Priloga „Slovenskomu Narodu" it 133, dna 12. Junija 1903.
132. številka.
Ljubljana, ?; pctck 12. junija 1903.
XXXVI. leto.
lahaja vsak dan /večer, ieimfii ! nedelje'>,in Iprazmke, ,ter velja po poill prej t man aa avatro-ograke doftele za vse leto i» K, ga pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, mm eden mesec S R 30 h. Za LJubljano a po&iljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta B K, za eden mesec 2 F Kdor hodi sam poni, velja aa celo leto SS K, aa pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec l K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor anafia poštnina. — Nafnaročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine *A ne ozira. — Za osnanlla plačuje ae od peter oa topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če ae dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je oa Kongresnem trga flt. 12. — Upravnifltvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, ffM»*niui
t. j. administrativne stvari — Vhod v uredništvo je ki Vegove ulice It. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
.Slovenski Narod'1 telefon ftt. 34. Fosarneftne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
u'
Kraljevska tragedija v Srbiji.
Zgodovina pozna obilo slučajev, da so bili vladarji zavratno umorjeni ali tacega slučaja, kakor se je včeraj zgodil v lielemgradu, ni najti, če se še toliko išče. Konec dinastije Obrenovičev je tako strašen, da v prvem hipu sploh ni hotel nihče verjeti v resničnost naših telegramov, ker si nihče ni mogel misliti kaj tako grozovitega.
Obrenoviei so začeli s krvjo svojo pot in končali so v krvi. Miloš ObrenoviO, kruti absolutist, ki ni znal ne prav Čitati ne prav pisati, je dal umoriti Jurija Karagjorgjeviea, in sedaj so pristaši unuka umorjenega Jurija Karagjorgjeviea v krvi potopili zadnjega Ubreuoviea in najboljše njegove prijatelje.
Milan in Aleksander.
Umorjeni kralj Aleksander ni bil nikdar priljubljen narodu.  Njegov oce, razupiti kralj Milan, je bil tiran, ki je svoj narod in svojo  domovino izkoriščal  in  izdajal  kakor  mu je, kazalo. Obilokrat je srbski narod poskusil ga odstraniti, a ni se mu posrečilo. Milan je imel armado na svoji strani. Ta mu je bila zvesta  v vseh razmerah in v vseh slučajih. Ne, ker je Milana posebno čislala, ampak ker je bil Milan pri armadi priljubljen kot človek iu ker je bil armadi res naklonjen.   Milan je imel nebroj slabih lastnosti, imel pa je tudi  eno   dobro lastnost:   bil je hvaležen človek.   Milan ni nikdar pozabil, če mu je kdo storil kako uslugo; kdor je bil njemu zvest, tega je obsipal s častmi in z denarjem, tega je držal pri ~šebi in ga branil v vseh slučajih. Zvestoba za zvestobo — to je bilo Milanovo geslo in ravnaje se jpo tem, je  imel   v   svoji   armadi  tako zveste pretorijance, da je lahko kljuboval celemu  narodu, da, smel je celo svojo ženo, kraljico Natalijo, ki jo je nekdaj obožavalo vse vojaštvo, pregnati iz dežele, ne da  bi se mu bil izneveril le eden sam vojak.
Proti njegovemu sinu pa seje dvignila armada, in napravila zaroto. Armada je naredila dinastiji Obre novićev strašni konec.
Kralj Aleksander.
