, v tako kritičnem času, ko izkazuje državni proračun ogromen primanjkljaj in se kriza povsodi čuti — je dokaz, kako ogromen vpliv ima učiteljska organizacija, ki pritiska na vsako vlado, da pospeši svoj cilj in uniči svobodne srednje šole.
Nazadovanje starohatolihov v Švici
Zadnje švicarsko ljudsko štetje izkazuje znatno nazadovanje starokatolikov v njihovih razvojnih središčih. Zadnje številke še niso znane, a padli so po vsej priliki od 55.000 na 45.000. Samo v kantonu Bern so nazadovali od 5003 na 3986. V mestu Bem so izgubili 400, v Brienne-u 80 duš, nasprotno je pa katoliška cerkev v teh krajih napredovala za 1600 odnosno 700 duš. Vsega je katoliško prebivalstvo v »štirih svetih mestih« starokatoli-cizma v zadnjem desetletju naraslo za 12.5 odstotkov; starokatoliki pa so v istem času nazadovali za 17." odst., v Bernu samem pa za 22 odsttkov.
razorožitev. Tudi druge evropske države čulijo potrebo razoroževanja in splošni interesi zahtevajo razorožitev.«
Uspeh dolgotrajne konference je bil sklep, da bodo deleg ti podpisali protokol o želji po pospešitvi razoroževanja. Knez Metternich je radostno vzkliknil, da se je s tem obnovilo stanje miru v Evropi. »Da tak je danes položaj in še več — Evropa ne bo nikdar več opustila stanja miru!«
Nemški delegat je iz azil željo, naj bi Fran- [ cija prva podala dober zgled, češ, da je od vseh držav najbolj oborožena.«
Francoski poslanik v Rusiji Brossen je istočasno poročal, da predstavlja Rusija veliko oviro razorožitvi, četudi sama sodeluje na konferenci, kajti ona je končno samo za to, vda naj se le vsi d.ugi razorožijo.-
Anglija je videla glavne težkoče razorožitvi v tem, »da ni mogoče odrediti točnega razmerja j oboroženih sil posameznih držav, od katerih vsaka ima posebne pogoje glede obmejitve, političnega položaja in možnosti nove oborožitve.«
Z ozirom nn vse to in ko je postalo jasno, da ni nobene možnosti absolutnega sporazuma, je francoski delegat izjavil, »da splošne razorožitve ni mogoče zamisliti, dokler so ne vrši najvažnejše in odločilno vprašanje (?), ki šo vedno ni rešeno.«
Francoski poslanik v Londonu Taleyrand je drugače gledal na slvar in je poročal svojemu ministru v Pariz: »Rešite vendar in za božjo voljo čimpreje vprašanje razorožitve. Tako bo vaše ime obdano s slavo, obenem pa boste olajšali francoski proračun!«
Proti izgonm jezuitov
KatoUški cehi v Angliji
Letno poročilo angleške »Catholic Evidence Guild« navaja, da prireja 38 podružnic, ki štejejo 600 članov, vsak teden po 111 predavanj pod milim nebom. Sklenili so, da bodo letos svojo vojno razširili tudi na Škotsko. Potreben je najpreprostejši krščanski nauk. Posebno dragoceno podporo daje temu apostolskemu delu katoliški tisk. Blackpoolski škof Pearson upa, da bo omrežje cehov, te predstraže v boju za dušo Anglije, kmalu objelo vso deželo. — Katoliške poklicne organizacije se posebno v zadnjih letih na Angleškem zelo uspešno in hitro širijo. Prvo mesto zavzema »Me-tropolitanska policijska gilda«; nekoliko kasneje je bil ustanovljen katoliški ceh nastavljencev na om-nibusih. Obe organizaciji sta se hitro razvili v narodne cehe in ustanovili po raznih mestih cvetoče podružnice, kakor n. pr. izvrstno procvitajoči ceh katoliških transportnih nastavljencev. Kakor poroča »The Universe«, sta se v par tednih ustanovila katoliški lekarnarski in optičarski ceh; tačas se snuje v Londonu katoliška organizacija poštnih nastavljencev.
Tako delavna katoliška »Truth Society« jo dosegla v razširjanju katoliških obrambnih spisov nov rekord: v teku 1. 1931. je prodala vsega 1 milijon 386.325 številk. V tem pa niso vštete prodane knjige in letaki in tudi ne brezplačno razdeljeni obrambni spisi.
Izjava holamlskih katoliških delavcev.
Na občnem zboru Nizozemske katoliške delavske zveze so sklenili krepak protest proti izgonu jezuitov iz Španije. Sklep slove: Nizozemska katoliška delavska zveza, ki šteje 200.000 članov, protestira proli tej kršitvi verske svobode, ki nasprotuje tudi demokratičnim načelom, na katerih naj bi bila zgrajena španska republika; izraža špan-sikm jezuitom priznanje za njihovo versko in kulturno delo; zngotavljn španskim katoličanom v tem, zanje tako težavnem času svoje iskrene simpatije.« Protest so poslali med drugim predsedniku in ministrskemu predsedniku španske republike.
Nepričakovani napadi z letali
so onemogočeni z iznajdbo angleškega inženjerja, ki so jo preizkusili na poslednjih manevrih angleške armade. Precizni radio sprejemni aparati žc na velike daljave opzorijo na bližanjc sovražnih zrakoplovo jn letal
Zaščita zaledja proti vojnim sirupom
(Nadaljevanje.)
Maske.
Maske so aparati ali priprave, ld nam prečistijo z raznimi vojnimi plini in strupi prepojeni zrak, preden ga vdihamo. Oprostijo ga vsaj večine do sedaj znanih vojnih strupov.
Ako imamo masko pravilno nameščeno na obrazu, dihamo skozi filter, ki vsebuje mešanico kemičnih snovi. Te snovi absorbirajo — vzamejo nase iz zraka, ki gre skozi filter, vse ali vsaj večino strupov in jih vežejo, zadržujejo ali uničujejo. Tako pride le uporaben zrak v pljuča. To pa doseže maska le tedaj, če ni koncentracija | plinov v zraku, ki ga dihamo, prevelika, to se pravi, 6e je v atmosferi, ki nas obdaja, še dosti dobrega zraka. Vedeti moramo tudi, da najboljša maska ne kordsti nič, če jo ljudje ne znajo pravilno uporabljali:.
Masko nemškega lipa moremo navadno labiti ! v gostem plinu pol ure, v manjših koncentracijah pa do 36 ur, francosko pa istotako do 36 ur, nato pa je treba menjati filter kje na pripravnem kraju ali pa na p edpisan način. Maske, ki imajo svoj filter na koncu cevi, so boljše in lažje je pri njih menjava istega.
Take maske, ki bi zadržavala vse strupene pline, v vojni še niso poznali. Tako vemo n. pr., da stare nemške maske ne zadržujejo ogljikovega monoksida in arsenskih strupov.
Mednarodni Rdeči križ je razpisal na svoji konferenci v Bruslju 1. 1928. konkurz za najboljšo masko, ki bi absolutno ščitila človeka proti vs»m strupenim plinom. Posamezne države se trudijo, da bi prišle do takih mask in zato dosedanje vedno bolj izpopolnjujejo. V zadnjem času so že skonstruirali filter, ki presega vse dosedanje, in bo uporaben proti vsem vojnim strupom, ki jih doslej poznamo. Tudi cena teh ne bo previsoka (100 do 200 Din).
V današnjih maskah sestoji filter ponajveč iz oglja cinkovega oksida, natrijevega karbonata, kalijevega bipermanganata, urotropina, Hyposulfata in še nekaj drugih snovi, ki se vse lahko dobijo v naših lekarnah.
