Št. 268 (15.369) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945; njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 0)0/7796500	_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
UD POSMNA PlAČANA V GOTOVN f 91/1/ LIK SPH).NATO.POST.GR. 1/50%
IliCISALPINA
GESTIONI
investicijski skladi
pri
Dril/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVllVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
L.________.	_____-J
SREDA, 4. OKTOBRA 1995
Poučne
in
odgovorne
besede
Sandor Tence
Predsednik Scalfaro je občutljivejši od svojih sodelavcev in morda neka-erih krajevnih državnih Jdjdkcionarjev, ki so v pe-eK s popolnoma neosno-vanimi utemeljitvami dklonili njegovo sre-Can)e s Slovenci. S svojo gesto je dokazal, da je in biti predsednik vseh italijanskih državljanov JJ1 da mu je zelo pri srcu, .ga vsi priznavajo kot najvisjega varuha ustav-ne ureditve.
Včerajšnje srečanje na genski prefekturi pa je do pomembno in Icorist-nP tudi zato, ker so na djem - mimo strogega for-uialnega protokola -obravnavali zelo konkretne probleme. Misli-|Uo na zaščitni zakon (Scalfaro je predlagal oster pritisk na senatno komisijo za ustavna vprašanja) in Se zlasti na gorisko Kmečko banko.
Scalfarovo izvajanje je glede banke precej spo-dunjalo na nepozabnega ^dra Pertinija, ki je re-Sluci, brez slepomišenj in ovinkov, vedno pogledal s°govornikom iskreno v °pi. Predsednik republike JT* obljubil, da bo Cez noC resil“ Kmečko banko 'lzpolnitev take obljube 116 sodi v njegove pristoj-dosti), jasno pa je pouda-d, da Banka Italije pri Vseh svojih nadaljnjih in ztvenih odločitvah ne . 0 diogla mimo tradicije *d identitete tega slovenskega bančnega zavoda. azunie naj tisti, ki mora
razmneti!
Da je bil predsednik Ceraj na prefekturi konkreten, a tudi zelo iskren, pa priča njegov opkratni poziv manjsin-fkun predstavnikom, naj odo v obrambi slovenske narodne skupnosti P1 se da enotni in realisti. Ker vemo, da Scalfaro de prebira poročil o sejah skupnega predstavništva, S”10 prepričani, da je njegov poziv k enotnosti in realizmu enostavno sad zdrave pameti in ne kdove kakšnih političnih Ugotovitev ali podobno.
S tega vidika je bilo go-fdjko srečanje, ki se ga je udeležila tudi predsednica Dežele Alessandra kjUerra, kar ni postran-skega pomena, po svoje tudi zelo poučno. Za predsednika republike, ki je lahko v živo sliSal za probleme in težave ita-ujanskih državljanov slovenske narodnosti, a tudi za manjšinske voditelje, ki bi morali Scalfarova priporočila resno upoštevati. Pa ne samo zato, ker )di je izrekel predsednik
republike.
GORICA / ČEPRAV PROTOKOL SREČANJA NI VKLJUČIL V URADNI SPORED OBISKA
Predsednik Scalfaro je sprejel predstavnike slovenske manjšine
Intenziven spored srečanj z goriškimi oblastmi - Danes pride še Klestil
GORICA - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj popoldne na goriški prefekturi sprejel predstavništvo Slovencev v Italiji. Predsednik se je zavzel za pospešitev parlamentarnega postopka za manjšinsko zaščito ter tudi za ohranitev dosedanjih zgodovinskih značilnosti goriške Kmečke banke. Srečanja z manjšino se je udeležila tudi predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra.
Obisk predsednika republike Scalfara v Gorici se je zaCel pozno dopoldne na prefekturi, kjer ga je pozdravila predsednica deželne vlade Alessandra Guerra in kjer je Scalfaro srečal goriske politične in družbene predstavnike. Pozdravil je tudi tri slovenske župane in jim želel, »da bi se počutili kot doma«. Sledilo je srečanje na občini, kjer je župan Valenti predstavil gostu Gorico kot mesto, ki vidi po padcu železne zavese svojo vlogo v odpiranju in aktivnem vključevanju v mednarodne tokove na osi zahod-vzhod. S tem v zvezi je očital Deželi, da zapostavlja Gorico v primerjavi z močnejšimi pokrajinami.
Scalfaro se tako na prefekturi kot na občini ni dotikal aktualnih vprašanj mednarodnega sodelovanja ne odnosov s Slovenijo. Govoril je predvsem o preteklosti, o tragedijah, ki so pretresale te kraje in o potrebi po resnici, umirjenosti in dialogu, ki vodijo k spravi.
Na 2. in 3. strani
V MAKEDONSKEM GLAVNEM MESTU
Atentat na Gligorova
SKOPJE - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je bil težje poškodovan v včerajšnjem bombnem atentatu v središču Skopja. Gligorova so že operirali, a zdravniki še ne morejo oceniti njegovega zdravstvenega stanja, saj je bil hujše ranjen v glavo. Neznanci so z daljinskim upravljanjem sprožili bombo postavljeno v parkiranem osebnem avtomobilu, mimo katerega se je peljal Gligorov. Predsednikov šofer je v atentatu izgubil življenje, trije mimoidoči pa so bili poškodovani. Oblasti so takoj po
atentatu aretirale dve osebi, ki sta hoteli hitro zapustiti mesto eksplozije, a so ugotovili, da v atentat nista vpleteni. Nihče še ni prevzel odgovornosti za atentat. Predsednik Gligorov je med prebivalstvom zelo priljubljen, saj je miren prehod v neodvisnost predvsem njegova zasluga. Gligorov se zavzema za ureditev odnosov z Grčijo, kar ni pogodu opozicijskim ultra-nacionalistom, ki bi želeli k Makedoniji priključiti sosednja območja, kjer živijo Makedonci.
Na 17. strani
Dini noče nobene politične etikete
■ RIM - Lamberto Dini se je izognil jasni izbiri. Ni si oddaljil od leve sredine, ki ga je doslej podpirala, ohranil pa je tudi naklonjenost zmernih sil v Kartelu svoboščin. Z včerajšnjim ekspozejem, s katerim je predstavil finančni zakon, je Dini spet potrdil, da ima njegova vlada predvsem tehnični značaj in da ji ni mogoče nalepiti nobene politične etikete. Vse stranke je prosil, naj podprejo finančni zakon, reševanje primera pravosodnega ministra Mancusa pa prepustil parlamentu.
