r ■«i,« . - u » PoBtnlna plaiana « gotovini. V Ljubljani, dne 16. junija 1932. fefl* 16. Vi. 1932 ÄT«; Ltfatk tXXII. (Sol. leto. 1931132.) Učitelf&Mi Stanovsko poliiišKo glasilo J. V. V. — seUcife sca DravsKo banovino v Cfublfani ___ _ _ _ ____„ ^ . == Urednlltvo h. nnemva! LtmkUmM. Frančiškanske allea tli. Rokopisov n. vračamo. Nefrankiranik pisem ne ,prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna K Mesečna priloga »1>rosveta« = Uredništvo ta oprava: Ljmkljana, Frančiškanske milem 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih 60 Dim zrn tnosemstwo »0 Din. Člani .mkeije J. U. V. plačajo list s članarino. Oglasi po ceni k m ta dogovoru. , m ek poseke. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111 II. banovinska skupščina JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA, SEKCIJE ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, se bo vršila v dneh 5. m 6. julija 1932 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani SPORED Dne 5. julija: Dne 6. julija: 1. Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano. 2. Ob 10-30 uri: Otvoritev skupščine. 3. Volitev odsekov. 4. Tajniško poročilo. 5. Račun za poslovno leto 1931/32. 6. Ob 16. uri: Seje odsekov na državnem moškem učiteljišču. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila odsekov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za poslovno leto 1932/33. 5. Resolucija. Legitimacij za banovinsko skupščino sekcija ne bo razpošiljala. Sresba društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila. Predloge za skupščino in delegate naj sreska društva pošljejo sekciji do 25. junija. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino ▼ Ljubljani. Ivan Dimnik, s. r. predsednik. dne 13. junija 1932. Josip Kobal, s. r. tajnik. Zasluženo priznanje učiteljstvu. Prejšnja pravila, po katerih je bil lahko član samo posestnik z eno glavo goveje živine, so bila preozkosrčna. Po novem zakonu o osnovnih šolah se zahteva, da je učitelj ne le vzgojitelj mladine, temveč tudi svetovalec kmetu v vseh težavah ter da se udejstvuje tudi izven šole. Tudi pri nas imamo lepo število takih učiteljev in naša dolžnost je skrbeti, da jih bo vedno več, zato pa jih moramo tudi pritegniti kot člane v Kmetijsko družbo. S kmetom naj sodeluje ramo ob rami tudi inteligent. Tudi inteligenca je poklicana, da nam pomaga prebroditi težke čase. Zakaj bi zavračali one, ki imajo srce za našega kmeta, ki se zavedajo, da je kmet glavni steber države tudi v industrijskih državah, ne le v agrarnih. Iz govora gospoda bana na občnem zboru Kmetij, družbe dne 8. VI. 1932. Vsi smo bridko občutili ponižanje, ko so bila sprejeta in odobrena prejšnja pravila »Kmetijske družbe«, po katerih učitelj ni mogel biti njen redni član. Kako zelo v časti so imeli tedaj učitelja, pa še posebej dokazuje določba teh oktroiranih pravil, po katerih se učitelj tudi v podružnicah »Kmetijske družbe« ni smel udejstvovati, ako ni zato zaprosil glavni društveni odbor s priporočilom podružnice, in morebiti dobil dovoljenje za delo. Posebno bridko pa smo to ponižanje občutili tisti učitelji, ki smo se od nekdaj prav zelo udejstvovali v raznih panogah kmetijstva in v njenih podružnicah in ki smo se zavedali, da je Kmetijska družba prišla do svoje veličine le ob dokajšnjem sodelovanju in sopomoči učiteljstva. izmed katerega je imela ogromno število izvrstnih organizatorjev, ki so ji ustanovili nebroj njenih podružnic in jih vodili, ki so ustanovili skorajda večino drevesnic, prenašali kmetijsko teorijo v prakso; posebno v sadjarstvu, čebelarstvu in vrtnarstvu, ki so se izkazali za prvovrstne strokovnjake. Ni samo slučaj, da je bil znani in upoštevani sadjarski strokovnjak gospod Martin Humek učitelj in zvest sodelavec »Kmetijske družbe«. Našteli pa bi lahko celo vrsto starejših in tudi mlajših učiteljev, ki so se z vso vnemo udejstvovali, da kjerkoli pomagajo svojemu sotrpinu in najbližjemu sosedu — kmetu. Za vso našo dobro voljo in za vse naše sodelovanje je ves naš stan bil vržen iz Kmetijske družbe. Toda kot optimisti in delavoJj-ni pozitivni delavci za narodov blagor — se nismo užaljeni odločili odreči se svojega dela v prid našemu gospodarstvu, marveč smo trdno verovali, da mora priti pravica, da ne bo obveljala volja nekaterih, ki so hoteli izriniti ves učiteljski stan in mu onemogočiti delo tam, kjer se je že izkazal za sposobnega in upoštevanja vrednega sodelavca. Vsi pametni ljudje so to obsojali in že lansko leto smo mogli poročati v našem listu, da je g. dipl. agr Jamnik na občnem zboru ljubljanske podružnice »Kmetijske družbe« odločno obsodil določbo, ki onemogoča učitelju redno članstvo, podčrtal zasluge učitelj- Pred nedeljskim izletom EO. V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« smo objavili razpis avtobusne vožnje, ki jo aranžira EO v nedeljo 19 t. m. Izletniška družba prijavljencev je prav razveseljivo narastla. Častno bodo zastopani člani in članice UPZ, ki nam priča, da bo dobro razpoloženje. Večino bodo tvorile sicer ljubljanske tovarišice in tovariši, med priglašenci pa so tudi tovariši in tovarišice izven Ljubljane. ob meji in bodo izletniki potrebovali nekaj minut do obmejnih karaul. Povratek skozi Rovtc, Logatec na Vrhniko. Ogled Močilnika, izvirka Ljubljanice, po-klon pred Cankarjevim spomenikom in poset njegove rojstne hiše na Klancu. Poslovilni razstanek »pri Lovcu« na Vrhniki. Celotni stroški za prevoz in kosilo 55 Din. Žiri v Poljanski dolini. (Jutro) Izletniki se bodo odpeljali izpred ljubljanske kavarne Evrope ob 8. v Skofjo Loko, nato pa krenejo na ogled krajev: Škofje Loke, Visokega na Tavčarjev grob, v Poljane, Goreojo vas, kjer bo pri Sorliju skupno kosilo, odmor in event. kopanje v vabljivi Polj anščici. Zatem bodo 'krenili mimo Trebije in Fužin v Žiri, središče čevljarske obrti. Kraj leži Prijave sprejemamo, v kolikor je še na avtobusih prostih mest, na tajništvu JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica, in še tik pred odhodom v nedeljo pred Figovcem. Podrobnejši pogoji so razvidni v prejšnji številki našega tednika. Na poset našega EO opozarjamo vse tovarišice in tovariše ob začrtani izletniški progi. stva za »Kmetijsko družbo« ter zahteval, da »Kmetijska družba« opere s sebe sramoto ter izpremeni pravila na prvem občnem zboru. Prvi glavni občni zbor, ki je sledil, je pokazal voljo, da nam da zadoščenja. Vendar pa vsled poteka in zaradi zadržanj opozicije ni prišlo niti do delne izpremembe pravil, nego se je ta točka morala preložiti na katerega poznejših občnih zborov. Medtem pa je ljubljanska podružnica »Kmetijske družbe« pripravila popolnoma nova pravila in jih iznesla na glavnem občnem zboru »Kmetijske družbe«, ki se je vršil 8. junija t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Občni zbor je s 4/sinsko večino in soglasno sprejel izpremembo pravil, po katerih je brez nadaljnjega lahko reden član »Kmetijske družbe« vsak učitelj, ki se bavi s katerokoli kmetijsko panogo. Drugo zadoščenje so nam prinesle besede na tem občnem zboru navzočega bana g. dr. Marušiča. Ta se je prav toplo zavzel za uveljavljenje učiteljskega stanu v »Kmetijski družbi«, naglašal je njegove zasluge za kmetijstvo in njegovo voljo tudi za nadaljnje sodelovanje. Priporočal je izpremembo pravil v tem smislu, da se učiteljstvu omogoči redno članstvo in je v svojem govoru, katerega gotovo ena tretjina se je tikala gospodarskega delovanja učiteljstva, priznavalno nazval učitelja najboljšega kmetovega prijatelja in gospodarskega svetovalca. Tretje zadoščenje moremo zabeležiti v tem, da je na istem občnem zboru bil soglasno izvoljen v glavni odbor »Kmetijske družbe« naš tovariš g. Lojze Kolenc, šolski upravitelj v Zagorju. To so tri taka zadoščenja, da smo jih v resnici prav iz srca veseli, čeprav smo vedeli, da pravica mora priti. Naša zahvala vsem, ki so kaikorkoli pripomogli, da je prišlo do tega zasluženega zadoščenja in da je prišla pravica in da je zmagala trezna razsodnost. Resnici na ljubo moramo povedati, da se nismo nadejali, da se bo to razmeroma tako hitro zgodilo. 