Vsaka država skoraj ima svojo posebno oblik« maske. Francoska in nemška maska je napravljena iz gumiranega platna za zaščito kože na obrazu. To je takozvana obrazina ali naličnica z vdelanimi očali iz celofana, ki je prozoren in se ne razbije. Pr; novejših maskah je pa kar cela obrazina iz celofana. Isto snov (ribja kost) rabijo tudi pri avtomobilih namesto stekla. V spodnjem koncu naličnice je pritrjen filter, skozi katerega človek diha. Ruska, naša in amerikanska maska pa ima speljano z obrazine dolgo dihalno cev, ki vodi do posodice s filtrom — cedilom, kar je priklndnejše, ker se po izrabi in zadnjem vdihu cev stisne in se tako tahko brž nadomesti nov filter, da moremo zopet dalje dihati. Med teni časom, ko se nahie^ča nov filter, se mora sapa zadrževati.
Izolacijski ali dihalni aparatL
Ako ne bi hoteli uporabljati maske, a bi so vendarle želeli ubraniti zastrupljenega zraka, potem bi si morali priskrbeti izolacijske ali dihalne aparate, ki so absolutno sigurni, ker omogočajo vdihavanje samo čistega kisika. Te vrste obrambna sredstva so Draegerjevi aparati in Finzi-aparati; prvi so nemškega, drugi francoskega izvora.
Izolacijski aparati vsebujejo v majhnih bombah čisti kisik v stisnjeni obliki in pod pritiskom 120—150 atmosfer. Kisik spuščamo polagoma skozi ventil v mehur, ld je v ta namen pripravljen, in ga iz njega vdihavamo posredno po cevi v usta, ker si moramo nos zamašiti s stiskalko. Pri izdi-havanju gre ogljikov dvokis, ki ni več uporabljiv, iz pljuč po isti cevi, a se ujame v posebni posodi, v kateri ostane in se kemično naveže na (KOH) kaliumhidroxid, dočim pride izdihani, toda neiz-I rabljeni kisik zopet v oni mehur. Draegerjev aparat je uporaben tako dolgo, dokler traja zaloga kisika v bombi; čim večja je torej bomba, tem dalje ga lahko uporabljamo. Vedeti pa moramo pri tem, da rabi odrasel človek za eno uro mirnega dihanja 30 litrov kisika.
Proti pršečim kapljicam iperita in levvisita se mora človek še zavarovati s posebnimi rokavicami, z gumijastimi čevlji in z gumirano obleko, ki si jo oblečemo čez vsakdanjo in si z njo zavarujemo tudi glavo (kapuca!). Z aparatom za kisik in z obleko zoper iperit smo pa sigurno zavarovani proti vsem vojnim strupom toliko časa, dokler traja zaloga kisika. Poskrbeti moramo torej, imamo vedno dovolj kisika v rezervi, dn lahko z njim v slučaju potrebe znova napolnimo na primernem prostoru svoj izolacijski aparat. — Kdor more, naj si tak aparat nabavi in naj se vadi v dihanju nanj, pri čemer naj tudi ugotovi, koliko časa je uporabljiv. Kakor se kaže, cena za take aparate ne bo več tako visoka, kot je sednj.
Izolacijskih aparatov bi se morali posluževati v slučaju potrebe zlasti bolničarji in ljudje pri reševalnih oddelkih. Opomniti moram, da dihanje skozi masko in aparate s kisikom ni tako lahko. Zato bi se moral vsakdo vaditi in trenirati, dokler jc čas, ker v usodnem trenotku nevarnosti bi bila trenaža prepozna. Malokdo bi namreč mogel prvič vzdržati polurno dihanje pod masko, zlasti ne nervozni, ki bi jo prav hitro sneli... Za otroke, starčke in ljudi z bolnimi pljuči aH bolnim srcem obrambni aparati skoraj ne pridejo v poštev.
Potrebno bi bilo, da bi n. pr. občine poskrbele in si nabavile maske in izolacijske aparate, ki bi jih rabili ljudje že v miru za vajo v dihanju Rusi, Amerikanci, Francozi ln Poljaki so se že resno oprijeli tega. Fantje in možje se bodo morali sicer pri vojakih poučiti o pravilni uporabi mnsk in Drnege jev, n ludi za ženski svet, ki ostane doma, bi bilo priporočljivo, če bi se spoznal z obrambnimi aparati.
Dasi sta prava maska in izolacijski aparat najbolj priporočljiva, vendar le omenimo tu še najpriprostejši način, kako si naj v slučaju potrebe napravimo zasilno masko, ki bi na3 varovala nekaj trenotkov, dokler se ne bi odpravili nn varen kraj.
(Dalje.)
Kje je kriza najhujša
Vltljub vsem akcijam za zboljšanje gospodarjih razmer kriza nemoteno napreduje, število pri OUZD-u v Ljubljani zavarovanih delavcev je padlo izpod stanja leta 1027. kar pomeni, da je industrijska delavnost nazadovala za več kot 5 let (1932— —1927 5). Najmanj za toliko je nazadovalo tudi poljedelstvo. Vsi stanovi tožijo nad gospodarskimi težavami. Stalno se stavljajo vprašanja, katere industrijo so najbolj prizadete in tako najbolj rabijo pomoči. Na taka vprašanja daje statistika OUZD-a najboljši odgovor — žaiibog letno samo enkrat, 1. j. ob priliki članskega štetja 30. junija. Ako bi imel OUZD moderne statistične stroje n. pr. sistema ;Po\vers . kateri nadomeščajo vsak posamezen nad 100 uradnikov, potom hi lahko OUZD dnevno poročal javnosti o stanju in kretanju vseh posameznih industrijskih panog. V zimskem
Industrija
času, ko počivnjo sezijski obrati in je tako brezposelnost na vrhuncu, se občuti teža gospodarske krizo najhujše. Na željo nekaterih delavskih in delodajalskili zastopnikov in drugih interesentov, je OUZD ludi letos izjemoma sestavil statistiko brezposelnosti v posameznih industrijah v zimskem času (po stanju 15. februarja) toda samo za večje obrale. Upoštevali eo se samo obrali, kateri so imeli 30. junija 1929 najmanj 50 zavarovanih delavcev. Absolutno precizna taka statistika seveda ni, ker so nanaša samo na en dan in še to samo na slabo tretjino vseh zavarovanih delavcev. Vendar daje tudi taka statistika v celoti več ali manj zanesljivo sliko o sedanjem stanju posameznih industrij in njihovem razvoju v zadnjih dveh letih. Zanesljivost podatkov sledeče tabele moramo presojati po številu zastopanih obratov in delavcev.
število obratov delavcev dno 15. febr. 1932
Padec del od 15. II. absolutno
ivcev 1931
v %
Lanski odstotni padec
Gradba prevoznih sredstev . Industrija kamenja in zemlje Oblačilna industrija . . . Kemična industrija . . .
Predelava usnja.....
Tesarstvo in rezbarslvo . . Gradnja nad zemljo . . . Gozdno Žagarska industrija . Izdelovanje usnja .... Kovinska Industrija . . . Industrija jedil in pijač . . Gradnja železnic, potov itd.
Industrija tobaka.....
Papirna industrija .... Gostilne, kavarne, prenočišča Tekstilna industrija . . . Grafična industrija ....
Jligijena........
Poljedelstvo......
Gledališča, razno ....
Vodne centrale.....
Državni obrati.....
Denarni zavodi.....
Občinski obrati.....
Javni promet......
Trgovina .......
Skupaj . . ......
