Utnlk XXXIX Izhaja vsak dan, tad! ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob • I »p oltar. Uredmftvo : UUu Sv. Frtnfciki Asiikeg* It 20L nad*t._ — V* dopisi šal te poMtejo iBni—fl n ItsU. Nefranma HiiiJimNb in rofcofM * oe vrrftjo. udajstelj ta iji>»iH « SrtnoiTlM«. ulic«" Sv. PfaoEiftt Astfufa 1» TMefca uredatftva ia uprave *ev. Naroeniaa xaa#a: Za cato k*.......KJJ- 9 ..................... 9 fa faaaaoB .............. ft M^etfika Uiti« ■ c*Mi. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v 81 rok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvia. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............' • mm po 20 vta. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. , . ......K t- vsaka nataljaa vrsta ............. ' 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejeuia laseratnl oddelek »Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pdUjajo upravi Uda. Plačuje se izključno le upravi .edinosti'. — Plača in tati se v Tratu. Ia laseratad oddakk ae -tHJ**" v uUd Sv. it 20. — Pnllaahraallnftal račun «L 841.651 Jugozapadno od Varšoue hi Ivangoroda se bile novo ueliha bitka 0 srednji Goliclji se Htm v splošnem nadaljuje. - Nemci prekorotiU ysersH prekop. DUNAJ 25. (Kor.) L radno se objavlja: 25. oktobra, opoldne: Na severo bojišču se nahajajo sedaj nase armade in moćne nemške sile v skoro nepretrgani fronti. — ki se razteza od severnih obronkov vzhodnih Karpatov preko Starega Samborja, vzhodnega trdnjav skega terena trdnjave Premlysl, dolnjega Sana in poljskih pokrajin ob Visll do ozemlja okoli Blocka, — v boju z glavno rusko armado, pri kateri se nahajajo tudi kav-kaške, sibirske Jn turkestanske čete. Naša ofenziva preko Karpatov Je pritegnila nase moćne sovražne sile. V srednji Galiciji, kjer se nahajata oba nasprotnika v utrjenih pozicijah, se boj v splošnem nadaljuje. Jugovzhodno od Pfemysla in ob dolnjem Sanu so naše ćete tudi tekom zadnjih dni izvojevaJe več uspehov. Na Rusko-Poljskem so na obeh straneh zastavljene moćne sile, kJ se bojujejo od vćeraj jugozapadno od proge Ivangorod-Varšava. Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pi. Hofer. Z nemiko-fraiicoskegii tojlfta. Oh prekopu 9ser*9pres Henci polosona nopredfljeji BERLIN 25. (Kor.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan, 25. oktobra, dopoldne. Dne 24. oktobra so naše Ćete po hudih bojih zopet z novimi četami prekoračile prekop Yser-Ypres i« sicer med Nleu-portom in Dixmuidnom. Sovražnik se Je utaborll vzhodno in severovzhodno od Ypresa. Kljub temu se Je našim četam posrećilo prodreti na več krajih. VJetih Je bilo 1500 Angležev, med njimi en polkovnik in 28 oficirjev. General Hottke zbolel BERLIN 25. (Kor.) Kakor se poroča iz velikega glavnega stana, }e general pl. Mol tke zbolel na jetrih in žolču. Vendar pa bolezen ne daje nobenega povoda za skrbi. Moltke je v dobri zdravniški oskrbi v glavnem stanu. Njegovo stanje se je že znatno zbolišalo. Posle vodi sedaj vojni minister pl. Falkenhayn. Z nemsbo-nukeSfl bojltto. nemško ofenziva pri Rmstm. BERLIN 25. (Kor.) Wotffov urad poraća: Veliki glavni stan. 25. oktobra, dopoldne. Na vzhodnem bojišču so pričele naše čete z ofenzivo proti Avgustov«. V o-zemlju Ivangoroda se bojujejo naše čete ramo ob rami skupno z avstrijskimi četami V Jele so 1800 Rusov. Ruski predlog IMIII slede izpustitve jetnikov Mlinske narodnosti RIM 25. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Ruski veleposlanik Krupenski se je podal včeraj na Consulto, da Izroči ministrskemu predsedniku Salandrl po naročilu svoje vlade neko sporočilo. Besedilo sporočila, ki Je bilo odposlano iz Pe-trograda carskemu veleposlaniku v Rimu, se glasi: Ruski car Je z željo, da dokaže Italiji svoje visoke simpatije, blagovolil odrediti, da se predlaga, da se izpuste vsi avstrijski vjetnikl italijanske narodnosti, če te italijanska vlada obveže, da iih bo tekom vojne dobe nadzirala, da se ne bi mogli zopet povrniti v avstrijsko armado. Ministrski predsednik Saiandra Je odgovoril. da Italija visoko ceni izražena simpatična prizadevanja carja in Je opozoril veleposlanika na to, da Je po italijanskem notranjem državnem pravu vsak Italijan aH tulec, ki dospe na Italijansko ozemlje in nI izvršil nobenega zločina, prost in se mu zato njegova svoboščina na noben način ne sme kratiti. Zato mu nI jasno, kako M zamogel sprejeti In vzdržati obveznost, da se nadzira od Rusije izročene vojne vjetnlke tako, da bi se jim zamogel zabraniti prehod Italijanske meje. Na vsak način si pridržuje ministrski predsednik Salaudra tudi z ozirom na dolžnost nevtralitete, do katere je Italija obvezana, pravico, da pravno vprašanje, ki hi zamoglo eventualno nastati iz tega, natančno preštudira In Je zato pristojna mesta že poveril s tem študijem. 70.000 nemških In avstrijskih vojnih obvez ancev vJetih na Angleškem. LONDON 25. (Kor.) »Times« pišejo: Kmalu se bodo nahajali vsi policijsko registrirani nemški, avstrijski in ogrski vojni obvezanci, v vjetniških taborih. Njih število znaša v Londonu 40.000, skupno v kraljevini pa 70.000. Čestitka krakovskega župana branitelju Przemysla. KRAKOV, 25. (Kor.) Zupan dr. Leo je poslal poveljniku Przemysla fml. Kuzma-neku imenom Krakova brzojavko z iskreno čestitko k junaški obrambi trdnjave. Nad vojvoda SaJvator se Je vrnil na Dunaj. DUNAJ, 25. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator se je s svojega potovanja v svr-ho nadziranja bolnišnic vojne uprave in Rdečega križa, vrnil na Dunaj. Vojni minister v oskrbovalnem uradu. DUNAJ. 25. (Kor.) Včeraj je prišel v oskrbovalni urad vojnega ministrstva vojni minister, ki je nadziral prostore in izrekel potem vsem damam in gospodom iskreno zahvalo za njihovo delovanje. Nadvojvoda Evgea v OpavL OPAVA, 25. (Kar.) Nadvojvoda Evgen je dospel danes dopoldne semakj in je nadziral bolnišnice in rezervne bolnišnice nemškega viteškega reda. Popoldne je odpotoval v Langendorf. Angleško časopisje zateva odredbe za varstvo paroplovbe v Indijo. LONDON, 25. (Kor.) »Morning Post k poroča iz Bombayja z dne 22. t. m.: An-gleško-indijsko časopisje zahteva odredbe za varstvo paroplovbe v Indijo, ki jo ogroža nemška križarka »Emden«. Indijska trgovinska statistika izkazuje ta mesec v primeri z istim v preteklem letu precejšnje nazadovanje, čemur ni toliko kriva vojna, kolikor »Emden« sama. Samo uvoz volne iz Manchestra je nazadoval v septembru za 2 milijona funtov šterlingov. Izvoz riža, pšenice, kož in kožic je padel za pol milijona, izvoz semen za 900.000 funtov šterlingov. Enake pritožbe prihajajo tudi iz notranjosti. Turistovski promet je skoraj popolnoma prenehal. >Times of India« meni, da akcija »Emden« tudi ne more biti brez vpliva na domačine. LONDON. 25. (Kor.) »Times« poroča iz Toronta: Angleška križarka »RainJow« je prispela z uplenjenim angleškim parnikom »Lowthes Range«, ki je osumljen, da je oskrboval nemške ladje na Tihem morju s premogom, v Esquimalt. Zavarovanje westminstrske opatije. LONDON, 25. (Kor.) Po poročilu »Dai-ly Telegrapha« je bila westminsterska o-patija zavarovana za 450.000 funtov šterlingov proti poškodovanju po zrakoplovih in sicer pri Lloydu. Udanostna izjava Romunov cesarju. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Na generalnem zborovanju komitata Hunyad, kjer prebivajo večjidel Romuni, je predlagal rumunski voditelj dr. Pop udanostno izjavo na cesarja, kjer se naglasa, da v sedanjem težkem času izginjajo vsa na-sprotstva med narodnostmi. Kri, ki jo preliva več tisoč Romunov za domovino, do-^ kazuje, da nosijo Romuni v srcih podedovano zvestobo do domovine in vladarske hiše in da hočejo postati Romuni državo vzdržujoči faktor na Ogrskem. Predlog je bil sprejet na zborovanju z velikanskim navdušenjem. Francoski parnik ponesrečil pri »Cap - u Barfleur«. LONDON 25. (Kor.) Kakor poročajo poročila Lloyda, se je francoski parnik »Marie Henriette«, ki je imel na krovu francoske ranjence, pri »Capu Barfleur« ponesrečil. Neki drugi parnik mu je prišel na pomoč. Postaja radijevega brzojava je dobila nujna znamenja. Parnik. ki Je odpeljal iz Specije ubegll podmorski čoln, je imel na krovu nado-mestnika vodje Fiat tvornic. RIM 24. (Kor.) Podmorski čoln, ki je zbežal iz Specije v Ajaccio, se je odpeljal na ta način iz Ajaccio, da ga je vlekel neki drugi parnik. Na krovu tega parnika je bil nadomestnik vodje Fiat-tvornic iz S. Giorgio. Ta podmorski čoln se je povrnil danes popoldne v Specijo. Dali so ga državnemu pravdniku na razpolago. Preiskovalni sodnik je zaslišal posadko. Neresnične vesti o koleri v Prusijl. BERLIN 25. (Kor.) »Indipendence Rou-maine« objavlja sledeče poročilo iz Pe-trograda, z dne 15. t. m.: »Berliner Tag-blatt« poroča, da je zaznamovati v Berlinu in drugih mestih Prusije kolero. K temu pripominja »Berliner Tagblatt«: Take laži se skušajo servirati nevtralnim državam z navedbo vira. Imenovano poročilo ali kaj podobnega sploh ni bilo nikdar v »Berliner Tagblattu«. Posvetovanje glede določitve najvišjih cen za živila. DUNAJ 25. (Kor.) Pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Schusterja se je vršilo dne 24. t. m. opoldne posvetovanje zastopnikov avstrijske in ogrske vlade glede vprašanja določitve najvišjih cen za živila. Pri tem posvetovanju je bil dosežen sporazum glede podlag, ki bodo služile pri določevanju najvišjih cen, če bi se obe vladi odločili za to odredbo. Angleška tvrdka Werning & Gillow zaplenila parnik Vaterland radi neke terjatve. HAMBURG 24. (Kor.) Kakor je povzeti iz inozemskih poročil, je bil painlk „Vaterland" od angleške tvrdke Warnig & Gil-low radi neke terjatve zaplenjen. Resnično je, da ie tvrdka opravila na parniku neka popravita, za katera se Je pridržala navadna garancija. To poroštvo znaša približno 40.000 mark in ga je treba plačati tekom meseca oktobra. Ako M bila tvrdka predlagala, da se naj parnik radi take malenkostne terjatve zapleni, kar ni verjetno, no potem bi šlo pri tej zadevi za Jako nizkotno Šikano. .. Angleški glavni stan za novačenje pribil oklic, da je treba za drngo polmlljonsko spopolnitev vojske novih Mudi. LONDON, 24. (Kor.) Na glavnem stanu za novačenje Je nabit nov oklic, kjer se povdarja, da je takoj zopet treba ljudi zato, da se spopolni druga polmiljonska nadomestitev potrebnih vojakov in da se na ta način toliko doma kot zunaj uveljavi uspeh in varnost Vsaki moški, ki je na razpolago, se nujno potrebuje. Priprave za vsprejem in izurjenje na novo vstopivših so končane. Mera života Je sedaj 5 čevljev, 4 cole, starost pa od 18. do 38. leta. — Vojni urad razglaša, da naj se vftprcjme v službo ia po suhem takoj nekaj zidarskih nadzornikov in 50 mehanikov za petrolejske avtomobile in sicer v starosti od 20. do 45. let Njihova plača znaša na teden 42 šilingov. Povrhu dobe še prosto preskrbo. Vojne posojilnice. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Uradni Ust naznanja, da bo kraljevska ogrska vojna posojilnica otvorila najprej svoj urad v Budimpešti. Posojilnica bo pričela svoje delovanje dne 26. t m. v prostorih budim-peštanskega glavnega zavoda avstro-o-grske banke. Blagajniški listi bodo izdani po 250, 3000 in deset tisoč kron. Mofcamedancl beže iz Macedonlje. SOFIJA. 25. (Kot.) 2e dva dni prihajajo mnogoštevilni mohamedanci, ki so bili pregnani iz Macedonije in odhajajo sedaj v Turčijo. Amerikanska naročila za sladkorni trg z dne 21. t. m. uničena. LONDON, 25. (Kor.) Listu „Daily Tele-graph" se poroča iz Kalkute: Vsled zadnjih uspehov nemške križarke „Emden14 so bila amerikanska naročila za sladkorni trg z dne 21. t. m stornirana. Bati se je, da se zgodi slično tudi glede argentinskih naročil. Napad na angleško cenzuro. LONDON, 25. (Kor.) Kakor se poroča listu „Times* iz Newyorka, ponavlja ondotna „Evening Post* svoje napade na angleško cenzuro in pripominja, da so bile brzojavke londonskega dopisnika lista „New Globe* popačene, da se prikrije resnica, obrekuje nasprotnikov značaj in pridobi javno amerikansko mnenje za zaveznike. List svetuje amerikanskemu dopisniku, da naj se pošiljajo vedno kopije njih brzojavk z zanesljivo reidendo v Ameriko. Parnik »Jota RockefeHer" prost, ker vozi oUe na Dansko In ne v Nemčijo. WASHINQTON, 25. (Kor.) Angleški poslanik je naznanil tukajšnjemu državnemu departementu, da je bil parnik .John Rocke-feller" izpuščen, ker Je njegov tovor namenjen za Dansko, U prepoveduje izvoz olja na Nemško. Glasom poročil lista .Tlnes« naj M se belgijski kmetje naselili v Saskatchevanu. LONDON, 25. (Kor.) List .Times« poroča iz Toronta: V Eginu se pripravlja nek nemir, ki mu je smoter, da nase« belgijske kmete v Saskatchevanu. Na Irskem razširjene vesti glede obliga-torične vojaške službene obveznosti povzročile izseljevanje v Ameriko. LONDON, 25. (Kor.) Lord „Dunraven* poroča v listu „Morning Post* da je vest, glasom katere vlada namerava vpeljati obli-gatorično obveznost glede vojaške službe, povzročila izseljevanje v Ameriko, medtem ko se v tem letnem času ne izseljuje nihče. Imenovani Ust tudi prinaša vest, da se razširja v deželnih okrajih Iral Iriands nemška Kapltanski lajtnant odlikovan z redom „pour le merite11. BERLIN, 25. (Kor.) Kakor poroča Wolffov urad, je podelil cesar Viljem kapitanskemu lajtnantu Otonu pl. Weddingen red „pour le merite*. Parnik „Tjlmahi" zopet najden. BATA VIA, 25. (Kor.) Parnik „Tjimahi" s svojimi 400 potniki, ki se ga je pogrešalo, se je zopet našel. Nogometna tekma meed Ogri in Nemci BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Ob navzočnosti več tisoč glav broječe množice se je vršila danes nogometna tekma med moštvom ogrske nogometne zveze in berlinskim brandenburškim nogometnim društvom. Med navzočimi so se nahajali tudi župan dr. Barczy, več državnih poslancev, višjih oficirjev in vojakov. Prvi sunek je dal med velikim navdušenjem župan dr. Barczy. Rezultat tekme ie bil 3 ; 1 na korist o-grskih igralcev. Med odmorom so igrali »Die NVacht am Rhein« in »Heil Dir im Siegeskranz«. Tribune so bile v nemških, avstrijskih in ogrskih zastavah. Porfirio Dlaz umrl. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Mehike z dne 23. t. m.: Bivši mehikanski predsednik, Porfirio Diaz, je umrl v Španiji. Dogodki« Albaniji. Boji v Epiru. ATENE 24. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča: Kakor javljajo iz Janine, se boj pri Klisuri nadaljuje. Albanske čete štejejo 5000 mož in imajo s seboj artiljerijo in mitraljeze, dočim je število avtonomnih čet manjše in so se morale radi tega u-makniti. Vendar pa so jim bila odposlana iz Argyrokastra v največji naglici ojače-nja. Napadi Albancev na epirske meje se nadaljujejo, vsled česar je položaj epirot-ske vlade zelo težaven, ker bodo sredstva, ki jih ima na razpolago, kmalu pošla in ker se moško prebivalstvo, ki je prisiljeno k obrambi ozemlja, ne more več posvetiti mirnemu delu, kar Je za vse življensko vprašanje. , Bolgarske pritožbe radi macedonskih razmer. SOFIJA 25. (Kor.) »Agence telegra-phique boulgare« poroča: V Atenah se trudijo, da bi omilili žalostni vtisk, ki ga napravlja povsod v tujini vest o trpljenju, ki ga morajo prenašati Bolgari v grški Macedoniji, ker se ne dajo uvrstiti v grško armado. Zato Grki govore, da hite macedonski novinci čisto mirno pod o-rožje, grški vojaški voditelji pa so baje silno navdušeni nad disciplino in drugimi lastnostmi imenovanih rekrutov, ki jih kar ne morejo prehvaliti. • Istotako zatrjujejo tudi Srbi, da so Ma-cedonci pod sedanjimi razmerami najbolj lojalni državljani kralja Petra. Za vsakega, ki pozna pravi položaj Macedonije, kjer se terorizira prebivalstvo -z najnasilnejšimi sredstvi, šo ti smešni manevri najboljši dokaz za skru-polozno postopanje, ki se ga poslužujejo v Belgradu in Atenah. j | Razpravo proti atentatorjem Principu in soMom. SARAJEVO, 24. (Kor.) Danes so imeli branitelji svoje zagovore. Glede Prinčipa je zagovornik izvajal, da je žrtev zločincev v Belgradu. Princip je Ie po svoji okolici in na potovanju v Sarajevo nahujskani in k zločinom obo-dreni mladi, neizkušni mladenič. Po nazi-ranju zagovornika je izvršil