Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 1ZO Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petll-vTSta mali oglasi po 130 ln 2 D.veCII oglasi nad 43 mm viSlne po Din 2-50, veliki po 4 In 4 Din, v urednlikcm ,1 jtu VTStlca po 10 Din □ Pn večjem □ naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6 1II Rokopisi se ne vrača/o, netranHlrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S Uprava te v Kopltarfevl ui.il. 6 Čekovni račun: Cfultlfana štev. tO.6 SO in 10.349 za Inserate. Sarajevo št. 7563, ćaareb št. 39.011. Prana ln llunaf št. 24.797 Naš maf. Novi režem hoče vpeljati drugo zbornico. Slovenska ljudska stranka je od svojega >o6etka stranka delovnih stanov slovenskega judstva. Kot eminentno krščanska stranka je voj socialni program postavila na podlago ;rščanskega nazora o človeški družbi. V tem иги je v ostrem načelnem nasprotju z brez-erskim marksizmom, kar ne' izključuje v mkretnih slučajih socialne politike sodelo-anja, kjer je potreba. Marksizem se je kot teorija izkazal kot ogirešen v svojih temeljih in predpostavah 1 je prinioran v praksi prilagoditi se čezda-jebolj dejanskim razmeram in razvoju, ki gre isto drugo pot nego si je nemški modroslovec amislil. Zamišljena svetovna revolucija do olega obubožanega proletarijata proti peščici apitalistov, kojih gospodarski red se vrhtega uši po >nujnih zakonih« sam po sebi, se je relevila v praktično prizadevanje postopnega iboljševanja moralnega in gmotnega položaja clavstva po strokovnih organizacijah, kolek-vnih pogodbah, zavarovanju in obratnih sveti. Neizprosni razredni boj se počasi nado-lešča s spoznanjem interesne skupnosti vseh tanov, čeprav se marksizem krčevito brani kvidirati to zadnjo svojo postojanko, izve-eno iz napačnih premie svojega glavnega »retika. Vendar so jo odkriti in globoki milici, ki so še do nedavna prisegali na marksi-зт, tudi že opustili in kritično premotrili jen« nevzdržnost (n. pr. Henrik de Man; glej jegovo nedavno izišlo »Psihologijo socializma«, Jena 1927). Teorija marksizma visi da-es v zraku, praksa pa se ravna po dejanskem .vljenju. Kolikor je marksizem pripomogel k te-iu, da se je zbudila za izboljšanje socialnega oložaja delavstva potrebna bojevitost, toliko i na drugi strani prizadel delavskemu giba-ju škode. Gori omenjeni socialistični mislec 5 ne pomišlja z vsem poudarkom naglašati, a pomeni rušenje krščanskega ideala družbe o marksizmu najusodnejšo napako, ker se je larksizem s tem postavil na isto brezbožno, laterialistično in mehanistično bazo, na ka-Ti stoji kapitalizem. Ta napaka izvira iz te-ieljno pogrešene predpostave Marks a, da so milna sila v razvoju človeštva samo gospo-arske činjenice. V resnici so na prvem mestu uh, etični zakoni, religija, svoboda. Kapita-zem se da premagati le iz te točke. Tukaj zastavlja svoje delo krščanski soci-lizem. Ni dvoma, da je to bodoča oblika so-ialnega gibanja delovnih stanov, ki se bo smerilo v tem pravcu z vso silo po neizogib-em polomu boljševizma, oziroma komuniz-la. Po krvavi borbi dveh sovražnih razredov 3 pravični družabni red ne da ndejetviti, am-ak le po obnovi krščanskega družabnega leala delovne skupnosti vseh stanov, po ob-îejitvi medsebojnih pravic in dolžnosti sta-ov, po vpostavitvi stanovske časti in onih ogojev, ki omogočajo najgloblji psihološki lotiv socialnega in moralnega napredka: ve-îlja do stvariteljnega dela in spoštovanja [oveka kot duhovno-telesnega bitja z neirmr->čo dušo ter večno odgovornostjo za svoja ela. Korenina socialnega zla je v ponižanju [oveka pred denarjem, v prevladi pohlepa 0 dobičku in pridobivanju nad občim bla-rom in srečo osebe, ki je nositelj neskonč-ega dostojanstva. Tega krščanskega duha, 1 je vladal srednji vek, treba znova vliti v eobhodne forme modernega tehničnega na-redka in iz istega duha tvoriti nove forme, ajmogočnejše orodje v tem boju je dvig iz-brazbe in etičnega nivoja delovnih množic, ojih socialna gesla ne bodo potem več ozko-azredna in egoistična kakor so gesla kapi-ilistične buržuazije, ampak bodo pomenila lic po «prečenju vseli in borbo za obnovo elokupnega človeštva. V tem duhu praznujemo krščanski socia-istj danes prvj maj. Belgrad, 30. aprila. (Izv.) »Novosti«, ki stoje najbližje sedanji vladni kombinaciji, nadaljujejo svoje informacije o značaju in programu sedanje vlade. Danes pišejo pod naslovom »Drugi dom« sledeče: »Revizija ustave se smatra kot en del programa bodočnosti, ki naj se izpelje. Po njem bi se sedanje parlamentarno stanje moralo spremeniti. Parlament je, to se vidi, ne-ekspeditiven. On ne more niti ene stvari hitro izpeljati. Poleg tega nima dovolj strokovnih ljudi. Po sedanjih predpisih narodnemu poslancu ni treba, da bi bil pismen; mnogo jih je, ki so se naučili podpisati šele potem, ko so bili izvoljeni za narodnega poslanca. Zato je treba ojačiti moč parlamenta na ta način, da se poviša nivo njegove izobrazbe. Za državo z 12 milijoni ljudi je število 315 poslancev pretirano; dovolj bi jih bilo 240. Toda narediti bi bilo treba še nekaj drugega. Moral bi se vpeljati tudi gornji dom, ki bi re- PREVZAME Belgrad, 30. aprila. ((Izv.) 0 včerajšnji seji glavnega odbora demokratske stranke priobčujejo tukajšnji časopisi več vesti, med katerimi je sledeča najzanimivejša: Na včerajšnji seji glavnega odbora Davidovičeve stranke se je govorilo o aktualnem političnem položaju. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je vlada volivna. To vprašanje je stavil Voja Veljkovič. Imeli smo priliko, razgovarjati se z uglednim poslancem in članom glavnega odbora demokratske stranice, ki je izjavil na vprašanje, ali je resnica, da je Voja Veljkovič postavil vprašanje o volivni vladi, ta-ko-le: »Da, on je postavil to vprašanje.« — »Pa kaj je odgovoril g. Davidovič na to vprašanje?« — »Ni odgovoril g. Davidovič, marveč g. Voja Marinković.« — »Zakaj se potem ne skliče narodna skupščina?« — »Kako bi -'se sklicala narodna skupščina, ko vlada nima Pariz, 30. aprila. Francoski diplomatični krogi označujejo vesti o tajni pogodbi med Italijo in Anglijo, ki jih je včeraj razširila »Vossische Zeitung«, kot izmišljotino. Sicer je res, da sta Chamberlain in Mussolini na svojem zadnjem sestanku obravnavala vrsto političnih problemov, tudi je res, da jè Chamberlain pristal na tiranski pakt. Dalje je res, da imajo italijansko-britanski odnošaji v zadnjem času značaj posebne prisrčnosti, vendar bi bilo prezgodaj, iz vsega tega sklepati na italijansko-britansko tajno pogodbo. Na sak način franc, vladi o tem ni ničesar znanega. Taka pogodba bi bila tudi proti tradiciji angleške diplomacije. Danes demantira te vesti tudi polusluž-bena italijanska agentura »Transalpina«, ki obenem poroča, da je italijansko-jugoslovan-ska napetost popustila in da se bodo še ob- Bclgrad, 30. aprila. Vlada je izdala stroge odredbe za slavnosti 1. maja. Vsi obhodi in zborovanja pod milim nebom so prepovedana. Konferenca male antante Bolgrad, 30. aprila. (Izv.) Po vladnem sporočilu se bo konferenca zunanjih ministrov držav male antante vršila 13. in 14. maja v Johimovem v Češkoslovaški. Program konference je sledeči: četrtek, 12. maja: zjurtaj prihod naših in romunskih delegatov v Prago, odkoder se odpeljejo v Johimovo. V petek, 13. maja, pa se vrši seja ministrov male antante. Popoldne istega dne bodo delegati napravili izlet do Karlovih Varov in Marijan-skih toplic. V soboto, 14. maja, dopoldne pa lxi druga in sklepna seja, po kateri bodo vsi trije ministri sprejeli časnikarje, nakar odpotujejo v Prago, kjer se bodo poiuudili še 16. maja. guliral naše parlamentarno življenje, kakor je to tudi v nekaterih drugih državah. Gornji dom kot ustanova, ki ni izpostavljena voliv-nim pertubacijam, lahko veliko pomaga, da se državni posli pravilno in neprestano redno izvršujejo. Dosedaj je politična in strankarska situacija često zavirala celokupen tok življenja v državi. Če bi imeli gornji dom, bi tega ne moglo biti. Gornji dom 7 gotovimi pre-rogativami bi bil vedno tu, da v danem slučaju nadomešča narodno skupščino. Lahko bi se tudi državnemu svetu razširile funkcije, ker ni potrebno, da bi bil on samo najvišje administrativno sodišče, aqipak bi lahko igral tudi danes tisto vlogo, kakor jo je igral v stari kraljevini Srbiji. Na ta način bi se nekako normalizirala zakonodajna funkcija v državi, ki je bila dosedaj tako slaba ... Tako nam je govoril eden od ljudi, ki je mnenja, da sprememba vlade znači tudi pokret h globokim spremembam v razvoju naše države.« PR0SVET0 večine v njej. Vlada ne sme stopiti niti pred finančni odbor, ker bi v njem doživela poraz.« Istotako se tukajšnji časopisi še vedno ba-vijo z vprašanjem vstopa Bože Maksimoviča v vlado. Kakor smo že poročali, je to vprašanje v principu že rešeno. Boža Maksimovič bi imel v najkrajšem času vstopiti v vlado, in sicer po dosedanjih vesteli kot minister za presveto pri tej priliki izjavljajo vsi krogi, da .je verjemo, da bodo Davidovičevi pristaši proti tej nameri nastopili tudi v javnosti; nato jc pričakovati nadaljnje secesije v demokratski stranki, ker je jasno, da bodo na drugi strani pristaši Voje Marinkoviča v nasprotju z Davidovičevimi pristaši odobrili ta korak. Ponekod se celo smatra, da se vstop Bože Maksimoviča v vlado ravno zato želi, da bi se razkroj v demokratski stranki preje izvršil. stoječe diference med obema državama v kratkem na direktnih pogajanjih rešila. Italijanski konflikt z Društvom narodov. Ženeva, 30. aprila. Italijanski zakonski načrt, ki določa, da ne sme noben italijanski državljan v kaki tuji državi ali pri mednarodnih javnih ustanovah političnega značaja opravljati stalnih funkcij brez posebnega do-vol(Jeijty'a italijanske vlade — je vzbudil v krogih Društva narodov znatno vznemirjenje. »Journal de Geneve« naglaša, da bi te določbe omejevale neodvisnost italijanskih uradnikov pri Društvu narodov in v generalnem tajništvu mednarodnega delovnega urada. Društvo narodov pa ima interes na tem, da njegovi nameščenci niso odvisni od svojih vlad, marveč da se smatrajo neomejeno kot varuhi interesov Društva narodov. v Rim, 30. aprila. (Izv.) Berlinski dopisnik rimske »Tribune« poroča iz dobro informiranih virov, da bodo na konferenci Male antante prišle predvsem na dnevni red zavezniške pogodbe med evropskimi državami, in posebno še italijansko-jugoslovanski spor. Akcija dr. Beneša je usmerjena na to, da prepriča Belgrad, da je s političnega in gospodarskega stališča nujno, da se konflikt z Italijo reši na najhitrejši način. To da je v interesu cele Male antante. List pravi, da je dr. Beneš prevzel to vlogo na podlagi predloga in svaril drugih držav z ozirom na stališče, katero zavzema napram Nemčiji in Franciji. List pravi, da polaga dr. Beneš glavno vlogo Male antante na srednjeevropske probleme in da hoče probleme na Balkanu spraviti kolikor mogoče v ozadje. MEDNARODNO ZBOROVANJE BOJEVNIKOV V LUKSEMBURGU. v Berlin, 30. aprila (Izv.) Zavezniško združenje bivših bojevnikov je pozvalo vse organizacije bojevnikov bivših sovražnih držav na sestanek v Luksembur« v dneh 21. in 22. maja. Bencinska afera smrdi dafie. Bolgrad, 30. aprila. (Izv.) Današnja seja anketnega odbora se je vršila od 9 do 11 dopoldne; navzoči so bili skoraj vsi člani. Na tej seji je poročal g. Banković o bencinski aferi. V njegovem poročilu se konstatira, da je imel g. Rajkovič veliko škodo in da bi trpela tudi država škodo, če bi se to vprašanje ne likvidiralo. Ker pa spor med državo in Kajkovičem še vedno teče pri rednem sodišču, je treba počakati izida tega procesa. Lahko se smatra, da bo sodnijski izid meroda-jen. Neglede na to se bo 5. maja, na kateri dan je zopet sklicana plenarna seja anketnega odbora, razpravljalo o definitivni stilizaciji poročila anketnega odbora Narodni skupščini o tej aferi. Berlin, 30. aprila. Socialistični Presse-» dienst poroča, da bo Jugoslavija prihodnji teden v Berlinu formalno predlagala, da se med Nemčijo in Jugoslavijo sklene prijateljska in razsodiščna pogodba, podobna liemško-ita-lijanski. Belgrad, 30. aprila. V političnih krogih raste nezaupanje proti Madjarski. Zdi se, da je Madjarska že ves čas od Horthvjevega govora v Mohaču igrala nasproti Jugoslaviji dvolično vlogo. Dajala je razne obete in zagotovila, dokler ni imela italijanskega pakta v žepu. Po Bethlenovem povratku iz Rima pa je začela odkrivati svoje prave karte.. Madjarsko časopisje je otvorilo kampanjo za revizijo trianonske pogodbe, a legitiinistični krogi postavljajo na dnevni red vrnitev Zite in Otona v Budimpešto. Madjarska nain hoče s pomočjo Italije naravnost izsiliti vse mogoče ugodnosti za tranzit na Reko, ne da bi nam hotela priznati primerne protikoncesije. V mednarodnih diplomatičnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da se je med Italijo in Madjarsko sklenila tudi tajna vojaška konvencija. Stališče Madjarske nasproti naši državi se mora v kratkem pojasniti, ker so že v teku tozadevni koraki naše vlade. Za optimizem ni razloga. v Budimpešta, 30. aprila. (Izv.) Ogrski dopisni urad demantira vesti, da bi bila jugoslovanska vlada posredovala v Budimpešti, da da ogrska vlada pojasnilo o prijateljski pogodbi z Italijo. Obe vladi stojita v stalnih stikih in dosedaj ni bilo vzroka, da bi se o tem razpravljalo. Francoski mornariški prodam. Berlin, 30. aprila Listi prinašajo poročila o tajnem francoskem mornariškem programu za lahko visokomorsko bojno brodovje. Program obsega 175.000 ton linijskih ladij, oklop-nic itd., 60.000 ton ladij za letala, 392.000 ton lahkih enot in 96.000 ton podmornikov. Celokupni program naj se dovrši do 1. 1943., prvi del pa do 1932. 1., ta čas je v delu 99 novih ladij. Tendenca poročila je v tem, da se čuti Anglija vsled tolikega ojačevanja francoske mornarice presenečeno. ITALIJANSKO ROMUNSKA TRGOVINFSKA POGODBA. Bukarešt, 30. aprila. Italijansko-romun-ska trgovinska pogajanja so se zaključila; pogodba se utegne podpisati že jutri. Tudi demokratska stranka začenja razpadati. VPRAŠANJE NOVIH VOLITEV SE NERAZJASNJENO - BIVŠI NOTRANJI MINISTER Napetost v albanskem sporu popustila? MED ITALIJO IN ANGLIJO NI TAJNIH POGODB. Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine Predsednik dr. Marko Natlačen je ob 9.40 otvoril dvanajsto rodno sejo skupščino ljubljanske oblasti ter imenoval za tajnika gg. Hinko Lebingerja in Gabrijela Oblaka. "'Predsedstvu so došli nastopni predlogi: OBLASTNI DENARNI ZAVOD. Oblastni odbor predlaga: 1. da ustanovi lasten hipotekami zavod; 2. da v ta namen prevzame primeren že obstoječ denarni zavod, in 3. da najame v ta namen potrebno posojilo — vse to pa po predhodnem pristanku finančnega odseka. PRAVOSLAVNO SVETIŠČE V LJUBLJANI. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je vložila prošnjo, da se ji prepusti brezplačno v last zemljišče vi. št. 211 k. o. Kapucinsko predmestje Ljubljana, obstoječe iz parcele št. 194,4. Srbsko-pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani namerava zgraditi za svoje vernike v Ljubljani na tej parceli svojo lastno cerkev. Zemljišče je bilo nekdaj last dežele Kranjske, po določbah finančnega zakona iz leta 1927 pa je prešlo v last ljubljanske oblasti. To zemljišče leži na koncu Aleksandrove ceste med Bleiweisovo cesto, Knafljevo ulico, železniškim tirom in Tivolskim drevoredom kot podaljšek Aleksandrove ceste. Ta prostor je še nezazidan ter se nahaja na njem na enem mestu lesena baraka za popravljanje gledaliških kulis. 0 predlogu oblastnega odbora glede ustanovitve oblastnega hipoteka-rnega zavoda je takoj sklepal finančni odsek in je predsednik dr. Natlačen sejo v ta namen za deset minut prekinil. Po zopetni otvoritvi seje je načelnik finančnega odseka Anton Skubic poročal, da je odsek predlog osvojil in predlaga skupščini, da ga sprejme. — Skupščina je predlog soglasno sprejela. Prošnjo pravoslavne cerkvene občine, ki jo je prejel predsednik tik pred sejo, je od-kaial finančnemu odseku. OSTALI PREDLOGI. Predsednik je nato poročal o 14 drugih predlogih, ki so jih vložili ,po večini poslanci SLS. Vse predloge naših poslancev bomo prihodnji teden objavili, ker nam doslej vsled pomanjkanja prostora to ni bilo mogoče. Sledilo je POROČILO ODSEKA ZA JAVNA DELA. Odsekov poročevalec poslanec Josip Tratnik je uvodoma opisal delo odseka in na-glašal: Če so prometna sredstva lepo urejena in v dobrem staniu, cvete tudi gospodarstvo. Če so pa prometna sredstva zanemarjena, zaman iščemo gospodarskega napredka. Prometna sredstva niso velike važnosti samo v gospodarskem oziru, ampak tudi v kulturnem. Če najdemo v kakem kraju lepo urejene ceste, sklepamo, da je ljudstvo tiste pokrajine kulturno na višini. Кат velja o cestah, velja tudi o vseh drugih zgradbah: o elektrifikaciji pokrajine, o regulaciji rek, o zagradbi hudournikov in tudi o visokih stavbah. Da v naši oblasti, gospodje, v tem oziru ni vse v redu, nam kažejo preinnogoštevilni predlogi, katere smo predložili skupščini in jih odkazali oblastnemu odboru. Odseku za javna dela seveda ni bilo mogoče končnoveljavno in meritorno razpravljati o vseh teh predlogih; vendar smo vsak predlog pregledali, ga premo-trili, uvaževali in ga potem predložili oblastnemu odboru v študij in v morebitno uresničenje za slučaj, da bodo pač dana potrebna sredstva v ta namen. Mislim, da bomo najnujnejše stvari mogli kriti z letošnjim proračunom. Odseku «a javna dela je bilo predloženih 211 predlogov in sicer 60 radi zgraditve cest, 2G radi zgraditve mostov in brodov, 31 radi zgraditve vodovodov in kapnic, 4 radi elektrifikacije, 3 radi zgradbe železnic, 27 radi prevzema občinskih in deželnih cest v deželne, odnosno državno ceste, 23 radi regulacije rek, potokov in hudournikov, 2 raili zgraditve norih zgradb, 18 radi različnih podpor k zgradbi novih cest in mostov ter 15 predlogov splošno gospodarske vsebine. Poročevalec je nato poročal o rešitvi posameznih predlogov, ki so se povečini vsi od-kazali oblastnemu odboru, da jih uvažuje pri svojem delu. Glede predlogov o popravi poti skozi Vintgar se je sklenila sledeča resolucija: »Odsek za javna dela je v svoji seji dne 29. aprila sklenil predlagati glede predloga poslanca Arneža in tovarišev ter Zebala in tovarišev v zadevi poprave poti in mostov skozi Vintgar sledeče: Predlog se odstopi oblastnemu odboru z naročilom, da skliče v to svrho anketo, na katero naj povabi zastopnike občin Bled, Gorje in Jesenice, Trgovsko in obrtno zbornico, zastopnike Touriet Office, Slovenskega planinskega društva, Zadruge gostilničarjev na Bledu, Kranjske industrijske družbe, velikega župana in okrajnega glavaTja v Radovljici. Za takojšna nujna popravila naj oblastni odbor prispeva iz svojih sredstev primerno podporo.« INVESTICIJSKO POSOJILO IN GRADBENI URAD. Kot navodilo oblastnemu odboru je skupščina sklenila še tri resolucije: 1. Oblastnemu odboru se naroča, da so pred določitvijo, kateri predlogi bodo prišli pri investicijskem posojilu v poštev, skliče odsek za javna dela in skupno z njim stvar uredi. 2. Oblastnemu odboru se naroča, da čimprej izpoeluje od kraljeve vlade prevzem gradbenega ur^da, ki naj se izpopolni. Oblastni gradbeni urad naj takoj upostavi poseben oddelek za trasiranje cest, predvsem pa za izdelavo detajlnih načrtov za najnujnejše preložitve cest in izvršitev najnujnejših zgradb, cest in mostov, za katere so načrti in proračuni že izgotovljeni. Vzporedno s temi deli pa naj bi se izdelovali tudi novi načrti cest, mostov in zgradb, ki so bodo gradile na podlagi tozadevnega investicijskega načrta. V zjmislu sporazuma med vsemi klubi se je vršila razprava o poročilu odseka za javna dela en bloc. K besedi so se javili gg. ing. Zupančič, dr. Kramer, Bukovec, Poljanšek, Pipan, Erjavec, Brenčič, Novak, Gostinčar, event. tudi dr. Adlešič, Colarič, Zebal. Poslan*: Josip Erjavec je izvajal: Visoka zbornica! Poplava predlogov kaže, da je eden najvažnejših resorov odsek za javna dela, ker ti predlogi dokazujejo, da naše ljudstvo, zlasti po deželi, lahko rečem, da tudi meščani želijo samo dobrih prometnih sredstev, dobrih prometnih žil. Najprej moramo gledati, da spravimo sedanje zanemarjene ceste vsaj približno v predvojno stanje, vprašanje novih cestnih zgradb pride pa šele v drugi vrsti v poštev. Glede teh nebrojnih predlogov se mi zdi potrebno, da se enakomerno in pravično raz,-dele po vsej deželi, ker vse to, kar je bilo doslej predlagano, je popolnoma nemogoče izvršiti v dveh, treh ali petih letih, temveč bi bilo za to delo potrebno najmanj deset let. Treba je, da si napravimo v okviru finančnih virov, ki jih bomo dobili, natančen načrt, kako bi se dale v posameznih okrajih dovršiti najnujnejše zgradbe. V tem oziru se je treba v prvi vrsti ozirati na najbolj zapuščene kraje, to je na. tiste kraje, k» so trpeli vsled lanske in predlanske povodnji. Pri tej priliki naj omenim, da'je zlasti za kočevski okraj treba nekaj storiti. Ko sem pred nedavnim potoval po kočevskem okraju, sem videl, da so ceste tam jako zanemarjene. Ljudstvo v teh krajih je večinoma siromašno, vidijo se samo koče in le malo boljših hiš in poslopij. Na vsak način je potrebno, da zgradimo za kočevski okraj vsaj eno primerno cesto. Poleg socialnega čuvstva nas mora voditi pri tem tudi nacionalni moment. Če doka-žemo našim nemškim sodržavljanom, da smo jim enako pravični, bo to ugodno tudi za naše brate na Koroškem in v Italji ter drugod, ker bodo morali tudi drugorodci dati enake pravice našim slovenskim rojakom, ki ječe danes pod tujim jarmom. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Poslanec dr. Kramer: cžalibog ne bo to nič pomagalo.