1	16	- 3(5	-69%	—17%
32	1881 •	—1092	—44 %	-21 %
7	357	— 268	—43%	-20%
11	930	— 577	-38%	—19 %
6	612	— 302	—33 %	— 9%
8	588	— 259	-81 %	- 3%
44	696	— 319	-81 %	—17 %
39	1796	— 542	—28%	—39 %
8	985	— 286	—23%	-20%
18	3097	— 699	-18 %	—15%
5 .	428	- 85	-17 %	— 9%
7	71	- 15	-17 %	-66 %
1	857	— 127	-13 %	- 8%
11	1658	— 200	-12 %	— 3%
3	132	- 10	- 7%	+18%
28	7298	— 292	- 4 %	— 6%
7 •	586	— 26	- 4 %	- 2%
5	332	— 5	- 1%	— 4%
	12	0	0%	-37 %
0	132	+ 2	+ 2 %	->- 6% +69 %
2	257	+ 7	-f 3 %	
0	117	+ 5	+ 4 %	-19 %
1	265	+ 24	+10%	+ 8%
1	161	-f 34	+27 %	+19 %
1	170	-I- 78	+85 %	+ 11 %
1	34	+ 16	+89 %	—75%
	22.968	-4980	-18 %	-14 %
Padec celokupnega članstva OUZD-a znaša v zadnjem letu —14%, dočim znaša padec delavcev v velikih obralih —18 % kakor kaže gornja tabela. Lansko leto je bila razlika teh odstotkov še mnogo večja: —4 % napram —14%. Iz tega sledi, da je redukcija delavcev v velikih obratih (industrijah) večja nego v malih obratih (obrtihl). To dejstvo nam je pojasnjeno, ako poni ieli mo, da si obrtnik
lahko pomaga več ali manj z vajenci. Nadalje jo mali obrtnik eksistenčno vezan na svojo delavnico, kar ne moremo trditi vsaj načeloma ne o indnstrijcu (tovarnarju). Naglasiti pa moramo, da so ludi obrtniki letos zelo prizadeti po gospodarski krizi, ker se je odstotek reduciranih obrtnih delavcev letos zelo približal odstotku reduciranih industrijskih delavcev.
Naša zunanja trgovina v januarju
Pravkar je glavno ravnateljstvo carin v Belgradu objavilo podatke o naši zunanji trgoviui v mesecu januarju t. 1.
Iz podatkov je razvidno, da je vrednost našo zunanje trgovine padla v januarju I. 1. na 446 milij. Din v primeri 794 milij. Din v januarju 1931 in. 1177 milij. Din v januarju 1930. V primeri z januarjem lanskega leta je naš izvoz padel po vrednosti za 43.2%, po teži pa za 26.4%. Istočasno jo naš uvoz padel v primeri z januarjem lanskega lota
So količini za 37.8%, po vrednosti pa za 44.4%. aš uvoz je znašal v januarju letos 55.331 ton v vrednosti 228.2 milij. Din, izvoz pa je istočasno znašal 187.521 ton za 218.3 milij. Diu. Naša zunanja trgovina jo bila torej v januarju pasivna za 9.9 millj. Din. V decembru lani pa je bila aktivna za 84.2 milij. Din. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da se vrši restrikcija naše zunanje trgovine brez umetnega pritiska, kakor ga poznajo druge države. Danes ue tvori naša zunanja trgovina niti polovico zneska, kakor ga je dosegala pred dvemi leti, kar jc ua eni strani pripisovali padcu cen vseh proizvodov ter zaradi splošne gospodarske krize.
Amortizirane obveznice vojne škode. Belgrad, 29. februarja. AA. Ker po zakonu o izplačilih vojne škode zapade pravica za izplačilo amortiziranih obveznic loterijske dva iu pol odstotne državne rente za vojno škodo v petih letih, eo vse obveznice tc rente, ki so bile amortizirane pri prvem, drugem in tretjem žrebanju za amortizacijo, ki se je vršilo januarja 1925, 1926 in 1927 ter dozdaj niso bile izplačane, izgubile vsako vrednost. Te obveznice pripadajo tem-le serijam:
2, 62. 138, 159, 214, 284, 359, 362, 4<H, 407, 108. 410, 191, 532, 536, 555. 007, (»33, 635, 034, 698, 796, 816, 103», 1050, 1212, 1240, 1455, 1183, 1522, 1654, 1725; 1753, 1774. 1888, 1845. 1858. 1868, 2075, 2295, 2408. 2567, 2579, 2634, 2635, 2661, 2676, 2696, 2775, 2805, 2882, 3045, 3180. 32.15, 3301. 3315, 3328, 3486, 3508, 3388, 3642, 3653, 3662, 3685, 3727, 3761, 3779, 3820, 3841, 3875, 3924, 3974, 4066, 4143, 4212, 4246, -1342.
Oddelek za državne dolgove lil državni kredit opozarja na obveznice gornjih serij, da jih ne bi nepoučeni ljudje kupovali in sprejemali na kaki drugi podlagi, ker se te obveznice ne bodo več izplačevale. (Iz oddelka državnih dolgov In državnega kredita.)
Poljsko-jugoslovanski gospodarski komite v Belgradu je začel poslovati v Francoski ulici 14. Kdor so hoče včlanili, plača 240 Din članarine. Prijave spreiema pisarna komiteja.
Živinoreja v Jugoslaviji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu jo izdal v nemškem, italijanskem, francoskem in češkem jeziku informativno knjižico s slikami o živinoreji v naši državi. Knjižica prinaša mnogo statističnega materiala o naši živinoreji, o trgovini z živino in proizvodi. Knjižica vpošteva tudi deloma naše razmere, saj ima na strani 21 sliko: Guridaler Sch\vein aus Krain, jezersko ovco itd.
Horzo
Dne 1. marca 1932.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2275.34—2286.70, Berlin 1318.12—1353.02, Bruselj 787—790.94. Curih 1094.95—1100.45. Lodon 196.78—198.88, Ne\vyork ček 5634.86-5603.12, kabel 5656.86—5685.12, Pariz 222.60—223.72. Praga 167.40-168.20, Trst 293.25—295.65.
Zagreb. Amsterdam 2275.34—2286.70, Berlin 1342.12—1352.92. Bruselj 787 — 790.94, London 196.78—198.38, Milan 298.25—295.65, Neuvork kabel 5056.86-5685.12, ček 5631.86 5663.12. Pari/. 222.60 223.72, Praga 167.40—168.26, Curih 1094.95 —1100.45. — Skupni promet brez kompenzacij 6 milij. Din.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.32, London 17.99, New ,-ork 516.62. Bruselj 71.85, Milan 26.825, Madrid 39.75, Amsterdam 207.80, Berlin 122.90, .Stork-holui 99.40. Oslo 97.00, Kopenliagen 99.10, Solija
3.74, Praga 15.80, Varšava 57.75, Atene 6.65, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 8.10.
Belgrad. Amsterdam 2275.34—2281.72, Berlin 1343.12—1853.92, Bruselj 787.-7iW.94, Curih 1094.95 —1100.45, London 196.78—198.31, No\vyork 5634.86 -5663.12, Pariz 222.60-223.72, Praga 167.40— 168.76, Trst 292.25—295.65.
Dunaj. Dinar nolira: valuta 12.35.
Vrednostni papirji
V današnjem prometu je bila tendenca deloma čvrstejša, vojna škoda je ostala namreč neizpremenjena. Dolarski papirji so bili neenotni. Promet je bil v Zagrebu znaten le v dolarskih papirjih, znašal je: vojna škoda 100 kom., 7% inv, pos. 100.000. begi. obv. 25.000, 8% Bler. pos. 4000 dol., 7% Bler. pos. 8000 dol. Belgrajska borza izkazuje ta-le promet: 7% inv. pos. 5000, begi. obv. 175.000, vojna škoda 1030 kom., 8% Bler. pos. 1000 dol., 7% Bler. pos. 5000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 3000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 48 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Dri. pap.: 7% invest. pos. 63—64.625 (64), agrarji 29—32, vojna Skoda kasa 246 —247 (218), 3. 245-247, 4. 247 bi., 8% Bler. pos. 52.75-53.50 (54, 53.50), 7% Bler. pos. 46.75—47.25 (46.50, 46.75, 47, 47.25, 47.125), 7% pos. Drž. hip. banke 49.75—51, 69!' begi. obv. 41.50—42.50 (42).