Prinčip le zločin umora. Tudi še ni bil za časa atentata 20 let star. Tudi glede ostalih obtožencev skušajo zagovorniki dokazati, da niso veleizdajal-ci. Zagovornik dr. Zwistier je šel celo tako daleč, da je zatrjeval, da zadeva sploh ne spada v kompetenco sodišč in je imenoval našo zakonodajo pomanjkljivo in zanemarjeno. Dobil je zato ukor. Po govorih zogovornikov in državnega pravdnika je izjavil obtoženec Cabri-novič, da kljub temu, da se Prinčip skuša delati junaka, vsi obtoženci obžalujejo svoje dejanje. Obtoženci niso vedeli, da ima prestolonaslednik otroke in zato prosijo, naj se jim sporoči, da obžalujejo svoje dejanje in da naj jim odpuste. Obtoženci da niso zločinci. Žrtvovali so se za stvar, Id so Jo smatrali za jdobro. Prinčip je izjavil, da je v njegovem srcu nastala ideja atenatta, vsled Česar ga je tudi izvršil. On se ne misli zagovar jati. Olavna razprava je bila zaključena. Razsodba bo proglašena v sredo, dne 2i>. t. m. zjutraj. Roj pripoveduje HindenOurs. Znani pisatelj Viktor Hahn priobčuje v nemških časopisih naslednji dopis z dne 15. oktobra: Deležen sem bil sreče, da si tega moža od blizu pogledam. V avtomobilu znanega berolinskega zdravnika smo izza zadnje ograje iz bodeče žice pri krakovski trdnjavi dospeli v ono Poljsko, za katere osvobojenje u stoletnega ruskega barbarstva se bori avstro-ogrsko vojaštvo. Sneg in dež bijeta na avtomobilova okna, po pustinji brije vzhodnik. Zdi se, kakor bi bili na bojišču. Na to nas spominja tudi crknjen konj ob cesti. Morje blata se zgrinja okrog avtomobila, kakor bi ga hotelo požreti. Trije avtomobili so zaostali. Tu in tam smo videli vojake, kako z mrzlično naglico zasipavajo jame ob cesti, ne da bi se menili za strašni snežni metež. Videli smo kolone ujetnikov; mnogi med njimi so bili apatični in podivjani, drugi zopet so dobro izgledali. »Kdo izmed vas zna nemški?« jih vprašam. Eden se oglasi. »Kaj ste v civilu?« »Gledališki igralec!« »Kje?« »Na dvornem gledališču v Petrogra-du!« »Kakšno razpoloženje je v ruski vojski?« »Preje je bilo dobro; sedaj se je poslabšalo. Kar se mene tiče, bi pa najraje kar umrl.« »Zakaj? Saj se vam ne bo nič zgodilo.« »Ujetnik je izpostavljen zasmehu. Sedaj tu med Nemci, kasneje pa doma še vse huje.« Kolona avtomobilov krene dalje. Potem smo zopet srečali ujetniške transporte. Tisoče in tisoče. Za njimi vozovi z ranjenci. Hrabri vojaki nam navdušeno kličejo in se zahvaljujejo za naše pozdrave. 2idje: starci, mladeniči, odrasli možki, ženske, otroci. Zopet kmečki voz. Avtomobili z darovi. Potem zopet ranjenci in ujetniki. To je vojna pose tnica. Končno smo dospeli v »Hindenbur-govo« t. j. v njegov glavni stan. Ob 4. in pol me je generallajtnant groi Schlippenbach spremil k vrhovnemu poveljniku vzhodne armade, generalobrstu pl. Hindenburgu. Veselili smo se, da smo našli tega moža v najboljšem razpoloženju. »Meni se izvrstno godi!« se nasmeje pl. Hindenburg. »Včeraj so naše čete pred Varšavo zopet potolkle nekaj ruskih armadnih zborov tako temeljito, da je bilo pravo veselje.« Pl. Hindenburg je pripovedoval dalje živahno, veselo, radostno. Od tega se sme v današnjem času priobčiti le nekaj. Razložil nam je svojo taktiko, potem avstrijsko in končno rusko. Obširno nam je opisal, kako je bilo v Vzhodni Pruski, ko ga je cesarjeva milost poklicala, in kaj se je zgodilo pri Tannenbergu in mazur-skih jezerih. Slavil je Avstrijce, ki da so vstrajni, hrabri, žilavi. Ravnokar so bili ined Sa-nom in Vislo pognali Ruse v vodo. j^usko topništvo dobro strelja, se—da strašno razmetava municijo. Pehota ni ravno slaba; ljudje stoje streljajo in nimajo živcev. Ruska konjenica ni za nič. »Pa Varšava?« ga vprašam. »Naše čete stoje, kakor sem rekel, pred Varšavo; zadnji boji so se vršili pred Varšavo. Obleganje se še ni začelo. Osvojitev Varšave ne bo delala posebnih težav. Utrdbe so zastarele in so jih hoteli že podreti, če se ne motim.« Prava slast je biti na čelu taki vojski. Od generala do zadnjega moža Je vse polno zaupanja. Predno odpade listje z dreves, bomo že zopet osi u Uuffl domoulni. „Berliner Abendpost" objavlja iz Lipske-ga sledečo cenzurirano brzojavko : Weimar-ski župan dr. Kayzel, ki je kot nadporočnlk v vojski, je pisal „Weimarer Landeszeitung* po vojni pošti odposlano pismo, v katerem Izvaja: Včeraj je bil cesar pri nas. Kar Je rekel, se je glasilo tako veselo zavestno in nas Je tako vzradostilo, da bi rad, da bi tudi v Welmarju tako učinkovalo. „Tort Stru n. »EĐDV03T« Utr. ML " V Trsio, dat J*. ofrtofcr* ff 14. fantje, prcdno odpade ta iistjeTz dreves, bomo vsi le zopet doma v svoji tttibi domovini" je zaUfučO cesar svo| pozdrav. Nun so te beseda, tako pismo nadaljuje, „le znak«, kako skalnat o-trdno zaupa cesar v zmago nemškega orožja. Avstrijsko trgovsko Šolstvo. V naslednjem podamo kratek pregled trgovskega šolstva, kakor ga na podlagi u-radnih podatkov prinaSa »Wiener Zei-tnng« z dne 14. februarja 1914. Prvo so visoke trgovske fole, h katerim se prišteva eksportna akademija na Dunaju, višja trgovska šola »Revoltella« v Trstu, visokošolska tečaja na Dunaju in v Pragi in kurzi za absolvirane srednješolce. Vseh teh visokih trgovskih šol je bilo v šolskem letu 1913-1914 skupno 21. Obiskovalo jih Je 2385 dijakov in 14 dijakinj. Po jeziku so visoke trgovske šole: nemške 13, češke 5, Doljske 2, laška 1. Srednjih trgovskih