Mladenič s kraljevsko krono, ki je včeraj storil tako žalostno smrt, ni bil rojen pod srečno zvezdo. Porodil se je ob času nesrečne vojne Srbije s Turčijo dne 14. avgusta 1876. Vzrasel je v nesrečnih razmerah. Mej očetom Mirnom iu materjo Natalijo je nastal prepir. Milan je bil lahkoživec, Natalija je eksaltirana ženska, strastna in trmoglava. Ta prepir je zadobil tako obliko, da sta se Milan in Natalija razšla. Na-talija je s svojim sinom šla v inozemstvo in živela nekaj časa v Florenci in * Wiesbadenu. Tedaj je mladi Saša, kakor so ga imenovali, obujal najlepše fiade in njegov vzgojitelj, pošteni rodoljub dr. Dokić se je trudil) da bi iz
fijega napravil vrlega moža« Toda ne-
srečna roka Milanova je posegla vmes. Milan je zahteval, da mu Natalija izroči sina, iu Kvropa je doživela škandal, da je nemška vlada iztirala kraljico Natalijo iz VViesbadena. Razmere so se bile tedaj v Srbiji tako zasukale, da se je kralj Milan odpovedal kroni na korist svojemu sinu in imenoval posebno regentstvo, ki je vladalo v sinovem imenu. Kistić in Belimarković, ki sta bila regenta tudi za Časa Milanove mladoletuosti, sta prevzela tudi sedaj vodstvo države.
Poleti 1889. 1. je bil mali Saša kronau srbskim kraljem. Bil je šele 13 let star. Sam in zapuščen je sedel med državnimi dostojanstveniki, sam in zapuščen je rasel.
Na vsakem dvoru so koterije, ki bi rade dobile odločilni vpliv na vladarja, da bi bogatele, vživale moč in časti. Tudi v skromnem konaku v Belem-gradu so nastale take koterije in so se trudile, da dobe kralja v svojo oblast. Da, našli so se ljudje, ki so kralja telesno in duševno sistematično minirali, dovajajoč mu vsakovrstnih žensk, ki so zapeljevale mladega kralja v vsakovrstne seksualne ekscese. Ti ekscesi so pokopali kraljevo zdravje, so ga duševno in telesno tako pohabili, da je popolnoma propadel.
V tem se je bilo po smrti tretjega regenta generala Prutića začelo veliko gibanje proti regentstvu. Radikalna stranka je hotela regenta Ristića ua vsak način odstraniti in je stopila celo v zvezo s Karagjorgjevići. V Parizu živeči Milan je prišel temu na sled in je sam stopil v zvezo z radikalci. Sad te zveze je bil državni prevrat, ki ga je pred poldrugim letom izvršil kralj Aleksander.
Nekega večera je 17 letni kralj povabil regente in ministre k sebi in jim s suhimi besedami naznanil, da hoče sam prevzeti vlado in se proglasiti polnoletnim. Kistie in Belirnarkovie še nista prav umela za kaj so gre, ko so se vrata odprla in so vstopili Milanu zvesti častniki ter aretovali oba regenta in ministre. Kralj je postal polnoleten, njegov vzgojitelj dr. Dokić pa je postal ministrski predsednik. Zal, da je Dokić kmalu umrl.
Mir se pa v Srbijo vzlic temu ni vrnil, tem manj, ker se je kmalu pokazalo, da ima Aleksander pač vse slabe lastnosti svojega očeta, ne pa tudi njegovih dobrih lastnost. Aleksandar je bil svojevoljen in hudoben ter nehvaležen. Kmalu si je nakopal silnih sovražnikov. L. 18£4. je sistiral ustavo, na kar se je Milan vrnil v domovino, da reši dinastijo. Milan je upeljal pravo strahovlado. Hotel je pokončati vse nasprotnike dinastije Obre-novie, ali tudi njemu se to ni posrečilo. Končno je Aleksander pregnal svojega lastnega očeta in prevzel sam vlado. In vladal je kruto in tirautiko, tako da ga je ves narod sovražil. ,
To sovraštvo se je še pomnožilo, ko se je poročil z utlovo Drago Ma-šinovo, jako alaboglasno žensko, ki je bila prej metresu različnih visokih oficirjev, končno pa vjcla y svoje zanjke mladega kralja. Vsa prigovarjanja, naj
si kralj izbije to nesrečno misel iz glave, so bila zaman. Dne f>. avgusta 1900 je bila poroka in slaboglasna Draga Mašiuova, rojena Lunjevica je postala zakonita kraljica. 42 let stara žena je zadnji vzrok, da je dinastija Obrenović morala storiti tako tragičen konec.