Belgrad. Narodna banka 4950 den., 7% invest. pos. zaklj. 63, vojna škoda 246—247 (247, 248, 247.50, 246.50), 6% begi. obv. zaklj. 42, 41.75, 8% Bler. pos. zaklj. 54.50. 7% Bler. pos. zaklj. 47.25, 47.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 50, 50.50.
Dunaj. Potlon.-savska-jadran. 94.90, VViener Bankverein 11.15. Escompteges. 110, Anssiger Che-misehe 121, Mundus 96, Alpine 12.80, Trboveljska 33.15.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač., ban. gar. kval. 74 —75, bač. okol. Sombor 75—76, bač., sr. za marec, april, maj 79—81, sr. gar. kval. 75—76, pariteta Šid 76— 78. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 31 vag.
Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 90 vagonov.
Budimpešta. Tendenca ustaljena. Promet tih. Pšenica marec 11.86—11.87, zaklj. 1198—12, maj 12.95—18.05, zaklj. 13.05—13.06, rž maj 15.08— 15.12, zaklj. 15.20-15.22, koruza maj 14.45-14.50, zaklj. 14.48—14.50.
IVinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 66.50, julij 68.25, okt. 70.
Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 56.75, maj 60.75, julij 62.25, sepl. 61, koruza marec. 34.875, maj 39.25, julij 41.875, sepl. 43.25, oves marec 21.625, maj 24.625, julij 25.125, rž maj 46.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Snborski in Comp., Dunaj,) Danes je bilo pripeljani!: 8633 pršutarjev in 4178 špeharjev, iz Jugoslavije 209 pršutarjev in '2378 špeharjev. Cene: špoharji najboljši 1.40, 1. 1.82—1.35, ll. 1.28-1.80, kmetski 1.25—1.40, pršutarji 1.40—1.80, najboljši 1.85. Tendenca: najboljši špeharji so se podražili za 3 do o grošev, druge cene pa so ostalo neizpremenjeno.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Sreda. 2. marca: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. -Red D.
Četrtek, 3. marca: NEKDO. Red K. Petek, 4. marca: Zaprlo (generalka).
OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 2. marca: LIJIZA. Red R. Četrtek, 3. marca: MEDEA. MASKA RDEČE SMRTI, DANDIN V VlCAll. Red C. Petek, 4. marca: VIJOLICA Z MONTMARTRA. Red A.
Opera pripravlja Offcnbachovo komično opero »Rohiiizonadnc Preinljera bo sredi meseca marca.
Abnnente reda B in C opozarjamo, da je zamenjan totedenski vrstni red njihovih predstav.
Nedeljski šport
Krasna solnčna nedelja je omogočila športnim organizacijam, da so nameravane prireditve izpeljale v najlepšem redu O športnih dogodkih v Ljubljani je že obširno poročal včerajšnji »Slovenec:. IIokey tekmo so včeraj Ljubljančani drugič videli. Ugotoviti moramo, da si je v razmeroma zelo kratkem času kanadski hokey osvojil tudi Ljubljano. Z istim tempom, s kakršnim se ta igra razvija, tudi osvaja in pridobiva prijatelje. Toda eno moramo šo povedati: Ako hočemo, da se bo pri nas drsalni šport razvijal, mora dohiti Ljubljana drsališče z umetnim ledom. Ker tega no moro zgraditi privatna iniciativa, mora priskočiti na pomoč mestna občina. Do sedaj občina ni zgradila šo nobene športno naprav-.-. 'Naj bo prva drsališče, ki bo na razpolago tudi športnikom.
Čeprav je nedelja potekla v glavnem v znamenju zimskih prireditev, so se vršile tudi važno nogometne tekme. Svoboda jo v Ljubljani odpravila mariborske Železničarje s 4:1. Železničarji, ki so veljali za favorite, niso igrali v običajnem stilu. Pozna se jim dolga zimska pavza. S to zmago je Svoboda dosegla četrto mesto v tabeli. Ali se bo iu obdržala ali celo zasedla Iretjo mesto, bomo šo videli. — V Mariboru je Maribor odpravil moštvo Kastner & Ghler s 4:1. Ta rezultat dokazuje, da je le Maribor tisto moštvo, ki je najresnejši tekmec ljubljanskim klubom. Po igri Železničarjev to lahko mirno ugotovimo. V zagrebškem prvenstvu, ki prav za prav nas še najbolj zanima, je slika precej jasna. Hašk je na prvem mestu, slode mu Gradjanski, Viktorija in Concordia. V tekmah za državno prvenstvo bodo torej naši zastopniki merili moči z Gradjanskim in Concordio, dvema najbolj popularnima kluboma v državi.
Prvič so nastopili naši skakalci na skakalnici, ki je največja v državi. Šele pod kraj sezone je na-stopila elita skakalcev na skakalnici v Bohinju. Borba je bila med tekmovalci izredno ostra, /lasti, ker so v konkurenci zmagovalci dosegli skoraj enako dolge skoke. Zato so nastopili prvi trije še izven konkurence za rekord na skakalnici. Tu je pokazal mladi Palme tak stil in sigurnost v skoku, da smo vsi skoki daljši, kajti skakalnica je bila izmerjena le do 40 m. Take borbe, kot so jo v nedeljo glodali na tej skakalnici, še ni bilo. Gotovo je pa, da ima Šraniel v mladem Palmetu konkurenta, kateremu bo moral prepustiti prvenstvo. V konkurenci je dosegel prvo mesto Šramel s 143.3 točkami in skoki 33 in 35 ni. Takoj za njim je Palme s 139 točkami, skoki 30 in 33 ni. Tretji je Jakopič, ki je dosegel 125.5 točk, skočil je 25.50 in 26 m.
Športno društvo Vrhnika je priredila svoj klubski dan. Organizirala je prvo gorsko tekmo na 25 km dolgi progi, pri kateri je bilo 20 km vzpona in le 4 km padca. Na tako težavni progi se še ni vršila nobena smuška tekma. Zmago jo odnesel Jakopič Gustl (Ljubljana) v času 2:10:88; 2. Primožič (Tržič) 2:15:24; 3. Završan (Ljubljana) 2:15:40; četrti je bil Zadnikar (Vrhnika), ki si je obenem priboril tudi prvenstvo Vrhnike. Startalo je 42 tekmovalcev, od katerih je prispelo 33 na cilj. Prireditev je izborno uspela.
Še en uspeh so dosegli naši smučarji, in sicer v Zagrebu. Tamošnji športniki so priredili tekmo na 17 km dolgi progi s 300 m višinske razlike za prvenstvo Medvednice (na Slemenu). K tej tekmi se je prijavilo tudi nekaj naših tekmovalcev, ki pa pri nas no veljajo za : kanone«. V juniorskl skupini je startal Marchiotti (Ilirija). Na cilj je prispel prvi v času 1:29:38, medtem ko je najboljši lirvaški tekmovalec Žingerlin rabil za isto progo v seniorski skupini 1:29:56. Ta uspeh enega naših tekmovalcev, ki ne spada med naše najboljše, je pač dokaz, da so v Zagrebu, čeprav imajo skoraj enake prilike prepričani, dn bo lahko v najkrajšem času ta talentirani skakač nastopal v inozemstvu. Za poi metra so je vršila ogorčena borba. Izven konkurenco je pa najdalj skočil Palme s 43 m. Jakopič in Šramel pa vsak po 42 m. Mora pa ni točna. Najbrže so bili kot Ljubljančani, še daleč za nami.