šol je že nekaj več, posebno pa je število učencev na teh šolah precej veliko. Skupno imamo 25 takih srednjih trgovskih akademij, ki jih je po-sečalo v preteklem Šolskem letu 7877 dijakov in 379 dijakinj. Po narodnosti se te šole razdele takole: 13 nemških, 8 čeških, 2 poljski in 2 laški. Kakor visokih tako tudi od srednjih trgovskih šol ni nobene s slovenskim učnim jezikom. Nato pridejo dvorazredne nižje trgovske niso več notirali kurzi ▼ kurznem listu, se določba § 51 pristojbinskega zakona z dne 25. oktobra 11 ne more več uporabiti. Da se vrzel, ki vsled tega nastane v zakonodaji, spopolni, je izUa cesarska naredba, ki jo priobči iutrajšnja »Wiener Zeitung«. Ta naredba določa, da se, ne glede na pretek trimesečnega roka vrednost efektov računa odgovarjale zadnjemu notiranju kurzov na dunajski borzi. Zato ostane postopanje, ki je veljalo v tem pogledu od 25. julija 1914 sem, tudi naprei še v veljavi Junakom časti StotaRa nekega hrvatskega polka je ležala skrita v dobro zavarovanih strelskih jarkih. Dva dni In eno noč se je neprenehoma streljalo na sovražnika, ki se je vkopal na nasproti ležečemu hribu. Po ledeno mrzli noči, ko so po kratkem premoru v jutranji megli padli prvi streli, je opazil poveljnik naše stotnije, da prihajajo vsi streli samo z ene strani. Tedaj se je odločil za naskok. Ko so naši vojaki skočili ter črnovofnlka Dominik Rloca In Ljudevit Fabfian. Na razpolago poveljnJfttvu pa sta pa bBa stavljena iz te pomoba bolnišnice Pran MUod provijanta ta JufJ Ravttč od 4. gorskega topnJčarskega polka. Trenja avstrijska razredna loterija se taCne dne 1. decembra 1914 in bo baje obsegala isto Hevflo srečk in imela iste dobite kakor druga, kt Je ravnokar končala. Prijave sa m. avstrijsko razredno loterijo sprejema že sedaj Podružnica Ljubljanske ; v Trstu, vuLCaaeroa št. 11. Aretiran uzmovSč. Pred včerajšnjim je bil aretiran 18lemt kovač Štefan Corsi, ki stanuje v ulici dei Lavoratori št 19. Aretiran je bB pa zato, ker Je malo prej ukradel na škodo gospoda Bogdana Milatoviča vrečo raznih starih kovin astih predmetov. Ko so ga na policiji preiskali, so našli pri njem vetrih, angleško ključavnico, klješče, kos mila in železno verigo. Štefan Corsi je policiji in sodišču, vzlic svoji mladosti že jako izza okopov ter udrli po obrontu navzdol, dobro znan, ker je imel ž njima že po- da bi na oni strani zaseke splezali zopet navzgor, se je vsula na naše vrste toča krogel iz strojnih puŽk. V divjem naskoku so skoraj brez sape dospeli na vrh, ki je bil skoraj popolnoma zapuščen. Le na najvišji točki se je za nekim grmom še neprenehoma bliskalo. Srbski častnik je popolnoma sam držal postojanko z eno strojno puško, da bi tako varoval umikanje svojih ljudi. V prihodnji minuti je sovražno stre- šole, ki jih je bilo v minulem letu skupno Ijanje UR10|knilo m srbski" čas'nik je umrl 128. Jako značilno je za te šole, da ima- junaške smrti. Tedaj je komandiral naš po-jo malo dijakov, a dosti dijakinj. Vseh o- ve|jnik k mo|itVi« fn rekel: „Take jmake novno opraviti. DorovL — Za „Božićnico so darovali : Legat. Schinatzhofen in Kodrič: 2 jopi, 1 predpasnik, 3 bluze, 3 krila, 1 obleko. Josipina Zaletel: 5 in pol m. blaga, 2 p. Čevljev, 1 krilo. A. Zafred 20 m. barhenta. Priporočamo se i nadalje tudi za stare obleke. biskovalcev moškega spola je v teh 128 dvorazrednih trgovskih šolah komai 519, deklet pa 6644. Dekleta s to šolo namreč dobijo razne manjše službice po pisarni-cah, trgovinah, bankah i. t. d. Po narodnosti so te šole razdeljene sledeče: 69 je nemških, 38 čeških, 9 poljskih, 4 laške, 4 hrvatske, 3 slovenske in 1 rusinska. Naše tri slovenske šole so imele J6() dijakov in 22 dijakinj, tako da pri nas prevladuje še vedno moški naraščaj, drugod pa skoro nikjer. V štirih laških šolah na primer je komaj 53 dečkov, a 218 deklet. Poleg teh rednih trgovskih šol imamo še lepo število strokovnih trgovskih tečajev, ki se ravnajo pc krajevnih razmerah in nimajo enotnega učnega načrta. Vseh teh tečajev je bilo odprtih 45, obiskovalo jih je 4131 moških in 1231 ženskih. Z ozirom na narodnost so ti teačji razdeljeni sledeče: 28 je nemških, S čeških, 6 poljskih. 2 laška in 1 slovenski. Ti trgovski tečaji so jako raznovrstni, in učna doba kakor tudi smoter se ravna čisto po krajevnih razmerah. Ob koncu naj omenimo še trgovske nadaljevalne Šole za vajence, ki so že v trgovinah. Teh šol imamo skupno 158. Obiskovalo jih je 16.525 trgovskih vajencev in 1803 dekleta. Nemci imajo teh trgovsko-nadaljevalnih šol 81, Čehi 60, Poljaki 10, Lahi 3, Hrvatje 3 in Slovenci 1. je treba častiti tudi kot sovražnike". V tem, ko je naš oddelek streljal za sovražnikom, ki se je pomikal po odprtem ozemlju, je bit junaški sovražni častnik pokopan z vsemi čaštmi. Povzdigujoči prizor je v taboru naših vojakov vzbudil največje navdušenje in vsakdo bi bil pripravljen, takoj slediti zgledu sovražnega junaka, ko bi prišla vrsta nanj. DomaČe vesti. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro amerikane" so bili včeraj sprejeti vojaki 97. pešpoika Ivan Čok od 1., Rihard Dejak od 3., Evgen pl. Loy od 3. in Rudolf Skočir od 8. stotnije, Andrej Apollonio od J. ter Anton Eller in Peter Krevatin od 4. stotnije 87. pešpoika, Ivan Urli od 3. in Fran De-pangher od 15. stotnije 47. pešpoika, Milan Blason in Gustav Seccardi oba od 8. stotnije 96. pešpoika ter Marij Franelič od 5. stotnije 23. pešpoika in Jakob Perko od 20. lovskega bataljona. Petdnevno opazovalno dobo so v tej bolnišnici dopolnili Avg- st Jeršek, Anton Widmar, Josip Male, Ivan Busighini, Štefan Kaufmann in Oton Rein-precht. Na dopust so bili puščeni iz te bolnišnice do popolnega okrevanja Fran Osič, Josip Miniussi, Anton Šanson, Jordan Rizzi, \7 teh oodatkov se vidi da ie na«e tr-!VHrtor ^d35^ AdoIf Moimas, Josip Co-iz teh jrcdatKov^sevitluije nase tr- Josj Fur, Friderik Valentinčić, govsko šolstvo res prav šibko. L p^ \n Anton 'Kristin _ y pomožn> Eno ie treba zabiciti nasi mladini, ki se! bolnišnico v prostorih društva „Austria" so mish posvetiti trgovski stroki, prav pose- | bi|j sprejeti, a potem od tu prepeljani v bno v glavo. Naj že študira, kjer hoče. do- mestn0 bolnišnico črnovojnika Nikolaj Ric-kler nimamo svojih šol, a uči naj se te- 'cobon in Anton Blason, Nikolaj Ruzzier od meljito jezikov. Absolutno pa je napačno, ako se kdo iz tega ali onega vzroka ogib-Ije laškega jezika. Ako hočejo naši mladeniči napredovati, morajo biti v vsakem pogledu bolj zmožni, kot so niih drugorod-ni konkurentie. Sličice iz vojne. 97. pešpoika, Simon Kar, Pavel Kojačik in Gašper Turco od 30. pešpoika, Emerih Dobo od 46. pešpoika ter Štefan Fabijan in Tivadar Szferle od 37. pešpoika. Iz mestne bolnišnicc- so bili odpuščeni in stavljeni na razpolaga poveljništvu posadke Fran Stres jod 16. stotnije 37. pešpoika, Štefan Hardin lin Demitrij Nyama od 16. stotnije 37. peš-! polka, Venceslav KiUner od 16. in Josip Kako naj se računa vrednost v kurznem Franz od 6, stotmje 18. pešpoika, črno-Hstu dunajske borze navedenih efektov, vojnik Demitrij Gruiz, Jurij Babics od 3. Dunaj, 23. (Kor.) Vrednosti v kurznem stotnije 46. pešpoika, črnovojnik Ivan listu dunajske borze navedenih vrednost- Blazina in Josip Hraska od 8. stotnije 38. nih papirjev je po § 51 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850 drž. zak. štev. 50 treba navadno računati po v tem kurznem listu navedenem kurzu o-nega dne. ki je merodajen za obdačenje vrednosti. Ako se pa ta dan niso notirali kurzi, velja v svrho odmerienja neposrednih pristojbin kot vrednost kurz zadnjega še ne tri mesece nazaj oddaljenega borznega dneva, po preteku katerega so se kurzi notirali. Ker je bil dne 25. julija 1914 promet na dunajski borzi ustavljen in se od takrat Vesti lz Goriške. Zlato dam za železo. — IV. seznam darovalcev. — Fuchs (dva prstana), A-malija Riickmuller (zlat prstan), Roza Graeffe (zlato zapestnico), Amalija Sca-rabot (par zlatih uhanov, različne srebrne malenkosti), Gemma Cuargnali (zlat prstan), Rukli Josipina (srebrn obroč), Horak, Nabrežina (dva zlata prstana), Josip Bensa, Ločnik (tri pare zlatih uhanov, zlat prstan), Frančiška Bensa (srebrn denar), Ana Pelegrini (4 srebrne zapestnice), Berta Libisch (zlat prstan), Rudolf Libisch (zlat prstan), Erna Libisch (zlat prstan), Valter Libisch (zlat prstan), Erna Stoller (zlat prstan), Ana Vida (zlat prstan), Antonija Stanta (zlat križec, zlat prstan in različne srebrne malenkosti). Roza Ruzicka (par zlatih uhanov, srebrn prstan, srebrno verižico, srebrno brožo, zlat prstan, srebrn tolar, srebrn obesek, 3 krone), Paulin Rudolf (2 zlata prstana), Ana Trampus (zlat prstan), Lucija Peri-son (zlat prstan), Lucija Gayer (zlat prstan), Bratus Izidor (zlato verižico), Angelina Manera (srebrno verižico), Rudolf Sossig (zlato verižico in 2 kroni), Rudolf Sossig (zlat prstan), Josip Paulin (2 zlata prstana), Marija Fatur (zlat prstan), pl. Cwitkovic (zlat prstan), Monsg. AIexan-der Zamparo (zlato verižico), Dolores Bridiga (zlat prstan, zlat uhan, srebrno brošo), Slamič Ana (zlat križec, par zlatih uhanov), Ferlinc (2 zlata prstana in zlato verižico), Trankvila Kustrin (zlat prstan), N. N. (zlat prstan), Marija Obla-sciak (srebrno zapestnico), Amalija Mo-retti (par zlatih uhanov), Leopoldina Mo-retti (zlate uhane in zlat obesek), Anton Moretti (različne srebrne malenkosti), N. N. (par zlatih uhanov), Emilija Trampus (srebrno verižico), Elza pl. Karig (srebrno šatuljo), Karmen pl. Karig (par zlatih uhanov, zlat obesek), Dr. Hemets-berger (par zlatih manšetnih gumbov), gospa dr. Hemetsberger (zlato zapestnico). Komen, 23. okt. 1914. (Zopet Abakusu). Moj odgovor „Abakusu" v št. 262 v „Edinosti" z dne 20. t. m. ni dal mu mirnega spanja. — Spisal je zopet anonimno dopis- ______ _ _______________„ nico. Sedaj pa se ni v-č poslužil poštnine pešpoika. — Iz'pomožne bolnišnice v pro- proste „Feldkonvspondenzkarte". ampak postorili nemškega telovadnega društva ,Ein-!slal l'e navadno dopisnico. — Tudi se ni več Abakus", ampak „Kavarna „Bal- nij — vsaj v javnosti, čudimo se le, da „Ed." sprejema vaša „skatenja". Izpulite si tudi enkrat pavovo perje „ravnatelja" saj tega niste nikdar zaslužili. SUčni ste učit. Kutinu, ki ae je tudi lttpai z .vodjam" pripravnice — revSe pa mu je vendar odklen-kalo. Vzamite v roko poljubljen v?m katekizem, odprite poglavje .ponižnost* — pa pero s rok in mirujte. Drugače Se kaj!! f Čitatelji naj sodijo sedaj o značaju „mo-i a" anonimnih teh dopisnic. — Meni se zdi nečastno v bodoče odgovarjati na take podlosti in se ne bom več v bodoče odzival hudobnemu človeku, ki se skriva za psevdonime, obenem napadajoč mirne ljudi, ki so posvetili svoje delovanje trpečim našim vojakom na bojnem polju. — v svoje zadoščenje pa navajam tukaj dopisnico, ki sem jo tudi danes prejel iz Trsta. — Glasi se: „ Visokospošto vani gospod lu „Pošiljamo Vam dopisnico, ki naj Vam do sedaj delno zadoščuje za ono nesramno žalitev neznanega — Pavliho — „Abakusa*. Ta človek dela zares sramoto tržaškim Slovencem ; toda nikar ne mislite, gospod, da so vsi Tržačani enaki. Ko bi bilo v naši moči, bi Vam dali popolno zadoščenje in magari celo vrečo križcev, toda Slovenci smo žalibog reveži, in brez---.