Na 6. strani
Stališče
slovenske
vlade
oTKB
Kot smo včeraj napovedali, objavljamo danes popolno gradivo stališča slovenske vlade o Tržaški kreditni banki. Gre za naravnost osupljiv dokument, v katerem je slovenska manjšina obravnavana kot presnet, s katerim vlada matične države razpolaga po mili volji. O kakšnem priznavanju manjšini pravice do subjekta sploh ni govora, in v nobenem pogledu ni dopuščena niti relativizacija tega pojma, pri kateri bi odločitve sprejemali skupno matice in manjšine. Po oceni nekaterih gre za najbolj brezobzirno in avtoritarno stališče o kaki manjšinski organizaciji ali ustanovi, kar smo jih brali ali sliSali v zadnjih letih in morda celo desetletjih. Ostaja vprašanje, ali to Stališče odpira nov način odnosov matice do manjšine. Odogovor na to vprašanje lahko da samo slovenska vlada.
Na 5. strani
ZDA / RAZSODBA NA PROCESU STOLETJA
Oprostili OJ. Simpsona
LOS ANGELES - Dvanajstčlanska porota je včeraj na sodišču v Los Angelesu zaključila, da temnopolti športni zvezdnik OJ. Simpson ni odgovoren za smrt svoje nekdanje žene Ni-cole in njenega prijatelja Rona Goldmana. To je na veliko presenečenje vseh le v bornih štirih urah sklenila porota, v kateri je bilo devet temnopoltih, dva belca in IberoameriCan. Simpson je tako po več kot letu dni zapora spet svoboden. Marsikdo se je bal, da bi morebitna Simpsonova obsodba sprožila silovite rasne nemire.
Na 15. strani
Umrl je poslanec Albin Škerk
Plemenito srce zaslužnega in priljubljenega družbenopolitičnega delavca in neumornega borca za pravice naše narodne skupnosti, bivšega-devin-sko nabrežinskega župana in dve mandatni dobi poslanca v italijanskem parlamentu Albina Skerka je nenadoma opešalo in utihnilo. V njegovi dragoceni zapuščini so zlasti tri zakonodajni uspehi, in sicer na šolskem področju (tako imenovani zakon Bel-ci-Skerk), glede javne rabe slovenščine pri
kazenskih postopkih in glede obveze RAI o oddajanju radijskih in televizijskih programov v slovenščini. Z njim smo izgubili velikega Človeka.
Na 8. strani
GORICA / OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE SCALFARA
Glavni poudarek preseganju
posledic boleče preteklosti
Predsednik se ni dotaknil problematike odnosov s Slovenijo
GORICA - Dvodnevni obisk predsednika Republike Oscarja Luigija Scal-fara se je pričel na goriški prefekturi, kamor je predsednik prispel ob 10.23 z ronskega letališča. Državnega poglavarja, ki ga je spremljala hčerka Marian-na, sta pred vladno palačo pozdravila prefekt France-sco De Matteis in predsednica deželne vlade Ales-sandra Guerra. Po ustaljenem protokolu, je bil zatem v slavnostnem salonu sprejem županov, predstavnikov gospodarskih združenj, raznih ustanov ter civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
V	dobrodošlici je predsednica dežele Alessandra Guerra poudarila, da je drugi predsednikov obisk v naši deželi v letu dni priznanje prizadevanjem obmejne dežele, ki vidi v prijateljskih odnosih in sodelovanju s sosedi možnosti gospodarskega in splošnega razvoja. Guerra je izrazila posebno zadovoljstvo, da lahko predsednika pozdravi v mestu, »ki ga odlikuje prisotnost različnih kultur in kjer je spoštovanje manjšin vrednota.«
V	daljšem nagovoru se je Scalfaro zahvalil za topel sprejem, posebej se je zahvalil županom, ki so danes pred zelo težkimi nalogami kot nosilci obla-strdn obenem garanti za upravičene zahteve občanov. Dejal je, da je z veseljem sprejel predlog predsednice deželne vlade, da se ob 4. novembru na Kvirinalu izpostavijo grbi vseh dežel, kar naj bi v nekem smislu predstavljalo raznolikost, enotnost in povezanost države. Ob navajanju spominov na prvi obisk v Gorici (»ko je bilo mesto razdeljeno s frizijskimi jezdeci in na drugi strani titovski vojaki niso imeli ravno prijaznega izraza«) je
predsednik omenjal žrtve in fojbe, obžalovad dolgoletni molk glede teh dogodkov in poudaril potrebo po razkritju resnice »predvsem zato, da pride do dokončne pomiritve in sprave«.
Glede vesti, da je odklonil sprejem slovenske delegacije je Scalfaro dejal, da ne Zeli ustvarjati polemik. »Sem predsednik vseh in vsakdo ima .pravico in možnost, da ga sprejmem. Naročil sem, naj vse, ki si želijo srečanja z mano, povabijo na prefekturo«, je dejal in tako napovedal popoldansko srečanje s slovenskim predstavništvom, o katerem poročamo posebej.
Scalfaro je tudi posegel v polemike, ki te dni spet razdvajajo sodstvo. »Potrebna je skrajna umirjenost, ljudje morajo razumeti, da sodstvo ne pomeni le polemike, ampak da je v ospredju vsega človek, njegove pravice, in njegove dolžnosti«. Predsednik je ob koncu pozval vse naj si prizadevajo za strpnost. Potem je po vrsti pozdravil parlamentarce, predstavnike gospodarskega življenja, sindika-
tov, župane občin na Gorškem itd.
Med sprejemom na prefekturi se je na Travniku zbrala kar velika množica in z aplavzom pozdravila predsednika, ki se je namenil na županstvo.
Zupan Gaetano Valenti je pred občinskimi odborniki in svetovalci, predsedniki rajonov in drugimi oblastmi izrekel dobrodošlico predsedniku v mestu, »ki je bilo od vedno itahjansko, a v katerem živi aktivna slovenska manjšina in ki je bilo dolga stoletja pod nemško upravo«. Zupan je poudaril pozitivnost spajanja treh kultur v tem prostoru. Spomnil je na grozote preteklosti, prve in druge svetovne vojne ter povojnega obdobja. Zavzel se je za iskanje resnice a obenem za preseganje konfliktov iz preteklosti in za utrjevanje sožitja. Ne da bi zanikalo svojo italijansko identiteto, se mora mesto odpreti kozmopolitskemu duhu. Zupan je poudaril sodelovanje z Novo gorico, ki pomeni »volan razvoja za obe mesti«, pa tudi potrebo, da Gorica po padcu železne zavese
poišCe svojo novo vlogo. Ta vloga je v središču za izmenjave in nudenje storitev v odnosih vzhod-zahod. »Gorica hoče spet postati središče večkulturnega zaledja, ki predstavlja pravzprav njeno najvecje bogastvo«. V ta namen so potrebne infrastrukture, avtocesta in druge pomembne prometnice. Pri tem je Valenti namenil nekaj ostrih puščic deželni vladi, ki da vsa ta leta zapostavlja Gorico v primerjavi z drugimi pokrajinami, tako pri vprašanju denarja za gradnjo cest kot nasploh pri delitvi javnih sredstev.