«) Poleg cest se mi pa zdi zelo, zelo važna elektrifikacija naše oblasti. Tudi tu moramo napraviti skupen načrt, kako bi bilo mogoče združiti enotno razne električne objekte, razna električna omrežja. Peči moram, da smo v tem pogledu Dolenjci precej zapostavljeni. Gorenjcem se gedi boljše, jim sije, kakor pravi pesnile, lepše solnce, jim sije lepša, električna Juč, ker imajo lam Završnico. Na Dolenjskem je že v tem oziru sicer napravljen začetek z ustanovitvijo elektrarne v Za-gradcu. Toda, kakor veste, je bila ta elektrarna ustanovljena v povojnih razmerah, ko je valuta naraščala, in vsled tega je prišla delniška družba, ki je ustanovila to elektrarno, v neprijetne težkoče. Mislim, da je naša dolžnost, da priskočimo tem ljudem na pomoč, кет to zahtevajo interesi našega domačega prebivalstva. Električno omrežje bi se dalo razširiti preko Zagradca na Krko, Stično, Šmarje prav do Škofljice. Naša lena Krka ima tudi več slapov, tako na Dvoru kakor tudi na Krki, in bi se dali s primernimi zgradbami slapi dobro izkoristiti. Omeniti moram še neko stvar, ki je v prilog ljubljanski okolici in tudi Ljubljani sami. Že pred leti, ko se je pričelo z osuševanjem Ljubljanskega barja, se je reguliral Gruberjev kanal, dočim Ljubljanica še danes ni regulirana. Tudi tu je treba misliti na to, da se napravi načrt, kako bi bilo mogoče osušiti Barje in regulirati Ljubljanico 1er jo I spraviti v tako stanje, kakor je bilo to mišljeno že pred vojno. Poslanca inž. Zupančič in dr. Kramer sta v imenu svojih klubov stavila več pripomb k poslovanju odseka za javna dela in zahtevala nekatere izpremembe resolucij. — Obema opozicionalnima govornikoma je odgovarjal poslanec dr. Juro Adlešič: Gospodje poslanci! Pri tej debati pridemo do zaključka, da smo glede vseh predlogov in programov /л obnovitev naše oblasti precej enodušni. Ze v svojem poročilu pri proračunski debati sem navajal, da bo naš prvi program restavracija, to je, da se imajo popraviti sprva vse naše ceste in naše zgradbe in da jih bo treba spraviti v pootabno stanje, da je treba skrbeti za dovršitev del, katera so že započeta, da ne bomo trpeli večje škode, ako se z dovršitvijo odneha. Veseli me, da se gospod inž. Zupančič popolnoma strinja s tem. Nadalje konsbatiram, da sem našel soglasje tudi pri poročilu g. dr. Kramerja, vendar mislim, da je njegova graja glede načina, kako je odsek delal svoje poročilo, neutemeljena. Kajti g. dr. Kramer je prezrl, da oblastni odbor še nima svojega stavbenega urada, kajti le-ta bi mogel stvarno proučiti potrebo vseh teh del, katera so se predlagala. Dokler tega urada nimamo, je popolnoma nemogoče, da bi odločili za en ali drug predlog, ki je v resnici' nujen. Do sedaj ni bilo mogoče teh predlogov stvarno predelati in radi tega je kritika, da ni bilo poročilo pravilno, neutemeljena. Pač pa je odsek upošteval, katera dela so posebno nujna, druga pa prepustil oblastnemu odboru, naj jih prevzame v pretres. Teh predlogov, ki se tičejo cest in mostov jn drugih uaprav, je bilo toliko vloženih, da je bil popolnoma pravilen izraz g. poslanca dr. Kramerja, da je poročilo odseka za javna dela program za desetletja. Kakor eo bili storjeni enoglasno vsi sklepi pri poročilu odseka za javna dela, tako vas prosim, da tudi soglasno vsi podpiramo oblastni odbor pri njegovem težkem delu, pri izvrševanju tega ogromno nakopičenega materiala. Prosim vas, da nam ne boste morda predbacivali ne izvršitve tega dela v kratkem času, ker bo to tehnično popolnoma nemogoče. Prosimo vas pa iskrenega sodelovanja, da poiščemo skupno denarnih sredstev in da vsak po svojih močeh podpiramo oblastni odbor pri izvršitvi tega ogromnega dela. Zato lahko vsi glasujemo za resolucije, ki jih je stavil gradbeni odsek in upam, da bomo dali s soglasnim glasovanjem enotnega izraza našemu mišljenju. > Poročilo gradbenega odseka je bilo končno soglasno sprejeto. Opozicija je ločeno glasovala le za izpreminjevalen predlog g. Zupančiča, ko pa je bil ta odklonjen, je glasovala za predlog večine. ZA POMOČ POPLAVLJENIM KRAJEM. Poslanci SLS Uršič, Planina, Oblak, Gol stinčar, Brenčič, Tratnik, Jan, Arnež, Lavtižar in drugi so vložili na predsedstvo oblastne skupščine nešteto predlogov in nasvetov, kako naj skupščina pomaga tistemu prebivalstvu, ki je vsled zadnjih povodnji največ trpelo. Predlogi se tičejo glede odpisa davkov, poprave potov in cest, denarnih podpor prizadetim, pomoči tamošnjim kmetskim posestnikom, podporo obrtnikom, zlasti čevljarski zadrugi v Zireh, dalje regulacij rek in hudournikov, ki povzročajo vedne poplave. Nekateri teh predlogov eo prišli v ekup. ščini že v razpravo. Tako predlog poslanca Uršiča in Planine, da se izbrišejo iz zemlji. Ske knjige vse tiste parcele, ki jih je povo. denj uničila, kot polja in travnike, tako du so sedaj dejansko pustinja, v zemljiški knjigj pa so označene še kot plodonosna zemljišča Pri tej priliki sta se oba poslanca, Urši) in Planina, oglasila k besedi in živo slikala neskončno bedo prebivalstva, ki mu je voda uničila vse. Poslanec Uršič je pozval vse p«, slance, naj si pridejo pogledat v poljanske dolino to strašno razdejanje. Poslanec Р1д. nina je ostro kritiziral postopanje davčnii oblasti, kd izterjujejo davke od ljudi, ki sc vsled vremenskih nezgod prišli ob vse in ti« do vratu v dolgovih. To se dogaja kljub temu da je ljudstvo dobilo obljubo, da se davki nt bodo zahtevali. Dejansko namreč izvajajo ob lasti to odredbo tako, da 6amo osnovnih di. rektnih davkov ne pobirajo, pobirajo pa vst doklade. Poslanca sta apelirala na oblastni odbor, da v tej zadevi nujno posreduje pri pristojnih oblasteh. Istotako je skupščina že razpravljala i predlogu poslanca Planine glede regulaciji Sare. Predlog se je odkazal oblastnemu od boru z naročilom, da ga nujno vzame v m motrivanje. BUREN ZAKLJUČEK SEJE. Na dnevnem redu je bilo še poročilo od seka za zdravstvene, humanitarne in social ne zadeve. Ker pa je večina podeželskih po slancev morala odhajati na popoldanske vla ke, ker kot župani morajo biti v nedeljo ni razpolago svojim občanom v občinskih uradih zato je predsednik odstavil to točko z dnevnega reda. Preden pa je zaključil sejo, je dal še be sedo dr. Antonu Breclju in Ivanu Mazovcu, k eta se javila k stvarni pripombi Govor dr Breclja prinašamo na drugem mestu. Profesor Mazovee je protestiral proti ne točnemu poročanju »Slovenskega naroda«, k je poročilo o izvajanjih pbslanca kot poroče valca o pragmatiki za oblastne nameščeno prikrojil tako, kakor da bi bil poslanec v svo jih izvajanjih hujskal proti komunistom i! republikancem. Sedaj, ko smo pred prvin majem, hoče gospoda od SDS z izlcrivljenim poročili hujskati proti SLS. Poslanec je pro sil predsednika, naj ukrene potrebno, da 1 bodoče no bodo prihajala v javnost netočni in neresnična poročila o govorih oblastnil poslancev in dogodkih v skupščini. Med obema govoroma je nastal v skupšči ni silen vibaT. Večina je govornikoma burn aplavdirala, poslanci SDS pa so ee skušal braniti z medklici, ki jih je večina levitirala odgovori in smehom. i • • Ob 12.30 je predsednik sejo zaključil i! zasedanje skupščine odgodil. Prihodnjo seji bo sklical pismeno. Manifestacija oblastnih poslancev SLS za avtonomijo Ljubljane. PROTI NELOJALNOSTI IN MAHINACIJAM SDS. — PROTEST PROTI NASTOPANJI) DR. KRAMERJA. - UNIČEVALCI AVTONOMIJE SLOVENSKE PRESTOLI CE NA ZATOŽNI KLOPI. Poslanec dr. Anton Brecelj. Gospodje iz opozicije! Vi ste imeli tekom razprave v plenarnih sejah in v odsekih priliko, da ste lahko odobravali način našega postopanja. Mi smo Vam šli na roko v vsaki stvarni m konkretni zadevi, in sicer vedno in radi. Načelniki klubov, in sicer dr. Kramer, inženir Zupančič in jaz, smo se danes dogovorili, da bomo soglasno sprejeli poročilo odseka za javna dela, ki Vam je bilo znano že zjutraj m tudi že včeraj, saj ste sami pri njem sodelovali. V nasprotju s tom dogovorom pa prihajate danes z dodatnimi predlogi. S tem, da smo odklonili Vaše dodatne predloge, nismo rekli, da predlogi meritorno niso upravičeni. Toda te predloge ste stavili proti dogovoru, ki smo ga sklenili radi tega, da si olajšamo in skrajšamo delo in da se tudi prepreči prazno govorjenje. Če bi bil v predlogih kak lapsus — kar se lahko vedno pripeti —, bi se bilo to lahko popravilo še naknadno. Toda takega lapsusa ni bilo. Toda če začenjate s tehnično obstrukcijo — in to so bili Vaši prodlogi — potem moramo Vaše predloge odklanjati. Poklicati Vam moram v spomin, da smo mi odsekovo poročilo, kakor je bilo predloženo, skupaj sestavili in ga predložili kot rezultat dogovora z Vami. Vi pa hočete sedaj, da se stvari, ki so v bistvu popolnoma iste, povedo po Vaše, tla se mi prilagodimo Vašim kapricam. Tega pa no bomo storili. (Poslanec fvan Mazovee: »Da klonimo pod težo Vaših argumentov! Tako bo pisalo »Jutro«! To je Vaša stalna fraza k Velik nemir. Predsednik zvoni.) Isto se je zgodilo včeraj. Vsi predlogi odseka za prošnjo in pritožbe so bili sprojeti v odseku soglasno. Prišel pa je dr. Kramer s svojim znanim predlogom glede občinskega zastopstva v Ljubljani. Jaz odločno protestiram proti včerajšnjim izvajanjom gospoda (lr. Kramerja in proti poročilu, ki jo danes izšlo v njegovem »Jutru« glcrto tega, da smo klerikalci proti temu, da so izvrše volitve v občinski zastop. Glede včerajšnjega nastopa in glede današnjega poročila v »Jutru« moram nasloviti na g. dr. Kramerja tc-lo beseilc: Če danes v hiši, kjer zborujemo, ni županu, ni- smo tega krivi mi, ampak Vil (Živahno plos kanje na desnici.) Tisti, ki jo zadnjega izvolje nega ljudskega župana odstranil s tega mesta kamor ga je bila postavila volja naroda, st bili Vi! (Ploskanje na desnici. Klici: »Sra motal«) Vi ste postavili za geronte tri izme najbolj prononsiranih pristašev, ki so vladal občino po svoji mili volji. Gospod! Tista vlada, ki je bila Vam sim patična, je takrat, ko je bil Vaš zaupnik velik župan v Ljubljani, nastavila na magistrati komisarja. Jaz temu gospodu ne bom preiske val obisti in jeter v političnem oziru, h kater stranici spada, ker me to stvarno nič ne zani ma. Simpatično mi je pa, da je dobil ta urad nik, ki ni naš somišljenik — saj meni ni znam da bi bil — sosvet, ki Vam je trn v peti. Ti sosvet je sestavljen iz zastopnikov vseh strani (Poslanec Ivan Tavčar: »Ni res!«) Narodu socialisti res niso zastopani v tem sosvetu ker jih ni več. Mi res nismo hoteli, da bi si izvršilo novo občinske volitve po Zerjavoven volivnem rodu. Hočemo, tla se volitve vrsiji svobodno. Mi smo tudi zahtevali, naj oblastni odbo ukrene vse potrebno, da se izvrše volitve Kdaj se bodo te volitve izvršile, to ni odvisni od nas; mi želimo, da se izvrše čimpreje. V prihajate s predlogom, naj pozovemo tu na vročega gospoda velikega župana, naj te stvar izvrši, gospoda velikega župana, ki netabem nima to stvari v roki. Zakaj pa niste storil toga tekom treh let, ko ste imeli v Ljubljan velikega župana Vaše stranke?! (Živahni ploskanje na desnici. Velik nemir in med klici.) Zločinov nad demokracijo in politični svobodo našega naroda ne boste gospodje SD! nikoli zabrisali s takimi fintami. (Ploskanji na desnici. Mi bomo lahko stopili pred naš narod ; vedrim licem, ker smo bili vedno za tlonio kraeijo in svobodo in smo za demokracijo ii svobodo tndi v Ljubljani, kjer ste jo Vi ubili! Podpirajte naše dijake! Povleciie trikot- svilo v pravo obliko - ne likajte! Centrumovo glasilo o jugoslovanski zunanji politiki. »KOlnische Volkszeitung< z dne 29. t. m. prinaša obširen članek o položaju v Jugoslaviji, v katerem piše o jugoslovanski zunanji politiki sledeče: Neposredno po setavi nove vlade so se v glavnih mestih sosednjih dežela pojavile običajne vesti o izpremembi jugoslovanskega zunanje političnega pravca. Te vesti so jugoslovanska poslaništva takoj demontirala, kar pa niti ne bi bilo treba. Ali ima Jugoslavija v sedanjem trenutku sploh potrebno svobodo, da svoj pravec določa? Odkar je Italija s tiranskim paktom tako očitno pokazala svoj interes na Balkanu, je Jugoslavija potisnjena v defenzivo. Ni ji mogoče misliti na kakšno politično protiakcijo in mora biti zadovoljna, ako se ji posreči ustaviti od vseh strani grozečo obkolitev. Na kateri način se bo to poskušalo, kaže imenovanje dr. Marinkoviča za zunanjega ministra. Vodilna misel v yseh zunanjepolitičnih izjavah tega državnika je, da spada odločanje o usodi Balkana izključno v roke balkanskih narodov. Njegov ideal je, da se vzhodni polotok Evrope iz bojnega polja riva-litete velesil dvigne v polje moči in lastnih interesov balkanskih narodov. Treba je torej računati predvsem s tem, da se bo srbsko-bolgarsko razmerje hitro zboljšalo, da bo zmagala misel zveze s tem sosedom, kar bi se moralo smatrati kot prvi korak do obnove balkanske zveze. Dalje utegne Marinkovič vse storiti, da se vzpostavi sporazum z Grčijo in da se čim prijaznejše urede odnošaji z Ogrsko. Predvsem je na tem, da se obkolitev Jugoslavije, ki jo je brez dvoma uvedla Italija, vsaj toliko zrahlja ali nevtralizira, da polagoma nastane prostor za lastno balkansko politiko. To je politika na dolgi rok, zato je gotovo, da se bo nasproti Italiji skrajno previdno postopalo. Odpor proti italijanskemu vplivu mora ob sebi znova postati aktualen, ako se posreči, da postane politična samozavest balkanskih narodov resničen faktor v balkanski politiki. Trenutno je treba zato vse storiti, da se vsak konflikt prepreči. Jugoslavija zato tako dolgo ne bo resno stopila na plan, dokler se bojni pogoji ne bodo izboljšali. Razen balkanske zveze utegne Marinkovič zasledovati še dve veliki nalogi: bližnjo v Evropi, daljnejšo v smeri proti Rusiji. Potrebno bo, da se po Pašiču do popolnosti izgrajeni tradicijonalni odnošaji med Belgra-dom in,Parizom nanovo poglobe in izkoristijo v finančno političnem oziru. Tesnejše razmerje z Nemčijo, ki mu pravkar dr. Korošec s svojim potovanjem v Nemčijo tako srečno utira pot, temu nikakor ne nasprotuje, ako se pričakuje nadalnje napredovanje nem-ško-francoskega sporazuma. Velika karta za Belgrad ostane slej ko prej zaščita in pomoč Rusije. V trenutku, ko bo tamkaj sledila boljševizmu druga vlada, ki bo namesto svetovne revolucije postavila panslavistične interese, postane Jugoslavija ob sebi zopet oporišče in obmostje največje evropske velesile. Potem bo imela tudi pravega nasprotnika v igri proti Italiji na svoji strani in proti vsem je prijateljske stike z možmi najrazličnejših nazo-niso predvidele in se glede balkanske politike niso sporazumele z Jugoslavijo. V Ângorî se pripravlja balkanski Locarno? Belgrad, 30. aprila. Današnja »Politika« objavlja iz Carigrada sledeče poročilo: Prizadevanja turškega zunanjega ministra Ruždl bejia, da se ustvari balkanski Locarno in mor- Likovič Joža: Majniški dan! Po senožetih se bleste sol-zice Device Marije, za ogradami se skriva rdeč razčehljan petelinčkov grebenček, ki že vso pomlad pleza preko spolzke skale k divji malini. Med svetlo bukovino ždi bedasto zro-ča uharica in buli v gozdni pomrak, mavrično prosojen od solnčnih žarkov. Ob peskovitih drčah se sladkajo pastirci s prvimi šentjan-žcvimi koreninicami, malce še vodenimi, z les-nikastim okusom. Nad barjem pa visi oblak, okrogel in poveznjen čez nebo kot zlat vrč, iz katerega rosi na polje in logove božji blagoslov ... Za majniški dan nas je peljal profesor narodnega gospodarstva v Trbovlje, da si ogledamo strojne naprave in črna rudarska polja. Trbovlje! Dolina brez cvetja in zelenih bregov, polna mrzlih cemcntnih zidin in vlažnih hiš. Pobočja hribov so strahotno razrita, zakajene dupline in črni rovi zevajo vsepovsod, gozdovi in koženine se krčijo, pod njimi se lomijo spodkopane stene premogovih skladov, osrčje gor je načeto, vsa dolina, vsak gorski žleb je zevajoče žrelo, ki bruha črno zlato... Komaj smo se oddaljili od obsavske postaje, že smo srečali trumo delavk, žen in sušičnih deklet; rniena krila, modrikasti predpasniki, rmenkaste rute, bolnormeni obrazi, modrikaste ustnice, v rmenkastih culah pa grenak, rmen ovsenjak! Nekaj sključenih težakov ie krampalo zdrto cesto, v koritasti LUX je za pranje trikot-sviie ln vseh finih tkanin naj-prlpravnejše sredstvo. Melikofisteča Luxova pena Vaši svili ue škoduje, kakor jI no škoduje Cista voda. Treba Vain jc svilo samo nekolikokrat Izplahnltl v Luxovl peni, katera svilo ocisii tako temeljilo, da je vsako svili Skoto krpo lnko je že skoro suh, povleclte predmet v pravo obliko In sa no likajte. M 'O med drugim: Javno mnenje v Nemčiji stoji brez dvoma na strani legitimnih zahtev narodne Kitajske. Razume pa tudi stališče tujih trgovcev. Stališče Nemčije je popolnoma nevtralno, tako napram vojskujočim se strankam, kakor tudi napram velesilam, ki so interesi-rane na kitajskih problemih. V interesu vseh na Kitajskem interesiranih narodov je, da se spori pravično poravnajo. Orjaške poplave ob Mississipiju. v New-Orleans, 30. aprila (Izv.) 24 km južno od New Orleansa ležeči nasip so razstrelili na dolžini 2000 čevljev. Porabili so zato 3 naboje dinamita po 1500 kg. Ker se je voda s silno naglico razlivala v okolico se je vodna gladina s tem znižala za 3 čevlje. Mesto New Orléans je tako obvarovano pred poplavo. v Memphis, 30. aprila. (Izv.) Ob Arkan-sas je voda zopet razrušila nasip, na katerem so bili ravno zaposleni z utrjevanjem. Ljudje so bili še pravočasno opozorjeni na pretečo nevarnost, ker so jih obvestili potoni zrakoplovov in so kraje, kamor je kmalu zatem udrla voda, izpraznili. Srbciirvafsko- siov€nshi slovar. Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Liubljani. V razkošno opremljenih prostorih nas je sprejel gospod svetnik, tako ga je nazival v nekem svetem strahu sobni sluga, bedasto se kretajoč okoli njega kakor opica okoli ropo-tuljaste igračke. Gospod svetnik je imel po-lizane lase, odišavljene z dišečo maščobo; tolšča je vzbuhnila lica, da so previsevala čez štrlečo čeljustno kost in se spajala z zavaljenim vratom. Bil je kar zapreden v težke zlate verižice in starinske prstane. Pogled mu je bil brezbrižen, a v vodeno sivih očeh je spalo nekaj zahrbtnega, kar mu je dajalo peklensko porogljiv posmešek. Razkazoval nam je različne načrte, slikarije in narise rudniških naprav. »Vidite ta narisek, to je rov pod ..Skrbno se je sklonil nad mapo, globoko zasopel, gube ob tolstih očesnih obronkih so se mu razbrale; nakremžil je čelo v resnoben izraz in pokazal skozi okno: »Tam notri, za onim bregom je ta rov; zadnjič ga je posulo, pokopalo nekaj rudarjev in uničilo docela nov stroj.« Gospod svetnik se nam jc potožil nadalje: »Vsak dan pogubimo kakšno dragoceno pripravo, vedno se nam pokvari nebroj nepogrešljivega orodja ...« Na rudarje, ki poginejo tam spodaj v temi, se sploh ni več povrnil v svojem hladnem računanju o izgubah in škodi. Kaj življenje, čc se pa zlato inameče bliska! Ko smo sc poslovili od njega, nas je visoki gospod zagotavljal s vso vljudnostjo, da ga je razveselil naš obisk. Zadovoljno si je mol vrh stopnic tolste, vodeno napihnjene roke, briljanti na prstanih so sc pobliskovali zelenkasto in rdeče, zlovešč in neusmiljen je bil odsvil teh mrzlih kamnov. Slavnostni sprejem nemških avtomobilistov v Sloveniji. Včeraj so prevozili člani nemške avtomobilske ekskurzije slovensko ozemlje. Udeleženci te ekskurzije so imeli priliko, prepričati se, kako visoko ceni naše ljudstvo pomen avtomobilizma in kako navdušeno zna sprejemati tuje goste. Povsod, od Planine, preko Ljubljane pa do Bleda jih je naše ljudstvo tako prisrčno pozdravljalo, tako navdušeno sprejemalo, da so bili gostje očarani, zlasti pa nad tem, ker je bil ta sprejem res spontan in popolnoma neprisiljen. Kljub temu, da so v Italiji, po Izjavah udeležencev ekskurzije samih, strašili nemške avtomobiliste pred našimi »balkanskimi razmeram U, so se Nemci že takoj po prehodu preko mejo pri Planini prepričali, da prihajajo'v visoko kulturne kraje, naseljene z narodom, ki ljubi in spoštuje goste. Pot avtomobilske ekskurzije. Ekskurzijo nemških avtomobilistov je organiziral »Deutscher Automobilklub«, ki šteje nad 60 tisoč članov avtomobilistov. Ekskurzije so je udeležilo 124 avtomobilov ter 18 motornih koles. Skupno se je udeležilo ekskurzije 450 oseb. Ekskurzije se je udeležilo tudi osem časopisnih dopisnikov, članov raznih nemških in ameriških poročevalnih agencij, časnikarji so imeli lasten auto. Ekskurzija je odšla dne 22. aprila izpod ogromnega spomenika Bavarije v Munchnu ter v enem dnevu prevozila razdaljo Miinchen—Bozen. Prihodnja tura je obsegala pot od Bozena do Benetk, ki so jo tudi prevozili v enem dnevu. Od tu se je nadaljevala pol do Trsta (en dan) in od tu pa do Opatije. Vtisi avtomobilskih potnikov iz potovanja po italijanskem ozemlju so nad vse krasni. Prebivalstvo jih je povsod prisrčno sprejemalo. V Opatiji jih je naravnost zasulo s cvetjem. Tudi italijanske oblasti so šle avtomobilistom kolikor toliko na roko, le na obmejnih postajah, kakor na Brennerju in v Planini so jih kot so so nemški novinarji izrazili napram našemu poročevalcu — »malo preveč na-tačno pregledovali«. (Kot čujemo, so jih samo na Brennerju zadrževali skoro dva dni.) Sprejem v Planini. Prav prisrčen je bil sprejem nemških avtom», bilistov, ko so prestopili našo mejo. Do meje so jim prišli nasproti člani ljubljanskega avtomobilskega kluba, ki so jih pozdravili ob prestopu na naša tla. Obmejno prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo avtomobiliste, zastopnik upravnih oblasti pa jim je izročil naslednji brzojavni pozdrav velikega župana dr. Vodopivca: »V trenotku, ko prestopate meje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Vas kot predstavnik vlade najprisrčnejše pozdravljam ter Vam želim, da re za žal prekratki čas svojega bivanja med nami počutite kar najprijetneje ter da odnesete v svojo lepo in veliko domovino najboljše vstfse. Presrčno dobrodošli!