Kraljica Draga, od nekdaj velika intrigantinja, je imela kralja popolnoma v oblasti. Kar je ona hotela, se je zgodilo. Kdor ni bil na njeni strani, tega je neusmiljeno preganjala. Na stotine poštenih ljudi je vrgla v ječo, samo da se ohrani na prestolu. Aleksander se je svoje Žene kmalu naveličal. V kritičnem trenotku, ko se je Draga bala, da jo kralj odjsebe pahne, je uprizorila veliko sleparijo. Trdila je, da je v drugem stanu. Upanje, da dobi Srbija prestolonaslednika, je kralja zopet sprijaznilo z Drago. Preden je prišla resnica na dan, je bila Draga že zopet kralja tako omrežila, da ji je tudi to sleparijo odpustil.
Zdaj je Draga delala na to, da bi njen brat, poročnik Nikodem Lunjevica; razuzdan, neveden in ničvreden mladenič, postal prestolonaslednik. V ta namen je kralj meseca aprila zopet izvršil državni prevrat in razpustil skupščino. Te dni so se vršile volitve in so bili vsled strašnega vladnega terorizma izvoljeui  sami  pristaši kraljice Drage.
Nove brzojavne vesti.
Zarota vojaštva.
Beligrad 12. junija. Ze več mesecev sem so se delale priprave, da se o d s t r a n i dinastija Obrenović. Oficirji so bili najbolj vneti za to in so v vseh krajih ustanovili tajne odbore, ki so pripravljali revolucijo. Višji oficirji v B e 1 e ni g r a d u so bili prvi prouzročitelji tega gibanja. Že pred štirimi meseci so se odločili za to. Ko je namreč kraljica Draga poklicala k sebi tri višje oficirje in jih vprašala, čc hočejo podpirati njeno prizadevanje, da postane Nikodem Lunjevica prestolonaslednik, so imeli višji oficirji tajen sestanek in so sklenili, da se odstrani dinastija Obreno-v i č. Oficirji so potem stopili v zvezo z različnimi vplivnimi politiki. V osrednjem odboru, ki je vodil celo akcijo, so bili: kraljev a d j u t a n t N a u m o v i č in sedanja ministra hjuboniir Zivkovič in dr. Vojislav Veljkovič.
Beligrajski župan zasledi zaroto.
Beligrad 12. junija. Pred nekaj tedni je beligrajski župan
Marzičan po svojih vohunili doznal sled, da »se nekaj pripravlja proti kralju. Sled je kazal, da so tudi zunaj Srbije živeči Srbi v zvezi s to zadevo. Poslal je torej agente provokaterje na Reko, da bi dognal, kaj se godi. Resnice ni mogel spraviti na dan, ker je novosadska „Zastava" vse njegove poskuse razkrila. Posledica tega je bila, da so Nikola Pasič, stari nasprotnik Obrenovičev, in nekateri radikalci hitro zapustili Srbijo, vodje zarote pa so sklenili, da se brez odlašanja izvrši revolucija.
Večer pred umorom.
Beligrad ll. junija. Revolu-cijonarni odbor je bil sklenil, da kralja najprej prisili, da se prostovoljno odpove kroni in takoj zapusti Srbijo. Za ta slučaj je bilo dogovorjeno, da dobi kralj primerno penzijo. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da se kralja ustreli, Če se kroni ne odpove. V sredo zvečer je bil sklican oficirski zbor. Podpolkovnik Naunio-vie je imel ogovor, v katerem je naslikal, kaka nesreča so Obreno-viči za srbski narod in za Srbijo, ter dokazoval, da ima narod pravico, kakega vladarja odstraniti. Aleksander — je rekel Nauniovie — ima naslov „po milosti božji in volji naroda kralj Srbije", a po volji naroda že dolgo ni več kralj in narod ima pravico, da ga odstavi. Oficirji so navdušeno pritrdili in prisegli, da mora biti konec vladanja Obrenovičev. Ta večer se je tudi sklenilo, da prevzame peš polk št. G. izvršitev cele akcije. Oficirji tega polka so vsi pristaši Karagjorgjevičev in moštvo je iz okraja, koder žive sami ljuti nasprotniki Obrenovičev.