Zupan je omenil težave občin zaradi finančnega zakona, ki jim nalaga nove likalne obveznosti, pa tudi zaradi birokracije, ki bi jo bilo treba preseči v korist privatistiCnega načina upravljanja, nato pa zaključil še enkrat s pozivom deželni vladi, naj Gorici prizna enako dostoj-nastvo kot drugim pokrajinam.
Ce je bil županov govor spodbuden in zanimiv zaradi večkrat poudarjene težnje po sožitju, odpiranju in obmejnem sode-
lovanju, pa je Scalfaro v svoji repliki povsem prezrl ta aspekt. Očitno je prišel v Gorico, da bi skupaj z avstrijskim predsednikom s simboličnim dejanjem dokončno zapečatil spravo in prijateljstvo s sovražniki izpred osemdesetih let, ni pa bil pripravljen odpirati veliko aktualnejših četudi v marsikaterem pogledu še kočljivih vprašanj preseganja vzhodne meje in sodelovanja z najbližjimi sosedi Gorice. Scalfaro se je tako omejil na prisrčno zahvalo za sprejem, s katerim so ga počastili Goričani, pozval je k dialogu, umirjenosti, posluhu in strpnosti do različnih mnenj, k spoštovanju inštitucij. Zvest svojemu katoliškemu prepričanju in s kančkom domovinske retorike je še spregovoril o spravi, ki mora temeljiti na poznavanju resnice, in o velikem Človeškem premoženju, ki izhaja prav iz nekdanjega gorja in trpljenja v teh krajih.
Z občine, kjer ga je ob slovesu občinski svetovalec Igor Komel nagovoril s slovenskim “dober dan” in pozdravil v imenu slovenske manjšine, se je Scalfaro podal pred lapidarij deportiranim v spominskem parku. Delno je tako ugodil nacionalističnim krogom, čeprav se popoldne ni udeležil manifestacije, na katero so ga vabili. V popoldanskem sporedu je predsednik ob razgovorih s predsednico Guerrovo in s slovenskim predstavništvom imel še srečanje s pokrajinskimi upravitelji, svoj prvi dan v Gorici pa je sklenil z obiskom razstave in koncerta v stolnici.
Vlado Klemše, Marko Marinčič
Na slikah (Foto Balbi /KROMA) sprejem na županstvu in Scalfaro pred mestnim praporom
SCALFARO V GORICI
Danes srečanje sprave z avstrijskim predsednikom
Gorica je bila včeraj ob obisku predsednika Scalfara skoraj v obsednem stanju. Sile javnega reda so diskretno vendar kapilarno nadzorovale vsako ulico in vogal, mimo katerega se je peljal predsednik, avtomobilisti pa so se morali sprijazniti z marsikatero prepovedjo vožnje in parkiranja. Podobne če ne še ostrejše varnostne ukrepe je pričakovati danes, ko se bo Scalfaru pridružil še avstrijski predsednik Thomas Klestil. Državna poglavarja se bosta najprej ob 10. uri (dostop za občinstvo je dovoljen do 9.45) v Redipugli in Foljanu poklonila spominu padlih italijanskih in av-stroogrskih vojakov. Ob 10.45 bosta z LoCniškega mostu odvrgla v Sočo cvetje v spomin na vse padle v prvi svetovni
PREDSEDNIK SLOVENSKIM ŽUPANOM
»Da bi se počutili kot doma«
Sindikati opozorili na zaskrbljujoče stanje v podjetju Meteor
Predsednik Scalfaro pozdravlja doberdobskega župana dr. Maria Lavrenčiča (foto Studio Reportage)
Predsednik Republike je na sprejemu na prefekturi pozdravil tudi župane Doberdoba, Sovodenj in Steverjana ter senatorja Darka Bratino. Z vsakim je izmenjal nekaj besed. Poleg pozdrava pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti je predsednik izrekel željo, »da bi se Slovenci zares počutili kot doma«, nam je povedal sovodenjski župan Igor Petejan. Ob obisku predsednika so predstavniki raznih društev, ustanov in organizacij izročili predstavnikom predsednikovega kabineta tudi razne peticije, pisma in priporočila. Zvezni sindikati so tako opozorili na nerazumljivo poglabljanje krize v podjetju Meteor v Ronkah. (vk)
Scalfaru predočili problem sporne financarske šole
Odbor za varstvo in razvoj goriške-ga letališča je predsednika republike ob obisku v Gorici opozoril na problem gradnje šole-vojašnice za finančne stražnike na goriškem letališču. Člani odbora so Scalfaru naslovili pismo, v katerem ga seznanjajo z namero, da bi na letališču sezidali objekt, ki bi izničil razvojne fnožnosti letališča. Sola-vojašnica, pojasnjujejo, naj bi sprejela 800 tečajnikov, zasedla bi 30 hektarjev tik ob meji, strošek pa bi znašal več kot 150 milijard lir.
Odbor spominja na nasprotovanje goriških občanov, ki je prišlo do izraza z vec kot 10 tisoC podpisi pod peticijo proti gradnji in s 4 tisoč podpisi za referendum, ki je bil neutemeljeno zavrnjen. O tem bo odločalo Deželno upravo sodišče kakor tudi o novem prizivu odbora za letališče zoper vladni odlok, ki je financarsko šolo označil za vojaško strukturo, da bi tako obšli urbanistične predpise, ki bi sicer preprečili gradnjo.
Prav s tem zvezi je odbor za leta-
lišče zaprosil Scalfara naj posreduje. Nasprotniki financarske šole prosijo, naj državni poglavar pomaga razčistiti vprašanje, ali je objekt vojaške narave in ali je utemeljena vojaška tajnost. V primeru pritrdilnega odgovora pravijo, je absurd, da se gradnja financira z denarjem iz Osimskih sporazumov, ki je bil namenjen mednarodnemu sodelovanju ne pa gradnji novih vojaških utrdb. Ce pa gre le za šolo in ne za tajno vojaško strukturo, bi morali upoštevati vse urbanistične predpise in voljo goriških občanov, po katerih financarske šole ne bi smeli zidati na zelenih tratah letališča temveč v eni od opuščenih vojašnic.