« Predsednik nemškega avtomobilskega kluba dr. K r o t h se je za pozdrave iskreno zahvalil, povdarjajoč globoke simpatije, ki vežejo Nemce do našega naroda. Tudi na nadaljni poti jih je ljudstvo povsod, koder so pasirali našo kraje, tja do Vrhnike navdušeno pozdravljalo, jih obmetavalo s cvetjem in jim mahalo s trobojnicami v pozdrav. Prav krasen, navdušen in prisrčen pa je bil sprejem na Vrhniki. Športno društvo na Vrhniki je aranžiralo nemškim avtomobilistom ob priliki vožnje skozi Vrhniko naravnost diven sprejem. Na inicijativo športnega društva se je zbralo ua cestnem križ-potju mnogoštevilno občinstvo z mladino in s trško godbo. Predsedniku nemškega športnega društva dr. Krothu, ki je počasi vozil skozi slavolok, je izročil g. Jelovšek pozdrave Slovencev, izražajoč željo, da odnesejo nemški športniki iz naših krajev kar najboljše vtise. Na vratih pa se je bedasto režal in uslužno klanjal sobni sluga, kot da je hotel reči: »Pa vas je navlekel, nevedne dobrovernežel« Zdel se mi je kot žrec, ki se divi spačenim obrazom zlatih malikov. Porazgubili smo se med nizkimi in zakajenimi delavnicami, iz katerih je grmelo razbijajoče udarjanje želez, piskanje pogonskih pil, hrsteče struženje lesa; vsak čas je pri-bežal na prosto zadihan delavec, prepoten, bledikast in s solznimi, krvavo podplutimi očmi, ki so mu jih opikali vroči opilki. Vstopili smo v hrumečo strojnico. Ko smo se izogibali škripavim, hreščečim osem, ko smo begali okoli ognjenih, votlo razbijajočih nakel in se stresali ob vroč, maščpbno nasičen zrak. Priučeno so se kretale gole delavske lehti med bliskovito brzečimi ploščami; samo malo, pa zdrobi ogromno nakovalo bedno, sajasto pest izmučenega delavca. Lezli smo mimo bobnečih peči, v katerih se je hehctal ogenj in grozil medlim žarnicam, da jih podavi s svojimi bijočimi zublji. Oznojena, prekuhana telesa so sc svetlikala v krvavem soju cvrkajočih žerjavic; privajeno so se vpogibali koščeni hrbti, kakor mrtve lutke na vrvici. Ognili smo se tekočemu železu, ki je raztopljeno sikalo, sc v ognjenih penah premetavalo, zvijalo kot besen gad, se dvigalo in krčilo; včasih jc pljusknilo preko korita, delavci so odskočili, da jim ne bi ognjena snov sesmodila golih Ichti. Telesa teh trpinov so bila razjedena in okrnjena od neštetih črnili, prisadnih ran, ki sta jim jih zadala ogenj in železo. Kri mi je začela šumeti v oglušenih ušesih. Treskajoče zbijanie želez Sprejem ▼ Ljubljani. Vse sprejeme pa je prekoeil sprejem v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo se je pričelo ie ob dveh popoldne zbirati na Tržaški cesti, Bleiweisovi, Aleksandrovi, v Prešernovi ulici in na Miklošičevi eesti, koder so avtomobilisti pasirali Ljubljano. Vse mesto je bilo v trobojnicah. Na oknih so bite raz-vešene male zastavice, vse ceste so imele svečan, slavnosten značaj. Nekako ob 2.15 je prispel prvi nemški avtomobil v Ljubljano. Sledili so mu drugi. Sodeč po izjavah gostov samih, jih je sprejem v Ljubljani nad vse ugodno presenetil. Brez vsakih dolgočasnih oficljelnostl, brez formalitet — goste je pozdravila takorekoč vsa Ljubljana. Številno gruče občinstva so z živahnimi klici sprejemale tujo goste. Občinstvo bi se zbralo že ob dveh, da ni neki ljubljanski dnevnik informiral občinstva, da pridejo gostje šele po tretji uri v Ljubljano. Gostje so se za par minut t Anton Gabron. V petek 29. aprila ob 22. uri je preminul v Leonišču koroški župnik v pokoju, Anton Gabron. Bil je g. Gabron mnrkantna osebnost, nekako skrajno levo krilo koroških narodnjakov. Dolga leta je župnikoval v Skočidolu na Koroškem, kjer si je pridobil veliko zaupanje župljanov, tako da so ga zagovarjali pred vsako oblastjo. Začetkom svetovne vojne je bil v ječi z mnogimi drugimi sobrati-duhovniki — seveda ni vedel zakaj. Po 9vetovni vojni o priliki plebiscita je moral zbežati v Jugoslavijo in je med plebiscitom nabral za Korošce 200.000 Din med Slovenci in Hrvati. Dobil je potem 1. 1920 provizorično hrv. župnijo Sambor, kjer ga je pred nekaj leti zadela kap. Zadnji čas je bival pri sestrah v Mali Loki. Župnik Gabron je izmed onih idealno narodnih mož-korenjakov, ki so nosil težo prvih političnih bojev z Nemci. Imel je prijateljske stike z možni najrazličnejših nazorov in bil priljubljen radi svoje širokogrudnosti Pri tem je bil dober in veren duhovnik; posebno rad je vodil svoje farane v procesiji na sv. Višarje ali Brezje. Svoj narod, Slovane sploh, je ljubil strastno in sanjal vedno o njihovi slavni bodočnosti. V lotih svoje bolezni je bil v veliki bedi. Avstrija mu ni hotela priznati pokojnine, v Jugoslaviji je bil dolgo časa brez nje in končno je dobil nekaj stotakov na mesec, tako da je moral na stare dni, čeprav ohromel, pisariti in beračiti za podpore. Nekdanji stebri koroških Slovencev zgi-njajo, drug za drugim. Gregor Einspieler, Gabron itd., umirajo kot begunci in nas opominjajo, da nas veže krščanska ljubezen do bližnjega, da ne pozabimo koroških bratov. Važna obrtna zadeva. Društvo za varstvo vajencev, mladeniško društvo, društvo rokodelskih pomočnikov in društvo rokodelskih mojstrov, ki imajo vsa svoj sedež v Rokodelskem domu v Ljubljani Ramenskega ulica 12, smatrajo v smislu svojih društvenih pravil kot eno izmed najvažnejših svojih nalog, skrbeti za pridobivanje dobrih učnih mest vajencom in vsestransko zadovoljivih službenih mest pomočnikom. To opravilo izvršuje že prav od začetka svoje ustanovitve. V sto in sto slučajih se je posrečilo posredovanje v zadovoljnost delodajalcev in delojemalcev. Ne samo obrtni naraščaj iz Ljubljane in okolice, ampak iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske je dobil potom imenovanih društev primerna učna, oziroma službena mesta. Kolikor bolj pa se dandanes širi brezposelnost, toliko bolj potrebno je posredovanje, da dobe mladeniči, ki imajo veselje za obrtmi stan, učna mesta in dobroizvežbani mladi rokodelci dobe zadovoljivo delo. Zato se obračamo na vsa obrtna podjetja, na mojstre in obrtnike, da nam naznanijo ali bi sedaj ali pozneje rabili ukaželjnih vajencev in dobro kvalifici- prasketajoči pok užganega plina, bobneče žvenketanje popuščajočih verig, ognjena žrela zakurjenih peči, sršeča para, izmozgana telesa! »To je pa pekel, ne pa Trbovlje,« je kriknil tovariš z posinelimi ustnicami Prerili smo se v sosednji predel, k medenim nozdr-vem nezakurjenih kotlov. Plašno smo se ozirali nazaj v bobnečo dvorano; v majavem siju so se vrteli betičasti regulatorji, plesali železni jezički, poredno skakljali števci. Vmes so se upirala ob železne drogove in škripajoče ročaje sajasta telesa, ruvale nabrekle pesti, se bliskala očesa; zadaj pa je tihotapilo nekaj zlokobnega, kot da se skriva med stroji bel, koščen obraz, morda neusmiljena beda, morda grabežljiva smrt. Postali smo na stopničasti planjavi. V daljavi so ležale gore, svetlo zelene in neoskrunjene od sajastega, grenkega ozračja; preko ravnice, polne hreščavega lešča in pepelnih odpadkov, je polzela črna, gosta voda, ki sc je zatekala v obzidan tolmun; oljnato težka, cinkasto se svetleča naplava se je blestela na negibnem površju zbirajoče se vode. Onostran doline so čepele nizke delavske hiše, temne in neprijazne, brez solnca in cvetja. Pod bregom se je kadila visoka topilna peč, poleg nje so samevala skladišča, a nato so se zopet vrstile rumenkaste delavske hišice, pogreznjene do slemena v puščoben molk, tesno spri-jete, kot da se boje, da ne zdrsnejo v kotlasto dolino. Za nami je gorel hrib; potuhnjeni plameni so lizali rob prepada, pečinasto pobočje se je kadilo, večni ogenj, ki živi v premogovih skladih, je pregrizel tisočletne stene. Nekje so ustavili pred hotelom Unlonom, kjer so povžili kosilo, nato pa so nadaljevali pot proti Gorenjski. Vsi so imeli obilo priznavalnih besed za lepote naših krajev, za gostoljubnost in za prijaznost naših ljudi. Izražali so se, da je njihovo potovanje po Sloveniji eden najlepših vtisov, kar so jih dobili na vsej turi. Nadaljna pot. Po kratkem odmoru v hotelu Union so nemški gostje nadaljevali svojo pot do Bleda, kjer so jim slovenski avtomobilisti pripravili prisrčen sprejem. Od tu odpotujejo danes preko Karavank do nemškega letovišča Velden, nato pa do Dunaja in v Budimpešto, kjer se razstanejo in odidejo vsak v svoji smeri domov v Nemčijo. Nemškim gostom želimo, da bi bila ta dva dneva njihovega potovanja pa našem ozemlju polna prijetnih utisov ter jih prosimo, naj poneso glas o lepotah naše zemlje med svoje rojake. Bog vas živi! ranih pomočnikov. Prijave prosimo nasloviti na: Rokodelski dom, Ljubljana, Komenskega ul. 12. Ustmene in osebne prijave pa sprejema zastopnik imenovanih društev v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega id. 12, pritličje levo, vsak delavnik od 6—7 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 do 12. Ob istem času zvedo mladeniči za prosta učna meeta in pomočniki za prosta službena mesta. Vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani. Ponarejanje vina pr! veletrgovini Pezzi. Ze pred dnevi smo poročali o veliki senzaciji v Gradcu, o kateri pa pišejo vsi listi tudi izven meja Avstrije, namreč o ponarejanju vina pri vele-trgovcu Franc Pezziju, kjer se je kor en gross izdelovalo vino. Zanimivo je, kako je prišla oblast na sled tem velikopoteznim goljufijam. Dne 4. maja 1924 je graško policijsko ravnateljstvo naznanilo drž. pravdništvu, da sta Pezzijev kletar, sedaj seobtoženi Kustatscher, in njegov tovariš Jakob Kocheritsch bila iznensdena v hipu, ko sta hotela iztihotapiti iz Pezzijeve kleti 11 vreč sladkorja. Kustatscher je tatvino priznal, izgovarjajo se na slabe gmotne razmere. Pozneje pa 6ta se oba zagovarjala, da sta spravljala domov le prihranjeni sladkor, ki je bil po dogovoru njihov. Ker je bilo zdaj odvisno od g. Pezzija, ki pa je na splošno začudenje izjavil, da je to resnica. Oba obtoženca sta bila zato oproščena. Drž. pravdni-štvo pa je bilo opozorjeno, da je Pezzi to napravil, ker ni mogel ne smel izdati svojega komplica '"zaradi tega, ker bi sicer ta izdal njega. Odredila se je natančna preiskava, ki pa ni ničesar pozitivnega dognala. Sum pa je vendar ostal. In od novembra lanskega leta je bil pod strogim tajnim nadzorstvom. Pezzi je to zaslutil, pa je hotel skriti svoje poslovne knjige, pri čemer pa so ga zalotili in aretirali. Ker je "bila ta velika vinska trgovina znana tudi po Slov. štajerskem, kjer jo kupovala nekaj naših vin, da je imela tudi jljutomcrčanai v zalogi, je ta proces vzbudil splošno pozornost. 0 izidu bomo še poročali. Sova mu je izpraskala ce. Med priprostim ljudstvom je splošno znano, kako matere svarijo deco, naj ponoči ne oponaša sovinih vikov, ker ta nočna ptica se požene v človeka in mu izpraska oči. Ta ljudska govorica se je dobesedno uresniičila te dni v okolici Ormoža. V četrtek je bil sprejet v mariborsko splošno bolnico na okulistični oddelek 1-1 leten krepek fant iz okolice Ormoža. Manjka mu levo oko in se pozna na okolici izteklega očesa, da mu je roparska ptica zasdila krempelj v oko. Po zdravniškem pregledu I je faut pripovedoval, da sta stala s svojim bratom prepevali otroci; šibki glasovi so se dušili v ropotu strojnih tovarn. Inženirji so nas odvedli v oddelek, kjer so opravljale žene in dekleta lažje strojno delo. Tudi tu je pritajeno bobnelo, le da ni bilo čutiti onega razbijajočega udarjanja strojev. Kolesje je enakomerno zezljalo, včasih je škrt-nila zarjavela os, oplazil po zraku jermen, ki se je snel z oboda gonilnega zamašnjaka; nàto se je dvignilo drobno telo, bela roka je segla med železne ročaje in popravila izpalo vre-teno. Pa je zopet brnelo naprej, tenko in pi-skajoče, da je šlo skozi mozeg. Vse delavke so bile zaverovane v delo, enakomernost in ubijajoča istovrstnost dela jih je privezala na stroj. Le tu in tam se je kako oko ozrlo za nami, telo se je uporno zravnalo, prsa so se burno dvignila; bogve kaj se je oglasilo v njih, morda odpor proti vsemu, morda še proti nam, ki smo radovedno postajali ob deklicah ter sc zgledovali nad njihovo ročnostjo. Stroji pa so vztrajno brneli naprej, grozno enakomerno in preračunjeno kot da gre samo za kaplje krvi, ki jo črpajo iz teh teles ... Zaostal sem pri nekem stroju, Stregla mu je deklica pšenično zlatih las, ki so se ji vili po hrbtu v težkih kitah. V naškrcbljancm kozarcu sparjene vode jc venela rdeča vrtnica; sesušeni venčni lističi so odpadali, se raztro-šali po podstavku, nezrelo zelenkasto popje je črnelo, zrmenela stcbelca so se uvila. Deklica se je plašno ozrla vame; skomignila je 7. rameni, kot da ji ni ljubo moje por,tavanje ... »Odkod pa ste prišli,« me jc kljubovalno vprašala. »Iz mesta smo! Rekli so nam, da si bomo zadnjo sredo zvečer v gorici pred hramom. Bilo je že proti mraku in gledala sta izpred hrama na precej oddaljeno bukev, na kateri je krmila sova mladiče. Nista stala pod drévesom, ampak precej proč. Kar naenkrat je mogočno zašumelo nad obema in sovini kremplji so se zasadili v ltevo oko omenjenega fanta. Napadeni je zakričal iz polnega grla in ko je roparica opravila svoje delo, se je zakadila v brata, katerega je močno razpraskala po glavi in obrazu in je odletela nazaj proti bukvi, na kateri ima mladiče. Na očesnem oddelku bodo fantu še izrezali od krempljev ranjeno notranjo koet in bo ostal celo življenje živa priča, da se sova res loti človeka. Treba še tudi poudariti, da omenjena fanta sove nista dražila s kakim vikanjem, ampak sta jo opazovala čisto mirno in tiho. Sklepi ljubljanskega gerent-skega sosveta. Dne 28. aprila je bila seja gerentskega sosveta ljubljanske me3tne občine, na kateri se je razpravljalo o tlakovalnem programu. Resljova cesta se bo tlakovala iz fonda kal-drmine, kakor hitro pride odobritev od vlade iz Belgrada. Vez mestnega magistrata s Poljansko costo je nujno potrebna, vendar je to meetni gradbeni urad radi tehničnih težkoč izpustil iz programa. Kljub temu je sosvet mnenja, da bi ^e cesta vemdar asfaltirala in to na ta način, da bi se ob tračnicah pustil ca. 40 cm širok pas obstoječ iz velikih kock. — Pred Semeniščem naj bi se tlakoval oni del prostora, ki leži med semeniškim poslopjem in Vodnikovim trgom in sicer mesto sedanjih krogel r porfirnimi ploščami aH bazalto-idom, — Tlakovala se bo e kockami Slomškova in Pražakova ulica od Resljeve do Dunajske ceste. Knafljeva, Gledališka in Beethovnova ulica se tlakujejo z asfaltom. Ravnikarjcva ulica bi morala biti že davno urejena, pa je bil zanjo stavljen kredit vedno v izrednem proračunu. Za ureditev te ulice se takoj otvori poseben kredit v znesku 40 tisoč dinarjev. Vidovdanska cesta proti Sv. Petra cesti do Komenskega ulice je potrebna tlakovanja. Tlakovalo se Ђо iz kaldrmine. Nujno je potrebno, da se napravi spoj med Komenskega, Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico, ki se bodo tlakovale z drobnimi kockami. Ti deli cest so tlakovanja potrebni, ker so iz njih zanaša blato na asfaltirane ceste. Stroliška ulica jo urejena in kanalizirana do Otroške bolnice. Izvrši se kanalizacija tudi v podaljšku te ceste do Ljubljanice ter se tozadevne postavke stavijo v letošnji proračun. Od Vidovdanske ceste do Škofje ulice se popravi tlak na Sv. Petra cesti in sicer s porfirnimi ploščami ali bazaltoidom. Najprej se izvrši poprava južnega hodnika. Kongresni trg se bo tlakoval s kockami po načrtu, ki ga je sestavil univ. prof. dr. Plečnik. Spomenik Sv. Trojice, ki stoji sedaj pred kavarno Evropo se prenese in postavi pred Nunsko cerkev. Ureditev Kongresnega trga sama ni v nikaki zvezi z ureditvijo Zvezde, ld tvori projekt zase. Celotno tlakovanje Kongresnega trga s prenosom spomenika bo stalo 7G4.000 Din. Vegova ulica do Emonske cesto bi se primerno znižala. Z odstranitvijo spomenika izpred kavarne Evrope se pridobi lep prostor, na katerem se bo napravilo lepo moderno stranišče. Tlakovanje Kongresnega trga se prične istočasno kakor ureditev Škofje ulice. Glede odstopa sveta za regulacijo Škofje ulice se je z župnikom Petričem dosege! sporazum. Odstop sveta se izvrši pod pogojem, da mestna občina napravi ob celi dolžini Škofje ulice in ob strani proti Šent-peterski vojašnici zidano ograjo, ki bo enaka oni v Streliški ulici ob Alojzi jeviškem vrtu. Ograja ob Župnijski ulici pa bo iz žičnate mreže na hrastovih stebrih. Župnijska ulica se zapre z vrati, od katerih dobi ključ župnišče in vojašnica. Celotna ograja bo stala 120.000 Din. Ob vogalu Sv. Petra ceste in Škofje ulice se zid lepo zaokroži. Vrazov trg do Ljubljanice postane popolna last mestne občine. Podpore. »Pen-klubii« slovenskih pisateljev in kulturnih delavcev se votira 5000 Din, da more dostojno zastopati slovensko kulturo pred zunanjim svetom. — Vsled dopisa ministrstva trgovine in industrije se določi znesek 5000 Din za podpiranje obrtnega in trgovskega naraščaja, ki bi hotel nadaljevati izobrazbo v inozemstvu. — Ani Torelli, vdovi po Mihaelu, bivšemu uslužbencu mestne občine, se dovoli mesečna miloščina 300 Din in za vsakega otroka 150 Din, dokler se otroci ne izšolajo ter ne nastopijo službe, odnosno do njih polnoletnosti. Stalnos mestnih delavcev. Vsi mestni delavci, ki so več kakor eno leto nepretrgano v mestni službi, se po obstoječem delavskem redu s 1. majem stalno nastavijo. ogledali rudnik, stroje, delavske naselbine ., .« Stroji so ljubosumno brneli in dvigali vrtince dušečega prahu. »Kako vam pa je ime,« sem v zadregi povpraševal. »Milči, gospod,« je sladkobno zategnila ustnici. Mnogokaj sva še govorila. Tedaj se je pa naenkrat znašel poleg mene nekakšen nadzornik, smrdeč po žganju, s prepito modrim obrazom in lišajem na licih. Sovražno je ošinil Milči, jezno namršil rdečkaste obrvi in ji nažugal: »Čakaj mala! Ne delaš, a, se zgovarjaš? Bomo pa v soboto malo odtrgali od plačila. ..« Ročno se je okrenil in se mi vljudno priklonil ter opozoril, da ni dovoljeno se razgovarjati z delavkami. Raztegnil je debela usta in obžalujoče zanosljal: »Vsaj veste, mladi gospod, predpisi...« Spremil me je do izhoda, zasledujoč z jokavimi očmi moje korake in kretnje, da ja ne bi s prijaznim pozdravom porušil predpisov in reda med delavkami. Pri vratih sem se še enkrat ozrl. Med vrvečimi kolesi in valarji sem opazil Milči, drobno in belo; obupno in proseče je gledala za menoj, kakor uboga jetnica, za katero so se zaprla tista težka vrata med rmenim ozidjem. Glava ji je pala nazaj, kiti sta obviseli, pogled onemel. Blcdični ustnici sta sc ji bolestno odprli, beli roki sta obležali kot prikovani na železnem podstavku brnečega stroja... Tovariše sem medtem izgubil. Odpravil sem se mimo delavskih hišic na hrib, Zdaleč sem čul hrumeči peket in razbijanje strojev, Kot iz osrčja zemlje pa se je plazilo nevoljno mrmranje: lam zdolaj nekje so tavali moji tovariSi, se plazili po dušljivih rovih, polnih groze in goste teme. Trepetali so pred droetker- IEVIM bacmnom Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brez' plačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor. Trnovski posestniki so prosili, da ae uvoznina na njihove poljske pridelke opusti. Vsem posestnikom, ki imajo svoja zemljišča izven trošarinsko črte, se bodo pridelki ocenili ter se bodo oprostili uvoznine nanje. Vendar se bo to vršilo pod strogo kontrola Uvcdlm osemurnega delavnika doliodarstvcnih uslužbencev. Z ozirom na vlogo dohodarstvenih uslužbencev je ravnateljstvo dohodarstvenega urada sestavilo poročilo ter podalo približen proračun, za ko-liko bi se s tem obremenila mestna blagajna. Zadeva zahteva temeljitega posvetovanja in informacij, radi česar se bo o njej razpravljajo v eni prihodnjih sej. Prošnja Invalidskega združenja v Ljubljani za podporo se odloži do prihodnje seje. Odredi se očiščenje vojaških grobov in okrasitev s trajno cvetočimi cvetkami pravočasno po mestnem vrtnarju. Obenem pa bo mestna občina sklicala anketo, da se ta zadeva končno veljavno uredi. Stavbno gibanje v Ljubljani. Kljub ne ravno posebno slabemu vremen« in pričakovanju da bo z novembrom t. 1. zletelo mnogo najemnikov iz hiš ter bodo brez nadaljnjega postavljeni na cesto, se ljudje še vedno niso popri jeli zidanja stanovanjskih hiš, kakor jo jjilo priča kovati. Stanovanjska zaščita in dodeljevanje sta novanj od strani stanovanjskega sodišča f;iktičn( skoro popolnoma preneha s prvim majem. Tsac tisoč prošenj je vloženih pri mestni občini za na kazilo stanovanja. Mestni magistrat pa bo moge oddati v jeseni komaj 82 stanovanj v novi hiši ni Ahacljevi cesti. Kam bo šlo ostalih 900 družin po leg onih, ki bodo še vržene na cesto, s tem si Ljub ljančani posebno ne belijo glave. Stanovanjski akcija, katero je pričel vladni komisar mestne ob čine, doslej še ni dobila prave konkretno obliki in vse kaže, da ne bo uspela v oni meri, koliko: je bilo upati. Zdi se, da denarni zavodi niso zi stanovanjsko bedo pokazali onega razumevanj.