Naskok^na konak.
Beligrad 12. junija. Po polnoči je zapustil pešpolk št. 6 vojašnico in šel na Terakije, kjer se nahaja palača. Oficirji drugih oddelkov so z malimi četicami peš-polka št. 7 zasedli nekatere važne ulice, se postavili pred razna ministrstva in na Kalimegdan, znano sprehajališče tik stare trdnjave. Avtentičnega pojasnila, kako se je izvršila tragedija v konaku, še ni in ga bržčas nikdar ne bo. Iz oficirskih krogov se je izvedelo naslednje:
Vojaštvo je obstopilo konak in vdrlo najprej na dvorišče v stari konak, kjer je soba za straže. Tu se je vnel prvi boj. Zapovednik straže kapitan Pera Panajotović se namreč ni hotel udati in straža je potegnila ž njim. Ko se jih je poskusilo šiloma razorožiti, se je Panajotović
branil in bil vsled tega ustreljen. Ob enem je bilo ustreljenih tudi 12 straž. Med tem so častniki, na čelu jim podpolkovnika Naumovič in Mihić šli — vsi oboroženi z revolverji — v novi konak nad kralja. Kralj je bil slišal streljanje na dvorišču in je pri oknu klical na pomoč, a konak je bil krog in krog obdan z vojaštvom. Poleg infanteristov so prišli tudi^topničarji in so postavili pred konak topove. Oficirji dospevši pred kraljevo spalnico, so potrkali na zaklenjena vrat a, a kralj ni odprl. Na to je podpolkovnik Naumovič pri zaprtih vratih prečital kralju listino, s katero se odpoveduje kroni in je vprašal kralja, če se uda in če je pripravljen, podpisati to odpoved. Kralj je odgovoril, da se ne uda in dejal, da ima revolverje pri sebi in da se bo branil. Oficirji so na to začeli s sekiro razbijati vrata, a ker so vrata trdna, so jih razstrelili z dinamitno patrono. Tisti častnik, ki je dinamitno patrono užgal, je to plačal s svojim življenjem; eksplozija ga je ubila in grozno razmesarila. V tem hipu je prihitel kraljev generalni adjutant Lazar Petrovič z revolverjem v roki. Ustrelil je med oficirje in zadel stotnika Dragutina Dimitrijevića, ki jo obležal mrtev. Potem je planil na nad poročnika Ristića, ta pa ga je prehitel in je ustrelil Petroviča z revolverjem, ki ga je bil prednekaj meseci od kralj a dobil v a ar.. Kralj ni mogel nikamor z bežati. Oficirji so — ko so bila vrata odprta — streljali kar zaporedoma na kralja. Kralj je bil od več krogelj zadet, a ni bil takoj mrtev, nego je živel še do 4. ure zjutraj. Cegave krogljo so ga zadele, se še ne ve, tudi se ne ve, kdo je ustrelil kraljico Drago. Kraljica je bila, čuvši streljanje, v sami srajci bežala iz svoje spalnice pod streho, a oficirji, ki so bili vlomili vrata v njeno sobo, so ji sledili in jo na stopnicah ustrelili. Vojaki so odnesli mrtvega kralja in mrtvo kraljico v stan konak, kjer so bila sedaj samo stanovanja dvornih uradnikov in uslužbencev.
Smrt bratov Lunjevica.