O istem vprašanju je Scalfaru pisal tudi načelnik Forza Italia v občinskem svetu Sergio Fornasir, ki pozitivno ocenjuje skorajšnji začetek gradnje vojašnice, obenem pa se zavzema, da bi v zameno za okrnitev letališča dovolili polete ultralahkih letal tudi ob mejnem pasu. (mm)
vojni, zatem pa bosta ob 11. uri v cerkvi sv. Ignacija sledila verskemu obredu. Predsedniški obisk se bo sklenil na gradu, kjer se bosta Scalfaro in Klestil umaknila na uradni državniški razgovor, zatem pa podala sklepni izjavi za javnost. Gorico bosta zapustila v prvih popoldanskih mah.
Ob protokolarnem delu s srečanji z goriškimi in deželnimi upravitelji ter političnimi predstavniki, o Čemer poročamo posebej, je včerajšnji obisk v Gorici ponudil Scalfaru tudi nekaj kulturnih utrinkov. Predsednik si je v poznih popoldanskih urah najprej ogledal razstavo “Otto-cento di frontiera” v pokrajinskih muzejih na gradu in pri tem izrazil občudovanje za slikarska dela in kulturni utrip v tem obmejnem prostoru. Takoj zatem je v stolnici prisluhnil koncertu po-lifonskega zbora iz Rude in orkestra gojencev in vzgojiteljev Mestne glasbene šole, ki so pod vodstvom Francesca Ma-derja izvedli Mozartovi skladbi. Spored je bil kakovosten, gotovo pa ni izražal vsega bogastva goriške kultme, ki jo zlasti na zborovskem področju plemeniti slovenska prisotnost. Organizatorji predsednikovega obiska, goriška občina in pokrajina, namreč niso smatrali za umestno, da bi v koncertni spored vključili slovensko pesem oziroma skupino, ki bi gotovo lahko ponudila predsedniku vsaj enako kvaliteten nastop. V dokaz, da v Gorici pa le ni mogoče spregledati slovenskega kulturnega doprinosa naj povemo, da bo današnjo slovesno mašo v cerkvi na Travniku spremljal pevski zbor S ant’ Ignazio, ki ga vodi slovenski dirigent Stanko Jericijo. (mm)


Scalfaro manjšini:
GORICA - »Bodite eUotni in realisti!«. S te-besedami, ki so izz-yenele kot želja, a tudi . Poziv sogovornikom, J® Predsednik republike Scar Luigi Scalfaro ZaCel in zaključil svoje vcerajsnje srečanje s predstavništvom sloven-s^e manjšine. Bilo je to vljudnostno, a hkrati in Predvsem delovno sni-uanje, ki je mimo obiCaj-mh protokolarnih obvez P°globilo vprašanji nianjšinske zakonske ZašCite in negotove uso-, 6 goriške Kmečke bauke. Da je bilo ječanje uspešno in onkretno pa nosi zaslu-8° tudi skupno predstavništvo, ki je poverilo senatorju Darku Bratini, a enotno in jasno osve-b^JP^dsedniku repu-like namen pogovora. Scalfaro, ki so ga že Pred dnevi seznanili z razocaranjem, s katerim 80 Slovenci sprejeli zavrnitev prošnje za srečanje z njim, je takoj °b Prihodu na letališče v Ronkah povedal, da se Bamerava srečati s slovensko manjšino. Slovence je sprejel popoldne na prefekturi takoj po Predsednici Dežele lessandri Guerrovi, ki le P°tem - baje na Scal-arovo izrecno prošnjo -°stala na pogovoru z manjšinskimi predstavniki. To ima simbolični Pomen, saj je prvič, da
»Bodite enotni



Na slikah: pod naslovom Scalfaro, Guerrova in senator Bratina med srečanjem skupnega predstavništva; spodaj Scalfaro in Guerra. (Foto D. Balbi/KROMA)
najvišji predstavnik, deželne uprave prisostvuje srečanju predsednika republike in predstavnikov državljanov slovenske narodnosti.
Pogovor na prefekturi, ki je potekal za zaprtimi vrati, je trajal približno
pol ure, kar ni malo, Ce pomislimo na predsednikove obveze in na strogi protokol, ki je srečanju na papirju namenil le nekaj minut. Bratina je Scalfara, kot rečeno, jedrnato opozoril na neuresničene ustavne obve-
Guerrova se je zavzela za vsestransko okrepitev odnosov s Slovenijo
GORICA - Predsednica .deželne vlade Alessandra Guerra, ki je sodelovala na Scalfarovem srečanju s Slovenci, je državnega poglavarja pred tem seznani-a s položajem italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški ter tudi o Pričakovanjih Furlanije-Mijske krajine pri odno-SJh med Italijo in Slovenijo. Glede meddržavnih odnosov je podčrtala, da si Dežela prizadeva za ciinboijse dobrososedske odnose s Slovenijo. Scal-‘aru je tudi naštela vrsto Pobud, s katerimi deželna uprava krepi gospodarske stike s sosedi.
Glede položaja italijanske manjšine je Guerrova |aazila nujnost, da ita-njanska država odobri or-SSUski zakon za vsestransko pomoč Italijanom v Gtri. Dežela zahteva pri tem aktivno vlogo.
Guerova je v svojstvu predsednice stalne konference predsednikov deželnih uprav nato seznanila Scalfara z doku-
predsednikov dežel in avtonomnih pokrajin, ki bo v Viterbu in ki se ga bo kot častni gost udeležil tudi predsednik republike.
Scalfaro je po srečanju s Slovenci na goriškem gradu pozno popoldne sprejel predsednico goriške Pokrajine- Monico Marcolini, dane pokrajinskega odbora ter skupščine. V imenu pokrajinske skupnosti je Marcolinije-va toplo pozdravila predsednika republike ter iz-
postavila vlogo Gorice na stičišču velikih evropskih kultur.
Državnega poglavarja so pokrajinski upravitelji opozorili tudi na številne gospodarske probleme, s katerimi se sooča posoško gospodarstvo. Marcoli-
priča velikemu ekonomskemu neravnovesju in pozvala državno oblast, naj uresniči vse obveze do goriške pokrajine.
ze v zvezi z manjšinsko zaščito, na položaj Kmečke banke in na zelo hude težave slovenskega šolstva.
Državni poglavar, ki je predvsem varuh ustavne ureditve in nima neposrednih političnih pristojnosti, je povedal, da je precej dobro sez-nanjem s problematiko manjšinske zaščite in da bo v skladu s svojimi pristojnostmi posegel pri parlamentu, da bi se zadeva konCno premaknila z mrtve točke. Pozanimal se je, kako je s parlamentarnim soočanjem in predlagal (večkrat je poudaril, da predsednik lahko predlaga in vpliva, ne more pa direktno odločati), da bi zadevo premaknili predvsem v senatni komisiji za ustavna vprašanja, kjer ležijo razni zaščitni predlogi. Glede tega je tudi predlagal Čimprejšnje vsebinsko poenotenje raznih osnutkov, kar bi po njegovem moCno olajšalo in pospešilo parlamentarno pot slovenske zaščite.