-; kakor bi bilo potrebno. Za akcijo zidanja stanovanjskih hiš v Ljub Ijani igra pri državnih nameščencih pomembni vlogo 12 mil. fond pri ministrstvu za soc. politiko Za posojilo iz tega fonda je bilo iz Ljubljane vlo ženih mnogo prošenj. Tozadevno postopanje pa w vleče precej na dolgo ter je vprašanje, ali bod< vsem prosilcem prošnje za letošnjo stavbno sezoni pravočasno rešene. V naslednjem navajamo vse one, ki se resni bavijo z mislijo, da si postavijo letos lastni ognjišče: Josip Stnpic.a, posestnik v Slomškovi ulici 6, prične z zidanjem enonadstropnega prizidka za stanovanje, garažo in skladišče. — Alojzij Stolfa, lastnik vile ^Donava« v PodmilSčakovi ulici 281, napravi enonadstropen prizidek v svrho razširjenja stanovanja. — Policijsko ravnateljstvo adapte sedanji hlev in romizo v Cekinovem gradu za sta- žrelom nenasitne smrti, ki ga je odprl človek pijan in omamljen bleščave črnega zlata. Za večera sem se vračal s hriba. Škrlatna zarja jc krvavela nad modrikastimi obsavskimi gorami. Krvavi kanci jarke večerne luči so polzeli preko skalovitih obronkov in metali rdeče sence na delavske naselbine. Nad pečinasto rebrijo je cvetela jablana, bela in nežna kot kresni cvet. Spodaj pa je šc vedno hudomušno brnelo; včasih je visoko zapelo, pa sc je zopet spustilo v lagodno, enakomerno brnenje; strojni svedri so navrtavali in odpirali sveže žile premogovnih skladov . .. Zbogom Trbovlje, dolina črnih jamskih polj in zevajočih brezden, kraj ponižanja in sovraštva. Pozdravljena deklica s pšenično svetlimi lasmi, pozdravljena Milči, če še niso strle tvojih belih rok lopataste dlani neusmiljenih strojev. Nocoj, v majskem večeru so zore rmene in tihe, polne ljubezni in utehe Tebi in meni se smeje zlata pomlad. * Dobre losfnosli fpmЋткр finega Čistila za ICVIJI» so te-le: čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno. Kn le lastnosti intf iîiuîMï pÂMâ le pri upontiM prve doze se bodete o tem orepricoif. Kaj se godi đoma VELIKA IZBIRA raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri IGN.ZARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah. M>vanjo poslevodečega okoliškega nadzornika. — Franc Sedovnik, poduradnik drž. žel., zgradi visokopritlično enodružinsko hišo v Spod. Šiški na pare. št. 328-17 na bivšem Luckinanovem zemljišču. — Ivan Mrak, strojevodja drž. žel., Poljska cesta 21, zgradi visokopritlično enodružinsko liišo na parceli 73-11 v bližini Korytkove ulice. — Kranjska hranilnica napravi enonadstropen prizidek ii zgradbi drž. otroškega doma v Streliški ulici 14. V pritličju bo pralnica in sušilnica, v prvem nadstropju pa spalnica za otroke in kopalnica. — Tine Kos akad. kipar, namerava zidati na parceli 59-11 k. o. Kapucinsko predmestje pod Dunajsko cesto za Strojnimi tovarnami in livarnami visokopritlično enodružinsko vilo z ateljejem. — Franc Srehot, žel. uradnik na Glincah, zgradi enodružinsko visokopritlično hišo na parc. 4G6-22 ob Dunajski cesti pri km 2. — Na sosednjem stavbišču poleg njega postavi enodružinsko enonadstropno hišo stavbna zadruga »Stadion«. Od posestnika Fr. Škafa je v ta namen kupila pred kratkim stnvbišče skoro 1300 m». Hiša bo tvorila glavni dobitek loterije za dovršitev telovadnega in športnega Stadiona nasproti športnega kluba Primorje ob Dunajski cesti. Načrte izdeluje slavnoznani arhitekt in univ. prof. dr. Plečnik. Za loterijo vlada že sedaj veliko zanimanje. — V neposredni bližini teh dveh hiš pa sezida Anton Butara, Valjavčeva c. 24, eno-nadstropno hišo z dvemi stanovanji in trgovskim lokalom. — Ivan Borštnik z Dolenjske ceste 12 namerava postavili visokopritlično enodružinsko hišo na pare. 166-7 v Orlovi ulici. — Benedikt Pavlič iz Rožne doline c. XV., št. 20, zgradi na pare. 96-13 ob cesti v Rožno dolino, visokopritlično enodružinsko hišo. — Julija Začek, Knezova ul. 32, postavi na pare. 328-14 bivšega Luckmanovega sveta v Sp. Šiški visokopritlično hišo z dvemi stanovanji. — Karol Turk, Dolenjska c. 28, zgradi na pare. 407-3 ob lanski cesti pritlično enodružinsko hišo. — Matija Boltar, sprevodnik drž. žel., Kette-Murnova c. 11, je kupil pare. 328-15 v Spod. âiâki, kjer sezida visokopritlično enodružinsko hišo. — Inž. Anton Sodnik, Zrinjskega c. 6, postavlja na pare. 407-3 ob lanski cesti pritlično enodružinsko dvostanovanjsko vilo. Pa tudi stavbišče poleg njega bo letos zazidano. — Jakob Pirš, želez, strojevodja, Zibertova ulica 223, bo sezidal visokopritlično enodružinsko hišo na pare. 326-6 k. o. Spod. &iška. — Janez Novak in soproga. Celovška cesta 96, bosta prezidala podstrešje svoje hiše v tri mala stanovanja. Manjša stavbna dela: Svetozar Koaer, posestnik in trgovec na Starem trgu 28, adaptira v svoji hiši na Gallusovem nabrežju št. 27 poslovne prostore ter otvori tam vinoteč v zvezi z delikatesno trgovino. — Franc Rode, posestnik v Hradeckega vasi, postavi na pare. ob svoji hiši žičnato ograjo na betonskem podstavku. — Poštno ravnateljstvo razširja lastno tiskarno ter izvrši v ta namen manjše prezidave v svojem poslopju na Sv. Jakoba trgu. — Ivan Čižman napravlja pri svojem vrtu na Velikem stradonu st. 12 žičnato ograjo z betonskim podstavkom. — Strugarski mojsier Franc Rojina, Wolfova ul. 6, zida na dvorišču Pauschinovega posestva novo strugarsko delavnico. — Alojz Grebene, posestnik in trgovec, Krakovski nasip 4, zgradi v Čolnarski ul. na pare. 260-65 skladišče in hlev. — Janko Predovir, trgovec na Poljanski cesti 73, postavi ob cesti štaketno ograjo med betonskimi stebri, dvoriščni del vrta pa ogradi z masivnim betonskim zidom. — Združene mlekarne, d. d., v Vojaški ul., obzidajo dosedanji del odprte lope ter porabijo prostor za pisarno in skladišče. — F. Drofenik, trgovec, Pred Škofijo 3, izvršuje prezidavo v svoji hiši ter napravi novo stanovanje. — Ivan Figar, pilarski mojster v Vošnjakovi ulici 6, je razširil svoj obrat s pritličnim prizid-. kom. — Anton Kane, sinova, drožifta v Židovski ulici, renovirajo pročelje hiše v Židovski ulici, na Dvornem trgu in ob Ljubljanici. — Franc Sla-mič, mesarski mojster in posestnik na Gosposvet-ski cesti 6, preuredi in razširi hladilnico ter mesnico tako, da bo vse pritlične prostore svoje hiše preuredil samo za izvrevanje svojega obrta. Hišno fasado bo popolnoma preuredil. Shantung, pralna in surova svila v vseh barvah ravnokar došla ! Modna trgovina T. Eger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Dnevne novice ir Občinsko volitve. Na razna vprašanja v zadevi zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji opozarjamo, da je volivni red, ki je danes v veljavi, razglašen v Uradnem listu z dne 1. aprila 1922 pod št. 80. Posebna izdaja tega zakona se trenutno ne dobi. * Zastopniki prosvetnega ministrstva pri maturi na srednjih šolah. Finančni minister je kot namestnik prosvetnega ministra določil za zastopnike pri maturi na srednjih šolah vpokojenega prosvetnega inšpektorja g. Josipa W e s t r a na državni gimnaziji v Kočevju, vpokojenega vseučili-škega profesorja dr. Avgusta M u s i č a na državni gimnaziji v Novem mestu, vseučil. profesorja v Ljubljani dr. Nikola R a d o j -č i č a na državni gimnaziji v Celju, vseuč, profesorja v Ljubljani dr. Fr. Kidriča na mestni ženski gimnaziji v Ljubljani, gimnazijskega ravnatelja Fr. N o v a k a na škofovih zavodih v Št. Vidu, prosvetnega inšpektorja v Ljubljani dr. C e p u d r a na privatni franč. gimnaziji v Kamniku. •k Podeželskim odrom in dramatičnim odsekom priporočamo novo izišlo veseloigro »Lumpacivagabund ali zanikerna trojica. Za slovenske ljudske odre priredil in predelal A. Robida. Cena 18 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ker je igra tako predelana, da jo lahko uprizori tudi manj številni oder, bo vsako društvo z veseljem seglo po knjižici. Postopači Šivanka, Kneftra in Lim v glavnih vlogah pa so porok, da bo dvorana polna in se bo občinstvo izborno zabavalo. -Ar Legitimacije za razne velesejme, razstave itd., kakor tudi vozni listki se dobe pri oficielni potovalni pisarni »Tourist Office« v Ljubljani, Dunajska cesta 1 b. * Umeščeni je bil včeraj, 30. aprila 1927 na župnijo Preska g. Valentin Oblak, doslej župnik v Kropi. •k Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Razpisane so sledeče župnije: Črešnjice pri Novi cerkvi tlo 9. junija; Sv. Jošt na Kozjaku do 10. junija; Sv. Ožbalt ob Dravi do 10. junija 1927. ir Birmovanje r ljubljanski škojiji v letu 1027. Dekanija Semič: 1. Suhor, v petek, 6. maja. 2. Radovica, v soboto, 7. maja. 3. Metlika, v nedeljo, 8. maja. 4. Semič, v torek, 10. maja. 5. Planina, v sredo, 11. maja 6. Podzemelj, v petek, 13. majnika. 7. Črnomelj, v nedeljo, 15. maja. 8. Adlešiči, v pondeljek, 16. maja. 9. Preloka, v torek, 17. majnika. 10. Vinica, v sredo, 18. maja. 11. Dragatuš, v četrtek, 19. maja. 12. Sinji vrh, v petek, 20. majnika. 13. Stari trg ob Kolpi, v nedeljo, 22. majnika. — Dekanija Lilija: 14. Zagorje ob Savi, v četrtek, 26. maja. 15. Dobovec, v petek, 27. majnika. 16. Šmartno, v nedeljo, 29. maja. — Dekanija Ribnica: 17. Ribnica, v nedeljo, 19. junija. 18. Grčarice, v pondeljek, 20. junija. 19. Dolenja vas, v torek, 21. junija. 20. Sodražiea, v četrtek, 23. junija. (Obisk pri Novi ^tifti, v sredo, 22. junija!) 21. Velik.! Poljane, v petok, 24. junija. 22. Dobrepolje, v nedeljo, 26. junija. 23. Struge, v pondeljek, 27. junija. 24. Škocijan, v petek, 1. julija. 25. Rob, v soboto, 2. julija. 26. Velike Lašče, v nedeljo, 3. julija. 27. Sv. Gregor, v torek, 5. julija. 28. Gora, v sredo, 6. julija. 29. Draga, v četrtek, 7. julija. (Obisk v Stari in Novi kot, v petek, 8. julija.) 30. Loški potok, v nedeljo, 10. julija — Dekanija Š mar i je: 31. Šuiarije, v četrtek, S. septembra. 32. Lipoglav, v petek, 9. septembra. 33. Polica, v soboto, 10. septembra. 34. Višnja gora, v nedeljo, 11. septembra. 35. Stična, v pondeljek, 12. septembra. 36. št. Vid, v sredo, 14. septembra. (Obisk v Veiikem Gabru, v torek, 13. septembra.) 37. Zalina, v četrtek, 15. septembra. 38. Kopanj, v soboto, 17. septembra. 39. Št. Jurije, v nedeljo, 18. septembra. 40. Javor, v nedeljo, 12 junija. ir Novo železniško postajališče v Devici Mariji v Polju je po svoji krasni legi in precizno izvršeni zgradbi res v kras občini. Spored današnje otvoritveno slavnosti je sledeči: Ob 14 sprevod od cerkve k postajališču. Ob 14.20 pripelje otvoritveni vlak naše goste iz Ljubljane. Vlak in stroj bosta z venci okrašena. Nato takoj blagoslovitev iu otvoritev. Pri otvoritveni slavnosti svira domača dru- štvena godba in poje združeni zbor pevcev iz naše občine. Po oficielni otvoritvi odhod na veselični prostor tik kolodvora, kjer bo dobro poskrbljeno z okrepčili. Za raznovrstno zabavo iu razvedrilo je tudi poskrbljeno! Vevška tovarna je zgradila na veseličnem prostoru razsvetljavo, ki bo poveličevala ta krasen dan. Zato naj vsak, kdor se hoče pošteno in dobro razvedriti, pribiti obhajat prvi maj v D. M. v Polju! * Okrožni zdravnik v Žalcu g. dr. Adolf Ločniškar oidinrra v hiši g. oblastnega poslanca R. Lorberja, p. d. pri Hausenbich-lerju. -k V Podkraju pri Radečah na Dolenjskem je 22. aprila umrl bivši polir in posestnik Janez Romšak, v visoki starosti 87 let. Pokojni, ki je bil rodom iz Gozda pni Kamniku, je bil čislan poštenjak. N. v m. p.! ir Na Dobrovi, župnija črneče ob Dravogradu je umrl 26. aprila užitkar in posestnik Matevž Kadiš, p. d. Mačič, star 85 let. Bil je stric pokojnega župnika Ivana Kogelnika. Mačič je bil pristna stara koroška, res verska in narodna korenina. To je kazal vse svoje življenje proti nemškutarjem, tako pri mnogih volitvah s svojim delom kot občinski in šolski odbornik. 28. oktobra 1923 je praznoval s svojo ženo Marijo, roj. Kogelnik zlato poroko v romarski cerkvi Sv. Križa nad čmečami. Lep pogreb 28. aprila, ki sta ga vodila dva duhovnika, je pokazal, kako priljubljen je bil preblagi pokojnik pri vseh sosedih. N. p. v m.! -Л- Vas Roviše poti Sv. Goro pri Litiji je zadela nesreča požara, ki je upepelil skoro vso vas. V prid tem pogorelcem priredi pevsko društvo »Lipa« v Litiji 8. maja koncert na Sv. Gori in sicer dopoldan takoj po cerkvenem opravilu. Obračamo se do vseh usmiljenih src v domači župniji svetogorski, kakor tudi do naših planincev, naj se udeleže tega koncerta v največjem številu, da vsaj nekoliko pomagamo tem nesrečnikom. Najmodernejši sivi ševro Din 198a- Vsled nepričakovanih ovir je tom-boSa preložena na nedeljo dne 8. maja t. I. — Segajte pridno po tablicah, da jih ne zmanjka. Vsaka stane samo Din 2'—. Prodajajo jih vsi pismonoše in trafike. — Odbor. ir Organisti, pozor! G. Ferdinand Kristl, organist in glasbeni učitelj v Rumi, je sporočil celjski orglarski šoli, da išče za Indjijo v Slavoniji organista iz Slovenije. Reflektant mora biti dober klavirski igralec. Nastavljen bi bil z začetno plačo Din 1000 in bi imel takoj deset instrukcij za klavir. Če bi se izkazal veščega, dobi tudi mesto tamošnjega organista. G. Kristl pravi dalje v svojem pismu, da bo v tamošnjih krajih v kratkem na razpolago več dobrih mest za organiste in da se naj absolventi slovenskih orglarskih šol za to zanimajo. Za pojasnila se je obrniti na celjsko orglarsko šolo ali pa neposredno na g. Kristla v Rumi. ir Za binkoštne praznike na naše morje! Tako kliče Prosvetna zveza v Ljubljani, ko vabi p. t. občinstvo, da se priglasi za romarski izlet na Trsat in za izlet v Crikvenioo. Odhod iz Ljubljane je v soboto ob 8 zvečer in se vrnemo nazaj na binkoštni ponedeljek dopoldne. Priglase sprejema Prosvetna zweza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. ir Na hotelirsko razstavo v Gradec je odšlo pretekli petek samo iz Slovenije okrog 80 interesentov. ir Gostilničarska razstava v Gradcu. Na mnogostransko željo se je odločila Zveza go-stilničarskih zadrug posetiti gostilničarsko razstavo v Gradcu dne 5. maja, tako da se udeležniki odpeljejo isti dan ob 12 z brzovla- kom iz Ljubljane in dospejo tja okrog 5 popoldne. Udeležniki iz postaj, kjer brzovlak ne pristaja, naj si zbero osebue vlake, tako da bi se vsaj v Zidanem mostu sestali. Vsakdo naj si preskrbi potnj list, legitimacijo pri naši zvezi ali »Putnikin: v Ljubljani, in vizum pri avstrijskem konzulatu, karto dobi pri kolodvorski blagajni v slučaju, da dospe dovoljenje po znižani ceni. kr Gojenci za pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo v Kumborju (Boka Kotorska). 1. oktobra bo sprejetih v 2. razred pomorsko zrakoplovne podčastniške šole do 60 gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh komandah vojnih okrožij, pri vseh komandah in oblasteh mornarice, pri vseh velikih županstvih, okrajnih glavarstvih, v službenih vojnih listih št. 15, 16, 17 in v »Službenih novinah« št. 84. Prošnje kandidatov imajo biti do dne 1. septembra v komandi pomorsko zrakoplovne šole v Kumborju. Pripominja ee, da imajo gojenci posebne doklade in ugodnosti pri napredovanju in da sčasoma lahko postanejo častniki pomorsko-zrakoplovne stroke. * Oddaja lova. 18. maja ob 10 se bo potom javne dražbe oddal v zakup pri okrajnem glavarju v Brežicah lov občine Globoko za dobo treh let. Pripominja se, da v tej občini zajec ni lovska divjačina in ga mora zato zakupnik iztrebiti. Druge dražhene pogoje lahko stranke vpogledajo pri okrajnem glavarstvu v Brežicah. •k V Selcah, Hrvaško Primorje, priporočamo pension hotel Jadran«, čigar lastnik je g. Ivan Pečnik, p. n. občinstvu znan že i? Maribora in Ljubljane. Več v današnjem in-seratu. ir Zoper nadležno znojenje uporabljamo z najboljšim uspehom Sanofortn, ki odstranjuje neprijeten vonj. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. ir Ne pozabite, da je danes veselica gasilnega društva Barje, na Ilovici pri g. Vr-bincul Pohitimo na pomoč našim Marjanom! •k Proti arteriosklerozi zapisujejo zdravniki Radenski zdravilni vrelec, ker vsebuje jod in kremenovo kiselino. Vodo razpliniti in po-žirkoma piti! •k Zoper molje je najboljšo sredstvo Tar-mol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: Chemotechna, Mestni trg 10. kr Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Brata Eberl uasl., Martine, Černe in Komp.. d. z o. z., pleskarska in ličarska delavnica, ki se je preselila v svoje lastne prostore. Več glej oglas! ir ITO — zobna pasta najboljša. ir Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! ir Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »РЕКАТЕТЕ«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. ir Chinoferrin kina vino z železom zi slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri daje slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah •k Bolne ženo dosežejo z rabo naravne >Franz-,Tosef«-grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji kla- Nafbolgšc CcSKe in angleške Magove dobite v veliki izbiri in po najnižjih cenah vedno pri tvrdki Prago Schwah. liuimana. Izredna slovesnost v (Nekaj pojasnil k skupini na str. 39. današnjega »Ilustriranega Slovenca .) Skupina predstavlja udeležence slavnosti, ki smo o njej na kratico že poročali v sredo, dne 20. aprila. Velikonočni ponedeljek je gospa Tsune-ko Skušek po rokah prevzvišenega kneza in škofa ljubljanskega dr. Ant. Bonav. Jegliča prejela sv. krst in si izvolila ime Marija, dalje s svojima otrokoma in malo nečakinjo, sv. birmo, bila je takoj nato poročena z upokojenim mornariškim kape-tanom g. Ivanom Skuškom, sinom znanega davčnega lustratorja g. Iv. Skuška, med poročno sv. mašo pa, ki jo je bral presvetli g. knez in škof sam je s svojima otrokoma Matijem in Eriko prvič prejela sv. obhajilo. — Slovesnost se je začela ob 9 dopoldne pred vrati škofijske kapelice v ljubljanski škofijski palači, kamor so navzoči prišli v lepem sprevodu iz sosednje hiše Pred škofijo št. 3.; tam namreč stanujejo starši g. Skuška, tast in tašča ge. Skuškove. Vsem srcem je postalo toplo, ko je na vprašanja krščevalca škofa z mehkim, iz globokega prepričanja prihajajočim glasom: Kako ti je ime? — Marija. — Marija, kaj želiš od cerkve božje? Vero. — Kaj ti da vera? —Večno življenje. — Veruješ v Boga Očeta...? Verujem. Veruješ v Jezusa Kristusa? — Verujem. — Itd. Ganljiv je bil prizor, ko je krščevavec pokrižal čelo, ušesa, oči, nosnice, usla, in vsem so se od genotja zameglile oči, ko ie pokleknila in začela z nežno toploto v glasu moliti oče naš. Lepo, ko je stopila pred botra — svojega tasta, da jo je pokrižal na čelu... Napeta tihota se je razlila po kapelici, ko se je po škofovi roki razlivala čistilna krstna voda na glavo izvo-ljenke božje:, kakor jo je po obrednih predpisih krščevavec ponovno imenoval. Gospa Marija je doma na Japonskem v mestu Gifu, rojena je bila 1. marca 1893. kot edinka stare, odlične plemiške rodbine, ki ima obširna posestva s ponosno graščino. Eden njenih stricev je častnik v japonski kraljevi gardi, drugi pa eden najslavnejših japonskih zdravnikov; zdravniško vedo je študiral v Evropi. Tudi mlada Tsune-ko, zdaj Marija, je visoko izobražena. Dovršeno govori in piše japonski in kitajski, izmed vseh eviopskih jezikov je znala najprej angleškega, nato se je naučila še nemščine in odkar je v Ljubljani, kar brž še slovenščine, ki jo zelo lepo izgovarja; prvič, ko jo poročevavca nagovorila, skoro verjeti ni mogel, da bi daljna Japonka mogla imeti tako tenek sluh za naš jezik, ko se veliko Evropejk na naš zvok kar ne more navaditi. V Pikinu je študirala zdravilstvo (medicino), pa se je vedno pripravljala na lo, da odide študirat v Evropo. In res je prišla 8. septembra 1920. Dasi je bila vsa trudna od dolgotrajnega, večmesečnega potovanja, je takoj prvo uro šla k svoji tašči, moževi materi pomag.it v kuhinjo in pripravljat večerjo. In dolgo je niso mogli pripraviti, da bi hodila prej spat kot njena tašča. Pač malo mladih eiieh. ki bi bile tako plemenite, uslužne, postrež-Ijive. Na katoliški veri ji je bilo marsikaj všeč, dasi seveda pravzaprav ni vedela, kaj pomeni. Po dalj- šem opazovanju pa jo je začelo srce in božja milost priganjati naj bi se bolje poučila. In gospoda, ki je mlado katoličanko gospo Marijo in njenega sina in hčerko poučeval v katoliških verskih resnicah, je poročevavec ponovno slišal, ko je zatrjeval, da še nikdar ni imel tako zvestih, tako pazljivih, resnice naravnost žejnih in skrajno potrpežljivih učencev, kakor so bili ti trije. Dolgo se je pouk vršil, dan za dnem po eno, dve, tri do štiri ure, pa se nikoli niso utrudili, venomer bi bili še radi poslušali, nikoli jim ni bilo dovolj... Gospa Marija je bila med svetimi obredi oblečena v krasni japonski obleki iz črne svile, vezeni z mogočnimi rastlinskimi ornamenti. Po japonsko se pravi tej obleki kimono. Prepasana je z dolgim, dragocenim pasom, ld na hrbtu tvori mogočno značilno japonsko pentljo. Kroj japonske obleke je neizpremenljiv, pa vendar si znajo Ja-ponke ludi pomagati, da urejajo modo: ta pas se venomer izpreminja, ne v kroju, ampak vsako leto ima drugačno barvo in drugačne vezenine. V obleke za največje slovesnosti ima nova krščenka Marija uvezen družinski grb, ki ga tvorijo kafrovi listi z malim cvctom. V tej obleki ima dostop do samega japonskega mikada (cesarja). Osebe na sliki so sledeče (od leve proti desni): v prednji vrsti: 1, birmanka Vladica Bre-skvar, nečakinja, hči mestnega uradnika Breskvarja in Valerije Skuškove, ki sta bila oba hkrati pokopana 1. 1918.; 2. dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva. birmska botra ge. Marije; 3. g. Marija Skušek, tašča in krstna botra mlade ge. Marije, mati g. Ivana Skuška ml. 4. go. Marija Tsune-ko Skušek, ioi. Kondo-Kavase; 5. knez in škof dr. Jeglič; 6. g. Ivan Skušek, mož ge. Marije; 7. g. Ivan Skušek st. njegov oče, krstni boter ge. Marije; 8. Erika, hč ge. Marije; 9. Silvica, hči g. Oskarja Skuška. — \ srednji vrsti: 1. g. Oskar, sin Skuškovih 2. ga. dr. Rantova; 3. ga. Amalija Wurner, vdovt po vojnem zdravniku, roj. Skušek, sestra g. Skuškt star.; 4. ga. Cilka Platner, roj. Skušek, nečakinja velelrščeva žena; 5. gdčna. Slava Platnerjeva, njem hči; 6. ga. Štef. Jevak, industrijalčeva žena. Erikim birmska botrca; 7. Kanonik dr. Kimovec, ki je vs< tri poučeval; 8. ga. Zofka Skušek roj. Gabrielčič svakinja, žena g. Franca Skuška: 9. gčna. Mirt Platner; 10. gčna. Nada Skušek, hči Oskarjeva. 