Na Blokah
Pri nas je zdaj vse oživelo — na snegu namreč. Naše Bloke so pravi Eldorado za smučarje, nekak raj je zanje. Mraz pritiska zjutraj in zvečer, čez dan pn je v solnčnem objemu naša pokrajina krasua in čarobna — mali grički s prostranimi go-ličavami vsi v snegu, pod njimi ravnina, ki ima tu in tam prijazno vasico — vse naredi nate čudovit lep utis — prelep je ta zimski prizor. In po tej pokrajini vam smučkarji smučajo kar za stavo. Tudi mladina se postavlja. Pobudo dobi zato na obeh šolah, kjer tozadevno zelo delujeta gospoda učitelja Veuceslav Vinkler v Novi vasi in Milan Vertačnik pri Sv. Duhu. V veži na obeli šolali imate vse polno takih plohov. Zadnjič si je en mlad Metljanček malo preveč veselja s smučkami privoščil, na, pa ga ,je vrglo. Morali so ga odnesti v bolnišnico. In ne le mladina, ampak tudi starejši se radi »vozijo« po smučkah. Tudi od drugod radi prihajajo na Bloke, eni, da vidijo domovino smučarjev, drugi, da preizkusijo teren naših Blok, tretji za kratek čas — zopet drugi, da vidijo in se prepričajo o uaši teti- burji, ko ima mlade! So vam pa tudi smučarji rdeči kot pirhi, ko se vračajo v Novo vas v tople sobe po raznih hišah, kjer so uprav gostoljubno sprejeti in oskrbovani. Saj, kakor čujemo. je med smučarji soglasna sodba o lepoti naših krajev iu o gostoljubnosti bloških mo-šetarjev, brez katerih itak ue more biti noben sejem. Bog živi torej vse »dilcec, plohe in smučke, pa tudi tiste, ki jih imajo, in tiste, ki se z njimi po snegu valjajo 1
Občni zbor TSK Slovana, ki se je vršil v nedeljo dopoldne ob navzočnosti številnega članstva, je potekel v najlepši harmoniji. Po kratkih, stvarnih poročilih funkcionarjev, iz Icaterlh je razvidno, da je klub v prešlem letu napredoval zlasti na nogometnem.polju, kjer si jo osvojil jesensko prvenstvo ljubljanskega I. razreda, je bil podan staremu odboru absolulorij. Z viharnim odobravanjem je bil nato ponovno izvoljen predsednikom g. Josip Babovec, veletrgovec, podpredsednika gg. Kunaver in Felber, tajnik g. Grm, blagajnik g. Bucik: odborniki: Novak Rudi, Novak Kobi, Glubak in Anko ter namestnika Paulin in Jean. Pri slučajnostih je občni zbor sklenil apelirati na vse trgovske kroge, da bi stali klubu nn strani ter ga po svojih močeh podpirali v stremljenju za napredek športa med trgovskimi sloji. Istočasno sc je sklonilo, da se bo s prihodnjimi dnevi pričelo pobirati članarino za 1. 1932. polom inkasanta, 11:1 kar se opozarjajo vsi člani.
Abonenli reda l'» imajo danes v sredo 2. marca za svoj abonma predstavo Luize. V vlogi očeta nastopi g. Josip Križaj. Naslovno vlogo poje gospa Gjungjenae, glavno tenorsko partijo g. Gostlč. Abo-11 en ti reda C pa imajo svojo predstavo v Četrlek dne 3. marca in sicer Osterčeve enodejanke: Meden, Maska rdeče smrti in Daiulin v vicah.
Polzvedovania
Našlo se je več stavbnih načrtov za stavbeno parcelo štev. 894, z imenom Rozman. Vprašati: Grohar, Mestni trg IVIII.
Slovenski siromaki v Nemčiji
Iianiborn, 24. svečana.
Sporočam Vam, da se mi -Slovenec« zelo do-pade, tudi drugi Slovenci bi ga rudi naročili vsak zase. Pa je sedaj tu v Nemčiji strašen križ, ko je toliko delavcev brez dela. Mesto llamborn ima 130 lisoč prebivalcev, od katerih jih je 84.000 bre/, dela. Med temi je ludi mnogo Slovencev. Podporo, ki jih brezposelni dobivajo, so pa tako majhne. Naj povem:
Samski človek, ki je brezposeln, dobiva 11:1 mesec 21 mark podpore (le nekaj nad 300 Din /n ves mesec). Družina brez otrok dobiva 40 mark na mesec (520 Din). Družina z dvema otrokoma dobiva na mesec 60 mark (780 Din). Družina z več otroki dobiva po 100 mark (1300 Din) na mesec. Iz lega lahko razvidite. kako so godi ljudem, ki nimajo dela in so odvisni le od teh malih podpor!
Pa tudi rudarskim upokojencem se slabo godi. Utrgali so nam polovico prejemkov. Meni so kar na enkrat utrgali 41 mark ,kar je mnogo zame, ki sem rudarski invalid iu ki moram samo za stanovanje plačali rtu sečno 36 mark. živeža je dosti, pa denarja ni. da bi ga človek mogel kupiti. Tako slabih časov še ni bilo v Nemčiji!
Prosim Vas, ob javite lo v i Slovencu . da bodo tam v Jugoslaviji vedeli, kako slabo se nam godi.
R. J.
Čujte, vino kupujem!
Prevejana sleparka vleče Kranjce in Hrvate
Metlika, 29. februarja.
No. vendar! Tako 6i je oddahnil gospodar, ko je potrkalo na vrata. Morda bo kaj kupčije. Res ni bil mož, ženska je bila, 110 pa kaj zato! Ce ne nosi moškega imena, pa se predstavlja z moškim priimkom. Rekla je, da se piše »Nace , douio pa i/, •kranjskega predmestja: in da bo vzela več vagonov vinu.
Kdo bi je ne bil vesel, posebno če mu stoje še vsi sodi polni do vrha. I11 spustili sino se v kupčijo. Kako ne! Treba je pogoditi, in ta kupčeva lka ni sledila besed. Nič kaj ni bila velikodušna. Znala je, kako se /, Belokranjceni dela kupčija, in še to! V Metliki že čaka avto, da se kar hilro naloži, in lo se razume: plača se takoj!
Kdo ne bi takega kupca lepo pogostil in inu z vsem postregel, kar hiša dati more. Saj julri bo že »odmera: in denar! In lako je ta kupec z ženskim imenom in v ženski obleki, pa z moškim priimkom — nemara da so je lo tudi kaj spreminjalo —vedno srečno pravi čas izginil in si1 ji jo tudi ves čas kar dobro godilo. Kdo bi pa bil norec, da bi se branil, če je pa miza zastonj ponujala. In kar na vagone je kupovala, in ludi v inozemstvo izvaža! Saj ima v Celovcu slrica župnika in še nič koliko stricev v odličnih službah, svetnih in duhovnih, kakor ji jo bilo pač po okoliščinah primerneje.
Pa »Kranjci' so jo pogruntali. Tla so ji poslala vroča, zalo se je pr selila na nadaljne kupčije čez Kolpo, da bo tudi brale Hrvate malo za nos poleguila.
No, za take kupce nam ni! Pač pa bi bili nadvse veseli lakih, ki bi se pogodili, točili, plačali in odpeljali. Taki i>a, kakršna je bila la »Nace*, naj gredo pa kar v Dalmacijo ali pa še naprej, pa četudi bi ji bil stric rajni župnik iz Mengša, kakor se je predstavila g. župniku v Lipiiiku.
Lepi se je smejal g. Rajakovič v Metliki, ko so iz vseh vasi prihajali gledat, kakšen je tisti avtomobil. ki bo odpeljal njihovo vino. Vsak je skušal prehiteli drugega, dn bi se najprej odpeljalo njegovo. G. Rajakovič pa je presenečen sprejema! srečne prodajalce, ki so šele tedaj !e neradi verjeli, da jih je ženska grdo za nos potegnila.
»Pameten mora bili človek, pa lahko na svetu živi v teh časih, tako je dodobra pijana modrovala sama s seboj, ko so jo nepoklicana ušesa poslušala. Pa kakor vse kaže, jo bo njena modrost kmalu pre-varila, zakaj oblasl žo poizveduje za njo, da ji ludi 1 skuha klobas, pa drugačnih, kakor so jj jih dajali ' dobrodušni ljudje.