Glede Kmečke banke
je Scalfaro z zanimanjem prisluhnil Bratinovim besedam in izrazil upanje, da bo banCni zavod praznoval devetdesetletnico (leta 1999) v skladu s svojo tradicije in s svojo zgodovino. Ob tem je jasno povedal, da
mora goriška banka ohraniti svojo znaCaj in svojo dosedanjo identiteto v korist domače goriške stvarnosti. Dodal je tudi, da sam nima in ne more imeti neposrednega vpliva na Banko Italije, obvezal pa se je, da
bo pri osrednji državni banki takoj zaprosil za vse informucije in informativno gradivo o dejanskem stanju Kmečke banke. S priporočilom, je še enkrat ponovil predsednik, da bodo vsi morebitni novi ukrepi ohranili oziroma zaščitili identiteto in specifiko Kmečke banke.
V slovenskem predstavništvu so, poleg senatorja Bratine, bili podpredsednik deželnega sveta in zastopnik DSL Miloš Budin, deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Ter-pin, predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič, Giorgio Banchig v zastopstvu beneških Slovencev, tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Peric, Damjan Primožič (slovenska komponenta SKP), Rudi Pavšič (Demokratski forum) ter go-riški občinski svetovalec DSL Igor Komel.
Srečanja na prefekturi so se s popolnoma različnimi stališči udeležili tudi trije predstavniki "Demokratskega centra" in sicer Milan Koglot, ki je v svojstvu goriškega pokrajinskega svetovalca formalno zaprosil za sprejem, Boris Gombač in Boris Tanko Pavšič. V imenu te skupine je uvodoma spregovoril Koglot.
Sandor Tence
Pled krajevnimi upravami ni osrednjo oblastjo. S Scalfarom se je nato pogo-vaijala o bližnjem posvetu
»Predsednik je bil zelo realist, a do nas tudi zelo konkreten«
GORICA - Predsednik republike je dokazal, da kolikor toliko dobro pozna situacijo Slovencev v Italiji, predvsem kar zadeva vprašanje manjšinske zaščite, svoje goste na prefekturi pa je presenetil, če že ne iznenadil, zlasti s stališči o goriški Kmečki banki. To je enoglasna ocena vseh članov skupnega predstavništva, ki so torej vidno (in upravičeno) zadovoljni s potekom srečanja s Scalfarom.
»Mislim, da je bil sestanek s predsednikom republike dokaj pozitiven, ker si je Scalfaro prevzel nekatere obveze predvsem z našo zakonsko zaščito ter z usodo Kmečke banke. Svetoval nam je, naj vedno nastopimo skupno in složno in tudi kako, naj premaknemo z mrtve točke vprašanje zakonske zaščite«, nam je po srečanju dejal senator Darko Bratina. Glede Kmečke banke - nam je še dejal senator - pa je Scalfaro ostal najbolj presenečen, ko je zvedel za njeno dolgoletno tradicijo in globoko zakoreninjenost v domače okolje. Direktno sicer ne bo posegel pri Banci d’Italia, pač pa bo priporočil, naj banka tudi vnaprej ohrani svojo identiteto.
Tudi po mnenju MiloSa Budina je predsednik republike, z znano običajno demokratično občutljivostjo, pokazal posluh za našo stvarnost. »Vprašanje zaščitnega zakona je obravnaval zelo realistično in tudi nam svetoval, da ga obravnavano realistično. Smo pa .tudi imeli razglašeno noto, ker je bila zraven delegacija "Demokratskega centra", ki je dala Seal faru vtis, da je slovenska manjšina popolnoma razkropljena«.
»Predsednik Scalfaro je bil realen in realističen, kar lahko pač na tem po-
dročju naredi in ukrene predsednik republike. Povedal je, da ne more direktno vplivati na inštitucije, ampak se je zavzel za rešitev nekaterih problemov, začenši z Kmečko banko. Zelo pomemben se mi zdi njegov večkratni poziv, naj bomo enotni in skupni«, je srečanje s Scalfarom ocenil deželni predsednik SSk Marjan Terpin.
Tudi predsednica SSO Marija Ferletič je zadovoljna s sestankom in s konkretnostjo predsednikovih izjav ter predvsem obvez v zvezi z zaščitnim zakonom ter s Kmečko banko.
Tajnik SKGZ Boris Peric izpostavlja Scalfarovo priporočilo za pospešitev parlamentarne poti manjšinske zaščite in njegov poseg, predvsem v obliki sugestij, pri Banci d’Italia, da bo Kmečka banka ostala v domačih rokah.
»Ocena obiska je vsekakor zelo pozitivna, predvsem zaradi tega, kar nam je Scalfaro povedal. Bil je razmeroma optimist do problematike zaščitnega zakona, glede banke pa je pravzaprav potrdil naša znana stališča, da mora banka pač ostati v slovenskih rokah. Gre predvsem za jasen signal vodstvu osrednje banke, da ne more še vnaprej vztrajati pri sedanji izredni komisarski upravi«, je bil mnenja zastopnik Demokratskega foruma Rudi Pavšič.
Scalfarovo zavzetost do težav Kmečke banke je poudaril tudi Igor Komel, medtem ko nam je predstavnik Slovencev v Stranki komunistične prenove Damjan Primožič povedal, da je bilo srečanje tvorno in konstruktivno. Prijetno presenečen nad Scalfarovimi besedami in nad njegovim dobrim poznavanjem slovenskega vprašanja, pa je Benečan Giorgio Banchig.
S.T.
OGLEDALO
PRESKOCm"*
ZGODOVINSKI
KROG
Ace Mermolja
Moje ogledalo 'bo spremljala kot stolpnica visoka predpostavka:
»bi morali«. To ni niti stilno dobro, še manj vsebinsko, saj komentar ni posvetovalnica. Kaj hoCem! Mnogokrat prodajam utopije in misli, ki se najverjetneje ne bodo uresničile. Opisovanje in ocenjevanje dogodkov se ponavlja kot popevka in to po krivdi samih dogodkov, ki so mo-Cvimati. Časopisi pa ne plačujejo ponatisa starih člankov, vsaj besede morajo biti različne.