2e zakon o narodnih šolah nam nalaga sodelovanje v kmetijstvu. Nakane tistih, ki so nas hoteli ponižati ali pa, ki so morda hoteli ovirati namero in uspešnost udejstvova-nja učiteljstva med narodom, te nakane — so se razblinile. Kakor ob prvih dneh doživ-ljenega ponižanja nismo užaljeni prenehali z delom, tako se hočemo sedaj še bolj udejstvovati povsod, posebno pa tudi v podružnicah »Kmetijske družbe« za boljšo bodočnost našega naroda in države. Kakor je večji del civilizacije in prosvet-ljenosti v našem narodu pripisovati nesebičnemu šolskemu in izvenšolskemu delu učiteljstva v preteklosti, tako poskrbimo, da bo velik naš delež dela tudi v bodoče za gospodarski napredek in državljansko zrelost ter zavednost poštenega našega dela jugosloven-skega naroda in posredno vsega naroda Jugoslavije. Mislimo, da govorimo iz duše vseh naših tovarišev in tovarišic, ako kratko rečemo: Hočemo, a škoda za zamujeno! Delovanje jugoslov. učiteljskega udruženja, sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani. (Poročilo iz seje upravnega odbora.) Dne 12. junija t. 1. se je vršila v prostorih sekcije 4 seja upravnega odbora. Navzoči so bili razen tov. Polaka, ki je opravičil svojo odsotnost, vsi člani. Otvoritev. Predsednik sekcije tov. Dimnik je otvo-ril zborovanje in ugotovil sklepčnost. V svojem otvoritvenem nagovoru se je dotaknil nekaterih načelnih vprašanj. Povdaril je, da se naše udruženje konsolidira. Deluje na kulturnem dviganju učiteljskega stanu in šole. Govoril je dalje o pravnih smotrih organizacije in povdaril načelne poglede v osebnih zadevah, zaščito članstva in zavzemanje organizacije za družinske očete. Oziraje se na materialne smotre sekcije stalno deluje za izboljšanje našega stanja in ne opusti nobene prilike v tej smeri, pri čemer je omenil uspehe glede stanarine itd. Govoreč o gospodarski okrepitvi organizacije navaja ustanovitev gospodarskega sveta. Omenja ¿akcijo glede znižanja najemnin v mestih. Dalje omenja administrativno izpopolnitev organizacije ter govori o pravilih in poslovniku, o pošt-ninški prostosti in kontaktu s članstvom potom sreskih društev. Ko govori o moralni okrepitvi organizacije, podčrtava stanovsko in službeno moralo, disciplinske zadeve, ovadbe proti učiteljstvu, prepire in pisma na poslance. Priporoča, da sreska društva ustanove častna razsodišča. Pri delitvi dela omenja delovanje posameznih odsekov in njih intenzivno delo, kakor: Mladinske Maaice, pevskega zbora, radio-odseka, šolsko-upravnega odseka, gospodarskega sveta in pododseka za zadružništvo, odseka za vseh vrst nadaljevalno šolstvo, za izvenšolsko delo in ekskurzij-skega odseka. Vsi ti odseki mnogo pomorejo organizaciji pri uspehih. Morali bodo sestaviti nove poslovnike na temelju novih pravil in poslovnika, da pravno urede svoje razmerje v udruženju. Čudi se, da nekaterih tovarišev najdobrohotnejše in najintenzivnejše prizadevanje sekcije ne more zadovoljiti ter iščejo za vsako ceno vznemirjenja med članstvom in skušajo s praznimi zadevami rušiti zaupanje. To ni ne pozitivna' kritika in ne pozitivno delo! Namen današnje seje je predvsem priprava za banovinsko skupščino, o kateri bomo podrobno razpravljali pri zadevni točki dnevnega reda. Ker bo obsegalo vse ostalo podrobno delovanje sekcije tajniško poročilo, se je omejil samo na načelne poglede in se v nadaljnje podrobno delo ne bo spuščal Odobritev zapisnika. Poslevodeči tajnik tov. Kumelj prečita zapisnik tretje seje upravnega odbora, ki ga navzoči odobre in podpišejo. Tajniško poročilo. V kratkih obrisih je podal tov. Kumelj potek dela, ki ga je vršila sekcija v času po 9. januarju t. j. po seji upravnega in nadzornega odbora in po izrednem posvetovanju društvenih predsednikov. Vsi sklepi odnosno stališča, ki so bila sprejeta na izrednem posvetovanju predsednikov, so izvedena. Da bi se opustile osebne intervencije narodnih predstavnikov v osebnih vprašanjih učiteljstva, je poslala sekcija obema slov. ministroma, vsem poslancem in senatorjem pismeno predstavko, ki v njej predlaga, naj bi se prosvetni referat opredelil na gotove poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku v svrho sporazumnega sodelovanja pri prosvetnih in šolskih vprašanjih. Ugotoviti pa moramo, da se naše pričakovanje ni izpolnilo, čemur je vzrok največ učiteljstvo samo, ki ruši načelna stališča in nadleguje narodne poslance. Vsi narodni zastopniki naše banovine prejemajo naše stanovske liste, iz katerih se lahko prepričajo o naših težnjah in željah. Dalje poroča o ukrepih glede učiteljeve ocene pri šolskem in izvenšolskem delu, poenostavljenja šolsko - upravnega poslovanja, ukinitve nerazdeljenega dop. pouka na srednjih šolah, stalnosti učiteljstva in glede akcije za znižanje najemnin. Eno najtežjih del, ki jih vrši sekcija, je zaščita članstva. Izdala je posebne obrazce. Nadalje govori o naturalnih dajatvah, o nameščenju in premeščanju učiteljstva, o učnih načrtih in o napredovanju. Navaja korake, ki jih je storila sekcija glede učiteljstva, dodeljenega pisarnam šolskih nadzornikov, in glede redukcije razredov. Nadalje omenja »Plačevanje šolnine na srednjih šolah«, nakup parcele na Omišlju za zidanje zdravstvenega doma in redukcijo naših prejemkov, ob kateri priliki je sekcija nastopila za ukinitev draginjskih razredov. Obširno poroča o delu sekcije glede službenih podatkov o izvenšolskem delu učiteljstva, o gospodarskem svetu in njegovih sklepih, o učiteljih-kontraktualcih in delu za nje, o sreskih učiteljskih konferencah, o SKJ in učiteljstvu, o pravilniku in poslovniku za obrtno-nad. šole, o nadzorniškem vprašanju, o zadružno-knjigovodskem tečaju, o monopolu šolskih zvezkov, o merkantilnem in lutkovnem tečaju, o predhodnem dovoljenju o vlaganju privatnih tožb in o razpisu tečajev za kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole. Končno je omenil v svojem poročilu še zadržanje sreskega društva za sreza Črnomelj in Metlika, sprejem abiturientov meščanskih šol na učiteljišče in vlogo za polovično vožnjo na državnih avtobusih. Pri vseh zadevah je omenil korake, ki jih je vršila sekcija. Sklepi: 1. Sekcija naj izda pravila in poslovnik udruženja v obliki brošure in naj obremeni sreska društva. Predlog naj pride pred skupščino 2. Zadružno-knjigovodski tečaj naj se vrši od 7. do 30. julija. 