Beligrad 12. junija. Kraljica Draga je imela dva brata, Niko-dema in Nikolaja Lunjevica. Oba sta imela stanovanje v vojašnici. Ob istem času, kakor se je zgodil napad na kralja in na kraljico, je prišel oddelek vojaštva, da aretira oba brata Lunjevica.
Ko so vojaki šiloma odprli vrata, sta začela brata Lunjevica streljati, na kar so jih oficirji na mestu ustrelili.
Umor ministrov.
Beligrad 12 junija Ministri so bili zasačeni v svojih stanovanjih. Ustreljeni so bili v svojih stanovanjih ministrski predsednik general Cincar Marković. minister notranjih del Velja Todorovič, vojni minister general Milovan P avlo vic in topničarski stotnik Jovan Milković, svak ministrskega predsednika. Hči mi nistra Todorovića se je vrgla med oficirje in svojega očeta, a ni bila ustreljena, pač pa ranjena.
Vojaštvo med sabo.
Beligrad 12. junija. Obreno-viči so imeli zadnji čas le malo zaslombe v armadi. Zapovednik podunavske divizije polkovnik Ni-kolić je prihitel s svojim vojaštvom v mesto, da reši kralja. Nikolić je bil nekdaj adjutant Milanov in Obrenovićem z vso dušo vdan Polkovnik Aleksander Maš in in general Lazar Lazarević, ki sta vodila to noč vojaške operacije, sta pcslala en bataljon vojakov proti Nikolićevi diviziji. Tik vojašnice pred mestom sta ta dva oddelka trčila. Nikolioje ustrelil nadporočnika Katovića, ko ga je ta pozval, naj se uda, pa tudi Nikolić je bil takoj ustreljen, na kar se je njegov oddelek takoj pridružil ustašem.
„Živio kralj Kara-gjorgjević".
Beligrad 12. junija. Ob 2. uri ponoči je pridrdral po „knjaz-Mihajlovski ulici" zaprt voz. Vojaki so ga ustavili. Iz voza je stopil vodja radikalne stranke Ljuba Ž i v k o v i č, ki so ga Obre-novičl neusmiljeno preganjali. Vojaštvo ga je pozdravilo s klicem ..Živio kralj Karajrjorgjevie". Oficirji in Ljuba Živković so se poljubili, na kar se je Živkovir odpeljal v ministrstvo notranjih del.
Nova vlada.
Belgrad 12. junija Odbor, ki je vodd revolucijo, je bil že v sredo vse pripravil za slučaj, da se revolucija 'posreči. Novo ministrstvo je bilo ževsredo sestavljeno in tudi proklamacija na narod je bila natisnjena. V novem ministrstvu so zastopane vse stranke: ministrski predsednik Avakunovič je vodja liberalne stranke, minister zunanjih del Ljuba Kraljević je naprednjak, minister notranjih del Stojan P r o t i 6 je radikalec, trgovinski minister Gen-čič je liberalec in je bil dolgo časa jako zvest pristaš Obrenovi-ćev, pravosodni minister je odvetnik Ljuba Ž i v k o vič, vodja ra dikalcev, finančni minister bivši kraljev tajnik dr. Vojo Velj kovic, je liberalec, naučni minister Ljubomir Stojanović je radikalec, minister zgradb je polkovnik Aleksander Mašin, svak kraljice Drage, eden prvih voditeljev zarote in vojni minister, general Atanackovič
ne pripadata nobeni stranki in sta I zastopnika armade v ministrstvu. |
Beligrad 12 junija Strašni
konec Obrenovićev ni naroda čisto nič vznemiril
V celi državi vlada mir in nihče ne pomiluje žrtev včerajšnje noči. Beligrajsko prebivalstvo je vzelo dogodke popolnoma ravno dušno na znanje. V celem Be-lemgradu je razobešena samo ena črna zastava poleg nje pa je razobešenih vse polno narodnih zastav.
Glasovi listov.