Zagorje
Naborniki, rojeni 1. 1912.. pristojni v občino PolŠnik, bivajoči v zagorski občini, se morajo javiti do 10. marca zaradi rekrutnega spiska. S seboj ju treba prinesti domovinski list, oni pa, ki iinnio pravico do skrajšanega roka, se morajo izkazati s potrebnimi dokumenti.
Vsi, ki imajo pse, jih morajo javiti na občinskem uradu v osmih dneh. Ker je bilo v zadnjem času več primerov pasje stekline, je uveden slrog ■ kontumac.
Radio
Programi iiadio-Ljubliana 1
Sreda, 2. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti - 13.00 Cas plošče, boiza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Dr. Reya: O morju — 19.00 N. dr. Preobraženski: Ruščina — 19.30 Literarna ura: Franz Werfel (Silvester Škerl) — 20.00 Prenos iz ljublj. opere — 22.30 Cas in poročila.
Četrtek. 3. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.80 Ing. Novak: Gozdarstvo — 19.00 Dr. A. llajec: Italijanščina — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Horn: Poglavje iz vzgoje$Iov.ia — 20.30 Koncert okteta »Ljubljanskega Zvona . vmes poje Dijaški oklet T. S. š,.-
—	21.30 Samospevi ge. Zlate Gjungjenac-Gnvella, priniadone ljublj. opere — 22.00 Prenos iz Brna: Parsival (\Vagner), lil. dej. — 22.30 Cas in poročila. —
Drugi programi 1
Četrtek, 3. marca:
Belgrad: 12.05 Radio orkester — 20.30 Radio orkester - 21.30 Ljubljana — 22.00 Ciganska glasba Zagreli: 12.30 Plošče — 17.02 Balalajke
—	20.80 Ljubljana — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert — 19.40 Edmutid Eyslerjcv večer — 20.40 Re-portaaž — 22.15 Večerni koncert Rim: 12.00 Plošče — 17.30 Vokalni koncert — 20.15 Simfonični koneerl, Komedija — Milan: 11.15 Izbrana glasba — 19.05 Izbrana glasba - 20.15 Večerni koncert — 21.00 Operni prenos — Ntuttgart: 20.30 Goethe in Schubert — 21.30 Zaida . Mozart 23.10 Plesna glasba — Berlin: 19.20 Plesna glasba 21.10 Slušna igra — 22.30 Koncert — Barcelona: 19.00 Trio 20.00 Mladinska ura — 21.05 Oporni prenos — Mer. Ostrava: 12.45 Opoldanski koncert
• ~ 19.20 Instrumentalni koneerl -- 20.40 Kitara • 20.55 PTaga - Praga: 20.15 Violinski koncert — 20.45 Orkestralni koncert — Laiigenbore: 20.00 Koncert — 20.45 Simfonični koncert — 22.15 Plesna glasba — Toulouse: 19.45 Operetna glasba — 20.13 Koneerl vojaške godlje — 20.45 Operetne pesmi — 21.15 Argentinski orkester.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din al! vsako beseda 50 par.
Najmanjši ostlas	5 Din. Oglasi nad devot vrstic se rafunajo više
Za odgovor znamko! — No vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Beseda samo 50 par Poštena Gorenjka
Šiviljsko vajenko
z dobrimi spričevali sprejme Marija Kavčič, Hrenova ulica št. h (b)
Učenec
, iz poštene in dobre hiše, išče službo kuharice, naj- j ^ najmanj 2 razr. mešč. raje samostojno. Dolgo- | š0i6i se takoj sprejme, letna spričevala in zna- j Stanovanje in hrana v nje nemščine. Ponudbe hiši. Naslov: Leopold Fi na upravo »Slovenca«	lipic, Žetale,
p s i »Gorenjka«.
Šoier-mehanik
vajen vseh opravil in popravil pri avtu in podobnih vozilih, išče mesto ri_____i„	rn _„_
pri kakem podjetju ali j B^eda samo 50 par
večjem gospodarstvu. Je
'EEEBSJ
IŠČEJO: Beseda samo 50 par Pozor!
Išče se najemnik za dobro idočo trgovino, gostilno in trafiko in ostalimi prostori za takoi v pokrajini na glavni cesti Varaždin—Ptuj Inventar je popoln. Ponudbe na Beseda samo 50 par lastnika Ivana Majcen-a, upravite|ja, Bežanec, p.
r.
IŠČEJO:
Stanovanje
sobo in kuhinjo, v bližini Sv. Krištofa ali Tabora -iščeta dve osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2365.
Stanovanje
dvosobno, v centru ali na periferiji, iščeta
trezen, pošten in prost vojaščine. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2750.	(a)
Trgovina
1 1. majnik zakonca brez z mešanim blagom, na
Svo| lasten dom
s pripadajočim vrtom ie želja vsakega skrbnega očeta. V najkrajšem času lahko to dosežete. Pišite na upravo »Slovenca« pod šifro »Dom« št. 2557.
lanam
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro kupu,e RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubliana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možma
Srečke dcinice, obligacije
na Dunajski cesti št. 67 k |e Upr,va .Merkuf. nasproti mitn.ee.	(n) L|ub,,ana §e,enb,lreovo
ulica 6 II nadstr
Otroški voziček
na peresih naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2726. (1)
Pregrada.
ODDAJO: Hlev
za en par konj se odda
Oglje
bukovo, brez prahu in
Stelažo
s 144 kartonastimi predali, pripravna za kakega obrtnika ali pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2723.	(1)
Puhasto perje
čisto čohano oo 48 Din kg druga vrsta oo 38 Din ki! čisto belo gosie oo 130 Din kfl in čisti ouh po 250 Din ke Razpoši-ham oo poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb, lllca 82 Kemična čistilnica oeria
Štefan Trnka
hotelir
Ivanka Rus
hčerka trgovca
poročena
Bled, 2. ///. 1932 Prostejov
iT!
Prima bukova drva
dostavljena na dom, cela 115 Din, žagana 125 Din, klana 135 Din za nr\ — Putrich, Dolenjska c. 6.
Vino
Beseda samo 50 par Mesarskega vajenca
takoj sprejme Skrbinšek Josip, mesar in prekaje-valec v Ptuju.
Služkinjo-sobarico
vajeno tudi vrtnih del — sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače pod »Trgovina« št. 2398 na upravo »Slov.«.
. w .	"' v....« ~ ■	z. iiiiaaMiiu uiatgum, na
Ako je vase posestvo	otrok. Ponudbe pod »Si-	deželi, tik farne cerkve,
obremenjeno z dolgovi in	gnren plačnik« na uoravo se da pod ugodnimi po-	,	. , , . . .. . , . ,
se hočete rešiti dolga -	»Slovenca« št. 2710. )	goji v najem. Ponudbe	J'T'1! j'8'"u., °d I	Ji?Jer!!h.0.,.,.Z
pišite na upravo »Slo-	_	na upravo »Slovenca«
upravo »5>lo-	na upravo
venca« pod šifro »Go- Dvosobno stanovanje Maribor pod »Trgovina«
1000 kg naprej »Ilirija« 1 mačih goric, vinsko žga-d. z o z., Ljubljana, Du- 1 nje, brinjevec, borovni-
spodar« št. 2558.
Monopol, tovarna
v Dravski banovini išče privatni kapital. Dopisi pod št 2705 na upravo »Slovenca«.
S 13.000 Din
pristopim h kakršnemu-koli podjetju kot družabnik ali pa v službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten in pošten« št. 2668.
Za pomladno sezono
sprejmem več krojačev,
šivilj, krojitelja in kroji-. Beseda samo 50 par teljico. Ponudbe na upra-vo »Slovenca« pod »Delaven« št. 2698.
išče mirna stranka brez otrok za maj. Ponudbe pod »M 27« št. 2727 na upravo »Slovenca«. (c)
št. 2687.
(n)
najska cesta 46.