Slovenci, tudi v zamejstvu, bi morali preskočiti star zgodovinski krog in se preseliti v drugega. To ne pomeni brisanja spomina. Od ljudi, ki so bili proti komunizmu, socializmu, ki obtožujejo NOB, da je izgladila pot novemu totalitarizmu, ne bom zahteval, da se odpovejo svojim stališčem. V državi, ki želi biti modema, pa ni produktivno graditi politiko, kulturo, gospodarstvo na tem nasprotovanju, na stari grenkobi in ob novih ranah. Takšno zidanje je zidanje peščenih gradov, pomeni ustvarjanje alibijev in dviganje nadaljnjih pregrad. Boj s sencami zatemnjuje deželo. Spominjam se, kako sem zaman prepričeval slovenskega pisatelja, da kdor v Sloveniji bogati, ne dela tega zato, da bo obujal rdečih zvezd. Kdor se je okoristil pred in po osamosvojitvi in odtegnil skupnosti del premoženja, ni sanjal partizanskih gozdov. Lastnik mercedesa, vile in vikendice bo branil, kar ima, brez ideoloških predpostavk. KonCno smo se Slovenci opredelili za tržni sistem in pot v kapitalizem, kjer pride nujno do razlik. Naloga države naj bi bila, da deluje kot regulator, drugače tržišče podivja in postane neusmiljeno.
Pred kakim letom sem v Primorskih novicah napisal članek o napadih na Safti, o udbomafiji in podobnih rečeh. Razmišljal sem odmaknjeno, čeprav so mi po vsej verjetnosti nekateri očitali pristranskost. Izrazil sem zelo preprosto tezo, ki se na žalost izkazuje kot utemeljena. Ko napadaš gospodarske strukture s političnimi anatemami in dosieji, ne dosežeš za-željenega učinka. Ničesar ne očistiš. Sleparije naj bodo predmet sodnih obravnav. Časom neprikladne strukture odpiše tržišče. Ko se v gospodarske zadeve vmeša politika, in to preko lastnih pristojnosti, nastane splošna škoda. Nima smisla ponavljati napak socialističnih držav, kjer so vodilni mislili, da lahko s pravo idejo uravnavaš celotno družbo. Negospodarski pristopi so prav gotovo v manjšini pospešili prihod komisarjev in re-
vizorjev ter izpostavili banke in podjetja željam močnejšega kapitala. Revanši ne bo ostalo nobeno zadoščenje. Stare napake bi bilo treba reševati z novimi kvalitetami in ne z bojem za staro pravdo. Nisem desničar, ker pa imamo tudi Slovenci svojo desnico, naj bo modema, naj predlaga stvarne nadte, naj prekosi stare opcije z racionalnimi strategijami. Obsesivno vračanje v preteklost hromi politiko in dražbo. Boj s kostmi in duhovi odkriva nove kosti in še starejše duhove; je arheologija ah spiritisti-Cna seja. Izstop iz zgodovinskega kroga pomeni za slovensko desnico iskanje odgovorov o lastni vlogi v izrazito premičnem svetu: to velja za Slovenijo in zamejstvo.
Levičarjem, partizanom in bivšim filojugoslovanom ne morem osporavati trditve, da so imeli v določenem in ključnem zgodovinskem trenutku prav. Velike demokratične države s ponosom praznujejo zmago nad nacifašizmom. Socializem je imel tehtne argumente, ki se še niso izčrpali, čeprav se problemi zastavljajo v drugačnih kontekstih. Osamosvojitev posameznih držav, krvava vojna in nabrano sovraštvo ne brišejo ju-trajšnjih dilem nekdanjega jugoslovanskega prostora. Izbira je jasna: si želimo, da bo ta prostor za vekomaj prepreden z žicami in okopi, ali pa je korist slovenske države in naroda prostor, kjer se bodo v miru prepletali posli in kultura, stiki in dogovorjeni načrti. Po drugi svetovni vojni je Evropa morala iskati pot, ki je odpirala nadnacionalno združevanje, drugače bi star kontinent zdrknil v obrobje nerazvitosti. Sama Evropa ni razvozlala vseh nasprotij in želj po ekonomski in drugačni nadvladi posameznih držav. Vsa nasprotja pa se morajo soočati s potrebo po sodelovanju: ekonomskim in političnim. Evroskepticizem ima stvarne razloge, Evropa pa prav tako stvarne in moCne konkurente, ki se ji danes pridružuje azijski tiger. Lahko majhen narod živi in tekmuje v tem neizbežnem kontekstu, če ostane privezan na travmatično preteklost? Tako sredina kot levica morata najti bolj profiliran prostor, kot je lahko strah pred agresivno desnico. Njen skok v drugi zgodovinski krog pomeni
vsaj identiteto brez kompleksov izvirne krivde. To so strašno načelne stvari, vendar ni poti iz labirinta brez Ariadnine niti.
Osnovno misel, ki sem jo skušal razpresti, zlahka »presadimo« v manjšinski prostor. Vem, da so tudi tu stvari kompleksne, da se je težko osvoboditi dolgoletne preteklosti, da je vsak skok za skakalca huda odločitev. Ne predstavljam si intimnega prijateljevanja med dosedanjimi nasprotniki. Nekateri položaji, seje, sestanki, poročila itd. pa delujejo depresivno. Vsi trdimo, da so se stvari spremenile. Ugotovitev je povsem brezpredmetna, Ce v novem položaju ne redifiniramo lastne vloge. Organizacije, stranke, »tabor«, ki naj bi bili do včeraj privilegirani, nimajo v odnosih z matico prednosti. »Levi«, »rdeči« ali kakorkoli že moramo premisliti svojo vlogo, izdelati viden in jasen načrt, zgladiti, ali vsaj najti kompromis med različnimi stališči itd. Znotraj laičnega obzorja se že odvija živahna in včasih kar hudo polemična razprava, ki jo lahko dokumentiramo. Napočil je čas, da se tudi »druga stran«: »beli«, SSk, SSO itd. iznebi vloge žrtve. Na pomenu ne pridobiš s tem, da zreš v včerajšnje sence in praznine, ampak tako, da nastopiš s predlogi, ki presegajo lasten in utrjen delokrog. Vsakdo ima nekaj intimno svojega, vendar se ob Centra Emila Komela zastavlja dalekosežnejše vprašanje; kaj bomo Slovenci v Italiji nudili jutri svojim otrokom na glasbenem področju? Omenil sem primer, ki ni jedro spora, a odseva »mehanizem« blokiranega dogovarjanja. Ne valim krivde le na eno stran, a ne bi želel ostati žrtev paradoksa, da bi pri obračunu vsi izgledali »sirote« komunizma in blokovske delitve sveta. To bi bil znak naše nesposobnosti.