3. Prosvetnemu oddelku banske uprave naj^ se predlaga, da podaljša rok glede poročil o poenostavljenju šolskega poslovanja, da se o tem razgovore šolski upravitelji na jesenskih zborovanjih. 4. Anketa za sestavo učnega načrta naj se izpopolni. 5. Glede Sfcj in učiteljstva naj se pošlje ponovna okrožnica na vsa sreska društva, v koliko so sodelovala z župami SKJ glede učiteljskih nameščanj in v koliko so se župe SKJ ravnale po okrožnici Saveza SKJ, ki odreja medsebojno soglasje in pristanek, da bi se preprečile zlorabe. 6. Glede monopolskih zvezkov naj se navedejo konkretni primeri zaradi težkoč pri naročilih in prejemu, ker brez njih ne more sekcija posredovati. Poročilo blagajnika. Blagajnik sekcije tov Rado Grum poroča nato o finančnem stanju sekcije in predloži proračun za poslovno leto 1932./33. Pojasnjuje posamezne postavke proračuna, ki ga upravni odbor odobri s sklepom, da se razmnoži in pošlje vsem sreskim društvom. Proračun Mladinske Matice. Predsednik M. M. tov. Skulj čita proračun M. M. in pojasnjuje posamezne postavke. Po •kratki debati se proračun soglasno sprejme. Banovinska skupščina. Banovinska skupščina se bo vršila dne 5. in 6 julija v Ljubljani. Začetek ob pol 11. uri. Popoldne zborujejo odseki. 6. julija začetek ob 8. uri. Poročila funkcionarjev in poročila odsekov. Sestavi naj se podrobni dnevni red in objavi v Učit. Tovarišu. Ker ni bilo slučajnosti, se predsednik zahvali vsem poročevalcem in zaključi sejo. Splošne v&stt Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, dne 13. junija 1932. Ivan Dimnik, s. r Jos. Kobal, s. r. predsednik. tajnik. „Šola in dom. <4 Pred kratkim se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor društva »Šola in dom«. I^a svoji drugi seji je sprejel upravni odbor naslednji delovni program: Namen društva: Pospeševati stike med šolo in domom, pritegniti starše k. sodelovanju pri celotnem vzgojstvu šol. mladine od najnižje do najvišje stopnje. Sredstva v dosego tega namena: 1 Organizirati čim večje število staršev v društvu »Šola in dom«. 2. Težiti za postopnim razširjenjem takih organizacij na ozemlje vse Dravske banovine iz Jugoslavije. 3. Zbirati želje staršev glede šolske uprave in discipline ter telesne, duhovne in nrav-ne vzgoje sploh. 4. Prirejati sestanke in ankete za disku-tiranje vseh spredaj navedenih upravnih, didaktičnih in vzgojnih vprašanj. 5. Predavanja o teh problemih. 6. Organizirati čim prej redno publicira-nje družinsko-pedagoškega lista, 'ki naj bi prinašal načelne razprave o modernih vzgojnih problemih, moderni organizaciji šol in pouka ter vzgajal roditelje k razumevanju in sodelovanju pri vseh teh problemih. 7. Posredovati pri šolskih upravah in oblastih v splošno načelnih vprašanjih šolskega vzgojstva. 8 Predlaganje želj in upravičenih pritožb staršev in učiteljstva na pristojna mesta. 9. Predlagati iniciativne predloge zakonodajnim mestom. 10. Propagirati ustanovitev pravomočnih roditeljskih sosvetov, ki bi tvorili prvi konkreten korak za pravo široko šolsko avtonomijo, kjer bi prišli do svoje naravne veljave vsi trije vzgojni činitelji: starši, učitelji in učenci. Proučevati možnosti, delokrog, organizacijo in delovno področje takih sosvetov na posameznih šolah — ter njihovih zvezah za večja upravna področja. 11, Pobuda za vpeljavo rednih roditeljskih tir in sestankov na vseh posameznih šolah. 12. Ustanavljanje vzgojnih posvetovalnic» kjer bi se dajali staršem potrebni nasveti v vseh sodobnih možnostih izbire poklica ter zlasti navodila za ravnanje s težko vzgojlji-vimi otroki. Iz navedenega delovnega programa je jasno razvidno stremljenje tega novega društva. Če sploh katero* pozdravljamo učitelji t;o društvo z največjim veseljem ter z iskreno željo, da bi bilo njegovo delovanje venča-no s čim večjimi uspehi. Naše lastno stremljenje, zainteresirati starše za šolsko-upravne, didaktične in vzgojne probleme današnjih dni, je dobilo s tem društvom najdragocenejšega zaveznika; ne trdimo celo preveč, če rečemo, edino možnega poroka za uresničenje tega našega stremljenja Je to sicer društvo staršev, ki pa se že od svojega prvega početka zaveda, da mu je omogočeno plodonosno delo le s složnim nastopanjem učiteljstva vseh kategorij. V upravnem odboru društva sede poleg staršev in profesorjev tudi osnovnošolski učitelji. Trdno smo odločeni, spremljati delo tega društva z največjo pozornostjo, opozarjati slovensko učiteljstvo na vse njegove enunci-acije ter odstranjevati po možnosti vse moralne in materialne težkoče na njegovi trnje-vi poti, ki si jo je začrtalo v svojem programu. Opozarjamo za enkrat predvsem na izredno važno in simpatično deseto točko delovnega programa, ki sama zase zadostuje, da izzove v naših srcih nedeljeno priznanje in navdušenje za najaktualnejšo smer, v kateri naj se giblje delo društva »Šola in dom«. — Zavedamo se sicer, da se taki visoki cilji ne dosezajo od danes do jutri in ne v enkratnem elanu slavnostnega razpoloženja, toda brez svetle zvezde vodnice v daljavi se končno vsako društveno delo razgubi po nebistvenih stranskih poteh. ZADRUŽNO KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA UČITELJSTVO DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI. Kraljevska banska uprava objavlja, da se bo yršil Zadružno-knjigovodski tečaj za učiteljstvo Dravske banovine v Ljubljani v dneh od 7. do 29. julija 1932. po naslednjem programu: 1. Zadružništvo: zgodovina in dosedanji razvoj, temeljna načela, odnos ostalih social-no-gospodarskih doktrin, končni cilj zadružništva. , 2. Zadružno pravo: Za^on o gospodarskih zadrugah, praktično izvajanje zakona, zakon o reviziji zadrug, praktični pripomočki (tiskovine, zapiski). 3. Ustroj in delovanje zadruge: ustanovitev, pravila, stik z oblastmi. 4. Ustroj in delovanje posameznih vrst zadrug: kreditne, produktivne, prodajne in pomožne. 5. Zadružno knjigovodstvo: teorija, zakonski predpisi, vrste knjigovodstva, praktični primeri 'knjigovodstva za posamezne vrste zadrug 6. Osnovni pojmi narodnega gospodarstva: definicija, tvorba cene, pojem vrednosti, produkcijski činitelji, cirkulacija dobrin, konsumpacija. 7. Nauk o denarju in kreditu: pojem in funkcija denarja in kreditnih efektov (bankovec, menica, ček, obligacija, akcija, srečka). 8. Promet: pošta, železnica, borza, ponudba, poslovni zaključek, dobave, reklamacija. 9. Blagoznanstvo: sestava in pridelava glavnih predmetov (mleko, vino, hmelj, žito, živina in podobno). Prosilci naj se javijo »Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju. sekciji za Dravsko banovino v Ljubljani, najkasneje do 25. junija t. 1. Tečaj se bo vršil vsak dan razen nedelj od 7. do 12. ure dopoldne Ob zaključku tečaja prejmejo udeleženci izpričevala z oceno o doseženem uspehu. Število udeležencev je določeno na največ 30. Prednost imajo oni učitelji, ki že delujejo na zadružnem polju, pa še nimajo nobenega tečaja in pa oni, za katere bodo prosile zadruge v svrho strokovne izobrazbe. Udeleženci dobe povrnjene prevozne stroške ter denarno pomoč, za oženjene po 500 Din, za neoženjene po 250 Din za čas tečaja. V tečaj sprejeti učitelji bodo obveščeni pismeno, 'kdaj in'kje se imajo zglasiti. TEČAJA ZA GOSPODINJSTVO IN ZA DOMAČO IN ŠOLSKO HIGIENO. Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. do 31. julija 1932. tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higieno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih 'kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higiene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka R K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo, 2. otroška higiena, nega in prehrana, 3. splošna higiena, 4. higiena žene, 5. prva pomoč pri nezgodah, 6." nalezljive bolezni, ,7. tuberkuloza, 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. Za pouk bo plačati po 200 (dvesto) dinarjev. One učenke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke preskrbljevale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 30. junija 1932. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri P. R. K. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obyeščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 4. julija t. I. ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Ako nameravajo stanovati v »Mladi'ki«, naj prinesejo s seboj posteljno perilo, blazino, lahko odejo in prtič. Fort. Lužar, predsednik; Fr. Gaberšek, tajnik. — Dva šesttedenska učiteljska telovadna tečaja. V Beogradu se bosta vršila dva šesttedenska telovadna tečaja za izobrazbo učiteljev (ic) osnovnih šol za telesno vzgojo mladine na deželi. Tečaj za učitelje se vrši od 1. septembra do 14. oktobra in za učiteljice od 15. oktobra do 30. novembra t. 1. V tečaj bodo sprejeti le učitelji (ice), ki so dovršili učiteljišče v 1 1929./30. in 1930./31. ter so odlično ali prav dobro ocenjeni. Sprejeti bodo tudi učiteljski abiturienti (nje), ki so položili diplomski izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prijave je poslati rednim potom najkasneje do 20. julija. — Nagrade kraljevega fonda za prosvetno delo med ljudstvom. Uprava kr. fonda za prosvetno delo med ljudstvom podeljuje vsako peto leto poedincem in raznim ustanovam nagrade za povzdigo vasi v zdravstvenem, prosvetnem, gospodarskem in splošno kulturnem pogledu, za širjenje praktičnega znanja sploh v naši državi ter za viteško in športno povzdigo vseh družabnih slojev našega naroda. Prva nagrada znaša 25.000 Din. II. 10.000, III. 5000, IV. pa 2500 Din. Letos so dobili med drugimi III. nagrado uradnik Narodne banke v Ljubljani g Danilo Sancin, IV. nagrado pa učitelj v Središču Miroslav Veniger-holz. učitelj v Hrastniku g. Alojzij Hofbauer, sreski šolski nadzornik v Ptuju gosp. Leon Cepuder, učitelj v službi v prosvetnem ministrstvu g. Anton Skala, g. Anton Tkalec iz Obreza, učitelj v Ponikvi g. Ljudevit Komar, gosp. Josip Medved iz Preloga, Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Sokolsko društvo Maribor I , šolski upravitelj v Lomu g. Viljem Kus, šolski upravitelj v Narapljah g. Janko Zunkovič, g. Fran Kolšek iz Ponikev in šolski upravitelj v Cerkljah g. Josip Lapajne. Mnoge poedince in ustanove je pa uprava odlikovala s posebnimi pohvalnimi pismi. — Učiteljski abiturienti (nje); prošnje za sprejem v državno službo. Ministrstvo prosvete objavlja z razpisom O. N. br. 41069 z dne 31. maja 1932, da v bodoče ni več potrebno, da so prepisi dokumentov overovljeni po sodišču. Prosilci naj jih dajo overoviti Vse muzikaiije se dobe v knjigarn? Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno «43* . . i mm* * ■ fKsvemwnmm LISTEK Tovarišu Ladu Krakerju. Kruta smrt je sredi dela ugrabila zopet tovariša, ki si je v skromnem in požrtvovalnem življenju pridobil veliko zaslug za naš narod, osobito pa za svojo ožjo domovino. V nedeljo 5. t. m. je še čil in svež prihitel z deco in brati Sokoli z Rake na nastop krškega Sokola na Vidmu. Zadet od srčne kapi se je med nastopom zrušil za vedno, komaj 33 let star. Kot mlad učitelj je prišel v rojstni okraj, kjer je takoj z nekaterimi tovariši in drugimi narodno zavednimi možmi pričel z intenzivnim nacionalnim delovanjem. V družbi mladega jujgoslovenskega učitelja, prežetega s čistim idealizmom, vnetega izvenšolskega delavca, je bila zasnovana marsikatera misel in po njegovi zaslugi z jekleno voljo tudi uresničena. Kot rojen Krčan je poznal tegobe okolice, v kateri je živel in se zanjo izživljal, da oplodi in poplemeni življenje bratom in sestram, ki jih je nad vse ljubil. Akoravno rahlega zdravja, ni pri delu nikdar gledal, marveč kot učitelj — pravi vodnik naroda — krepko poprijel tam, kjer je bilo najtežje in najbolj opasno. Težko je bilo delo, trebalo je celega moža! To je pokojni Lado Kraker tudi bil! Vneto in požrtvovalno je delal za napredek in razmah narodove prosvete, osobito pa Sokdla, katerega ustanovitelj, starosta in va: ditelj je bil na Raki pri Krškem, kjer je taj-nikoval Gasilnemu društvu in Sadjarski podružnici in bil poleg tega tudi vnet delavec v organizaciji svojega stanu, v kateri^ je do smrti zavzemal odborniško mesto. Še dan pred svojo smrtjo je na učiteljskem zborovanju v Boštanju pomagal reševat naše stanovske zadeve in kdo bi mislil, da bo neiz- prosna smrt že drugi dan ugrabila njega, polnega življenja in čilosti? Bridko je odjeknila strašna vest med tovariši, njegovimi prijatelji in učenci, najhuje pretresla dušo srečne družinice, ki jo je prav v predzadnjih dneh razveselil žar sreče — mala Desanka. Kako zelo čislan in ljub je bil pokojni Lado, je pričala ogromna udeležba šolske mladine, učiteljstva, Sokola, gasilcev in množic naroda, ki ga je spremil na njegovi zadnji' poti. Ko so ga Sokoli nesli z njegovega doma, je rosil dež, nad goricami pa so se vlekle tihe megle! kakor bi tudi narava žalovala zaradi smrti svojega oboževatelja. Ljubil je svoj rojstni kraj kot malokdo in tembolj žalostno je, ker je odšel iz njega baš v času, ko je v njem vstalo novo življenje. Naj bo blagemu Ladu sladak počitek v grobu in dan pokoj duši tovariša našega stanu. Hudo prizadeti soprogi, naši tovarišici, pa izrekamo globoko sožalje. B. Albin Podjavoršek: Tam zunaj za našo vasjo ... ... . .. t ■ Saj prav za orav noben stan ni lahek, posebno če pomislimo na stanove, ki morajo delati z umom. Brez dvojbe smemo z mirno vestjo prištevati sebe k duševnim delavcem. Menim, da temu tudi naš nasprotnik ne bo oporekal. Razlika življenja med mestnim in kmetskim duševnim delavcem pa je precejšna, ker je pojmovanje našega bitja med mestno množico in kmetskim človekom skoroda nasprotno. Intdigent, ki .je zaposlen v mestu, tone v mnoj^ci gosposko opravljanih ljudi in nikdo mu ničesar ne oporeka, še najmanj belega kruha in nove kravate. Živi lepo, po končanem poslu ima kavarno, kino, gledali- šče ... O Bože, koliko je teh dobrot! V družbi svojih duševno svobodnih ljudi najde — če je. idealist ali materialist — podvige za dušno rast ali razvedrilo, če je !':iterat, bo