(k)
Preprosto dekle
iz poštene družine iščem k osemmesečnemu otroku kot varuhinjo. Predstaviti se je osebno. Prisojna ul. 5, gostilna, (b)
Kuharica
Csm^rnikova šofersK« šola
Ljubljana Puna ska c 36.
Prva oMasI koncesionirana Pro-spekl SI 16 zaslon) Pisile poni! hpre,em učencev vsaki čas
Krojno učilišče,
Ljubljana, Mestni trg 5 II otvori 5. marca II. brezplačni prikrojevalni tečaj za krojače, šivilje,
zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, z dol- ( nešivilje in pletilje. Pri-goletnimi spričevali, po- i glasite se pravočasno, pro-polnoma zanesljiva, le- stih je še nekaj mest. (u) pega vedenja, ne izpod štirideset let stara — sc sprejme proti dobri plači k eni osebi v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra kuharica« št. 2729 na upravo »Slovenca«.	(b)
z vpehavo stro neon pletar-I siva v hiši. Zajamčen /a-služek ca. )50< .»In mesečno, ker prevzamemo izgoiov; eno blaeo Dlača-mo zas užek za pletene dostavimo v izdelavo pre o Pišite Se danes pn | brezplačne prospekte na Domača flefarska indu-[ strija, šl. 9, losip Kališ, Maribor. Trubar-eva
Beseda samo 50 par »Opel« avto
malo vožen, zelo dobro ohranjen, zamenjam za šifone ali ga prodam samo proti gotovini po zelo ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zamenjava Opela« štev.
2629.
Preklic!
Ker podpisani že 10 let ne živim skupaj s svojo ženo Elizabeto Mihevc, s katero sva se sporazumno razšla, nisem plačnik za njene vsakovrstne izdatke, — Martin Mihevc, Poljanska cesta 85, Ljubljana.	(o)
Solidna stranka
treh oseb išče dvosobno stanovanje v bližini mesta. Reden plačnik. Ponudbe pod »Takojšnia vselitev« št. 2730. (c)
ODDAJO:
Dve prazni sobi
na eni najprometnejših cest, v I. nadstropju, oddam za ordinacijo ali pisarno. Instaliran je plin, elektrika in vodovod. — Naslov v uoravi »Slov « pod št. 2722.	(č)

Meblovana soba
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, z razgledom na cesto, se od-da Naslov pove uorava Beseda samo 50 par Slovenca« št. 2732. (n)
Posodo
kakor vso kuhinj, opremo in porcelan kupite najceneje pri Jeklo. Ljubljana, Stari trg.
Beseda samo 50 par Posestvo
nad 25 oralov, v neposredni bližini Maribora, se da takoi v najem z inventarjem in živino. Vsi gospodarski stroji na mo
Čevlji
ob'o>«e
TEMPO«. Gledališka nI. št. 4 Inasproti opere).
Restavracija
torni pogon. Ponudbe na naprodaj po zelo ugodnih upravo »Slovenca« Mari- plačilnih pogojih. Ponud-bor pod šifro »Poceni« be P°d »Restavracija« št. jt 2741.	(p) 2468 na upravo »Sloven-
ca« v Mariboru.
Naprodai
tj t	-n	nisa z dvema gospoaar. —»----- —r----1
eseaa samo OU par p0S|0pjema, pripravno za osebni avto Ford, 4 se- | je čez 300 q prvovrstne
Lepo posestvo
hiša z dvema gospodar.
Ugodno naprodaj
čar, slivovko, razne likerje, kakor tudi domačo šunko, hrenovke in drugo delikateso nudi po zmernih cenah delikatesna trgovina Sotelšek — Gradišče 10.
Jajca 75 par
tudi orehi in jedrca naj- I ceneiel Sever & Komp., j Ljubljana. Gosposvetska i cesta 5.
Sodavičarji, pozor!
Vsled preselitve se poceni in ood ugodnimi oo-goii proda dobro vpeljana izd"!ovalnica brezalkoholnih pijač z inventarjem, v večjem mestu z lepo okolico v Dravski banovini. Naslov v po-rtruTnici »Slovenca« v Celju.	(1)
Beseda samo 50 par Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14.
Nogavice
rokavu*!, robce, penlo.tor
hice. kravato nizke cene samo pri
PKThMNC-u Ljubi ana ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Telefon 2059
Šivalne stroje
speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano Priporoča se; Emil Klobčaver. speciialni mehanik, Sv. Petra c. 47.
i.anerifi rmninp
•ii driiff* krenil« norti nei enef v rit-t r u•> v ini* >iio m moke
A VOLK LJUBLJANA
Re«ltf»ve ^etHt* iA
K
Pmnog snlm <lrv»
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedo«	Jnhit* pri
A & M. ZORMAN I lubiiana Stari trg št IZ
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2604.
vsako obrt, njive, trav- dežna limuzina, let. 1929, krme, polovico lucerne, niki in gozd — naprodaj cca 26 000 km. za 25.000 polovico sladkega sena rkupai ali posamezno v Din, ali zamenja za to- in 100 q slame. Intere-bližini Ljubljane. Naslov vornega. Pismena vpra- ' senti naj vprašajo pri v upravi Slovenca« pod šania na upravo »Slov « ' »Ljudski posojilnici« v št. 1585.	l pod ,Ford avto' 2697. (1) Celju.	(1)
Zahvala
7a vso (o'n-'i'ne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Poženela
delovodje K. I. D. na Jesenicah
izrekamo najiskrcncjšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. V. Schvvabu, ki je storil vse, da bi ga nam ohrani! in mu olajšal trpljenje, upravitelju g. Šetincu za njegovo plemenito naklonjenost, gg. delovodjem in uradnikom K. I. D., tovarniški požarni hrambi, godbi jeseniškega Sokola, vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov. Iskreno hvalo za številno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem polnoštevilno udeleženim gasilskim društvom, gg. akademikom za ganljive žalostinke, g. Luckmanu za poslovitev ob odprtem grobu in sploh vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Jesenice-Fužine, dne 29. februarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Hogainib, Bohoričevi. nl<ca 5
najpreglednejša kariol ka
Sioklič, Maribor.
P red tiska
Stenski prti 7 obroblieni. 10 milje etc. —
Malek
Vezenje zaves ažuriranie —
na rorrtn dela za vse!
Din stenski prti rdeče ali modro Din prtički od I Din naorei blazine. Novi vzorci, čist tisk dobro blago.
& Miheš, Liuhijana
poleg hotela ^trukeli
perila monogramov etc Entlanie, • Breda« žepni robci komad 2 Din.
^^Hrasiie kotirčiie
^	V dobite samo s česanjem z našim
-J glavnikom »Galanla«. Cena komadu 35 Din, če se denar pošlje vnaprej. Po povzetju 10 Din več za poštnino. — GALANTA COM-PANY, LJUBLJANA 1. POSTNI PREDAL 352.
Naprodaj lepo arondirano
posestvo
pri Žalcu v Savinjski dolini v izmeri 9 ha 74 a 57 m:. Lepa stanovanjska hiša in veliko, lepo gospodarsko poslopje. Plača se lahko tudi s hranilno knjigo denarnih zavodov. — Vpraša se pri upravi »Slovenca« v Ljubljani pod štev. 2746.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-tkon, Roden-stock. Voigtlandei, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
totoodd. Jugoslovanske knjigarne
V L I 'b ani Zahtevaite cenikf
Oumboldt:
Na Orinohu in v pra-gozdovih Južne Amerike
Na ladji je bil samo neki španski ranocelnik, ki pa je v svoji nevednosti pripisoval vse bolezenske pojave pokvarjeni in »ostri« krvi. Zato je bolnikom pri vsaki priliki puščal kri. Na brodu niso imeli prav nič kinina, pa tudi Humboldt in Bonpland sta ga pozabila vzeti s seboj, ker sta bolj skrbela za svoje znanstvene instrumente kakor za zdravje.