Kot dodatno pojasnilo svojih misli bom uporabil »metaforo« iz italijanskega političnega življenja. Italija ne bo prestopila praga druge republike, dokler ne bomo videli v Craxiju le navadnega državljana, ki ima odprte račune s pravico in ne lutkarja, ki vleCe pomembne niti. Vsaka, tudi temna, preteklost ima prijatelje v sedanjosti. Na simpoziju v devinskem gradu sem sedel med z zlatom okinčanimi damami, ki so opazno izdajale svojo avstrijakanstvo. Vseeno me ni oplazila misel, da je Trst v rokah Dunaja ali monarhije. Daljna ljubezen ah sovraštvo imata manjšo težo, kot to, kar smo komaj preboleli, kar ne pomeni, da moramo stare rane gojiti kot žlahtne vrtnice.
Zborovanje v Gorici
in poročanje Rai
Oglašam se v svojstvu podpisnika prošnje na goriško Prefekturo za protestno manifestacijo v Gorici pred sedežem Kmečke banke in kot eden izmed neposrednih prirediteljev shoda.
Javno sprašujem, komu koristi de-zinformacijsko poročanje v televizijskih poročilih v ponedeljek zvečer, ko je na osnovi enega samega intervjuja nastalo komentatorsko izničenje pobude, števila prisotnih, solidarnostne zavesti goriških in tržaških Slovencev in celo vprašanja Kmečke banke kot enega izmed sedanjih osrednjih problemov naše narodnostne skupnosti.
Od kod izvira upravičenost pa čeprav le nakazanega vzporejanja shoda na Travniku pred enajstimi leti s ponedeljkovo protestno manifestacijo? Iz katerih izhodišč izhaja komentar, da je bilo ljudi premalo? Ali ste na Rai-u vedeli za zasnovo manifestacije? Sta se novinarka in urednik pozanimala pri tistih, ki smo jo pripravljali? Poznata spodnjo številko, ki smo si jo postavili? Vesta za ciljno publiko, v katero je propaganda prirediteljev bila usmerjena? Ali pomeni neuspeh, Ce pride na
PISMO UREDNIŠTVU
ulico po štirih dneh propagande 800 ljudi? Pravim: na ulico, na delavnik, pred večerjo, na predvečer prihoda državnega poglavarja, ko vsi vedo, da so v mestu celotni štabi vseh mogočih varnostnih organov! To so aduti, o katerih je umestno govoriti, ne pa pošiljati v eter malodušje, ki med drugim ni na mestu že po absolutni prisotnosti manifestantov. Da piše te stavke nekdo, ki se stežka evforizira, je pa menda jasno!
So prilike, ko pride na Travnik 10.000 ljudi, ko pride na Vrh 2.000 ljudi, ko pride v Doberdob 5.000 ljudi in ko blokiramo 200 m središčnega go-riškega Korza z 800 ljudmi. Ob vseh naštetih priložnostih sem bil dokaj neposredno zraven od zasnove, preko priprav do pometanja. So prilike, ko pridejo na ulico ljudje za na barikade, in take, ko pride tudi moja stara teta z vnukom, ali take, ko pride celo sosed iz mešanega zakona. So prilike, ko povabiš gromovite govornike državnega slovesa, ki že sami po sebi prikličejo množice ljudi, in take, ko hočeš mestu sporočiti v njemu razumljivih kodih, kar želiš. Kaj pa dejstvo, da je na v bistvu slovenskem shodu spregovoril Slovencem v prid župan, ki je predsta-
vnik vodilne Forza Italia? Ali se zavedam tega, da je bila ponedeljkova doslej največja množica, ki ji je kdaj spregovoril v svoji politični karieri? To morda sodi le v folkloro, a stavim, da bo na shodu v Spominskem parku v torek popoldne manj ljudi, kljub temu, da ga prirejajo ljudje, ki imajo v Gorici škarje in platno.
Ce nadaljujem, tvegam, da me premamita pedagoški pristop in šolniška profesionalna deformacija, kar bi bilo vsekakor žaljivo za uredništvo televizijskega dnevnika. Menim, da je strokovno vzeto ustrelilo mimo, prvič pa sem v živo doživel manipulacijo novice o nekem dogodku, o čemer slišimo že vrsto let na vsedržavni ravni. Slovenska televizijska poročila so mlada in upam, da se nam ne bo potrebno na to privaditi tudi v našem mikroko-zmosu.
Na samem začetku sem napovedal, v kakšnem svojstvu pišem to pismo. Kot družbenemu delavcu pa se mi prebujajo zaznave in slutim različne odtenke, ki nakazujejo na notranjo logiko nekaterih izjav in posledično so-zvočno vedenje. Oboje mi ni všeč, a zaenkrat je to moj osebni problem.
Aldo Rupel
________OLGA PETELIN____
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
12.
Prav kmalu se je prikazal knjižničar, se priklonil in Renzu izročil drobno knjigo, bolj brošuro, ki je bila označena s številko 45 na hrbtu. Potem je odšel.
Radovednost sem že predolgo krotila.
»Ne razumem, Renzo. Kaj to pomeni?« sem plaho vprašala.
»Ste mar pozabili, da sem vam nekaj obljubil?« je resno odgovoril in položil brošuro predme.
»Vestno se poglobite vanjo, Marta. Tako se boste seznanili s pisarniškim delom v trgovski stroki.«
Ko sem pričela listati po brošuri, in ko mi je seglo do pameti, kaj Renzo s to svojo gesto misli, sem bila iznenađena. Zmajala sem z glavo in žalostno pripomnila:
»Oprostite, Renzo, zdi se mi, da me precenjujete. Sami veste, da ne obvladam italijanščine ne strojepisja, še manj knjigovodstva. Kako naj ob vsem tem neznanju računam na pisarniško službo!«
»Predstavila bi se kot začetnica z znanjem slovenščine,« je poudaril. "Naše mesto živi v dobri meri od trgovine in je vezano na obširno slovansko zaledje. Razumljivo je torej, da je kar nekaj podjetij, ki potrebujejo osebje z znanjem slovenskega jezika. Enemu od teh sem vas že priporočil!« je ?e dodal in se nasmehnil.
»Renzo, bi bilo to res mogoče?« sem vsa iz sebe zinila.
»Z dobro voljo in vztrajnostjo človek marsikaj doseže. Najprej pač morate zaupati v samo sebe... pa bo prav!« Tako me je spodbujal in božal mojo roko, ki je bila od trdega dela vsa razkava in razbolela.
»Moja mala, čim prej morate stran od tistega prekletega skladišča. Tam si ugonabljate zdravje, in to je nedopustno.«
»Oh Renzo, ne morem še verjeti! To bi bila res odrešitev!« Polna hvaležnosti sem ga gledala in vzdihnila.
»Vam rešitev, meni pa v zadoščenje. Res, v veliko zadoščenje bi mi bilo, če nama uspe!« mi je pokimal in si zadovoljno prižgal cigareto.