11. Matija, birmanec sin ge. Marije; 12. ga. Angel« Skušek roj. Accetto, žena g. Oskarja Skuška; 13. g Platner, industrijalec. — V zadnji vrsti; 1. G. Franc Skušek, sin Skuškovih; 2. ga. Nada dr Mayerjeva; 3. g. dr. Mayer, zdravstveni referen' (priča pri poroki); 4. g. dr. Peršin, advokat \ Krškem, Matijev boter; 5. g. Jevak, industrijalec 6. ga. Živičeva roj. Perles; 7. g. Živič, podpolkov nik v p., priča pri poroki; 8. g. Bertold Skušek, sit Skuškovih. Gospe Mariji, katere japonsko ime Tsuno-k< pomeni »vedno:, želimo, da bi vedno uživala srčn< srečo, kakor je je polna zdaj, vedno z enaldn ognjeni Boga ljubila, vedno ostala solnce srcem ki jo poznajo, spoštujejo in ljubijo in enkrat ttži vala plačilo za svojo živo vernost. Čipke SS io. ianeni spanec najcenejše pri ОзгЕ1Јп|1 čipkarski zadrng< Ljubljana. Kongresni tr« sičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Frani-Joeel«-sode tudi potoni njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spet-, trgovinah. ir Ameriške posle, pooblastila ia sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. •k Čudežne zdravilno uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri žavčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, alto se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do :18° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komforL Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. ir »Y« krctalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okrctal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. ir Ako nc pride takoj po kravo dotični mož iz Mengša, katero je kupil 24. aprila tega leta v Spodnjem Berniku 35, pogodba ne velja več. S kupljeno mrvo ni mogoče hraniti tujo kravo, ker je mrva draga. Samo nekaj časa! Rsdi орнзШие trgovine se prodaja 19SC tSlSSgSS odi.maja naprej po izredno globoko zniianih cenah. lïlanuiakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Ljubljana © Za delavsko predstavo »Uničeno življenje«, ki se igra ob priliki proslave 1. mejnika od strani ljubljanskega krščansko-sociali-stičnega delavstva na Viču v Društvenem domu, se bodo vstopnice prodajale jutri od 6. ure zvečer naprej v Društvenem domu. Parter 1. vrsta stane 8 Din, 2. vrsta 7, 3. vrsta 6, 4. vrsta 4; balkon 1. vrsta 8 Din, 2. vrsta 7. Predstava se začne ob pol osmih zvečer. O V korist doma slepih priredi Prosvetna zveza v Ljubljani 8. maja ob 8 zvečer v dvorani hotela Union dobrodelno prireditev pod geslom: Naš oče. Slavnostni govornik na večeru bo dr. p. Hugo Bren. Nato nastopi pevski zbor »Ljubljane«, kateri bo v osmih spevih in sedmih recitacijah s slikami podal S. Sardenkovo delo: Sveti Jožef. Ker se to delo še nikjer ni proizvajalo, ker so vse kompozicije nalašč za ta večer zložene, in ker gre čisti dobiček za naše največje reveže — za elepce, zato opozarjamo javnost na to prireditev. © Slovensko katoliško akademsko starešinstvo priredi danes izlet preko Sv. Katarine v št. Vid. Skupnega zbirališča ni. V Št. Vidu je ob 4 popoldne pri g. Zebalu prijateljski sestanek, na katerem bo poročal tov. predsednik. Vsi tovariši, predvsem tovariši iz Št. Vida in vsa naša akademska društva iskreno vabljena. — V slučaju slabega vremena se izlet preloži. © Kulturno politični klub SKAS ima v ponedeljek 2. maja ob 6 popoldne v društvenih prostorih svoj redni sestanek. Na sporedu je nadaljevanje o temi: Naše narodne manjšine. Vse gospode, ki so se dosedaj udeleževali naših sestankov, vljudno prosimo, da se tega sestanka gotovo udeleže. — Odbor. © Rokodelski dom. Jutri ob 8. uri je od-borova seja kat. društva rokodelskih pomočnikov. V torek in četrtek» ob 8. uri je vaja pevskega zbora. Prosimo točne in polnošte-vilne udeležbe. © »Jurjevo« našega vojaštva. Dne 6. maja 1 1. bo praznovalo vojaštvo ljubljanske gar-nizije »Jurjevo«, in to ne samo kot proslavo pomladi, temveč tudi kot dan, ko so se za časa borbe za osvoboditev in zedinjenje naroda njegovi najhrabrejši sinovi po preminuli zimi, ko sc jf- gora zopet odela i zelenjem, na novo zbirali in ponovno odšli v gorovje ter nadaljevali borbo za prostost svojega naroda proti njegovi« tlačiteljem. Zato se zbero dne 6. maja ob 7. uri zjutraj vse čete ljubljanske posadke na velikem vežbališču ob železnici pred Zalogom, kjer se bodo vršile viteške igre, petje in splošno veselje. Tem potom se pozivajo vse telovadne, športne, kulturne in prosvetne organizacijo, pevska društva, godbe, šole, Združenje rezervnih častnikov, Zveza slovenskih vojakov ter ostalo prebivalstvo itd. itd., da skupno z vojaštvom proslavijo to pa-triotično prireditev. V slučaju slabega vremena se vrši proslava v vojašnicah. © Majniški izlet »Stolne prosvete«. člani »Stolne prosvete« izlete ob lepem vremenu dne 15. maja s svojimi družinami na Šmarno goro. Zaradi skupnega kosila se je treba prijaviti najkasneje do 8. maja pri enem izmed odborovih članov ali pa pri upravi »Slovenca; . Vabljeni so seveda tudi vsi prijatelji naše prosvetne organizacije. © Stolna Prosveta vabi vse svoje člane, da se po možnosti čim preje prijavijo za udeležbo na izletu, ki ga priredi za binkoštne praznike »Prosvetna zveza« na Trsat in v Crikvcnico. Prijave sprejema odbor, pa tudi »Slovenčeva« uprava. Pri priglasu treba plačati 50 Din. © Promenadni konccrt godbe Dravske div. obl. v Zvezdi bo danes ob 11. uri. Dirigent dr. Jos. Čerin. Spored: 1. Binički: Na Drini, marš. 2. Chopin: Poloneza. 3. Rendla: Veseli trenutci, srbski potpuri. 4. Smareglia: Uvertura Cornélius Schutt. 5. Smetana: Prodana nevesta. 6. C. Mack: Charleston. 7. Čerin; Slovenski fantje, marš. © Umrla je gospa Terezija Bračko, soproga državnega uradnika. Pogreb danes popoldne iz splošne bolnišnice. N. p. v m.! © Družba sv. Elizabete. Osrednji svet Družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 3. maja, ob 4. uri popoldne. © Električna cestna železnica danes, dne 1. maja, radi praznovanja ne obratuje. Občinstvo naj vzame to na znanje. Od 6. ure zvečer naprej se zopet vpostavi redni promet. — Obratno vodstvo električnih cestnih železnic v Ljubljani. © Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani poziva vse svoje člane in članice, da čimprej poravnajo zaostalo članarino za leto 1926, obenem pa tudi za tekoče leto 1927. — Društveniki! Naša čast nam veleva, da redno in točno izpolnjujemo svoje društvene dolžnosti, med katere spada v prvi vrsti redno plačevanje članarine. Članarino sprejema društveni predsednik Šerjak, Florjanska ulica št. 11, in sicer ob nedeljah od 11 do 12 in ob delavnikih od 7 do pol 8. — Odbor. © Poštna tombola preložena. Vsled nepričakovanih ovir je poštna tombola preložena na nedeljo, dne 8. maja t. 1. Zato segajte pridno po tablicah, da jih ne zmanjka. Vsaka stane samo 2 Din; prodajajo jih vsi pismonoše in po trafikah. — Odbor. © Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nas obvešča: Ker so se v letu 1926. pobirale od ugotovljene najemnine občinske davščine: kakor vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina po faktičnem predpisu tega leta, so hišni gospodarji upravičeni te davščine v letu 1927. pobirati v oni višini, kakor so bile odmerjene z novimi plačilnimi nalogi za 1. 1927. Razlike na tej davščini ni smatrati za povišanje najemftine od strani hišnega gospodarja, ker je ta dolžan jo pobrati in odvesti mestni blagajni. © Kolesarska nadloga. Če bi bili kolesarji na svetu že takrat, ko se je prepiral Mozes s Faraonom radi odhoda Izraelcev iz egiptovske sužnosti, prav gotovo bi jih bil (namreč kolesarje in motocikliste) priklical nad egiptovsko deželo kot osmo nadlogo. In Faraonovo srce bi prav gotovo ne bilo ostalo zakrknjeno kakor pri kobilicah. Po inoje so namreč mnogi kolesarji večja nadloga za ljubljanske ulice in drevorede, nego so bile za Faraona egiptovske kobilice. Ali mislite, da je tem ljudem ka.j mar ceetno-policijski red? Kaj še! Drvi vam vsevprek povsod, najraj pa seveda tam, kjer ne sme! V nevarnosti si vsak čas, da te podre sredi trotoarja. Kajpada, po asfaltu se kaj lepo vozi! Greš po parku — recimo tam ob Talx>ru — pa tj privozi za hrbet in niti ne pozvoni. Če mu poveš eno ostro, dobiš dve grobi nazaj. Privozil mi je že nasproti kolesar kar lepo po sredi Zvezde. No, tistega sem še precej srečno izkrcal. Nekoč je privozil sredi glavnega tivolskega drevoreda kolesar nasproti višjemu uradniku. Ni šlo drugače, uradnik mu je moral prima-zati eno čez hrbet. Posebno veselje imajo kolesarji na ozko Nunsko ulico. Kdor hodi tam skozi, naj pazi, da ne bo povožen! V nevarnosti si za vsakim voglom, da te ne pedre tak-le drveči divjak. Ah da, šibe kolesarske, reši nas, o gospod! Namreč gospod policijski ravnatelj. Res ne razumem, zakaj se ne bi mogli prav te posebne vrste ljudje privaditi na cestno-policijski red. Pred vojno je moral imeti vsak kolesar kontrolno tablico s številko na vidnem mestu. Zakaj bi to ne šlo tudi danes? Ker gre za javen red in za javno varnost, ima pač tudi vsakdo pravico, da v občem interesu pazi na oboje. Zato bi nam bile prav dobro došle številke na kolesih, da priporočimo lastnike na pristojnem kraju radi divjanja tam, kjer ne smejo. — F. K—n. © Občni zbor mesarske zadruge. Včeraj popoldne se je vršil pri Košaku redni občni zbor mesarske zadruge za Ljubljano. Občni zbor jc otvoril načelnik Lavtižar, nakar jc sledilo poročilo odbora in njegovih funkcionarjev. Odboru je bila po nekoliko prerekanjih izrečena zaupnica. V nadaljnjem jc šlo v glavnem za predloge, ki zahtevajo znižanje prispevkov za klavnino, pristopnino itd. G. Lovše je ostro kritiziral dejstvo, da smejo Hrvati in Srbi uvažati v Ljubljano mast, in sicer z uvoz-nino po 20 par in mesne izdelke po 15 par za kilogram. V celoti jc bilo opažati borbo med mladimi in starimi in apel g. Zajca je bil povsem pravilen, vabeč k solidarnosti ves mesarski stan. Do volitev ni prišlo, ker je načelnik tako izvoljen za tri leta in šc ni potekla njegova poslovna doba. Izvoljen jc pa bil ožji odbor, ki naj intenzivno započne akcijo, da se previsoke pristojbine znižajo. © Električna zadruga v Spodnji Sliki opozarja vse svoje člane, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 15. maja 1927, v ljudski šoli v Spodnji Šiški. © Vlomi v Ljubljani. Zdi se, da so se z lepim spomladanskim vremenom hkrati vrgli na delo zopet številni vlomilci, ki so pričeli vznemirjati naše drugače tako mirno mesto. V noči od 28. na 29. t. m. jc neznan vlomilec pretrgal mrežo na dvoriščnem oknu mesarice Jerice Putrihove na Starem trgu. Odnesel je eno šunko, 3 kg teletinc, 4 kg govejega mesa in 2 kg slanine v skupni vrednosti 320 Din. ■Za vlomilcem poizvedujejo. — Drug vlom se je izvršil v isti noči v barako Angele Smokove na Gosposvetski cesti. Nočni čuvaj, upokojeni orožnik Karo! Bcrič je ob pol dveh zjutraj opazil, da tiči v baraki nepoklicanec. Odšel je po stražnika, medtem pa jc vlomilec pobegnil. Kakor je zjutraj Smokova ugotovila, je sncdcl vsega skupaj le tri pomaranče. Smokova ima malenkostno škodo. © Trpinčenje živali. Iz aktov ljubljanske policijske direkcije poročamo o slučaju trpinčenja živali, ki meji že skoro na skopuško blaznost. Na Glincah živi nek prevoznik, posestnik desetih konj. Ti konji stradajo, da se Bogu smili. Svojemu hlapcu daje ta mož le 50 kg ovsa za ves teden za vseh deset konj! 2e dvakrat se je pripeti! Hučaj, da so konji omagali radi lakote na ccsti. Še hlapcem se konji smilijo in nihče ne ostane pri njem več kol nekaj dni. Mož v svoji skoposti pa le noče verjeti, da konji hujšajo radi slabe hrane ter trdi, da mu nekdo konje »zastruplja«. Policiji toplo priporočamo, da postavi vendar enkrat resen eksempel. © Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc PavliD, Gradišče 3. . © Opozarja sc na današnji oglas nove pekarne v Slomškovi ulici. бозтпа pri JalmoSfrii" priporoča: Viško. belo vino 10-- Bizeljca 14- Oteio za slabo- Cvička 14-- krvne 11'- Deruzalemca 16'- àtajerca 12-- Pikrčana 20- Gorka In mrzla jedila vedno na razpolago Maribor □ Zgodovinska in umetniška znamenitost. V zakristiji v grajski kapeli je v precej velikem zaboju pod steklom na križu iz voska izdelano truplo Zveličarja, spodaj Marija Magdalena in od zadaj je naslikan mariborski grad, kakršen je bil nekdaj. Lastnik te umetnine gosp. trgovec Berdajs jo je prinesel h kiparju Sojču, ki je Križanega popravil ter očistil celo skupino. Zveličarjevo telo je anatomično tako minucijozno izdelano, da je temu podobno delo redkost. Izraz bolesti v obrazu je pretresljiv in dokazuje, da ga je ustvaril neznani veliki umetnik. Spodaj klečeča M. Magdalena kaže, da je ustvarjena od druge roke. Omenjena zgodovinska umetnina je ali iz konca renesanšne dobe ali pa iz začetka baročne. Popravljena ter osnažena skupina pride v grajsko kapelo in zasluži iz umetniškega stališča, da si jo ogleda vsakdo, ki ima le količkaj zanimanja za upodabljajočo umetnost. □ Ljudska univerza. Koncert Ž a -l u d o v e se vrši v pondeljek, dne 2. maja, v veliki kazinski dvorani. Opozarjamo ponovno na ta večer češke pesmi in arije, ki bo vzbudil gotovo največje zanimanje in priznanje. Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile izredno nizke cene. □ Starešine! V torek, dne 3. maja, se bo vršil v zdravniški sobi na južnem kos lodvoru ob 20. uri redni mesečni sestanek starešinskega kluba. Udeležite se ga polnoštevilno! □ Majniška pobožnost se vrši v tukajšnji stolnici po sledečem sporedu: Zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, ob koncu lavretanske litanije. Zvečer ob pol 19. uri sv. rožni venec, nato litanije s sv. blagoslovom, ob 19. uri pridiga. □ K poročilu o podpornem društvu sa odpuščene kaznjence v Mariboru moremo posebno še omenjati, da se tudi v zavodu samem vse stori, da bi kaznjenci postali vredni člani človeške družbe. V la namen se je vršil pred kratkim poseben sv. misi-jon, ki je po prizadevanju kaznilniškega duhovnika č. g. Pavla Zavadlala in gg. misijonarjev vlč. gg. patra Ramšaka S. L. za slovenske kaznjence in P. Bernardina Polonija, minoritskega gvardijana iz Ptuja za hrvatske kaznjence, prav dobro obnesel. Kaj vpliva tak misijon, ve lc tisti, ki jc videl tc skesane ljudi, kako so se radovati, da so mogli zopet opraviti svojo versko dolžnost in kako so delali trdne sklepe, spremeniti svoje življenje. Zal, da se tega misijona niso ntogli udeležiti tudi tisti kaznjenci, Ui smo jih opazili, da so bili ta čas I na delu izven kaznilnice. To poročilo pri. I našamo predvsem zaradi tega, ker sme j mnenja, da vsa podpora odpuščenih kaz-; njcncev ne zaleže dosti, ako se ji ni dala tudi versko-moralna opora že v kaznilnici Zal, da se dandanes v takih zavodih gleda lc mnogo preveč na delovni sistem, fianogc premalo pa na duševno-vzgojni. Zato na merodajni faktorji imajo pred očmi posebno še ta moment poboljšavanja teh več. krat le po nesreči zašlih ljudi. □ Nove stojnice na Glavnem trga Urar ter optik Ivan Dreo bo otvoril na Glavnem trgu stojnico, v kateri bo prodajal razne optične predmete. Trgovec na ' Glavnem trgu Albert Vicel bo začel s stojnico, iz katere bo nudil kuhinjsko posodo, Mesar in prekajevalec Rudolf Welle bo začel z novo in veliko mesarsko stojnico. □ Iz mariborskega avtoomnibus-pro-meta. Nov stenski vozni red, v katerem bodo natančno označene postaje, odhod, prihod ter cene, bo gotov 15. maja, Ta vozni red se bo nabil po vseh javnih lokalih v Mariboru ter okolici in ga bo lahko vsakdo kupil tudi v žepnem formatu. V teku 14 dni se pričakuje nov že naročeni ameriški avtoomnibus, ki bo vozil na progi Št. Ilj—Maribor—Duplek. □ Splašeni konji. V petek popoldne jc stal na Grajskem trgu dvovprežen voz mesarja g. Pirša. Nenadoma so se konji splašili ter zdivjali po Vetrinjski ulici navzdol proti Glavnemu trgu. Voznik, ki je ostal na vozu, se je zaman trudil, da obdrži splašene živali. Na Glavnem trgu so pred trgovino Oset napravili tako oster zavoj, da je vse skupaj zletelo po tleh, voznik, voz in konji. Voz se je pri tem zaletel v izložbeno okno Osetove trgovine ter ga razbil, dočim so ostali vozniki in konji nepoškodovani. □ Aretiran vlomilec in tat. Policija je aretirala nekega Roberta A., ki je bil osumljen, da je izvršil vlom v stanovanje neke stranke v Jezdarski ulici ter pokradel raznovrstno perilo. A. je tatvino pfri-znal ter je bil izročen sodišču. — Istega dne je ustavil stražnik na cesti na Brezje nekega berača, ki je nosil prazen sodček za pivo. Povedal je, da je sodček ukradel gostilničarju Šafariču v Splavarski ulici. □ II!. Jadransko noč na morski obali priredi pevsko društvo »Jadran« 7. maja v Narodnem domu. Ob 24. uri Polnočnica z živo sliko in pesmijo društvene himne. Predprodaja vstopnic pri g. Brišnik, Slovenska ulica, in g, Klanšček, trafikantinja, Tržaška c. 1. Cena pri predprodaji 10 Din, pri blagajni 15 Din. — Odbor. □ Foto atelje Makart, Maribor, Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Zamorc«, ostane odprt vsako nedeljo in praznik do 4 popoldne. □ Medo-kavo priporoča tvrdka Rado Meznarič na Glavnem trgu. Več v današnjem oglasu. Nazina^iEoS Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martini, Ljubljana, Poljanska c. 2G Cene konkurenčne in solidne, Celje & S pevsko akademijo proslavi celjsko katoliško dijaštvo prvo nedeljo v maju. Na sporedu so moški zbori, samospevi in violinske točke. Nižješolci pa nastopijo v veselem prizoru s petjem, prirejenem po starofrancoski farsi enega izmed fantov, kakor so tudi pivski in klavirski vložki domač pridelek. Vse prijatelje našega dija-štva in nove mladine vabimo, da se akademije v polnem številu udeleže! Akademija se vrši v Narodnem domu ob 4. uri popoldne. & Ob priliki današnje otvoritve prenovljenega mestnega parka priredi Celjsko godbeno društvo od pol 11 do 12 v parku promenadni koncert. Izjemoma se bo pobirala vstopnina po 2 Din. Godbeno društvo bo odslej prirejalo stalno promenad-ne koncerte vsak četrtek in vsako nedeljo, •©■ Cerkvena glasba pri šmarnični po-božnosti. Lepoto šmarnične pobožnosti v opatijski cerkvi bo poveličevalo cerkveno petje, ki bo posebno skrbno pripravljeno. Da se tudi širša javnost seznani s cerkveno glasbo, bomo priobčevali na kratko spored majniškega petja v župni cerkvi, Danes 1. maja ob pol osmih zvečer: 1. Ber-var: Tantum ergo št. 1, mešani zbor. — 2. O. Kamilo Kolb: Ave Maria, tenorski solospev s spremljevanjem orgel in vijo-line. — Jutri 2, maja: 1. J. Gruber: Vsi zbori zadonite, šesteroglasen mešan zbor. — 2. Bervar: Kristjan, ozri se na oltar. — V torek 3. maja: 1. Bervar: Ljubezni plamen (noviteta). — 2. Jos. Zangl: Marija Kraljica. & Na progi Maribor—Celje se vrši danes 1. maja zanimiva kolesarska dirka. Dirkači odidejo iz Maribora opoldne. Cilj je pri kinu Gaberje, kjer bo popoldne žc-lezničarska godba, igrala. & Cepljenje malih otrok. Rednn javno ccpljenjc malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celje se vrši letos v Celju v pc-I tek, 13. maja, od 2. do 4. ure popoldne v klubovi posvetovalnici mestnega magistrata. Pregledovanje cepljencev in nadaljnje cepljenje dne 13. maja izostalih otrok se vrši teden pozneje, t. j. v petek, 20. maja, ravnotam in ob istem času. Cepljenju obvezni so vsi otroci rojeni 1. 1926., t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1926. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzroka izostali in še niso ccpljeni. & Umrli so v Celju. 20. aprila: Ana Topolavšek, žena jetniškega paznika v Celju, stara 72 let. — 21. aprila: Marija Ve-ber, najemnica iz Kranjčice, stara 67 let. — 24. aprila: Jevnišek Justina, hči delavke iz Loke pri Žusmu, stara 7 let, in Andrej Berglez, dninar od Sv. Eme, star 83 1. — 25. aprila: Anton Plevčak, posestnik pri I.očnem dolu pri Rogaški Slatini, star 261., in Uršula Dobrajc iz Galicije, stara 57 let. — 26. aprila: Miroslav Bulatović, brivski mojster v Celju, star 28 let. — Naj počivajo v miru! ^Гда vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri liisi П. Mamic ljubljeno, sv. Petra ceste 31 Podružnica v Mariboru, Vetrlnjska 20 ter « Kamniku, (Sutni 4. Jesenice Zaščita vajence*. Vedno in vedno se ponavljajo tožbe, da mora,jo vajenci in vajenke pri nekaterih jeseniških obrtnikih delati v pozne nočne ure in ravno tako ob nedeljah. Niti svojim verskim dolžnostim no morejo ob nedeljah nekateri zadostiti. Kako to vpliva na mlada srca, si vsakdo lahko predstavlja. Pri katerih mojstrih se to godi, nočemo tu preiskovati, na Jesenicah so take in enake stvari itak splošno znane. Pozivamo na tem mestu javno Delavsko zbornico in oblasti, da ee informirajo in napravijo temeljit red. Če se kdo Irka na svoja demokratska prsa, iz tega še nikakor ne sledi, da bi smel delati proti obstoječemu zakonu. Tudi razni dopisi, naj bodo tudi v »Obrtnem Veslniku«, naj oblasti ne speljejo na napačno pot, kajti zlorabe so tu in jili ni težko dognati, če 1)0 pri gotovih gospodih resna volja, êe posebej prosimo glavarstvo v Radovljici, naj temu posveti potrebno pozornost. V »Obrtnem Vestniku« nekdo pripoveduje o nekaki gonji proti Zadrugi krojačev in krojačic na Jesenicah, ravno tako o nekakem obrekovanju zadružnega načelnika. Nam o kakem obrekovanju in tudi o kaki gonji ni nič z'iano. Navadne resnice, ki jih vsakdo na Jesenicah natančno ve, pa menda niso gonja. Ce se funkcionarji kake zadruge ekeponirajo za demokratsko stranko, ali naj to naši somišljeniki mirno v žep vtaknejo? Ali ni samo sebi čisto jasno, da bo vsakdo smatral druStvo, katerega voditelji se eksponirajo za SDS, ta druitvo, ki je našim somišljenikom nedostopno? Gospodje naj sami napravijo red v svojih vrstah, pa bo џа vse strani mir in soglasje. Nikoli pa ne boste več doživeli, da bi se dali naši pristaši speljati na led ali se dali t.ako preslepiti, da ne bi videli, kam peljejo nekateri koraki. V danih razmerah ni nobene druge poti, kakor da se obrtniki, somišljeniki SI.S, krepko organizirajo v lastni organizaciji, svoji Obrtni zvezi. Če bi bil kdo od zadnjih časov premalo orientiran, so mu volitve v Trgovsko in obrtno zbornico v pretekli jeseni za '.meraj odprle oči. Kranj Volitve v cestni odbor. Preteklo nedeljo, na Jurjevo so se v našem kranjskem okraju vršile volitve v okrajni cestni odbor. Po vseh občinah, razen kranjske, so bili izvoljeni sami naši možje. Kranjska občina je volila dva odbornika; izvoljena sta sam. demokrata gg. Pire in Fock. Dopisnik »Jutra« se je pretekli teden zgražal nad tein, da ima Kranj samo dva zastopnika. Mi pa pravimo: Še preveč! Z ozirom na okolico in številčno moč pristašev SLS bi zadostoval samo eden. Dopisnik bi jih rad imel več na škodo okolice: hoče biti »demokratičen«, ne ve pa, da g. obč. odborniki niso poznali opozicije in so izvolili kar oba svoja. Jim ne bo nič pomagalo. Okrožne orlovske tekme. Danes se vrše pri nas za celo kranjsko ori. okrožje splošne tekme. Med odseki je precej zanimanja in upamo, da bodo uspehi precej dobri. Shod SLS. Na Markovo se je vršil v Kranju dobro obiskan shod SLS. Poročal je g. poslanec B r o d a r. Zborovalci so se mu zahvalili za njegovo izčrpno poročilo o gospodarskem stanju in naši notranji ter zunanji politiki. Izrazili so svoje zadovoljstvo nad uspehi parlamentarne delegacije SLS in obžalovali, da smo morali začeto delo prekiniti. Leseni most iez Kokro na Huje. Komaj še stoji in dan za dnem pričakujemo poročila, kdaj so bo zgodile kaka nesreča. Zakaj se ne prične s popravili, nam je nerazumljivo. Ko bodo enkrat nesreče bo prepozno. Kakor smo Culi, leži krivda na strani države, ker zavlačuje odobritev kreditov za ta most. Županstvo občine Predoslje je podvzelo že vse korake, pa vendar doslej še ni uspešno rešeno. Naj se zgane drž. oblast, dokler je še čas. Markov sejem. V pondeljek bo Markov sejem. Pričakuje se velika udeležba, kakor je to običajno. Novo mesto Dijaška Marijina kongregacija priredi pod vodstvom g. p. Ernesta danes popoldne ob 4. uri veseloigro »Čevljar«, trodejanko v kongregaeijski dvorani v franč. samostanu. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Vse prijatelje vljudno vabi odbor. Tukajšnje invalidsko društvo priredi v nedeljo, dne 8. maja cvetlični dan; čisti dobiček je namenjen za vdove in sirote, zato se bomo v blag namen vsi odzvali in dali svoj dar za naše najpotrebnejše. Vlaganje kandidatnih lisi za obfinske volitve. Kolikor smo mogli izvedeti, so se sedaj znašli samostojni kmetje in samostojni demokratje na isti listi, kakor je biio dosedaj. Značilno pa je to, da so imeli dosedaj samostojni kmetje skoro polovico mandatov na listi, sedaj pa bodo baje dobili samo enega ln še ta ni prav na sigurnem mestu. Narodni socialisti bodo najbrže nastopili s skupno listo, samostojne liste bosta vložili le radikalna in Slovenska liudska stranka. Trbovlje 30: Ekspozitura okrajnega glavarstva v Trbovljah. Vest, da je oblastna skupščina odobrila predlog, da se v Trbovljah napravi ekspozitura ali podružnica okrajnega glavarstva, in da se tudi La-Sčanom ne odvzame urad okrajnega glavarstva, je napravila na prebivalstvo dober utis, ker s tem so vsi kraji zadovoljni. G. ravnati j in podžupan Vodušek se je oblastni skupščini telefonskim potom za naklonjenost zahvalil, gre pa še v kratkem posebna deputaclja na veliko županstvo, obstoječa iz vseh strank, se zahvalit. Pri ekspozituri bo nameščenih štiri do pet uradnikov. Uradni dan okrajnega glavarstva je na občini 2. maja ker pride 1. maj na nedeljo. Uraduje se vsakokrat od 2. ure naprej. ф Spomenik padlim vojakom, stoječ na glavnem trgu pred cerkvijo, se okrasi v kratkem z lepo ograjo iz železa, svetilke pa, ki so sedaj steklene, se nadomestijo z električnimi žarnicami, ker se iz steklenih svetilk zliva po spomeniku olje. Šoštanj Marijanska akademija. V proslavo Kraljici majnika priredi Dekliška zveza v nedeljo 8. maja v Društvenem domu akademijo z lepim sporedom. Pridi zlasti mladina, da se majniško razveseliš pri svoji Materi! šinarnire v mestni cerkvi. Ker so se lani tako priljubile večerne šmarnice v mestni podružnici, se bodo tudi letos vršile in sicer vsak večer ob pol 8. uri Peli bodo zopet otroci Marijinega vrten, ki naj se jim pridruži vsa cerkev, da bo res ljudsko petje vseh slavilo ina.jniško Kraljico. Slovenska Izrajina Nastop Orla v Murski Soboti. Dance popoldan ima dijaška srenja iz Maribora na dvorišču »Marti-mSča« javen telovadni nastop. Nastopijo člani in članico. Pri nastopu sodeluje tambur. zbor :>Marti-niščanov«. Prijatelji orlovske mladine vljudno vabljeni. Pokazati treba, da Sobota zna ceniti prihod bratov iz Maribora. Občni zbor konjerejskega društva. V nedeljo, dne 1. maja popoldan se vrši v Črenšovcih v gostilni Samuela Bauer redni občni zbor podružnice konjerejskega društva za okraj Dolnja Lendava. Ker je tako v okolici, kakor v Črenšovcih samih mnogo konjarjev, bo občni zbor gotov dobro obiskan. Zanimanje za konje zlasti raste, odkar med govejo živino tako divja metljavost. Dopisi Ljudski oder v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 8. maja 1927 ob 7 uri zvečer Janez Jalenovo dramo v štirih dejanjih »Dom«. Pol ure pred predstavo, med drugim in tretjim dejanjem ter pol ure po predstavi koncertne točke, katere bo izvajal godalni kvartet. Med drugimi dejanji violinske solotočke s spremljevanjem klavirja. Velik umetniški užitek. — Otroci naj ostanejo doma. — Vstopnina: Parter I. vrsta 10 Din, II. vrsta 7 Din, III. vrsta 5 Din. Galerija: sedeži 7 in 5 Din, stojišča 4 Din. Predprodaja vstopnic pri gdč. Zakotni v St. Vidu. Ker je radi koncertnih točk za priredi tev zanimanje veliko, priporočamo, da si cenjeno občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji. Sevnica. V torek, dne 26. t. m., smo pokopali posestnika Janeza Požuna v 61 letu starosti, sina ravno pred enim mesecem umrlega Martina Požuna iz Marofa, starega 96 let, o katerem je »Slovenec« že poročal. Pokojni Janez je bil vzoren gospodar ter vseskozi veren pristaš SLS. Kako je bi priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo lepo število njegovih prijatljev in znancev. Pogreb je vodil njegov sorodnik g. dekan 1. Med-vešek iz Vidma. Blag mu spomin! — V Trebežu, občina Zabukovje, se je obesil posestnik Martin Česek. — V noči 26. t. m. je v Srebotnem, občina Zabukovje, zgorela nekemu posestniku hiša in vsa gospodarska poslopja, drugemu pa hlev. Ker je hiša bila krita s slamo in je vihar pritisnil iz dimnika uhajajoče iskre na streho, je bilo na mah vse v plamenu. Silen požar je bil viden daleč naokoli. Jeiica pri. Ljubljani. V maju bo naše katoliško prosvetno društvo zopet nadaljevalo z zanimivimi predavanji, ki jih bodo povečini spremljale skioptične slike. Čae in naslov predavanje boste zvedeli iz »Slovenca« in »Domoljuba*. V nedeljo 15. maja nas obiščejo Ljubljančani z lepo igro. Kdor si želi zasigurati vstopnico, naj se pravočasno oglasi pri tov. Avgustu Sitarju v Stožicah. — V okrajni cestni odbor je bil izvoljen kandidat SLS g. Lovro Kos, s čimer je zopet vpostavljeno načelo, da ima večino zastopati zastopnik večine in ne manjšine, kakor se je to zgodilo pred pol letom. — Občinski odbor je dovolil za uničevanje hrosčev znatne nagrade. 0Sta-rinarka:, 21 koncert inf. reg. št. 43, 22 prenos iz Prage. Rim: 21 Serata di Musica Italiana. — Langenberg: 21 »Die lustigen Weiber von Windsor« komično-fantastična opera, po Shakespearovi istoimenski veseloigri, od H. S. Mosenthala, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 Goethejeva Bal-lada n-Die erste Walpurgisnacht« godba F. Men-delssohn-Bartlm-ldija, 21.20 ljubavna pisma, 22.30 plesna godba. — Duiiaj: 20 večerni koncert. Ponedeljek, 2. maja. Zagreb: 18-30 poročila, 18.45 esperanto. — Breslau: 20 prenos iz Stuttgarta: večer arij in pesmi Mattia Battistinija. — Praga; 20.40 koncert, 21.30 igra, 22.15 gledališka poročila, 22.20 plesna godba. — Frankfurt: 20 prenos iz Stuttgarta: večer arij in pesmi Mattia Batlislinija. — Brno; 20.30 vesel večer, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21 Grande Concerto Strumentale. — Langenberg: 20. prenos iz Stutgarta, 22 F. Hofer sRqigen ini Mai , 23.15 koncert (kavrna Corso, Dortmund) — Berlin: 20 prenos iz Stuttgarta. — Dunaj: 20.05 večer avstrijskih komponistov. — Varšava: —. Torek, 3. maja. Zagreb: 20.30 koncertni večer, 22. poročila. — Breslau: 20 prenos iz Berlina. — Praga: 21.30 koncert, 22 poročila. — Frankfurt: 20.15 Chr. D. Grabbo *Don Juan und Faust:, godba E. Kreneka. — Brno: 20.80 pesmi, 21 večerni koncert, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Concerto di Musica Leggera. — Langenberg; 20.30 sodobni komponisti. — Berlin: 20.10 R. Kessler Anneliese von Dessau«, opereta, godba 1!. Winterberga. — Dunaj; 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. — VarSava: —. Sreda, 4. maja. Zagreb: 20-30 Beethovenov večer, 21.45 poročila. —• Breslau; 20.15 cellokoncert J. Scliusler-ja, 21 vesela ura. — Praga: 20.40 vesrl večer, 22 poročila, 22.20 igra. — Frankfurt: 20.15 večer komorne glasbe. — Brno: 20.35 koncert, 21 godba na pihala, 22 prenos iz Prage. — Rini: 20.45 Concerto Strumentale e Vocale. — Langenberg; 20.30 dunajski večer, 22.30 plesna godba. — Berlin: 20.30 200 Jet orkestralne glasbo, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 vesel večer. 21 o ljudskem navihancu, veselem Avguštinu, nato lahka večerna glasba. — VarSava: —. Govor kmetske žene na kongresu sovjetov. » Izvesti ja od 17. t. m. prinašajo v steno-grafskein poročilu govor kmetice Jeraskine iz petrograjske gubernije. Govornica se prerije do predsednika Kalinina in kriči upehana: >Dajte mi besedo! Moram govoriti. Čemu so me izvolili? Ne smem molčati! Tovariši! jaz sem reva, vdova, imam dva otroka. Mož je bil ubit v vojni. Zakaj smo revni? Nam pravijo, naj gnojimo in izboljšamo setev. Noben kmet ne ve, ali mu bo ostalo njegovo polje drugo leto. Vedno delijo nanovo. Nihče noče delati za druge. Tudi davki so največji pri tem, kdor največ dela. To nam jemlje veselje. Zdravnik je sam za 46 vasi. V bolnici je umrlo 9 žensk na porodu v 14 dneh, ker je vse umazano in ni zdravil, šole so brez oken in vrat. Moški samo pijejo, me ženske pa naj delamo. Če kdo kuha samogonko (žganje), ga zaprejo, prav je, pa naj se prepoved raztegne tudi na rikovko (državno monopolsko žganje). Rikov, predsednik sovjetske zveze, ki baje rad pije, je navzoč.« Dvorana se trese od smeha. Kmetica nadaljuje. •'•Pri nas je sama beračija. 70-letni starci delajo v tovarni, ker mladina samo razgraja. Dečki so barabe, ker ni šol! Deklice so izgubljene. Koliko jih pogine, ker hoče preprečiti porod Komunisti nas kregajo, a kdo je vsega kriv? (Predsednik jo ustavi.) Dajte mi še dve minuti. Vlada pokupi žito za slepo ceno in ga moramo oddati, ker je monopol. Če pa hočemo kupiti platno ali koso ali čevlje — je vse predrago. Zakaj pa delamo, če smo goli in bosi? Komunisti sami pokvarijo dekleta, še nosečim ženskam ne prizanesejo. (Predsednik ji odvzame besedo. Jeraskina kriči, ko gre proč.) Živimo kakor divjaki. Ženske samo trpimo, a nimamo nobenih pravic.« — V istem duhu je govorilo nebroj kmetov lz vseh koncev sovjetske Zveze. Največja ura. 1. majnika bo svečano izročena na Dunajn javnosti največja ura v stolpu na Marktplatzu. Ura je delo prof. Matscha in je prava umetnina. Vsako uro bo igrala nov zgodovinski opus: od križarskih in ljudskih pesmi do starinskih plesov in odlomkov iz Haydnovega oratorija »Vstvarjenja sveta«. Obenem z godbo bodo nastopale zgodovinske osebe: Mark Av-relij, kot utemeljitelj Vindobone, Kari Veliki. Rudolf Habsburg, princ Evgen, Marija Tere-zija, Haydn in dr. Listi upajo, da privabi ura veliko turistov, ker ima pri njih uspeh tudi praška ura, ki kaže le Kristusa in 12. apo stolov. Planino l?udožrci. Argentinski listi od 25. t. m. poročajo o grozni drami, štiri mladeniči iz Rnenos-Ai-resa so se podali v hribe za velikonočne praznike. Zgrešili so pot, živila so jim pošla in so bili lačni. V obupu so žrebali, kdo izmed njih mora umreti, da reši druge. Izžrebanega nesrečneža so ubili in pojedli. Čez dva dni so našli pastirji onemogle turiste in jih pripeljali v prvo vas. Tam so naznanili Ijudožrci dogodek in so bili takoj zaprti. Najstarejši človek na svetu. Do nedavna je bilo splošno mnenje, da je najstarejši Človek na svetu Zaro Agha, stari Turčin, kateri je 31. marca praznoval svoj 154. rojstni dan. Ljudsko štetje v Turčiji pa je pokazalo, da je najstarejša žena, po imenu Patma Hundum, stara 160 let. Rojena je bila v Tir-novi 1. 1767. ter preživela vse svoje otroke, dasi ima veliko število vnukov, pravnukov in piapravuukov, Zaro Aghova žena — sedanja jo enajsta — je 65 let stara in nedavno je izjavil, da ako mu !a umre, bo že še drugo dobil. Pred tremi leti je še vedno delal. Pravi, da je bil v življenju srečen iu ee nima nič pritožiti. Ko je bil star 90 let, je izgubil zobe, a dvanajst let pozneje, torej v 102. letu, sta mu v spodnji čeljusti zrastla dva nova. 0!tar časopisja. Doslej časopisje še ni imelo svojega oltarja po cerkvah. Temu nedostatku so odpomogli v Newyorku. V katedrali sv. Janeza od Roga so postavili oltar časopisja. Stroške so pokrili z dohodki nabiralne akcije, ki so jo započeli ameriški časnikarji. Okna kapelice so poslikana s prizori iz vsakdanjega časnikarskega življenja, a na stebrih so vklesana imena vseh dnevnikov in tednikov, ki izhajajo v večji nakladi. Vsekakor je tudi to posebnost Amerike. Omeniti seve niti ni treba, da je vsa stvar sektantska... TRIJE SOVRAŽNIKI. Ni brez vzroka, da sede v novi italijanski Akademiji znanosti in umetnosti sami mladi ljudje. Njih naloga ne bo samo, da so kar mogoče lepo zadržijo v svojih udobnih naslonjačih. Čaka jih tudi delo, kakor se zdf. Pravijo, da so jim označeni trije sovražniki, ki jih bodo morali premagati. Ti trije sovražniki so: ameriški filmi, nemška arhitektura in francoska moderna literatura .., Gospod Mussolini smatra, da so to najljolj nevarni elementi za nacionalni značaj Italije. potrebščine v največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. ГЛиђЦап^ Cankarfero pabr. 5 Telet, 40" Gospodarstvo Položaj na žitnem trgu. Dočim je nekaj časa pred velikonočnimi prazniki vladalo na žitnem trgu mrtvilo ter je bilo povpraševanje enako malenkostno kakor ponudba, je opažati po pravoslavnih praznikih v žitni trgovini veliko živahnost. Vsled manjših dovozov iz Amerike iu večjega povpraševanja na kominentu, je evropski konzum posegel po našem blagu, kar je povzročilo osetr dvig v cenah žita in mlevskih izdelkov. Iz naše zemlje izvažamo koruzo v Češkoslovaško, v Avstrijo in cel4» na Madjarsko, a pšenico v Češkoslovaško. Tudi za domači konzum v pasivnih krajih se precej trguje. Pšenica, ki je veljala pred prazniki na nakladalni postaji v Bački Din 305, velja danee Din 315, koruza, ki je veljala Dm 157.50, velja danes že Din 165—170. Oves jo poskočil v islem razmerju. Kriz-a ničle še 1raja, pomanjkanje črnih mok je ostalo neizpremeirjeno, pomanjkanje otfrobov pa se je proti pričakovanju še poostrilo. Prometni zavod za premog. Bilanca za 1926 izkazuje s prenosom iz 1925 čistega dobička 144.909 dinarjev (za 1025 162.065 Din), kar je pripisovati težkim gospodarskim razmeram in poostritvi položaja. Bruto dobiček se je zmanjša' od 1.84 na 1.64 milijona Din, bilančna vsota od 30.5 na 18.7 milijona Din. Dividende je kakor za 1925 10 odstot. na kapital 1 milijona Din. Ukrepi za pobijanje hnicljskih škodljivcev. Dne 27. aprila se je vršila v Novem Sadu konfe-телса o ukrepih za uničevanje hmeljskih škodljivcev, ki pa je bila pravzaprav le predhodna, ker se eeetanek interesentov vrši. Organiziranje producentov sladkorne pese. (Vsa prejšnja z/lruženja proizvajalcev sladkorne pose, katerih je bilo okoli 80, se nameravajo pretvoriti v zadruge. Te dni se je taka zadruga osnovala celo v Srbiji. Vse zadruge, dosedaj 35, so združene v »Sindikatu reparskih zadruga«. Sindikat daje svojim članom kredite po 12 odstot. na obveznice vojne odškodnine. Industrijski kredit. Pred nedavnim je bila pri finančnem ministrstvu delegacija industrijcev, da xmi razloži želje industrijcev glede Pravilnika za izdajanje industrijskih obveznic in osnovanju Industrijske bfinke. Minister bo v kratkem ta pravilnik z izpremembami, ki so jih industrijci predlagali, sankcioniral kakor tudi pomagal pri osnovanju industrijske banke. Ekspertne cene avtomobilov. V letu 1926. je znašala srednja cena vsakega izvoženega osebnega avtomobila iz Amerike 740 dolarjev, tovornega pa 706; francoski osebni so stali 1374. tovorni 1370 dolarjev; nemški 1600 osebni, 2700 tovorni, angleški 1000 osebni, 2400 tovorni, italijanski 800 dolarjev osebni voz. Ruska industrija. V gospodarskem 1. 1925-26 (v oklefiajih podatki za 1924-25) je bila ruska industrija organizirana sledeče: državna industrija 7954 obratov (6972) s 2074.000 (1625.000) delavci in produkcijo 8903 <5.987) milijonov rubljev,zadružna industrija 2283 (1873) obratov s 60.000 (67.000), delavci in produkcijo 639 (376) milijonov, privatna ind. 1965 (1866) obratov s 41.000 (35.000) delavci in produkcijo 362 (254) milj. ter koncesijska industrija s 5 (6) obrati s 15.000 (4.000) delavci iu produkcijo 35 (11) milijonov rubljev. Jiemško-jugoslovanska trgovina. Iz nemške statistike zunanje trgovine za leto 1926 posnemamo, da je znašal lani uvoz v Nemčijo iz Jugoslavije 81 milijonov mark (1925 83.1), izvoz v Jugoslavijo pa m.4 (1925 60.1). Uvažala je Nemčija iz Jugoslavije lani: žito in moko 3.9 milijona mark, sadje (slive) 9.3. meso in slanina 8.5, les 2.4, jajca 20.4; izvažala pa je v Jugoslavijo: železnine 11.4 milijona mark (od tega železniški materijal, deli strojev 9.9), tekstih je za 12.3 milijona (od tega prediva 1.5, tkanine 9.8 in sicer bombaževine 4.5, volnene 4, konfekcija 1). barve in kemikalije 6.9. stroji (razen električnih), 9.5. izdelki iz kovin (razen železa) 3.4 (od tega iz baiera 2.2). električni stroji in elektrotelin. predmeti 2.6, papir 1.5, usnje in izdelki 2.4. V izvora» trgovini Nemčije stoji Jugoslavija s 0.8 odstot. vsega nemškega izvoza na 26 mestu. Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. To je naslov novi kmetijskogospodarski knjigi, ki so jo lansko leto spisali naši odlični kmetijski strokovnjaki: Dr. Fran Spiller-Mys, oblastni komisar za agrarne operacije; Josip Sustič, srezki kmetijski referent; inž. Ivan Prešel, planinski nadzornik in Josip Pevec, drž. mlek. nadzornik. Skromna je naša kmet. strokovna literatura — skromna ne samo glede splošne učne snovi, ampak predvsem glede potreb in specialnih ter specifičnih razmer naše ožje, slovenske domovine. Dobili pa smo v omenjeni knjigi delo, ki ie edino te vrste v sodobni slovenski literaturi S to knjigo je izpolnjena velika vrzel v našem strokovnem slovstvu. Pa tudi pri marsikaterem, gospodarsko na višku stoječem narodu bi to delo vzbudilo pozornost. Ker ni enostavna učna knjiga, kakršne smo bili do sedaj vajeni tudi v tuji strokovni literaturi in ki je doktri-narsko m šolsko-metodično razlagala snov — to je knjiga, ki odkriva in preiskuje z mikroskopsko natančnostjo razloge naše kmet. gosp. krizo in ki nas predvsem na podlagi naših domačih razmer navaja, kako si bomo pomagali v tej krizi in kako naj uporabljamo v danih okoliščinah novejše gospodarske takušnje. Neprecenljiv« vjejdmisS Knjtige obstoja tudi v tem, da obdeluje vso strokovno snov iz ekonomskega stališča in ji je pri. razmotrivanju raznih novodobnih gospodarskih vprašanj glavni princip rcnlabilileta (dobičkonosnost). Ne uči nas samo, kaj naj napravimo, da zvišamo naše dohodke v alpskih krajih Slovenije, ampak kako in з kakimi sredstvi je izvršiti vse zboljšave ter opisuje in proučuje kmetijski obrat iz edino pravilnega sta-Išča — kot organsko celoto. Na uvodnem mestu knjige ojidsuje dr. Spiller-Muys razvoj planšarstva v jx)3ameznih državah Evrope in Azijo ter posebno v Jugoslaviji in Sloveniji. Zelo zanimivi so tozadevni podatki pred vsem z ozirom na posamezne kraje naše države. Kmet referent šuštič razpravlja potem prvem poglavju o stališču, ki ga zavzema planšarstvo v našem kmetijskem obratu ter raz-motriva razmerje med planinskim pašništvom in ožjim kmetijstvom. Nadalje razmotriva o dobička-nosnosti pridelovanja žita in okopavin ter živinoreje. Zelo izčrpno opisuje pridelovanje krme v dolini in travništvo ter so tostvarni podatki splošno veljavni tudi za neplaninske kraje Slovenije. Posebno dragocene migljaje nam daje pisec oaobito pri uporabi umetnih gnojil ter oskrbovanju travnikov (zatiranju mahu itd.) in nam tozadevno odkriva delomaj povsem nove poglede. Dalje govori pisatelj o produkciji naše ua nizkih in visokih planinah, o oskrbovanju in gnojenju planin, o razmerju planine do gozda ter nam v posebnem daljšem poglavju predočuje obratovanje na planinah. Opisuje tudi nadzorstvo in pasti rstvo na planinah, planinske staje in hleve ter navaja glavne vzroke nazadovanja planinskega kmet. gospodarstva. Kratko in jedrnato opisuje nato g. Sustič rejo govedi, svinj, ovac, koz in konj. Tudi v tem članku je posebno povdarjeno izključno praktično stališče. Vse tozadevno razmo-trivanje je prikrojeno praktični miselnosti in potrebam slovenskega kmeta brez vse nepotrebne teoretične navlake. Dragoceni so migljaji o zavarovanju, o vnovčevanju in kupčiji živine ter o organizaciji pospeševalnega dela. Tudi ti podatki so splošno veljavni za neplaninske kraje. Slovenije. V JSetrtem poglavju opisuje ter pojasnjuje z mnogimi slikami in tehnično dovršenimi načrti g. inž. Prešel vse plan. melioracije (zboljšave tal, potov, ograj, koče, hleve, sirarne, vodnjake itd.). Naš obče znani mlekarski nadzornik g. Pevec nam v petem poglavju v dovršeni obliki pove vse potrebno glede mlekarstva, maslarstva in sirarstva 1er nam posebno glede zgotavljanja kislega in sladkega sira podaja izredno dobre migljaje, ki se nanašajo ne samo na Gorenjsko, ampak tudi na jx>sebne. razmere mariborske oblasti oz. Štajerske — predvsem Savinjskih planin. Šesto in zadnje poglavje je dr. Spiller-Muys posvetil planinski agrarni politiki in pravnemu delu planinskih pašnikov. To poglavje obdeluje izčrpno zakonodajno oz. pravno stran zaščite planin, pašnih servitutov, izboljševanje in j>o-spesevanje planšarstva ter povdarja smernice za bodoči razvoj planinskega prava. Knjiga obsega 452 strani ter je opremljena s 4 umetnostnimi prilogami z 200 slikami in 17 načrti. Slike so vzete vse iz domačega gorenjskega in savinjskega ambijenla ter knjiga na prvi pogled vsled mnogih planinskih krajevnih slik, v katerih se zrcali vsa slikovita romantika naših Alp napravi vtis krasnega planin-sko-potopisnega dela. Vse slike so pojasnjene razun s slovenskim tudi s srbskim in francoskim tekstom ter je ob koncu knjige dodan kratek pregled snovi v srbskem in francoskem jeziku. Radi tega ho knjiga dobrodošla tudi našim južnim krajem, ki nimajo šc enakega strokovnega dela. Cena znaša 120 Din ter je z ozirom na finost papirja, obseg in število izvirnih slik razmeroma nizka. Knjigo je smatrati kot enciklopedijo vsega našega planinskega kmetijstva v pravem pomonu besede. Neobhodno potreben vademekum je to delo za vsa naša kmetsko strokovna, bralna društva in čitalnice v našem planinskem podeželju, za živinorejske in mlekarske zadruge, za vse šolske in župnijske knjižnice, pa tudi za vse interesirane posamezne kmetovalce. Težko pričakovano in vsled tega posebno dobrodošla bo knjiga razven na Gorenjskem tudi povsod v mariborski oblasti, zlasti v Mežiški dolini, v gornjegrajskem in slovenjegraškeni okraju in deloma tudi v Dravski dolini. Toplo pa se priporoča to delo z ozirom na izborno obdelavo trav-ništva, živinoreje, mlekarstva in sirarstva tudj - ->nt kmetijskim, živinorejskim in irlckarskim organizacijam in posameznim interesentom v neplaninskih nižinskih in dolinških krajih Slovenije. Knjiga nam ne bo samo izboren gospodarski pripomoček in slrokovni prijatelj, ampak nam bo tudi v okras vsake domače knjižnice. —Fr. Wernig, kmet. réf., Laško. Dne 30. aprila. BLAGO. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili kurzi: Berlin 13.51 (13.495—13.525), Italija 302 (301.73—303.73). London 276.70 (276.27—277.07), Newyork 56.85 (56.75—56.95), Pariz 223.50 (222.75 do 224.75), Praga 168.75 (168.30—169.10), Dunaj 8.02, Curih 10.955 (10.94—10.97). Curih. Belgrad (9.13) (9.13), Italija 27.53 (27.675) London 25.25 (25.2475), Newyork 520 (520). Pariz 20.37 (20.365), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.17 (73.15). VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Devize: Belgrad 12.44, Kodanj 189.50, London 34.43, Milan 37.58, Newyork 708.65, Pariz 27.76, Varšava 79.27. — Valute: dolarji 705.50, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize: Lira 179.17, Zagreb 59.22, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61. Dunaj. Don.-savska-jadr, 87, Alpine 4950, Greinitz 680. Kranjska industrijska 51.50, Trbovlje 61.50, Hrv. esk. 15.45, Leykam 11.50, Hip. banka 7.70, Avstrijske tvornice za dušik 35, Gutniann 3650, Mundus 171.75. SpOFŽ PREDZADNJA RUNDA NOGOMETNEGA V nedeljo nastopiti na igrišču Ilirije dva jako zanimiva para in sicer Hernies : Ilirija in Pri-morje : Slovan. Te tekme sicer ne vplivajo na določitev prvaka, ker je Ilirija Ze siguren prvak in je ne more dohiteta nobeno drugo motvo. Istotako je Primorju drugo mesto skoroda gotovo. Velikega pomena sla pa ti dve tekmi za določitev kluba, ki pade v drugi razred. Hcrmes. kakor tudi Slovan se nahajata v kritični situaciji, katero si fcthko v nedeljo popravita. Jako težko stališče ima na vsak način Slovan, ki mora nastopiti proti Primorju, ki je ravno prejšnjo nedeljo z, zmago nad prvakom Ilirijo dokumentiralo visoko formo. Slovan odigra s tem svoio zadnjo tekmo in bo vsled tega napel vse sile, da konča tekmo s pozitivnim uspehom in si na ta način ohrani prvorazrednost. Igra bo vsled lega jako zanimiva in skrajno napeta. Nekoliko več izgledov ima Hermes, ker nastopi proti Tiekompletm" Iliriji, ki igra isti dan v Splitu. Vendar postavi Ilirija dovolj močno mo-itvo in bo moral Herme« doseči nadpovprečno formo. ako bo hotel nepremagan zapustiti igrišče. Pri-četek prve tekme je ob pol 15., druge pa ob 16. Dopoldne oh 10. odigrata rezervi 1'nmorja in Slovana prvenstveno tekmo. Istega due se izvrii med Mariborskim Rapi- dom in celjskimi Atletiki semifinalna tekma za prvenstvo Slovenije. Zmagovalec igra nato z Ilirijo finalno tekmo. Semifinale ee vrši v Mariboru, finale pa v Ljubljani. HAZENA PRIMORJE : ILIRIJA. Veliko zanimanje vlada za prvenstveno .tekmo obeh starih rivalov. Ilirija, kateri se je bati, da vsled nedeljskega poraza po Muri izgubi prvenstvo, bo napela vse sile, da v tej tekmi izboljša svoj prvi neuspeh. Nastopila bo v svoji najmočnejši postavi, od katere so že vse igralke opetovano nastopale reprezentativno za Ljubljano. Tudi Primorje se je temeljito pripravilo na to tekmo. Poleg svojih starih preizkušenih moči, je pridobilo z vstopom bivše izvrstne igralke Ilirije, Omanove, izborno moč, ki je nemalo povzdignila kvaliteto družine. Tekma se vrši na prostoru Atene ob pol li. dopoldne. S. K. Jadran. Rodni člani se opozarjajo, da oddajo vso klubsko opremo, ki jo imajo doma, v dnevih od 2. do 8. maja v klubskem lokalu v Ko-leziji od 18. do 19. ure 2, 3., 5., 7. maja se bodo izdajale klubske izkaznice ob isti uri istotam. Po 8. maju bodo imeli dostop na igrišče samo člani 7. izkaznicami. Istočasno opozarjamo vse člane na delo na igrišču, da se člani držijo reda, ki je bil določen na sestanku 26. aorilu. Ta in i k- Športni teden Strelci so se obrnili na mednarodni olimpijski odbor in so povabili, naj bo tudi streljanje na programu olimpijskih iger. Odbor je rekel, da bo na prihodnjem zborovanju to prošnjo podpiral, strelci morajo pa obljubiti, da bodo poslali na tekmovanje samo čiste amatere. — Mesto Loe Angeles energično demontira vse vesti, da bi se bilo odreklo prireditvi olimpiade leta 1932. Predpriprave so že v polnem razmahu. Kakor za rojstvo Homerjevo sedem grških mest, tako se puli za prireditev olimpijade leta 1936. že sedaj sedem modernih mest: Berlin, Rim, Milan, Barcelona, Helsinki, Lausanne in Budimpešta. O nogometu smo obširno poročali v :Slovencu< 26. t. m., 27. t. m. in 29. t. m. Priobčili smo članek o bojih za angleški pokal, ki si ga je letos izvojeval Cardifi' z zmago nad Arsenalom 1:0. Kakor vedno, bomo tudi sedaj še nekaj pristavili. Angleški klub Aston Villa je poelal ravnateljem raznih šol 1600 vstopnic zanje in za njih učence, da bodo šli gledat boj kluba s klubom Corinthiens. V tekmi za prvenstvo je New Castle zmagovalec. Prvemu županu mesta Newyork, I. Walkerju, so ponudili vodstvo zveze ameriških baseball-klubov; če bo sprejel, bo dobil za to na leto 100.000 dolarjev. Večkrat že sta se udarila Roman Najuch in Karel Koželuh; danes igrata v Berlinu. To sta najboljša svetovna profesionala tenisa. Kajti Til-den je, kakor vemo, >čist amater«:. Sedaj je prišel v Evropo in bo lahko gledal, kako temperamenten bo boj parov Najuch in Suzana proti Koželuhu in Brovvnovi. Ritola se je šele sedaj prav razmahnil; 5000y je tekel v 13:29.8, 3 milje pa v 13:56.2, oboje nov svet. rekord. Njegov rojak N u r m i je pa kot razred zase pretekel 8 km ^povprek po deželi« v 28:31.5. Skupaj z E. Borgom, ki ga imenujejo »Nur-mija delavcevv, je lo najboljša trojica tekačev na srednje razdalje na svetu. Wide je preveč tekmoval in mora sedaj počivati. — Amerikanec De Mar je tekel 42 km v 2:40:22.2, mladi Jugoafrikanec Steyler pa po gričevnatem svetu in po zelo slabi poti isto razdaljo v 2:57:21. V leku »povprek po Berlinu« je porabil za 25 km Latvijec Mottmiiller 1 uro 34 minut in 22.2 sek. Ameriški veliki manager Pyle, znan nam kot pokrovitelj Suzane, bo priredil tekmovalno hojo iz Los Angeles v Newyork, več kot 5000 km; zmagovalec bo dobil nagrado 50.000 dolarjev. — Na olimpijado bo poslala Norveška 80 udeležencev, v St. Moritz 25. Danes leden se je vrinila majhna pomota v besedilo; biti mora la escpiiadora. V desetoboju in v olimpijskem petoboju se bosta v juniju na novo poskusila Rigoulot in Cad i ne, to pot na Dunaju; doslej je zmagal vedno Rigoulot. V prosti rokoborbi je v Newyorku premagal Stecher Ciganijeviča, Pendleton pa Stein-keja. Na eni strani beremo, da je newyorska boks-na komisija suspendirala Paolina, ker ni hotel nastopiti proti Kelleyu, na drugi pa, da se bori Paolino 1. julija proti Dempseyu, pod okriljem samega Texa Rickarda. Nemški bok ser Schme-ling hiti od zmage do zmage; po Francozu Francis Charlesu je prišel na vrsto Anglež Stanley Green, ki ga je Schmeling že v poldrugi minuti podrl k. o. čez 14 dni bodo otvorili v Berlinu v Luna-parku največjo plavalnico sveta; k otvoritvi so povabili Arne Borga. Njegov veliki tekmec Weissmueller je plaval v Ameriki 100 y v 51.4, Kojac 220 y na hrbtu v 2:39.6, nov svet. rekord. Nemec Kemmerich je ostal v vodi nepretrgoma 32 ur. . : Rund um Frankfurt« so dirkali. 244 km; med profesionali je bil prvi Italijan Linari v 8 urah, 3 minutah in 40 sekundah; med amateri je bil pa prvi Nemec Bruno Wolke v 7:56, torej v boljšem času; četrtino kolesa za njim je prišel na cilj njegov brat Rudolf Wolke. — Iz Pariza v Le Havre je no cesti 261 km; Bellenger jih je prevozil v 8:31.57. Na dirkališču Buffalo v Parizu je pa vozil Belgijec Linart 100 km v 1:27:17.8, nov rekord tega dirkališča; 150 m za Linartom je bil znani dirkač Brunier. Avtomobilno dirko Targa—Florio, 540 km, je dobil na vozu Bugatti Italijan Materassi v 7:35:55; to je najtežja avto m obilna cestna dirka, vodi okoli gorovja Madanie na Siciliji, 5 X108 km, 7000 ovinkov. Tvrdka Bugatti je izdelala sedaj največji, najmočnejši in najdražji osebni avto; stane 500.000 frankov in vozi 230 indiciranih km na uro. — Amerikanec. Hartz Harry je vozil 5000 milj (8046 km), v 81 urah in 49 minutah, vštevši poči-vanje, nalivanje bencina itd., 100 km na uro. — Španci gradijo avtomobilno cesto iz Madrida do meje. Pri poskusih za polet čez atlantik sta se smrtno ponesrečila Amerikanca Davis in Wooeter. — Včeraj je prispel v Newyork drugi Pinedov hîdroplan >Santa Maria II«; pojutranjem nadaljuje Pinedo svoje potovanje. Za njim bo letel po isti poti Portugalec Beyres. Ves svet govori o naših rojakih Sondermajerju in Badjaku, ki sta v par etapah priplula iz Pariza v Indijo; naši aviatiki so stopili z njima v vrsto mednarodne elite. Bomo o njiju poletu seveda še obširneje pisali. Knjige in revije Dr. Jakob Kelemina: Literarna veda. Pregled njenih ciljev in metod. Založila Nova založba v Ljubljani. Pravkar je v imenovani založbi izšla 120 strani obsegajoča knjiga, ki polaga pri nas temelje za znanstveno ugotavljanje literarnih vrednot. Pisatelj, vseučiliški profesor dr. J. Kelemina, ki je dozdaj priobčeval v naših vodilnih revijah posamezne študije o literarnih vprašanjih, je v tej knjigi obravnal temeljne zakone literarnega ustvarjanja in odkriva v nji vidike, s katerih moremo literarne umetnine spoznavali in oceujevati. Drugi narodi imajo o teh vprašanjih že obširno slovstvo, mi Slovenci smo dobili s Keleminovim delom osnovo, ki bo gotovo pobudila nadaljnja razmotrivanja, obenem pa bo nujni pripomoček za vseučiliški in tudi za srednješolski sludij, skratka za vsakogar, ki ga zanimajo literarna in estetična vprašanja. — O knjigi bo naš list še obširneje poročal. Cena broširani knjigi je 24 Din; vezana knjiga se bo dobila sredi prihodnjega tedna in bo veljala 34 Din. »Vina knjiga za strojepisje* kot prva in edina te vrste v slovenskem jeziku jo ravnokar izšla. — Knjigo, ki obsega teoretični in praktični del in ki bo izborno služila svojemu namenu, prav toplo priporočamo ne le strojepisnim šolam, učiteljem strojepisja ter njih učencem, temveč tudi učiteljskim knjižnicam in vsem, ki se hočejo v kratkem času priučiti pravilnega iu brzega stojepisja. — Cena broširani knjigi z,naša 8 Din. Naročila sprejema Josip Christol, vodja drz. konc. priv. šole 7& stenografijo in strojepisje v Ljubljani, Domobranska 7. Voissveđovanfa Izgubljeno. V Prešernovi ulici zgubljeno žopno uro in škarje se dobi nazai pri najditelju g. Nučiču ш realki 1.-25. Glasba Orkestralno druitvo »Glasbeno Matice< ima ч torek, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici generalno vajo za koncertni nastop dne 9. t. m. Udeležitev obvezna za vse člane. Odbor. V spomin stoletnice smrti Beethovna uvaja »Sloga« ш svojem koncertu dne 2. maja v Ljubljani dve odlični Beethovnovi skladbi: Ciklus pesmi (Ljubici tam daleč) in zborovsko skladbe »Tišine na morju in uspela vožnja«. V ciklusu peemi poje ljubimec svoji ljubici venec pesmi Vsaka jiesmica zase je biser in vse skupaj tvorijo lepo zaokroženo celoto. Vse opeva - njegovo srce, gleda veselje pomladi. Vse misli se osredotočujejo v kraju, fejer sameva njegova ljubica, le on aam njen dragi ne more k nji. Stvar je polna najpri-srčnejših instrumentalnih glasbenih aamislekov, jjolna veselja, hrepenenja in tuge. »Tišina na morju in uspela vožnja« nas prestavi na sredo morja, kjer se ne gane ne veter ne val. Morje ne obeta mč dobrga in navdaja mornarja s težko skrbjo. To je tisti čudoviti mir pred izbruhom nevihte, Skladatelj nas postavi v sredo onega mučnega ot>-čutka, ko se nas loteva otrplost. Toda iz orkestra se začnejo dvigati lahne pasaže, ki stopajo, padajo, rastejo in se združujejo v prekipevajoč izraz veselja rešitve. Zlomljen je občutek neznoenega miru. Vse je na delu. V orkestru in zboru vse oživi in poje, kliče in hiti. Končno zadomi radosten vzklik: obal! Mojstrsko sta izdelana oba dela, kj vplivata mogočno na dušo poslušalca. Skladba se izvaja prvič v Ljubljani. Vstopnice ao v predprodaji v Matični knjigarni. Nasznanila P. t. članom stavbne zadruge >Hera«I V zadevi svojega tožbenega zahtevka proti občekoristni zadrugi »Heri« na izplačilo honorarja za izvršeno diplomo (za častnega člana g. I. Hribarja, ministra n. r.), vabim in prosim tiste cc. zadrugarje, M jim je bila v začetku 1. 1926 in že prej obljubljena gradnja hiš in ki so prispevali ozir. so bih pripravljeni prispevati po sklepu pogodbe z zadrugo zadostno množino potrebnega gradiva oz. kapitala, naj blagovolijo takoj prijaviti svoj točni naslov in kratek popis svojih tozadevnih dogovorov s »Heirx odvetniku na Dunajski cesti št. 6..- Prosim tudi bivšega nameščenca >Here~, g. Dobnikarja, za takojšnjo prijavo svojega naslova na isto mesto. (Javna 5. obravnava že 5. maja na okr. sodišču v Ljubljani. soba St. 50 ob 10. uri.) H. Smrckar, um. slikar. Vuristovski klub ..Skala« priredi svoj redni občni zbor za leto 1926 z običajnim sporedom dne 2. maja ob 20. uri v čitalnici »Sokolac v Narodnem domu. Člani so vabljeni, da se ga udeleže v čim večjem številu. Odbor. Godbeno društvo ^Grada-ica*. Vič-Glince, priredi v nedeljo, dne 1. maja, ob 3 popoldne vrtno veselico pri g. Dragar v Rožni dolini (Končan). Naročajte ,SEov©nca't Učinek kopeli za noge s soljo sv. Prvi dan četrti dan Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za nogo v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno bodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na glavno zastopstvo za S. H. S. NADA DIÎOGERIA Kolar i Gabrič Subotica, Strossmayerova ul. 2. Telefon 637. ali na DROGERljO SANITAS Ljubljana, depot za Slovenijo. Izviren samo v zelenem zavoju. —- ■- Poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blagodišeči „Elsafluid" in zvedeli boste, kaj je do sedaj manjkalo v Vaši hiši. Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oči, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa seje izkazalo koristnim dnevno umivanje, drguenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in opravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus povsod izroe.no Fellerjev pravi blasrodlSefl Elsafluid v poizknsnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnniih steklenicah po 9 Din, ali Rpeelal-nih steklenicah po 2fi Din. — Po pošti prlclo tem cenejše. čim več se naroči naenkrat, z zavojnlno in poStnino stane Î) poizkus, ali fi dvoj. nli 2 spccljatni stok). »Г— Din 27 „ ,. IS „ „ R .. „ 133- „ 54 „ „ »8 „ „ 12 „ „ 258*— ,. Naročila nasloviti razločno takole: EU GEN V. FELLElt, lekarna v Stiihlrl DonJI, Elsa-trs lir. 134. Hrvatska. Tvrdka A. VOLK ^TRMPILJE E Шт I K E Najpraktlčnejši In najsolldneišl dolgo pričakovani pisalni stroji znamke Ljubljana, Hesljeva costn 24 nudi najceneje vso vrste pšenlčno moko ln druge mlovske Izdelke, zatilevajte cenik 1 pravkar dospeli. patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival. stroji za pletenine, navljalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, LJubljana, Židovska ulica 5. Sndnlčka ulica 3/10 dobavlja dvokolesa, delo za dvokolesa, pnmimati-ke, šivalne stroje, gramofone, rrramofonske ploščo tor nogometne žogo po nnjnlžjl ceni. Mehaniki dobe popust. Zahtevajte veliki* ilustrovani brezplačni katalog ter pošljite marko za 3'— Din za poštnino. TRGOVINA DEŽNIKOV l-J ивШ-JAN A ^ Ш сч* anton fuchs, kleparstvo, Križevniška ulica St. 6 — Ljubljana. Izvrševanje lesnoccment-nih streh, kritje z lepljenim papirjem, napeljava strelovodov itd. Kleparska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje. Proračunil GLHStfUIRJE IN HKRmONIJE uglnšulem, popravltam strokovno ln ceno! Tudi potujom! Naročajte po dopisnici za G. Juràsck, LJublfana VVoliovu ulica II Na ogled pri tvrdki IVAN JAX iN SIN, LJUBLJANA Gosposvetska cesta št. 2. Ceniki gratis in franko. Premog, drva hohs, oglje Ilirija, Kralja Petra trg 8. Tel. 2820. najboljšo kakovosti se dobi v Ljubljana, Dunajska cesta 6 Naročila se točno Izvršujelo STiBimu k ui« . za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja т kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. deset let davka prosta z dvema trgovskima lokaloma, veliko skladišče, več stanovanj, pripravna za vsako veletrgovino in tudi večjo obrt na najprometnejšem prostoru v Ptuju se proda. Poizve se pri gosp. Vinko Orešnlk, Rajčeva ulica v Ptuju. motorji sss&g OATEHJI Ж.?ааО1 Ugodni plačilni pogoji Braća Fischer d. d, Zagreb, Fantovčak lb ♦ * „Speclrum" «t. «i. I Sni Kopisia, Dubsky in Krstic ! I tvornica ogledal in bruSenega stekla j Ljubljana VII f '' Medvedova ulica 38, telefon 243 J $ Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. | f Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko | Z steklo 5—0 mm, ogledala, brušena v vseh Z Z velikostih in oblikah, kakor tudi brušene Z t prozorno šipe, izbočene plošče, vsteklevanje S J v med. Fina, navadna ogledala. i Profesor G .Lan$enscUeidt Naša svetovno znana jezikovna metoda Toussaint-Langenscheidt Vam nudi priliko, priučiti se v sorazmerno kratkem Času za mali honorar mesečnih 2 mark vsakemu važnemu tujemu jeziku tako temeljito, da morete v svojem poklicu itd. zajeli resnično korist iz svojega znanja. Pomislite dobro: Ali jemu jeziku? Mnogi bi ne bilo tudi Vam v tisoči so se že učili veliko korist, če se po sijajno preizkušeni priučite kakemu tu- metodi parna žaga, parketna tovarna z moderno PARILNICO in SUŠILNICO z vodno močjo, v gozdnem okraju Slovenije, tik kolodvora, z velikim posestvom, se zaradi selitve ugodno PRODA. Kraj in obrat pripraven za vsako drugo tovarno, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »LESNA INDUSTRIJA« štev. 3381. stonj in brez vsake obveze za Vas. — No odlašajte, piši- , te še danes. Ako i je ta odrezek žo Ja odtrgan, zado- O šča dopisuica јјшf (Din 1-50) z navedbo tega časopisa. Za udeležbo pri naših j tečajih A in si s svojim znanjem znatno zboljšali položaj. Mnogi so si s pridobitvijo jezikovnega znanja pripomogli do poklica, ki jim je nudil višje dohodke in znatno večjo možnost napredovanja. Ne zamudite v no-benem slučaju, da so poslužile našega pouka. Naznanite nam na poleg stoječem od-rezku frankirano kot tiskovina (25 par), za kateri jezik se zani-mnte. Nato Vam do-pošljemo lekcijo za poskušnjo poštnino prosto, popolnoma za- I,an«icneclicldteche Vcrlana&iictahnndlung (Prol. O. Langcn- , schcldt) G. m. b. П. £ Rcrlin^chSnrućiui jm BahnstraBc 29-SO J» V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša dobra soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Terezija Bračko soproga drž, uradnika dne 29. aprila po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnicc se bo vršil v nedeljo, 1. maja t. 1., ob 4 popoldne iz drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. aprila 1927. ANTON BRAČKO, soprog. — STANKO, ZVONIMIR. sinova — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zarod y Ljobljanl. fig/ Prosim. лГ dopošlji-R-' te v smi-slu pomiti" i- be v listu „Slovenec" lekcijo za poskušnjo trebno & zna- ШЛ nje B< nem Kš 881- Ш n0 ШЈ jezika brezplač-Ш/ no, poštnine pro-г ffll sto in neobvezno. Шј Ime________ Ш/ poklic_______ j/ Kraj in pošta___ MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 aH S Din. Oglasi nad devet vrstic sc računajo vli«. Za odgovor znamko! Na vpraûania brez znamke nc odgovor|amol ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+«•»»♦♦»»»♦«<■«♦♦»*«•♦♦♦ ♦♦♦«♦♦»♦♦♦<■( Din 100.— nagrade je mogoče vsakemu dobiti dnevno. Pišite in priložite znamko za 2 Din. Otrin J,, Rovte, Logatec Mlad trg. pomočnik izučen v trgov, z mešanim blagom, zelo nadarjen, priden in pošten, želi radi nadalj. izobr. spremeniti službo v večji trgovini. Ponudbe na upravo lista Maribor pod: »Cena moč« poslovodja absolvent Zadružne šole, dolgoletni vodja Kmetij, zadrug in posojilnic, vešč tudi lesne trgovine, išče primernega mesta. Vprašanja pod »Zmožen« 3276 na upravo »Slovenca«. oskrbnik z nekaj leti prakse, zanesljiv, priden, išče službo. Najrajši kot oskrbnik na graščini ali kletar. —■ Naslov v upravi: št. 3238 prodajalka meš. stroke, mlajša moč, želi mesta v kaki večp trgovini, najraje na deželi ali pa tudi v mestu. Naslov v upravi lista pod šifro: »Poštenost« 3335. '"prodajalka zelo dobra, išče službe v mestu ali na deželi. 1 o-nudbe na upravo pod: »Vestna in marljiva« 3351 Kovaški pomočnik z dobrimi spričevali, išče službe. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3332. šofer izkušen, zanesljiv, 24 let star, zmožen popravil in dober ključavničar, z večletnimi spričevali, iščem službe pri boljši družini ali podjetju. - Dopise na: J. S. MARČEC, Maribor, Tatenbachova 16. 3374 Fotografa izurjenega RETUŠERJA za pozitive event. tudi za negative — sprejme JUGOSLOV. TISKARNA. Vajenca za krojaštvo sprejme takoj Lovro Rebolj, Kranj. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 iščem majerja k živini in sicer starejšega samskega. - Nastop takoj. - Lovro Aljančič, Bistrica pri Tržiču. drugo sobarico ki perfektno govori nemški in ni pod 19 let stara, ki ima letna spričevala in je voljna poleg pospravljanja in likanja pomagati tudi na vrtu, se sprejme proti plači 300.-Din mesečno in polletno ena obleka in par čevljev Velcposcstnica MARIJA ZWILLING v Zdenčini blizu Zagreba. Iščemo agilne, zanesljive zastopnike predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo, učenca za pekovsko obrt, pridnega in poštenega, z vso oskrbo, sprejmem. Anton Petač, pekarna, Jesenicc Čevljarskega VAJENCA z vso oskrbo v hiši — sprejme LOGAR Franc, Suha 4 nad Kranjem, Prtspodarji, gospodinje! Uu - Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselslco zvezo« - Ljubil ana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I vajenca" za ključavnic, obrt sprejmem. - Ciril Podržaj, Ig. Postranski zaslužek dobi _ kdor prrv7jime službo KINO - opemterja na deželi, Naslov pove uprava pod štev. 3293. POSTREŽNICO, pošteno, za pol dneva, iščem. Naslov se izve v upravi pod številko 3402. DEŽELANI I Kdo sprejme skromno, starejšo gospo za 2 meseca na počitnice? Pogoji suha, solnčna in mirna soba, dobrosrčni ljudje. Ponudbe in pogoje na upravo »Slovenca« pod: »Bližina gozda« št. 3316. V Begunjah pri Lescah na Gorenj, je oddati letno opremlj. stanovanje obstoječe iz 3 sob, kabineta in kuhinje mirni in solidni stranki. - Več se poizve na Poljanski cesti št. 6/11., Ljubljana. 