Dne 8. julija je nenadoma ozdravel neki mornar, pa lo slučajno. Že je umiral in hoteli so ga prevideti. Toda njegova spalna mreža je bila tako pritrjena, da je bilo med njegovim obrazom in stropom samo 10 eol prostora. V tem položaju mu niso mogli dati hostije. Po navadi pa so na španskih ladjah prinašali Najsvetejše vedno v spremstvu vsega moštva in z gorečimi svečami. Zato so prenesli bolnika do vhoda v ladjino truplo, kjer so iz judrovine napravili nekako sobico. Tu naj bi pričakal svoje smrti, ki ji je navi:lezno zapadel. Komaj pa so ga prenesli iz prevročega, smrdečega in z bakterijami p.enasičenega ozračja v hladnejši, vedno se menjajoči zrak, se je polagoma začel zavedati in od tega dne dalje mu je bilo vedno bolje. Nevedni padar je bil seveda prepričan, da je bilo le vnetje krvi vzrok bolezni, in da so pomagala mornarju le puščanje tega hudega soka in druga slabilna in odvajalna sredstva.
12. julija je Humboldt preračunal s pomočjo kr-onometra, da bodo še pred vzhodom solnca ugledali suho zemljo. Mornarji so se mu smejali, češ da jo še najmanj tri dn! do ameriške celine. Toda v veliko zadoščenje jo naslednjega dne sliia! kli-. ati mornarja z jambora doli, da vidi v daljavi zelo
visoko zemljo, a zaradi megle, ki jo je pokrivala, le nejasno. Močno je pihalo in mo.je je bilo nekoliko je njihova zemljepisna ši ina. Tudi to je nastalo viharno vreme.
Kapitan »Pizarra-: je hotel pluti skozi preliv med otokoma Tabago in Trinid.it, ker je vedel, da more svojo ladjo le počasi obračati in se je moral zato ogibati močnega toka, katerega povz očajo mogočne množine vode. izlivajoče se blizu tod iz Orinoka v ocean Toda ua ladji so bolj natančno vedeli, na kateri zemljepisni dolžini so, kakor pa I koliko je njihova zamljepisna širina. Tudi to jo končno izračunal Humboldt.
Tod, nedaleč od izliva orjaškega Orinoka, je učenjak spoznal, da spadajo trditve pilotov, da ima morje še 60 milj od brega drugačno ba vo in manj slan okus zaradi veletokove vode, med pravljice. Bolj kakor se splošno misli, je omejen vpliv najmogočnejših veletokov Amerike kakor n. pr. Ama-conskega veletoka, Orinoka, La Plate, Misisipija in Magdalenskega veletoka.
Kljub Humboldtovim računom je ostal kapitan še vedno nezaupljiv, kajti otok Tabago je bil na zemljevidu francoskega matematika in po-mo ščaka Borda zarisan za pet minut preveč proti
jugu-
Končno pa jim .je merjenje opoldanskega stanja solnca pomogalo do popolno gotovosti glede zemljepisne širine in sklenili so obpluti severno predgorje otoka Tab go ter tako priti med njim in otokom Le Grenada v varnejše vode. Tod so grozile v onem času španskim angleške bojne ladje, ki so vsak sovražen brod zaplenile. K s eči je bilo morje nemirno in noben sovražen brod iic ni prikazni.
Otok Tabngo je izredno slikovit. Je skrbno obdelana skalna gmota in belo pečevje so prijetno odraža od lepo zelenih, razt rsonih drevesnih skupin. Zelo visoki slebričasti kaktusi kronajo
gorske grebene in dajejo tropični pokrajini nek prav poseben značaj. Že pri pogledu na te rastline spozna popotnik, da je v Ame iki, kajti kakor je erika last starega sveta, tako odlikujejo kaktusi ameriško celino. Severovzhodni del otoka Tabago je najstrmejši. Popotniki so videli nad vodo moleti več skalnih kleči, ob katerih je morje silno kipelo.
Mali Antilji, li katerim spada ludi otok Tabago, so z Velikimi Antilji vred ostanki sta oga gorovja. Velegorja Amerike so se tod umaknila v loku proti vzhodu, a so ravno na tem delu vsa pretrgana od morskih prelivov, ki so jih ustvarile velike katast ofe v zemeljski skorji. Na zapadu Anliljev in med Srednjo Amerik o leži Karibsko inorje, ki je velikanski zemeljski udor v obliki kotline, na katere vzhodni strani so nad razpokami zrastli še vedno živahno delujoči ognjeniki. Od njih je posebno znan Mont Pele na otoku Mar-tinicjue, ki jo leta 1902 uničil 30.000 človeških življenj.
Ko je jadrnica plula mimo seve nega rtiča oloka Tabago in mimo otoka St. Giles, je straža signalizirala prihod sovražnega brodovja. Jadrnica je takoj krenila v drugo smer, popotniki pa so se vznemirili, kajti ma.sikdo od njih je imel vse svoje malo premoženje na ladji v blagu, ki ga je hotel z dobičkom prodati v kolonijah. Sovražno ladjevje pa se kar ni hotelo ganiti z mesta in končno so dognali, da so oua daljna bela jadra le — množica pečin, molečih nad morsko gladino.
V tej in v sledečih nočeh so videli mnogo zvezdnih utrinkov; največ jih je padlo proti jugu nad Terro Fi mo, kakor so takrat imenovali del Južne Amerike, kjer se razprostira Venezuela, šc v novembru istega leta sla Humboldt in Bonpland videla v Kumani velikanski prizor meleorskega dežja, ki se je tedaj ponavljal vs klh 33 let.
Kužna bolezen se je na k ovu >Pizarra« za-
I čela hitro širiti, odkar so pluli blizu venezuelske obale. Potovanje pa se je bližalo koncu in upali lo, da bodo bolniki ozdraveli, če jih bi izkrcali v Cumani v Venezueli. Usoda pa ni prizaneslu vsem. Najmlajši izmed popotnikov je moral pod-leči mrzlici. Bil je to devotnajsllotni mladenič iz Asturije in edini sin neke vdove. Smrt tega mladega Spanca jo pret esla vse sopotnike Le nerad se je mladenič odpravil na daljno pot; s svojim delom je hotel podpirati mater, ki pa je iz lju-bezui do sina žrtvovala svojo korist, ter mu je hotela pomagati s tem, da ga je napotila na daljno Kubo, kjer naj bi pri bogatili sorodnikih na?el svojo srečo. Mladi mož jo po obolenju hit o izgubil zavest; pričelo se mu je blesti in črez tri dni jc umrl lu, zadnji g trei litka ie bil pri bolniku neki drug Asturijanec. S svoum rojakom je hotel tudi on v Saint Jago de Cuba, kjer naj bi ga p ijatelj vpoljal v sorodno družino in kjer je ludi on upal, da mu bo sreča mila. Srce pretre-sujoča je bila njegova njegova žalost in preklinjal je nesrečne nasvete, ki so ga pognali v daljne kraje, kjer je po smrti prijateljevi ostal sam in zapuščen.
V mračne misli zatopljeni so se zbi ali popotniki na krovu, kajti prepričani so bili, da jc poslala bolezen na ladji nevarna.
Ob osmih je z<donel mrtvaški zvon. Pri tem žalostnem znamenju so mornarji prenehali s svojim delom in pokleknili 1; molitvi — pret osliivo dejanje, ki je spominjalo na čase, ko so so prvi kristjani smatrali za člane ene družine, in ki še dandanes druži ljudi v skupni nesreči. Ponoči so prinesli truplo mladega Asturijca nn krov, ki so ga na duhovnikovo željo šele po solnčnom vzhodu vigli v morje, da se jo pogreb mogel vršiti po obredih katoliške cerkve Na krovu ni bilo moža, ki ga ne bi ganila usoda mladega moža. kateri je bil pred nekaterimi dnevi še zdrav in vesel.
7.s» Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Cet.
Urednik: Franc Krcmžar.