Beligrad 12. junija. Vse časopisje pozdravlja z r a -d o s t j o, d a s e j e posrečilo odstraniti O b r e n o v i 6 e. „M a 1 e Novine44 prijavijo, da je bil kralj Aleksander tepec, kraljica Draga pa vi a Č u ga ki nista zaslužila druge usode. „Š t a m p a" ]>a končuje svoje poročilo z besedami: „1 z takne naj se tisto oko ki bi prelilo le eno so 1 z o p o kralju in p < > k r a -1 j i ci."
Pogreb.
Beligrad 12. junija. Ministrstvo je sklenilo, da se umorjeni kralj p o k o pije n a državne stroške na rodbinskem pokopališču v Rakovicu, kraljica Draga pa se pokoplje na o b č n e m p okopali š r u v Bel e mg r a d P in ne na državne
stroške. Dan pogreba še ni določen.
Volitev kralja.
Beligrad 12. junija. Novo ministrstvo je izdalo proklamacija, s kat e r o n a z n a nj a , da bo volitev novega kralja v p o n e d elj ek. Po srbski ustavi volita kralja n a r o d n a skupščin a, ki šteje 131 Članov in senat, ki šteje 5 1 članov. Voli se z navadno večino. Vlada izjavlja, da ne bo Čisto nič upli-vala na volitev. Armada se je že izrekla za Petra Karagjorjevica in je brez dvoma, da bo ta tudi voljen.
Kraljica Natalija.
Pariz 12. junija. Kraljica Natalija je izvedela strašni konec njen' ga sina včeraj dopoldne v cerkvi Med mašo je prišel njen spovednik k nji in ji povedal kaj se je zgodilo. Jokaje je zaklicala: „Moj ubog*, zapeljani Saša", odšla je koj domov in ne pusti nikogar k sebi.
Zadnja toiletta.
Dunaj 12. junija. Umorjena kraljica Draga je pred nekaj dnevi pri svetovno znani dunajski firmi Drecoll brzojavno naročila novo toiletto, z dostavkom, da jo mora imeti 11. junija zvečer. Toiletta je odšla včeraj zjutraj z Dunaja, ko   je bila kraljica — že mrtva.
Avstro-Ogrska in dogodki v Srbiji.
Dunaj 12. junija. Vlada razglaša oficiozno, da nima nobenega povoda se vtikati v prevrat, ki se je zgodil v Srbiji ako se tam le mir ohrani.
Budimpešta 12. junija V današnji seji parlamenta bo Kos-suth interpeliral vlado zaradi prevrata v Srbiji Kossuth se je postavil na stališče, da s krvjo pridobljena krona ne daje jamstva za miren razvoj v Srbiji in bo zahteval, naj se Avstro - Ogrska vrneša v srbske zadeve.
Budimpešta 12. junija. Ves temešvarski voj ima „ bereitschaftM za slučaj, če bi bilo treba čuvati mir. Iz Petrovaradina je bil poslan pešpolk št. J70 v Zemun. Štirje avstrijski monitorji so se včeraj popoldne usidrali tik Belega grada.
Strašni dogodki v Srbiji so vzbudili po celem svetu nepopisno senzacijo. Na Dunaj je prišla prva vest ob 9. uri zjutraj in sicer jo je dobila Kreditna banka. Cesar jo je izvedel pri procesiji. Nadvoj voda Fran Ferdinand pa je odšel od procesije, da je čital brzojavke, ki jih j^ na svojem lokalu raz obesilo uredništvo lista „Zeit".
V Ljubljani je naše uredništvo dobilo to naznanilo ob V4IO. dopoldne. Ker ni bilo osobja v tiskarni, smo na hišna vrata nabili dobljene brzojavke. Že med procesijo se je zbiralo vse črno ljudi pred našim uredništvom, po zneje pa je množica še silno narasla Ob 11. uri je izšla naša posebna izdaja in je bila kar hipoma razprodana.
l\ Ulj ■--