3362 MAJHNA HIŠICA 2 sobi in kuhinj« ter ze-lenjadni in sadni vrt, se odda 15. julija t. 1. za 1 ali več let v najem. Hiša jc oddaljena 1 uro od Ljubljane. - Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod: Z g. Šiška«. 3401 »POSEST« Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA i HISO, enodrui.. 101)0 in= vrta, Triovo, 80.000 Din. HISO, enonadstr., večje Število stanovanj, veliko dvorišče, pri sr. Tctru, 160.000 dinarjev. VILO, enonadstr., najsolidneje novozidano, komfortno, 6 sob, pritikline. lep vrt, blizu Kongresnega trga, 300.000 dinarjev. VII.O, enonadstr., novozidano, 3 stanovanja po 2 sobi. pritikline. vrl, Trnovo, 175.000 dinarjev. VILO, visokopritl., 4 porke-tiranc sobe, kuhinja, pritikline, velik vrt, pri klavnici, 160.000 Din. VILO, enonadstrop., tristano-vanjsko, preko 1000 in3 vrta. Kožna dolina. 150.000 Din. HIŠO, dvonadstr., več stanovanj, eno takoj prnsto, prostorno zemljišče, Šiška, 180 tisoč dinarjev. HISO, pritlič., 3 sobe, pritikline, velika delavnica, 500 m5 vrla. v ljublj. okolici, 100.000 Din. MALA IMSICA z 2 stanovanji, nekaj dvorišča. Trt, Krakovo, 30.000 Din. Pole* tega večje število stanovanjskih hiš v Ljubljani in predmestjih, kmet. posestva, industrije Itd. v največji izberi, stavbene parcele, v poljubnih izmerah in najugodnejših cenah. Trgovina зде^ takoj odda na najpromet. točki na Vrhniki. - Poizve se pri P. ŠIMNIC na Vrhniki. ' 3137 trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, v prometn. industrijskem kraju, se radi družinskih razmer odda ugodno takoj v najem. — Dopisi pod »Sigurna eksistenca« 3361 na upravo. TRGOVINO z meš. blagom oddam v najem. Prednost imajo samice. Trgovina je v dobrem stanu, pol ure od Ljubljane. - Naslov pove uprava lista pod št. 3214. V najem T. vanje pri gor. kolodvoru, obstoječe iz 6, event. iz 3 prostorov, velikim dvoriščem in vrtom; 2. stanovanje v Stožicah 86, visokoprillično, obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice. Poizve se v upravi lista pod 3264. Knjigoveznica z vsem inventarjem, «e odda v najem. - Naslov v upravi lista pod 8t. 3368. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 3388 dve skladišči pripravni tudi za pisarno, je oddati s 1. avgustom. — Več pove kamnosek VODNIK — Kolodvorska ulica, Ljubljana. 3336 Minn novo, prodam ob ilSoU Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice, Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Ježica. Prodam na Bledu vilo z vrtom. Naslov v upravi lista pod številko 3300. Enodružinsko HIŠO prodam z vrtom, elektr. razsvetljavo, kupcu stanovanje takoj na razpolago. Poizve sc v trgovini Kušar, Dravlje, p. Št Vid nad Ljubljano, 3234 Dražba hiše z gosp. poslopjem se vrši 8. maja ob 3 popoldne na Sp. Bernikn štev. 73, p. Cerklje pri Kranju. Ш5П v Ljubljani, eno-illdU nadstropno, prodam za 75.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3406. gjjçfl enonadstrop., go-Mldll stilna z obsežnim gospodar, poslopjem, velik sadni in zelenjad. vrt. Prometna točka za vsakovrstnega trgovca ali in-dustrijca. Krasna solnčna lega nn dr*, cesti v trgu na Dolenjskem - ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod »Elektrika št 3396«. Skobelnik (Hobelbank) — se proda, j Poizve se: Za Gradom 9, j Ljubljana — y tvornici j ircal. 3405, J6foproefet? živin, tehtnico kupim. — Ponudbe na: PLANTARIČ — Trebnje, Dolenjsko. 3296 Kupim dobro ohranjeno MOŠKO KOLO. Naslov v upravi lista pod številko 3328. SUH PRAH od oglja (cele vagone), kupim. — Ponudbe pod: Oglje 3357 upravi »Slovenca«, Kostanjeva DRVA kupim vsako množino in plačam po najvišji ceni proti duplikatu ali akreditivu. — Ponudbe na: Poštni predal 21, Brežice BUKOV LES rezan, okrogel, parjen in neparjen, kupim. — Ponudbe na upravo lista v MARIBORU pod značko »Bnkovina 12345«. HLODE hrastove in smrekove kapuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana Knin (Waffcnrad)- sk°- l\UIU raj novo, za visoko osebo, ugodno naprodaj. — Ogled in cena pri GOREČ, Ljubljana — Gosposvetska cesta. KOSILNI STROJ »Deering«, brezhiben, se poceni proda. J. Zavašnik Glince, p. Št. Vid naJ Ljubljano. 3355 PltfP poceni naprodaj UllIC ali v protiza-menjavo za fotoaparat. Naslov v upravi: št. 3356 Prodam malo rabljen mlekarski voziček zelo močan in močna peresa. Naslov se izve v upravi lista pod št. 3329. JAJCA za valenje od štajerskih iu sulnidol-skili kokoši ter od velikih gosi, rac in puranov vedno pri Groincr, Maribor, Gosposka ul. 2. Moderen čebelnjak in Žnideršičevi panji naprodaj. Naslov: Mrkun, Homec, p. Radomlje. dahlie (Georgine) v najplcmenitcjših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin v treh vrstah, Din 30.—, 10 korenin v pet vrstah Din 50.— »VRT«, Džamonja in drug, Maribor. zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZA-DRUGA« V PTUJU. PULTE in POLICE stare, še dobro ohranjene, za manufakturno in špec. trgovino, po nizki ceni proda IVAN KROŠELJ -Kette-Mumova cesta 15. klavir (Stutzfliigcl), zelo dobro ohranjen, se poceni proda. - Naslov: Resljeva c. št. 5, priti., desno. 3325 Otroški voziček in STOLČEK za vajo v hoji, se proda. - ŠKOFIC, Kolodvorska 26/11., desno. Dobro N. S. U. MOTORNO KOLO 2 PS, zaradi bolezni za 4500 Din naprodaj. -Ižanska cesta 27. 3367 Lepa OTOMANA, nova, in viseča SVETILKA (ampola), ceno naprodaj. Istotam ugodno naprodaj krasna — črno politirana JEDILNICA. Sodarska ulica it. 2. VRBOVO PROTJE kulturno, obeljeno, suho, okrog 3000 kg, prodaja »Vrboreiska zadruga« y Notranjih Goricah — pri LJubljani. — Ponudbe na čelstvo do 8. maj« ob 16. uri. Blago na ogled v zadružnem skladišču v Notranjih Goricah. Vsakovrstno zlat® ттш po najvišjih cenah Černe, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 RAZPISUJEMO dobavo 120 m* <4 jamskega lesa. - Ponudbe je vložiti do 12. maja t. i. — Direk cija drž. rudnika Zabu kovca, p. Griže — dne 29. aprila 1927. 3379 RAZPISUJEMO dobavo 500 m "ЧВ jeklene vrvi. - Ponudbe je vložiti do 12. maja t. L Več pri podpisani. — Direkcija drž. rudnika Zabukovcs,' p. Griže, dne 29. apr. t. i. TRGOVCI in gostilničarji! Malinovcc in 9 vrst finih sokov Vam prav poceni nudi »Brezalkoholna produkcija« — Ljubljana, Poljanski nasip 10 a. Iščem DRUŽABNIKA za staro, na najboljšem glasu se nahajajočo, sodno protokolovano trgovino v Ljubljani. Sodelovanje v trgovini pogoj. -Ista sc nahaja na najprometnejšem kraju središča Ljubljane. Lep, svetal, zelo cenen lokal z več izložbami. - Vsled bolezni se ista tudi pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod M. G. na upravo »Slovenca«. VATA, ODEJE! Izdelovanje in popravila, Bombažna, volnena ter svilena vata. — ROŽNA ULICA 19, Ljubljana. OGLEJTE SI svilene klobuke in SLAMNIKE od 100.-Din naprej v mod. salona STUCH L Y-M AšK E Ljubljana, Židovska ul. 3. Popravila se sprejemajo. »Marstan« MARIBOR, Koroška c. 10, posreduje: nove zgradbe, stavbišča, hiše, posestva, lokale, prosta stanovanja. - Preskrbi ugodno referenta za kočljive davčne zadeve. 3372 MOŠKO SUKNO (itoii). Velika izbiral Najnižje cene. Oglejte si za-logol Na zahtevo se pošljejo tudi vzorci. Priporoča se trgovina FRANC SENČAR, Mala Nedelja in Ljutomer. 3248 Tit. gradb. podjetjem, ki sc zanimajo za zgradbo »Doma za deložirance« (12 stanovanj), nudi na-čelstvo kreditne in stavb, zadruge »Mojmir«, Maribor, Koroška cesta 10 -tozadevne podatke. 3375 KLAVIRJI ! Tovarna tn zaloga klavirjev, prvovrstnih iustru-raentov ra/.liûnih tvrilk, kakor tudi lastnih izdelkov, l'oscboii oddelek za popravila. UiîlaSevanJo in popra vila za Glasb. Matico. Kou-survatorij in za druge iu-ntitute ko izvršujejo od mojo tvrdke. — Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. WAltBINËK, I.jubljann, llilšcrjeva ul. S. Damski slamniki se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale. Zimnice hiodrocc, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke dobite najccneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). Ceneno zidanje preskrbi »Mojmir«, kreditna in stavbna zadruga, Maribor, Koroška c. 10. Ugodno odplačevanje. Volna - ђошђа! za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Цв^ najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. V Mariboru je najugodnejši nakup: galanterije, drobnarije in pariumerije, vrvarskih in pletarskih izdelkov — na drohno in na debelo pri DRAGO ROSINA Vetrinjska uiica štev. 26 Ш\ OBLEKA .bode izgledala zopet kakor HOVfl, ako jo pustite hemlCno mon v lavami los. mm UtlDLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica : Šelenburgova nI. 3. PliSlrante v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje ObleK V različnih barvah. Poravnajte naročnino! IHIIMM UMI.....................................ИКЈ svetujemo van da si naročite •KOLO ki je najbope! Dobi se po soSidni ceni in «udi na obroHe le pri tvrdki 6GN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva uiica štev. 7 obvezo in spregie-dajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para iu pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse manufak-ture na veletrgovino R. Stermecki, Celje št. IS kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez Din 600 poštnine prosto. Svetovno znani najboljši šivalni stroj jc edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA 1ЈШ ŠELENBURGOVA ULICA 6/i Telefon ètev. 080. Kraplimslt-e toplice blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato, zdravi roumo, protln, lčlas, ženske bolezni Itd. V pred-in posezonl znatni popusti od rednih sezonskih cen, osobito specijalnl ar.uižmanl za 20 dnevno bivanje za pavSalno ceno Din 1260- , (stan, kopelj, oskrba, vse pristojbine in zdravnik). Začetek sezone 16. aprila. Podrobna pojasnila ln prospekte daje kopallb. uprava. рј^ S^Hl. ЈЈЗ-Ш. ^ЈИФ, JL ^H žeblji za podkve so iz najboljšega železa. Po svoji dovršeni izdelavi nadkriljujejo vse ostale znamke žebljev za podkovanje. Kupujte samo K KRUŠNA" žeblje za podkve. Plussad iugoslavenska tvornica čavela te željezne i Celične robe d. d. Varstvena znamka! s m m m m в Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, ee priporoča za vsa v :o stroko spadajoča dela. jpšin Sisek prferoča bolj it, plsmtiurlco, pir tituiT, strune, šolo in vsa potrebščine ze vsa glasbila SfSgSB Odlikovan na pcriskl Ceniki Irenko. raisla»! _DAMSKI~ PL AŠ Čl in ŠPORTNI KOSTUMI se izdelujejo najbolje in najceneje v modnem kro-jaštvu za dame in gospode Tekavec & Meden, Poljanski nasip 8, poleg tovarne Reich. 31361 Primarij y Selju dr. ËmîlIÂ7atzhB ni ardinira dn Z. julija. Novo HTŠQ za 50 Din v Mariboru dobite pri loteriji »Dom ubogih« v vseh tralikah in zadružni pisarni, Koroška cesta 10. 7'udi na obroke. 3377 KAVA pred praienierri higilenično očiščena ■Н prava zrnata kava ie prosta pri bê*. грј Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533 (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad iOOO milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Hsši rojahi g Rmerihi nalagajo suoje prihranke največ d naši hranilnici, hor je denar tu ponolnoma varen 0B®?~ Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. "ЗДИВ ШШШ ZBIRKA SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Harmoniziral in uredil Marko BajuH. — Besede zapisal Dr. 3- Debevec. Din 16*-. :: JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI :: Pension hotel JADRAN SELCE* Hrvatsko primorje, na novo preurejen, na samem morju. — Prvovrstna oskrba po najnižjih cenah. Najtoplejše se priporoča lastnik Kan PeCnlH. MODNI SALON ZA DAME se priporoča cenjenim damam za najmodernejšo izdelavo kostumov, plasčev ter vsakovrstnih toalet. Točna postrežba! Solidne cene! F. Zidarič, Maribor, Stolna ulica St« 5. n u vsaki komad garantiran Samoprodaja za Maribor pri Viîicenc Kuhar, Maribor Aleksandrova c. ;. --»——----—__ Telefon /nt. št. 37. Odvetnik dir. Rihard Pintar je otvoril svojo pisarno V Celju, v poslopju Jadransko« podunavske banke. TRSTU m STROPE naročajte le pri: VtfftC HIIH LJUBLJANA, ivornici JI* J. ki. HUIfl, oraââsha ulico katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje. PROMETNI ZAHOD ZA PREITO D.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo {PgeOfTJ domači in inozemski za domačo » * kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brlkefe. Prometni zasod za premog 1 d. u Ljubljani, ffli&lošiceva 15/1. ï&aëeffta mila in parfumeriie znana kot izvrstni izdelki tvrdke KIELHAUSER, GRÂZ dobavljajo se slej ko prej. Zastopstvo v Mariboru po №. Lente, Slomškov trg 14 Lj^m i*4 Zahvala. Vsem, ki ste me tolažili in izražali sožalja v najtežji bolesti, ki me je zadela vsled izgube mojega predobrega in nadvse ljubljenega soproga, gospoda ■ W epica nadučitelja v pokoju izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa sem dolžna preč. g. župniku p. G v i d u za tolažila v času bolezni, učiteljstvu in prijateljem iz Unca in Rakeka, dalje cenj. gospodom pevcem za ganljive žalostinke ter vsem njegovim tovarišem in prijateljem iz Ljubljane, ki so blagopokojnika spremili k večnemu počitku. Srčna Vam hvala! Ohranite ga v blagem spominu! Ljubljana, dne 30. aprila 1927. VHma Repic. Ljubljanska kreditna Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi! ca.: 10,000.000 Din Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta podružnice In agencije: Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Lo gatec. Maribor. Metković, Novi Sad, Novo mesto, Prevulje, Ptuj. Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Se prlporoCa za vse v bnntno stroko itpndaloCe posie Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev.: 2SÎ, 415, 502, 503 in 504 / Otvoritev vinotoča. Kavarna in gostilna »LEON«, Ljubljana - Kolodvorska ulica — vljudno naznanja otvoritev posebnega vinotoča z vhodom na Miklošičevi cesti, pri Okrož. nradu. Točila se bodo pristna domača in dalmatinska VINA in postrczalo z mrzlimi in gorkimi JEDILI po zmernih cenah. — Se priporočata za obisk F ANI in LEON POGAČNIK. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Slomškovi ulici 14 novo povsem moderno ln №gljent£no urejeno pekarno. Dobavljal bom vsakovrstno pecivo od navadnega do najfinejšega. Moja dolgoletna praksa jamči, da bom lahko popolnoma zadovoljil vse želje cenj. občinstva, ki se mu najvljudneje priporočam za obiek. Z odličnim spoštovanjem josip Starlč. registrovana zadruga z neomejeno zavezo u LJubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov dinarjev Znižane cene in največje skladišče dvokoles ygST^î ЈВ д motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, /m /"Чf\ УлТЖ vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Iggfljj^Mi/ Posebni oddelek za popolno popravo, ernajli-.К^ГЖр ) ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov ХШ^ givaluih strojev itd. — Prodaja na obroke, ^fî» Ceniki franko. TOWIINA" F.B.L.. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Stara tovarna nogavic in paralelke mm 43, 53 in 63, kakor tudi neobrobljene v debelini mm 70, 90, 110 in 130 kupuje za celoletno dobavo in proti takojšnjemu plačilu, tvrdka IVO BRIHOUC, CELJE, Canftftrjeca Klica š«. 7. priporoča svoje prvovrstne IzdeSke po znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje. Pri slabi prebavi zaprtju telesa, napihovanju črov, hemoroidih, slabotnem delovanju čre-ves, arteriosklerozi itd. izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni „Planinka" zdravilni čaj, ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ojača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20 direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC, nakar se vam vpošlje 1 orig. paket „Planinka" čaja brez nadaljnih stroškov. dobro ohranjene kuhinjske oprave in posode, več starinskih predmetov ter ženske obleke, se vrši dne 3. in 4, maja 1927 ob 9. uri dopoldne na Sv, Petra cesti št. 38, pritličje, desno. Kupci se vabijo. Pri nabavf novih Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom A. ]anežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig Francoska Halja, Cie. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo 5'/г čez morje - dobra brana in pijača brezplačno. - Cie. Chargeurs Réunis, Sud Atlantique, in Transports Maritimes A. za severno in južno Ameriko z ekspressparniki, kateri vozijo vsak teden iz Haore, Bordeaux in Mar-silije v Argentino, Uruguay, Chile, jAvstralijo in Kanado. Pojasnila in vozne listke daje zastopnik zahtevajte od svoje banke Potovalni čeki Banka Commerciale Italiana v lirah, franc, frankih, angl. funtih ln U.S. dolarjih so najenostavnejše in najslgurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem. Vsa gasilna društva vljudno opozarjam na svojo veliko zalogo ČEPIC, nai'amnic in vseh drugih potrebščin za gasilce, najsibo za sarže ali moštvo. Prosim, da v slučalu potrebe ne prezrete moje tvrdke, ker bo lc v Največja izbira! VaSo korist' Najnižje cenel ELIGIJ EBER, krznarstvo, LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 7, Kolodvorska ulica štev. 35 Sven Elvestad Natakar je navidezno osupnil in hotel oditi. Toda Krag mu je zamahnil z roko, naj ostane. »Čujte,« mu je rekel, »zaprite vrata«. Natakar je ubogal. Takoj nato je segel Krag po svojo uro in izjavil: »Dragi gospod. Čas je minul. Kaj bi nama radi povedali?« Asbjorn je smehljaje se opazoval rdečelasca. »Torej,« je vprašal dalje in pomenljivo potipal po svoji uri, »ali niste tudi vi mnenja, tla moramo pričeli z razgovorom?« Načelnik je vzrojil. »S tem tu?« je vzkliknil začuden. »Z natakarjem. Kaj pa še ne!« »Zagotavljam vas,« je odvrnil Krag, >:da je zelo prijazen gospod. Samo poglejte, kako uslužno in ljubeznivo se nasmiha!« V resnici ni obraz rdečega natakarja izražal nič drugega ko i/.nenadenje. Videlo se je, da se ne hlini, toda hitro se je skusil obvladati, ln ko je bil zagnal v kot svojo servijeto, se je priklonil pred Asbjërnom Kragom in rekel: »Prehiteli ste me, gospod. Občudujem vas.« »Zakaj ste vrgli servijeto proč?« »Ker nisem natakar,« je odvrnil rdečelasec. Pravkar sle vprašali, ali ne bi česa želela,« je nadaljeval Krag. »Iu vi ste odklonili.« »Kes. Toda sva si sedaj premislila. Rada bi steklenico soclavice. Prinesite nama jo!« Motite se. Kakor rečeno, nisem natakar. No več.« flilro! Krag .je stopil proti zvoncu: »Potom moramo poklicati drugega natakarja. Morda izvolite sesti za toliko času, drotfi gospod.« Stev. 97.___»SLOVENEC«, dne L maja 1927._Stran II. SPEČIMI NA MEHANIČNA DELAVNICA ^^fSfepffiK 1IJD. BARAGA ЖЖЉК v: Mineralno in blatno Kopališče DARUVAR radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze' Izven glavne sezone znaten popusti Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopalISSa. Po znižani ceni velika izbera šolnov vrst. Moški čevlji od Din 190-— naprej Ženski Čevlji od Din 160— naprej Pletene opan-ke, sandale, šivane in zbite, za odrasle in otroke priporoča Franša Srsoi, trgovina s čevlji, LjubSjana, PreSer« nova ulica 32. Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GfcOTZMER, ADLER in PHÔNIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Jos'P Petelinc-u v ljubljeni ob vodi blizu Prešernovega spomenika Cenejše kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pri J. TRPIN, MARIBOR, OlaonUrg štev. 17. r KUPLUTE POVSOD LE DOMAČO SiOSO F. KAJETAN AHACIČ — TRŽIČ H 'КШ1ДМ Ј РД I, J; Najboljši in najekonomičnejši lektromotorH iz znanih čeških tvornic v _ Skodovih Zavodov v Piznju se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana Selenburgova 7 Telefon 2966 »Гхвтог,*'-.' "SET5!! // Ж^ИГТ з > '/y & SSœMj&r^ M I Kralj. gnSlcShe porobrodne linija ROYAL MAIL LINE za JUŽNO JI MEHIKO Drazlltgo - игибпаџ - Argcnlfnllo fin HUDO - eniLE - i*EMJ. Informacije se dobo lirezplačno pri zastopniku: LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 26 1 KLIfARNA JZVRSUJE TOČNO ENOBARVNE/ JN VEČBARVNE FOTOTIPIJE/ 4AUTOTI PIJE» KOMBINIRANE/ KLIŠfcJE ZA NAVADEN/ 4IN NAJFINEJŠI PAPIR/ KLllEJE PO RISBAH ^PERORISIH IN SLI* 4KAH*ROBCOPISIH ; FOTOGRAFIJAH/ 4ZA RAZGLED- ; MICE» DALJE v REK LAM»/ ^J^VINJETI /mSLI KE/ AmiiDv! &žr w4w Slavnemu občinstvu vljudno naznajamo, da se je pleskarska in črkoslikarska delavnica tvrdke Brata Eberl nasl* Martine, Černe & Co., d. z o. z. v lastne prostore Vošnjakova uiîca štev. 8 (preje Cesta na gorenjsko železnico). Pc/«tm ©dcLLL za^orj>ocL UlcUU Verilo kravate Modne PofrcLxctne Pletenine Palice, PezmH Off UuLlj Ijana M«»tni trii Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd, v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu Stev. 6, LEKTROMOTORJI ИШШШШЕ LEKTROŠTEVCI .GANZ' LEKTRIČNO BLAGO, SVETILKE, LESTENCI, LEKTRICNE INŠTALACIJE ZA LUČI, TELEFONE, ZVONILA. - RADI O-aparati sistem .VESTERN'. ANODNI APARATI, ZVOČNIKI---- KOLAR, LJUBLJANA j SLAVO KOSTHNJEU TlIMIMSKI LES rabi za celoletno dobavo Ernest Marine - Celje Zrinjskega ulica 4 Nn г « « is TŠO^I Trgovcem in inclustrijeem sporočamo, da bo izšla 5. maja v Ljubljani slovenska, bogato ilustrirana REVIJA »RAZGLED«, ki bo vsled zanimive vsebine vzbudila v vseh slojih največje zanimanje. Oglasi v »Razgledu« bodo imeli stalen učinek, ker se bo isti hranil in vezal v letnike. Kdor hoče najti torej odjemalce v najširših krogih, naj se posiuži »RAZGLEDA« in naj vpošlje naročilo čimpreje, ker imamo le šc malo prostora na razpolago. — Uprava »Razgleda«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, II. nadstr. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornîca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. ■впкавн ladraina gospodarska banka a. Brzoiav. naslov: Gospobanka Telefon št. 2057,2470 in 2979 Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Račun poštno ček. urada št. ii.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Linbliani: KaroJ Ce& Izdajatelj: dr. Fr, Kulovec, Urednik: Franc Teraeftlav,