— O Slovenija, kam gre tvoja pot? Sicer pa Vas je vsaj vlada zaznamovala po svoje — s križcem, — Bog pa po svoje. Z najodličnejšim in globokim spoštovanjem udani S u k a b a In dr. Na to ne rečem drugo, nego „Hvala g.u „Sukabu" 1 (narobe „Abaku s"). Končam z besedami prof. in pesnika ter pisatelja Jos. Stritarja, ki je pisal v svojih „Dunajskih pismih44: V življenju Terziti niso prijetni, če prevladajo, so prava nesreča narodu, kakor vrabec sadnemu drevju. To so ljudje, ki se ničesar niso učili, vsaj korenito ne, pa vse vedo. Sami podlo misleči in čuteči, si človeka še misliti ne morejo plemenitega. Z nekimi pobranimi frazami slepe in begajo nerazsodno občinstvo. Anton Leban, šolski ravnatelj v pokoju. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postreZba in slovenski jedilni listi. Berlitz School. Odlikovani zavod za poduče vanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konic ence v francoskem, jeziku. Poizkusili pouk brezplačen. Nova ravnateljstvo. Različni poboljSki. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25. I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. Delniški kapital in rezervni Ti. 0p nit 1C Qt zakladi K 27.000.000.— 111 'N"311' Via Fgntentsso SI. 5 - Mralrnc« v Trstu - Via Nisva $1. IS se peča z vsemi bančnimi posli, posebno nakupom In prodaj« tujih valu«. Novi vlogi u knjiži« in blagijirtfo uksnice obmtnje po 50' Tloge na tekočem računu po dogovoru, ter [0 so i-te. neglede na določila obstoječega moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Intii dmk »tali banki iz Ustttgt. - Plalitni Diitfi u na auti ===== muarfcijt iniJnji intajta n i MjEiojftai itreftl - Kdor potrebuje slike pino otrok, povečanje, reprodukcije, listke pod orožje poklicanih, bodo plačali brez razlike polovično ceno normalne tariie v mesecu oktobru In "novembru. Perfektna Izvršba. - FOTOORAFIČNI ZAVOD G. Civldini, Trst, ulica San Nlcold 34, polunadstropje. Tedenske so najbolj zanimiv ilustriran tednik, ker pri-občujejo povesti, popise 7animivih vojaških in drugih do-Vllff P Življajev, poučne zanimiv.članke, iep( zeio nap to pisan roman „Izgovor krivca" ter najnovejše vesti in slike z bojišč. — List „TEDENSKE SLIKE" prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogodljaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tu em. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE l" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE!- Četrtletna naročnina je K 2*50, za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte „TEDENSKE SLIKE", izvod stane 22 vin. — Ilustrovani tednik : .TEDENSKE SLIKE" obsega 16 strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE !" Kraljeva ogrska državna dobrodelna loterija. Temeljem najvišje odredbe priredi loterijsko ravnateljstvo v Budimpešti vsako poldrugo leto dobrodelno državno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen kulturnim in dobrodelnim svrham. Vspehi zadnjih 10 žrebanj so izdali približno 200 dobrodelnim zavodom po 10.000 do 30.000 kron, pri zadnjem žrebanju celo 60.000 kron in sicer otroškim bolnišnicam, sirotišnicam, zavodom za gluhoneme in slepce, ljudskim kuhinjam, belemu križu in rešilnim društvom. — Kr. ogrsko loterijsko ravnateljstvo priredi sedaj XXXI loterijo z dobički 475.000 kron. Glavni pobiček iznaša K 200.000. Žrebanje se vrši nepreklicno 9. decembra t. 1. :: HALI OdLASi ss □□ □□ Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najiranjflo : pristojbina znaš.% 4" stotinb. : MefilGuann soba zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, TTI. nadst. 41)00 Dve stanovanji sobica in kopalna sobica ; drugo 4 sobe, oddasti se takoj v ulici Chiozza štev. 41. 1181 1ŠČ6J0 SE S zem'j^HLem D& Vrdeli. Škor- Vrednost K Q0ba pro- UUllUJU aw stori pripravni za g-^ti.no ali pa vinotoč. Pojasnila daje Kolaršič, Kavarna Corso 400 PODLISTEK tracht" so bili puščeni na dopust do popolnega okrevanja Hermangild Ukmar in Krištof Vidotto od 47. pešpoika, Anton 13u-kovič, Fran Skamperle in Anton Canesinod 97. pešpoika, Oton SchOnbach od 42. pešpoika, ogrski črnovojnik Josip Henunf Mihael Biebert od 61. pešpoika, Julij Kati, Emerih Szabo, Ivan Lipcser in Josip Korodi od 37. pešpoika, Oton Peter, Arsen Sza-raesev, Ivan Rosin, Abraham Illin, Peter Tomicza in Nikolaj Raja od 61. pešpoika Vihar in tišina. Prevel is ialOM M. C 37. ob V Milan sem došel dne 30. avgusta silno močni in žgoči solnčni žarini. V dušnem stanju, v katerem sem se nahajal, nisem mogel prenašati misli na mirni In hladni sprejem od strani svoje soproge. Imel sem seboj ključ svoje pisarne, tako, da sem mogel skozi stranska vrata v stanovanje. Zatekel sem se tja, ne da bi bil vstopil v stanovanje. Ob tej uri je odšlo o-sebje pisarne k zajutrku. Sede! sem k svoji pisalni mizi, na kateri so bila razvrščena po datumu urejena pisma došla za časa moje