pel z literati, če je krokar, bo krokal do belega dne... Življenje mu poteka gladko, brez za-pletljajev, če dela »za narod«, je dobro, če ne dela, tudi dobro. Če se hoče izobraževati, sliši za dinar ali dva predavanje, istotako si more za dinar ali dva iz knjižnice izposoditi najdražjo in najmodernejšo domačo ali tujo knjigo, v knjižnicah in kavarnah ima na razpolago nebroj leposlovnih in umetniških revij. mimo tega mu nihče niti za najdrobnejši korak na promenadi ali pri godbi v paiku ni zaviden. Skratka, vse to in še marsikaj drugega je samo ob sebi umevno in bi bilo odveč o tem govoriti! Pa vzemimo koga izmed nas »podežela-nov«. Po duševnem delu v šoli priporočajo človeku kratek izprehod. Ven med njive in travnike, iz mučne, zatohle učilnice na sveži zrak. da se nadihajo pljuča in lica zažare! Seveda imaš kolikor toliko »boljšo« obleko, morebiti še kravato in palico, gospodična učiteljica klobuček ... itd. — mestne šole so nas kmetske fante in dekleta pač tudi »pogospo-dile« ali »pogospodičile« — ali: bela vrana si tu zunaj vasi! Sredi dneva in tak na sprehod! »Lahko Vam,« pravijo, »ni Vam treba delati, a debele tisočake služite. Dobro je dandanes gospodi, posebno Vam učiteljem!« Včasih se ob takem pozdravu nasmehnem in pri srcu se mi prav ugodno zazdi, da me imajo za gospoda in bogataša. In ogledujem samega sebe: »Kaj, ali se zares ne pozna, da nosim tole pMeko že pet dolgih let?« Drugeikrati pa bi najrajši, potočil bridko solzico po svojem obrazu. Neka tovarišica, ki ji je šola že precej zdelala živce, pa je vzkliknila vsa razburjena: »Niti sprehoda nam ne privoščijo! Ali bomo morali, da ne dražimo ljudi, res pre-ždeti vse božje dneve za tistimi zidovi? In ob nedeljah, da bi ostala tu?« Vživeti se treba, pomirjam gospodično, razumeti križe in težave kmetove in bolečino krize. »Vživeti?« se razhudi nad menoj, »mar naj oblečem kmetiško krilo in ruto na g"avo in...« »Da, to oblecite!« Toda jaz sem večinoma brez kravate in jedva čakam, da se bo moja obleka postarala še za pet let — in dotlej je ne bom ne krtačil ne likal. Sam si, tako strašno sam. Radia ne moreš večno poslušati. Do bližnjega soseda — šole deset kilometrov. Kar je knjig v hiši, jih znaš skoro na pamet. Ze petič listaš zadnjo številko literarne revije. Kje je človek, živa beseda? Da, saj so kmetje tod okrog — toda tam dobiš samo vina, še kaj za pod zob, kvečjemu se napiješ. In kup tožba o krizi in denarju. Saj sam vem, da ni denarja! »Blagor Vam,« bi mi rekli, »ki vlečete mesečno plačo, mi pa smo siromaki!« Mimogrede bi udarili še po župniku, da jih je obral pri biri. Tiste pogrebe in poroke kljub temu zaračunava, da je groza! Še mežnarja bi okrcali, da ni dobro zvonil proti toči, po biro pa je le prišel. Ampak toče to leto ni bilb! Smo siromaki! Najbrže bi se razhudil: »Vraga siromaki! Imate jesti, piti. Kaj pa tistih 700 steklarjev, tisoči rudarji, brezposelni delavci, ki so navezani samo na štacuno in službo?« Ne moreš, bolje je potrpeti. • In je prost dan. Semester ali tkaj. Nate-pemo se v mesta in postajamo pred izložbami. Gledališče je zvečer polno učiteljev. Kot v onostransko prikazen zro oči v krasno sce-nerijo kulis. Tako toplo je tukaj — vsak človek Ti je kakor znanec iz mladostnih let. »Nič se ne predstavljajte, prijatelj, saj se poznava!« Mencaš klobuk v roki: »Da, ali nisva sedela tudi lani na Svečnico v tej loži?« »Pa da, no, jaz sem s Pohorja. Ste Vi še vedno v Mariboru?« »Oprostite, sem od davno v Polju! Tam je tudi lepo!« pri sreskih šolskih nadzornikih. Na vsak tak prepis je nalepiti kolek za 2 Din Prošnji morajo biti priloženi originalni dokumenti (ne sodno overovljeni prepisi kot nadomestki originalov), nato pa še po 2 (nekolkovana) prepisa prošnje in po 2 v zgoraj navedenem smislu overovljena in kolkovana prepisa vsakega dokumenta. Dokumenti in njihovi prepisi naj bodo priloženi prošnjam v istem vrstnem 'i redu, kakor so navedeni v uradniškem zakonu (§ 3.). Prosilci naj ne predlagajo kraljevski banški upravi neoverovljenih prepisov doKu-mentov, ker bi jih ta urad vsled velike množine listin le težko overovil, zlasti še, ako je vloženo več prošenj z neoverovljenimi dokumenti hkratu. _ Lutkovni tečaj za učiteljstvo, ki ga je nameravala prirediti banslka uprava, se zaradi pomanjkanja sredstev ne bo vršil. — Pregled in ocena dela v zavodih za nezadostno razvite in defektne otroke. Za pregled dela in ocenjevanje učiteljstva na zavodih, šolah in razredih za nezadostno razvite in defektne otroke je imenoval g. prosvetni minister naslednje odposlance: 1. Her-gešiča Rajka, upravitelja zavoda za gluhoneme v Zagrehu, za šole, zavode in razrede v ' Dravski banovini. 2 Skalo Antona, v. d. šefa oddelka za ustanove za defektne otroke v prosvetnem ministrstvu, za zavode, šole in razrede v Skoplju, Tetovu, Kumanovu. Vra-nju, Jagodini in v Beogradu. 3. Rakoviča Milica, učitelja pomožnega razreda v Zemunu, i za pomožne razrede v Zemunu, za pomožne razrede v Novem Sadu, Subotici. Vel. Bečke-reku in Smederevu. 4. Matica Miodraga, upravnika zavoda za gluhoneme v Jagodini, za zavode, šole in razrede v Sav. banovini, Sarajevu in Banji Luki. — Poročilo o pregledu podajo odposlanci ministrstvu prosvete. — Kaj je s statistiko ob koncu in začetku šolskega leta. obr. 11/32, IIU/32, IV/32? — Vsem šolam in sreskim načelstvom, ki so naročile te tiskovine, sporočamo, da nam jih na naše naročilo Drž. tiskarna še ni poslala iz Beograda. Čim tiskovine prejmemo, upajmo v nekaj dneh, jih takoj razpošljemo. Ur-gence so brezpredmetne, ker nimamo še blaga. — Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. — Za učni načrt poslano gradivo pripravlja in redigira pri sekciji ožji odsek. Vsled obilega gradiva gre delo počasi od rok Ple-num odbora, ki bo končno redigiral predlog za učni načrt, bo imel seje koncem avgusta. — Poročene učiteljice. V uvodniku zadnje številke je tiskarski škrat spačil stavek o poročenih učiteljicah, ki se mora glasiti v tem smislu, da se ne bo nanovo nameščalo dobro preskrbljenih, z uradniki poročenih učiteljic, dokler čaka na stotine revnih novincev brez kruha — Tovarišicam in tovarišem, ki so ma-turirali na ljubljanskem ženskem in moškem učiteljišču leta 1922. — Čas je, da se po desetih letih zopet zberemo, preštejemo svoje vrste, potožimo težave in ponovno preživimo nekaj radostnih ur. Vabimo vse, da nam pošljejo prijave za sestanek; ki se bo vršil v nedeljo 3. julija ob 10. uri v Učiteljski tiskarni — soba odsekov JUU. Popoldne priredimo — po dogovoru — krajši izlet. — Anica Viher Sekula, učiteljica, Zidani most; Vida Del Cot, učiteljica, Ihan pri Domžalah; Su-pančič Drago, učitelj, Ljubljana, Cesta na Rožnik 5. — 30-letnico mature praznujemo v sredo 6. julija v Ljubljani. Podrobna navodila slede pismeno. — Grum — Skulj. — Maturantinje zaseb. ženskega učiteljišča v Mariboru letnika 1922.! — Dne 27. junija t. 1. poteče 10 let, odkar smo se razšle. Takrat smo si obljubile, da se po 10. letih zopet snidemo. Tovarišice, izpolnite svojo obljubo in sporočite eventualne predloge glede našega svidenja na naslov: Mimica Semeto-va, učiteljica v Jurkloštru pri Laškem. —- Razpis o sprejemu gojencev v zavod za slepo deco v Kočevju. V zavod za slepo deco v Kočevju -se sprejemajo v pričetku šol. leta 1932./33. slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem so: 1 da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; 2. izpolnjeno 6. leto starosti; 3. primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem. otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo pretežke telesne hibe, izvzemši slepote; 4. gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno pre-skrbovalninoi katere'višino določi kraljevska banska uprava Dravske banovine. Če je dokazano uboštvo, kraljevska banska uprava preskrbovalnirto lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda. Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in; zaznamovane in sicer dečki 2 vrhnji obleki, klobuk ali čepico, zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje ter po možnosti dežnik. — Prošnje za sprejem v zavod je treba vložiti do 28. junija 1932. pri IV. oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. — Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. rojstni in krstni list; 2. domovnico, 3. zdravniško spričevalo uradnega (t. j. sreskega ali okrožnega) zdravnika, v katerem naj bo navedena stopnja, vzrok in posledice slepote in izjava glede splošnega fizičnega ter duševnega stanja, dalje, kar je najvažnejše, da otrok ni sposoben vsled slepote za obiskovanje normalne osnovne šole; 4. morebitno šolsko spričevalo, če je že obiskoval kako šolo; 5. potrdilo o cepljenih ko- zah; 6. ubožno spričevalo, ako so starši ubož-ni, ako pa niso ubožni, pismo, s katerim se obvežejo, da bodo redno plačevali preskrbo-valnino, ki jo določi kraljevska banska uprava; 7. potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo; 8. družinski izkaz, izstavljen od župnega urada. — Prošnja je po čl 33. zakona o zaščiti dece in mladine koleka prosta, ako je ubožnost dokazana z ubožnim sj»ičevalom. Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izstaviti vse potrebne priloge brezplačno in koleka prosto. nr oBučiiNK« z m SkOvtNuo -m*. k^UilUAMA) <*i»lotK•..'./;.jmjk'. a«.^¡guKfMjf^fm&t Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska gospodarska poslovalnica vabi vsa šolska upraviteljstva, krajevne šol. odbore, tovariše in tovarišice, da naročajo vse šolske potrebščine, kakor: tiskovine, učila, risarske potrebščine, potrebščine za ročna dela itd. potom njenih poslovalnic v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. — Pošljite nam sedaj ob koncu šolskega leta v vezavo vse knjige, ki so tega potrebne. Za točno in solidno postrežbo jamčimo! — Z vsakim naročilom podpirate zidavo našega doma! — Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. —g Učiteljska gospodarska poslovalnica v Ljubljani prosi vse tovariše (ice), ki so prejeli »Pristopnice«, da jih pošljejo izpolnjene, z deležem ter vpisnino po 7 Din poslovodji U. G. P. tov. Maroku, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. —g Učiteljski dom v Ljubljani. (Poročilo iz seje načelstva) Ker je postalo vprašanje zidanja Učiteljskega doma aktualno, je sklenilo načelstvo, da bo imelo redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Na prvi seji je razpravljalo načelstvo o realizaciji sklepov in predlogov občnega zbora. Tov. blagajnik je poročal, da je predložil ing. g. Stanko Dimnik pogodbo glede načrtov in nadzorstva pri zidanju. Ker je treba za to sporazumnega dela z Učit. tiskarno, je izročil pogodbo v proučitev predsedstvu tiskarne. Načelstvo doma je sklenilo, naj se urede z Učit tiskarno vse formalnosti glede podarjenega zemljišča. S tov. Tavčarjem naj se stopi v stik, da odstopi domu nekaj svojih karakterističnih pokrajinskih slik, ki naj bi služile pri pouku domoznanstva. Dom naj te slike založi in opozori šole nanje. Izvrše naj se vse predpriprave za loterijo v korist Učit. domov. Blagajnik JUU — sreskega društva v Laškem tov. Hofbauer je izročil Učit. domu 1160 Din kot letni prispevek članstva po 10 Din z ozirom na sklep skupščine. Ostala društva, posnemajte! —g Za opremo Učiteljskega doma v Mariboru je nabral na lepi proslavi 60-letnice slovenjebistriškega učiteljskega društva lekarnar g. Montini znesek 304 Din, sam pa še dodal 40 Din. Ta dar nas iskreno veseli iz dveh vzrokov: 1. ker so se spomnili ob tako slovesni priliki tudi našega UD, 2. ker je dal za nabiranje pobudo neučitelj, ki je pa velik prijatelj učiteljskega stanu in njegovega stremljenja. Vsem darovalcem, zlasti pa še nabiralcu g. Montiniju, iskrena zahvala! — V prihodnji številki pričnemo z izkazom darov učiteljstva po šolah in srezih, katere je prejel UD za opremo povodom povrnitve stanarin Ali si se odzval(a) Ti in Tvoja šola? Miad§rs*fes Matic» * KNJIGE MLADINSKE MATICE SE RAZPOŠILJAJO. Knjige dobijo vse šole, ki so plačale vseh 9 obrokov. Vsi tisti, ki so dobili lani knjige po železnici in avtih, jih dobijo z malimi izjemami tudi letos tako. Le kjer bi to zaradi zmanjšanega števila naročnikov ne bilo več oportuno, jih dobe po pošti. Prosimo vse tiste, ki so dobili lani knjige po železnici, in avtih, da ijh dvignejo tudi letos pri istih upraViteljstvih kot lani, in sicer od 23. t. m. dalje. Za Maribor in okolico se dvignejo knjige kot lansko leto pri šolskem slugi g. Tomu Smodiču na II. deški osnovni šoli. Ravno tako ostane neizpremenjeno za Ptuj, kjer se dobe pošiljke kot lani pri upraviteljstvu deške osnovne šole. Posebnih obvestil ne bomo odpošiljali, ker je ta sistem razpošiljanja vpeljan že 3. leto in ga naši cenjeni poverjeniki dobro poznajo. Vse reklamacije naj se napravijo najkasneje 14 dni po prejemu knjig. Novi naročniki M. M., ki dobijo Bevkovo knjigo »Lukec išče očeta«, bi gotovo radi imeli tudi prvi del tega dela knjigo »Lukec in njegov škorec«. Dobijo jo lahko pri upravi M. M. za 5 Din. Mladinska Matica nudi z letošnjimi knjigami vsakemu nekaj. Naši najmlajši bodo uživali ob slikanici »Življenje hudobne kavke Katke«. Učenke bodo sprejele z veseljem »Botro z Griča«. Učenci višjih razredov bodo planili z veseljem po Bevkovi knjigi »Lukec išče očeta« in po »Kresnicah«. VSEBINA »KRESNIC« Poleg kratkega pregleda vseh važnejših dogodkov v letu, ki ga je sestavil Tone Gaspari, prinašajo »Kresnice« mladostne spomine naših najboljših pesnikov in pisateljev, ki so kdaj govorili tudi naši mladini. Vsebina je tale: France Bevk: »Ranjeno srce«. Anica Černejeva: »Kako sem prišla v šolo«. Fran S Finžgar: »Miklavžev nožič«. Tone Ga spari: »Frčun«. Marija Grošljeva: »Moji prvi koraki«. Miran Jarc: »Iz mojih mladih let«. Vladimir Levstik: »Vladko sanjari«. Mile K 1 o p č i č pripoveduje, kako se je spoznal s svetom. Marija Kmetova: »Iz otroških dni«. Joža Lovrenčič: »Razočaranje«. Bogomir Magajna: »Helga«. Ivan M a t i č i č : »Pisanka«. Ksaver Meško: »Mladostno navdušenje«. Fran Mrlčinski: »Mladost Milčinskega Frana«. Ludovik Mrzel: »Kako sem se v življenju prvikrat uprl« Jože Pahor: »Mesto«. 