odsotnosti. Mej temi mi je le ono padlo v oči, došlo tri dni poprej. Pismo od — Fulviel Živela Je še I Vstala je zopet po večdnevnih dvo-m h, ko sem si jo domneval mrtvo ter se |e spominjal z nainežnejo ljubeznijo, ki jo opravičuje nedotakljiva slovesnost groba; Živela in pisala mi Je... In jaz sem bil do« ber ikonski mož z ženo in otrokom 1 Videl sem se na robu propada; zelenega vabljivega propada, kakor si ga je mislila Fulvia na Mont Blancu. Posvetil sem svoji soprogi sočutno obžalovanje ter odpri kuverto. „Massimo ! Ne ustrašite sel Ne pišem Vam z drugega sveta. Ne — še pišem s tega lepega sveta na zeleni zemlji, pod modrim nebom, v čistem vedrem zraku, s tega sveta luči> na katerem se še čuti življenje in srečo, v kateri se ljubi in se je ljubljeno 1* Odložil sem pismo in začel hoditi gor in dol po pisarni ter si pahljati zraku z aktom nekega civilnega procesa. Veselje meje hotelo udušiti. Niti v lepih dneh ininolosti mi ni Fulvia pisala s tako udanostjo. Pikantni omamljajoči okus Evinega jabolka mi je dražil goltanec. Zopet sem začel s čtivom. „Ali ste prejeli paket z mojimi memoari? Ah Massimo 1 Zadnje strani mojih memoa-rov so bile slabe; odpustite mi, srce ml je bilo ledeno-hladno la A jaz sem čutil v njih Sarino kakor ob kakem ognju. „Ni bila to nikaka sleparska komedija! Saj veste dobro, da nisem sposobna za kaj tacega. Res sem hotela tedaj umreti. Izgu-i bila sem bila nado, da bi mogla ljubezen podpisal kan. — Dopisnica, ki je pisana z enakimi črkami, kakor zadnja, je naslovljena tako-Ie: „Gospod Anton Leban, učitelj v p. Komen. Nabrežina. Dopisnica se glasi: „Gospod učitelj, nehajte že vendar enkrat s svojimi budalost- zopet oživeti in mi razjasniti življenje. O kako sem srečna, kako hočem biti srečna I Srce mi je bilo strjeno do ledu, zato sem bila sklenila umreti. Ali moji neizkušenosti se je stvar videla laglja, nego je bila v res« nici. V Chamounixu sem našla nekega glavarja vodnikov, ki je one vodnike, ki so mene spremljali, v nekem pogledu napravil odgovorne za moje življenje. Na mestih, kjer so tla nevarneja, sem našla tvJ in do neskončnosti gotovih vrvi, s kakršnjimi se vodniki zvezujejo s potniki. „Na vsak način, sem si mislila, najdem kako razpoko v skali, ali kako strmimo, s katere bi se mogla telebniti neopaženo. Kajti te previdnostne odredbe so mi jamčile, da morajo biti nevarnosti. Hotela sem le Se do vrha, da bi se navžila tega zadnjega vzvišenega prizora, a pri tem proučiti pot, da si izberem pripravno točko, na kateri se vržem potem v globino, Če se zanesljivo u-verim, da bo padec res smrten. Pred ničemer se nisem zgražala bolj, nego pred mislijo da bi me našU pohabljeno in na pol zmrznjeno in z zlomljenimi udi, da bi potem v večletnem bolestnem brezdelju samo sebe tako rekoč preživljala. „Moja potna tovarSa, ki sem Ju našla v Chamounixu, spadala sta k tistim nlčevim LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via dell'Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. f*nCHff (udova), ki je vsled sedanj® vojne zelo VIU^PU oškodovana, išče kal:oi>no si-b luibo. Izvrstna spričevala. Ponudbe na .In^tratni o-Mel&g Edinosti pod „Udova 4004 i bil JUSAIKJ mm R TRST, trg Carlo Gol d o ni - 1in strofa Wltouwna aoldonl" I se trplo priporoča slovenskemu občinstv i za obilen obisk. Fran MarillŠek. ^ IIH—II Hl II lil ljudem, s katerimi se občuje in jih imenuje poštene ker morejo dokazati, da niso še nikoli prišli v konflikte z oblastjo, ki pa tudi ne računajo na to, da bi jih smatrali za več, nego za take. „No, priporočena sem jima bila, naj gremo skupno na Mont Blanc; bila sta vesela in dobre volje in nastali so med nami tisti navidezno prisrčni odnošaji, ki so ob takih prilikah neizogibni „Šli smo s pravim navdušenjem. Ko so nas, predno smo stopili na ledenik Bosson* skupaj zvezali, prišel mi je resen pomislek, kako neki naj bo pri takih previdnostnih odredbah možno, da bi kdo teltbnil v prepad. Ta misel me je napravila zamišljeno za ostali del partije do Grand-Mulets. Prekoračila sem snežne mostove, ki so bili komaj tako široki kakor človeška noga, in stopala sem ob piepadih, ki jim ni bilo videti dna, toda vodniki so bili pozorni 7 napeto vrvjo. Če bi se slabotni most preklal pod mojo nogo, bi bila zdrznila v kak prep£d, pa bi bili nategnili vrv, me držali visečo In me rešili. Na Orands-Mulets smo našli nekako kočo, v katero smo vstopili, da smo nekaj povžlli in se odpočili. Glavno pot navzgor smo imeli nastopiti po polnoči. (Dalje.) f m\m dalmatinskega tilne § I FILIP IVANlSEiriČ 1 bstnm pridelka iz Jesenic pri UmU ulica VGlđirlvo 17. tel. 1405. Prodaja na tirofino is nn debelo. - Gostilne: „Ali* - Mrla", hI. Kuova 13 In gostllna-SmfeL t 2 mm Clusepjilfic Stev- l v Katerih t ^ tofi svoja vina j\m vrste. ^ tam m m ——> i;r fGoIlna „Pri Deteljici I v TRSTU, ulice Belvefisre Jtv. 7 Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. ■■i Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, 9IA S. CATEMtift JTEV. 1. Zdravnik za notranje (splo&.ic) bolezni 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne lu vodne (spolne) bolezni: in 7 —7Mi eeuljl Urez M •9 t« njn in žebljev IzvrSuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cecilia štv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno-Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CEHE ZMERNE