3 v a n Pregelj: »St. Mauruspruck«. Andrej Rape: »Časi, mladi časi«. Josip Ribičič: »Pretrgano zagrinjalo«. Tone Seliškar: »Moji junaki«. Karel Širok: »Kako sem postal zaveden Slovenec«. Mila Prunkova-Utva: »Otrok gre v tujino«. Narte Veli konja: »Rumena ovratnica«. Oton Župančič: »Nagel pregled v preteklost«. Portreti pa so naslednjih slikarjev: Gaspari je naslikal Kmetovo, Gasparija in Ribičiča, G 1 o b o č n i k Klopčiča in Prun-kovo, G o r š e Bevka, J a k a c Černejevo, Jarca, Lovrenčiča, Magajno in K. Široka, Justin Finžgarja, M a 1 e š Meška, P a v 1 o v e c Mrzela, P i r n a t Grošljevo, Levstika, Milčinskega in Preglja, Š k o d 1 a r Pahorja, Ra-peta in Velikonjo in V e b e r Matičiča. Tiskovine i. Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole 2 Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah 3. Matični zdravstveni list za defektne otroke 4. Poročilo o boleznih pri otrocih po novih pravilnikih I. o zdravniškem predledu otrok za vpis v šole; II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah ter vse nove predpise a) o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole; b) o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole} c) o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco; d) o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece izda UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema prednaročila KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. UaulisK? pevski zbor JUU —pev. Po soglasnem sklepu seje se po- počitniški tečaj letos ne bo vršil. Vsem članicam in članom želimo prav vesele počitnice. Na svidenje v začetku šolskega leta, pri prvem pevskem tečaju, katerega bomo pravočasno objavili. Odbor. Šolski radio. •i r. I 'i,- . i . >. ,.•. i) ... . —r Program za XXXII. teden. V torek 21. junija ne bo oddaje, ker je radi šolskega praznika šole prost dan. V petek 24. junija bo v šolski radio-uri predaval g. Josip Žab-kar: V livarni in jeklarni. I.—lili Stanovska orpfiižatd^;. JU!, Iz druitev: Vabila: = JUU SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU ima svoje redno zborovanje dne 20. junija (20. VI.) 1932. v osnovni šoli v Mozirju. Pričetek točno ob 9. uri dopoldne. Po zborovanju se vrši sreska učiteljska konferenca. Udeležba obvezna za učiteljstvo v okraju! — Ta dan poravnajte tudi zaostanek na članarini. — Z. Kotnik, predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje v sredo 22. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru. — Spored: 1 Najvažnejši dopisi s kratkim situacijskim poročilom. 2. Volitev delegatov za obe skupščini. 3. Predlogi za skupščine. 4. Slučajnosti. — Ob 10 uri uradna sreska konferenca v kazinski dvorani po dnevnem redu, objavljenem vsem šolam z dopisom sreskega načelstva Maribor 1. breg, P. br. 672/6 L z dne 6. VI. 1932 — Vabim, da se posebno oglašamo k točki 3. in 4. uradne konference. — Člani upravnega in nadzornega odbora društva naj bodo že ob pol 9. pri seji v dvorani Nabavljalne zadruge. — Vsi na zborovanje, tudi članarinski dolžniki, odtod skupno k uradni konferenci! — Tov. pozdrave! — Mirko Vauda, predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA. Na zadnjem zborovanju v Pucon-cih smo sklenili, da se bo vršilo prihodnje zborovanje v Gor. Lendavi in sicer 25 junija ob 9. uri. Ker mora biti uradna konferenca istega dne po zborovanju, a ni učilnica dovolj prostorna za udeležence, spreminjam ta sklep v toliko, da se zborovanje vrši v Murski Soboti ob istem času in sicer v Sokolskem domu. — Gabrijelčič, predsednik. V toplih poletnih dnevih se počutite vedno sveži in razpoloženi, ako nosite našo lahko in udobno letno obutev. Lufov vložek Din 5'- Priporočamo Vam, da nosite v obutvi LUFOVE VLOŽKE. Udobnejše Vam bo in noge se Vam ne bodo potile. 39.- J- -vi* jëlï Jj> < A. C ■ r-. * A Vel. 19—26 Vrsta 4441—05 Za deklice: zračni in lahki platneni polčevlji okusne oblike z gumijastim podplatom in peto. Vrsta 1805—61 Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje varujejo, če hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamnu. Zelo lahki so in udobni. Pri plavanju Vas ne ovirajo. Vrsta 4435—37 Otroški platneni čevlji v sivi barvi z gus mijastim prožnim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 2145—09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom in nizko peto. Za malo denarja veliko zadovoljstvo. V vseh naših prodajalnah kupite dobre in cenene nogavice moške za Din 7'—, ženske za Din 25'— J|m $$$ Več službe: Trudimo se, da Vas kar naj» bolje postrežemo ne samo z dobro in ceneno obutvijo, tems več skrbimo, da Vas postre» žemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. in 9'—! Poroči i a + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo dne 4. junija t. 1. v Boštanju ob Savi pod predsedstvom tov. M. Brezovarja. Navzočih 95 članov, t. j 65*5 %. Ker je bil predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik nujno zadržan, je podal predsednik v svojem poročilu vse važnejše okrožnice sekcije od predidočega zborovanja, došle na društvo. Posebno je poročal o vseh 9 predlogih, vnešenih 9. aprila 1932. v Mokronogu ter več ali manj rešenih po sekciji, ki jasno spri-čujejo, da deluje sekcija po vseh močeh za dobrobit posameznega člana in celokupnega stanu. Kar se tiče okrožnic, je predsednik posebno povdarjal one, ki se nanašajo na stanarino učiteljstva, gospodarski svet pri sekciji, Učiteljski dom, Slov. Šol. Matico, Osrednjo protituberkulozno ligo ter razmerje SKJ in učiteljstva. V kaj živahno debato so posegli tovariši Lomšek, Bitenc, Herbst, Vanič, Medvešček, Moderndorfer, Pečarič, Okornova, Kabaj, Lu-naček in Svetkova, ki so podali, odnosno podprli 12 novih predlogov, da se predložijo sekciji za banovinsko skupščino. Isti se nanašajo na učne načrte, v prilog učiteljskemu naraščaju, na tovariše (ice) v pisarnah sreskih šol. nadzornikov, sprejem otrok v drž. učiteljišča, Učiteljski dom, skrčenje organizačnih izdatkov, avtomatično napredovanje učiteljstva, sistemiziranje učnih mest, brambo pred napadi učiteljstva po časopisih, prevzem obveznosti po kr. ban. upravi od občin, pravilnik k novemu zakonu o narodnih šolah in ukinjenje monopolskih zvezkov Pri slučajnostih se je določilo, da se vrši prihodnji občni zbor društva v Krškem in sicer v prvi polovici oktobra 1932. s praktičnim nastopom v smislu novodobnih zahtev. Po zaključitvi zborovanja je referiral in podal poročilo sreski šolski nadzornik tov. Leopold Levstik, ki je v jedrnatih, stvarnih besedah odlično podal sliko delovanja, meto-diškega postopka pri pouku v luči novodobna šole ter žel za svoja zanimiva predavanja globoko zahvalo. Na njegov poziv je vse navzoče učitelj-stvo v počastitev Nj. Vel. kralja Aleksandra I. mogočno odpelo državno himno, nakar je bilo zaključeno lepo uspelo zborovanje. + JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR — MESTO je zborovalo dne 11. maja t. 1. na I. deški osnovni šoli. Navzočih 52 tovarišev in tovarišic, to je 70% Tov. predsednik je obširno poročal o šolskih, društvenih in organizacijskih zadevah. Po njegovem referatu se je razvila zelo živahna debata. Posebno se je debatiralo o resolucijah, ki so bile sprejete na skupnem zborovanju in je bila sprejeta izpreminjeval-na resolucija o poročenih učiteljicah. Apeliramo na vse tovariše in tovarišice, kateri imajo pravico do pokojnine ali sami želijo, da se jih upokoji, da zaprosijo za upokojitev. Sekcija pa naj izposluje pri merodaj-nih oblastih, da se takim pri upokojitvah ne dela nobenih zaprek, upokoji brez zdravniških preiskav in se jim takoj nakaže pokojnina. Konstatiralo se je, da se pri zdravniških preiskavah za bolniške dopuste postopa neenako. Sekcija naj doseže pri oblasti, da izda glede plačevanja zdravniških taks jasno in točno naredbo. Naše društvo zavzema napram Pedagoški centrali v Mariboru sledeče načelno stališče: 1. Poleg stanovske organizacije je potrebna še enotna pedagoška organizacija za vse kategorije učiteljstva, kakor je to danes P. C. v Mariboru. 2. Izoliranost po šolskih kategorijah otež-•koča smotreno vzgojno delo, pod tem trpi mladina in učiteljstvo 3. Pedagogika in pedagogi se še vse premalo cenijo in uvažujejo, zato bo skupna na-daljna graditev pedagogike in njeno uveljavljanje v današnjem šolstvu ne 'le dvignilo nivo naše šole, temveč tudi utrdilo socialni položaj učiteljstva. 4. Taka enotna pedagoška organizacija ima docela drugo opredeljenost kakor stanovska. Saj stremi ta za tem, kar naj učiteljstvo družbi daje, skrbi torej za njegovo poklicno izpopolnjevanje in poklicno delo, čim se stanov, organizacija poteguje predvsem za njegove pravne, gmotne in socialne dobrine. 5. Iz gornjih izvajanj je paralelizem teh dveh ustanov šoli in učiteljstvu le v korist in njeno samostojno delovanje le drugo podpira in izpopolnjuje. 6. Iz razlogov, ki so zgoraj navedeni, je potrebno, da ostane P. C. še nadalje samostojno društvo, pač pa članstvu nujno priporočamo, da se uveljavlja v njej z aktivno in pasivno pravico in s čim živahnejšim aktivnim sodelovanjem usmerja poslovanje te ustanove ter tako uspešno služi interesu vzgoje in posredno tudi svojim lastnim interesom. Z ozirom na vprašanja, stavljena na okrožnici 806/31.-32. JUU, sekcija Ljubljana, odgovarjamo: 1. Objava poročil ustanov, ki niso včlanjena v JUU, ni obvezno, a je vsekakor priporočljivo, če njih vsebina služi učiteljski N A J N 1 2 J E C E N E UČITELJSKA TISKARNA V LJUBUftNI jenejmoderneje urejena In Izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tlsks tolske, mladinska, leposlovne In znanstvene knjlfle. — llustr.knjlfleveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV Šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice. Vsa tiskovine za društva In šole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I UČITELJSKA KNJIGARNA Ima v zalogi .Galerijo naših mož"i 1. Trubar, S. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11. Leveo, 12. Erjaveo, 13.Jenko, 14.Cankar, 16. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Sllks 10 Din. Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJDE JOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 P, 11 strokovni izobrazbi, oziroma je v tesni zvezi z učiteljskim poklicem. 2. Prepuščamo avtonomiji društev, da si po svojem urejajo pobiranje članarine za ustanove izven JUU. Če pobira blagajnik poleg stanovske članarine za druge ustanove in tako s svojo uslužnostjo ustreza članstvu in dotičnim društvom, zasluži pohvalo in olajša delo članstvu. 3. Kolikor nam je znano, ni niti P. C. niti S. Š. M. vršila na naših zborovanjih nobenega propagandnega dela, temveč je le prva na željo društev pošiljala na zborovanja svoje predavatelje za zaželene pedagoške teme. 4. Za ustanovitev nove pedagoške ustanove ni danes nobenega tehtnega razloga. 5. »Popotnik« naj ostane glasilo JUU in žarišče vseh pedagoških sil naše banovine. 6. Načelno odobravamo ustanovitev ba-novinske šolske knjižnice, vendar pri današnji krizi ni pričakovati njene realizacije, zato se rajši oprimimo obstoječih in te podpirajmo z vnemo. Knjižnica P. C. je otrok Maribora, zato mora ostati v Mariboru. Sklene se, da se udeležimo zborovanja ob priliki 60-letniee v Slovenski Bistrici. Ciril Hočevar, predsednik; I. Womer, tajnik. Novosti na knjižnem trgu. — k Spomenica jedne učiteljske genera« cije. Beograd 1931. Izdalo XIX. kolo učiteljev in učiteljic jagodinskega učiteljišča. — V spomin desetletnice mature so izdali absolventi iz 1. 1921. posebno knjigo z gornjim naslovom. obsegajočo 160 strani in razdeljeno v tri dele, I. del obsega: Strokovna dela. Šolska dela, Opazovanja. M. del: Članki. Razprave. Praktična dela. Spomini. KI. del: Pripovedke. Pesmi. Pravljice. Nekrologi. Spomenico je uredil redakcijski odbor. Sodelovali so vsi učitelji in učiteljice omenjenega letnika, nekateri s pismenimi, drugi z gmotnimi prispevki. Knjiga je opremljena z lepimi sli= kami. Cena Din 15.—. —k Ženski- list. Izšla je bogato opremljena šesta številka »Ženskega lista«, ki nudi raznovrstno gradivo za modo, ročna dela, gospodinjstvo in razvedrilo. Četrtletno stane revija 45 Din in se naroča v Zagrebu, Samostanska ulica 2/1 List priporočamo našim šolam. Malt uglasi, ki ¿lužijo v posredovalne In sociain« «amené občinstva, vsak« beseda 50 par. Najmar.ii1 rnesek Din 5" RAFIJSKI LIK za pletenje košaric v izredno lepi kakovosti nudi a Din 24"— Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. Ure, zistrtina so najprimernejša birmanska darila katera kupite najceneje pri FR. P. ZAJEC» Ljub'jana — Stari trg št. 9 TEI.ETKOOI I * 4 1 F. König ? ! c E L J E U Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in KrHuiolii. nov, kakor tndi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. Razpisujemo 35 nagrad za najboljše in najduhovitejše pristno slovenske izreke, ki bodo služili k vzpodbudi fot o amaterske umetnosti v tem, da poudarjajo ¡potrebo in koristi fotografije. Na primer: Kdor fotografira, ne pozna dolgočasja v življenju. Na gole prevode nemških in drugih » izrekov se ne bo oziralo. UDELEŽBA PROSTA VSAKOMUR! Nagrade tovarn: AGFA: Rollfilm-Standard kamera 6.5X11 cm, F:7.7. CERTO: Sonny kamera 4.5X6 cm, F:4.5. DRE M: Svetlomer Dremo. GEVAERT: 4 nagrade v blagu; 3 po Din 50—, 1 po Din 100'—. KODAK: Foldšng Hawk-Eye kamera 6X9cm, F:6.3 in 3 Kodak filmi. KRAFT & STEUDEL: 10 nagrad (po izbiri v blagu) v vrednosti po Din 80—. LUMIERE: Dialux kamera 6X9cm, F:4.5cm. PERUTZ: 12 nagrad (po izbiri v blagu) v vrednosti po Din 100—. VOIGTLÄNDER: 3 nagrade v gotovini, 1 po Din 500'—, 2 po Din 250—. ZEISS IKON: Ikonta kamera 6X9cm, F:6.3. Prvih 8 nagrajencev si more izbrati katerokoli od nagrad. RAZSODIŠČE so iz prijaznosti prevzeli gospodje: I. Godina, C. M. urednik; prof. Božidar Jakac, akad. slikar in prof. B. Hrovat. Rešitve naj se vpošljejo v zaprtih kuvertah do 30. junija t. 1. na nižje navedeni naslov. Na rešitvi sme biti označeno le geslo (n. pr. Sava), naslov tekmovalca pa v posebni zalepljeni ikuverti, ki nosi zunaj isto geslo! Razsodišče foto-natečaja, FOTO - POSVETOVALNICA DROGERIJE GREGORIČ LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5. Zahtevajte podrobno obrazloženi, brezplačni razpis! Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!