- Zadoščenje je rekel? - sem ugibala o njegovem odnosu do mene in umolknila.
»Mogoče se motim... Vas pisarniško delo ne zanima?« se je nagnil k meni.
»Seveda me. In še kako bi me veselilo! Le močno me skrbi, če mu bom kos.«
»Marta, nič si po nepotrebnem ne pomišljajte. Raje se ravnajte po mojih napotkih: tako se vam ne izmuzne priložnost, ki se vam bo v kratkem ponudila.«
»Oh, Renzo, to ni mogoče!« sem spet pritajeno vzkliknila.
»Vse sem premislil in vem kako in kaj. Kar zaupajte mi!«
»Edini v Trstu ste, ki ima srce in razmnevanje do dekleta v stiski, in še Slovenke povrhu.« se mi je utrgalo iz ust.
»Ti naši someščani, Tržačani!... Saj morda res niso slabi. Družabni so in radi se poveselijo. Pa so tudi plehki kot vodena jagoda. Ves čas s tisto svojo sveto brezskrbnostjo: viva la e po bom! Od vedno ste Slovenci zanje samo kmečke dobričine in dobra delovna moč. In
nič več! Kdaj so se sploh vprašali po vaši zgodovini, od kod in kako ste tu... Pa glede vaše kulture... Se na pamet jim ne pride, da bi se o tem kdaj pozanimali.«
Svoj čas sem bil tudi jaz tak. Požig Narodnega doma sredi mesta pa me je pretresel. Nisem mogel verjeti, da Italija ne more preprečiti takih izbruhov surovosti. Začel sem razmišljati. Takrat sem se kot gimnazijec pripravljal še na maturo. Ves zbegan sem bil. In te svoje občutke sem zaupal svojemu sošolcu Stefanu.
»Pridi popoldne k nam domov. Tam se bova lahko kaj več pomenila,« me je prijazno povabil. Seveda sem bil vabila vesel.
Stanoval je v lepi domačiji med zelenjem, nedaleč od Nabrežine. 2e ko me je sošolec pospremil v dnevno sobo, sem kar obstal. Najprej mi je padla v oči velika umetniška slika na steni in bleščeče bel, bogato izvezen prt na mizi. Najbolj pa sem se začudil trem policam knjig. To še v meščanskih hišah v Trstu ni bilo običajno. Približal sem se najbogatejši polici in si z zanimanjem začel ogledovati hrbte.
»To je polica s slovensko književnostjo,« mi je s ponosom povedal Stefan. Približal se mi je še bolj in kot mimogrede pristavil: »Prepovedane knjige.«
»Zakaj prepovedane?« me je presunilo.
»Vidim, da ti še nihče teh reči ni pravil in da sploh ne veš, kako težko je biti Slovenec, kako grdo počenjajo z našim jezikom. Tu živimo sto in sto, morda tisoč let. Na svoji zemlji smo, pridno delamo in nikomur nič nočemo. Fašistična oblast pa našega obstoja ne priznava in nas hoče izbrisati.!«
»Toda Stefan, to ni mogoče! To bi bilo grozno. To je teptanje osnovnih človekovih pravic. Na ves glas je treba protestirati!« sem mu zgroženo pravil.
»Vse to smo že napravili. Prav nič ni pomagalo. Vsak dan je huje in zdaj je položaj že tak, da ni mogoče več zdržati. Tako je, da se bomo morali, predvsem mi mladi, vdati pred takim državnim nasiljem in oditi s trebuhom za kruhom,« mi je zagrenjeno pravil Stefan, da me je zabolelo.
Nisem mogel verjeti, Marta.«
Tedaj sva zaslišala od zunaj nekakšen hrup, potem so se oglasili koraki tudi v knjižnici, kjer sva posedala. Prihitel je knjižničar:
»Oprostite, če vaju motim. Ravnokar so mi sporočili, da prirejajo fašisti ta čas na Glavnem trgu svoj veliki shod, in da je najpametneje, da knjižnico zapremo. Stran je treba, brž.«
»Že greva!« je Renzo zgrabil najina plašča in odhitel z mano na ulico.
Tu je bilo vpitje "arditov" še dosti močnejše in to kričanje me je spravilo v strah. Nezavedno sem se močneje oprijela Renzove roke.
»Res, nekaj se kuha. Vse je naš-pičeno. Čimprej se morava izvleči od tod. Najbolje bo, da vas pospremim domov.« Tako je v naglici šepetal in mi položil roko na ramo, da bi me pomiril.
»Hvala vam,« sem z zadrgnjenim glasom zamrmrala.
(Se nadaljuje)
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sreda, 4. oktobra 1995
5
EKSKLUZIVNO
Uradni sklep vlade republike Slovenije v zvezi z vstopom banke LHB v TKB
Sklep je vlada republike Slovenije sprejela 29. septembra 1995 in nosi številko 440-07/93
V celoti objavljamo uradno besedo sklepa zaprte seje vlade Republike Slovenije dne 29. septembra 1995 v zvezi z vstopom banke LHB *yed delničarje Tržaške kreditne bfnke. Sklep je označen s številko 440-07/93.
daljevanju BPB) in o podpisu protokola med Tržaško kreditno banko in Banco popularo di Brescia, ki ureja osnovna razmerja med Banco populare di Brescia kot novim delničarjem in obstoječimi delničarji Tržaške kreditne banke.
Vlada Republike Slovenije je na seji 29. septembra 1995 obrav-navala informacijo o povečanju kapitala Tržaške kreditne banke s strani Bance populare di Brescia in ? P°dpisu protokola med Tržaško ■ editno banko in Banco popularo 1 Brescia, ki ureja osnovna raz-In®r)a med Banco populare di Bre-soia kot novim delničarjem in ob-s oječuni delničarji Tržaške kredit-ne danke in sprejela naslednje sklepe:
. 1- Vlada Republike Slovenije se )e seznanila z informacijo o po-jmcanj u kapitala Tržaške kreditne ande (v nadaljevanju TKB) s stra-111 Bance populare di Brescia (v na-
2.	Vlada Republike Slovenije priporoča Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana (v nadaljevanju NLB) in LHB Internationale Hand-lesbank AG (v nadaljevanju LHB), da poiskušata doseči podaljšanje roka za realizacijo opcije o vstopu LHB kot solastnika v TKB, ki zapade 30. septembra 1995, zaradi pregleda finančne (davčne) inšpekcije, ki se je zaCel tik pred iztekom opcijskega roka in ki te dni še vedno poteka v banki. O rezultatih pregleda finančne (davCne) inšpekcije naj NLB in LHB, v sodelovanju s TKB, pisno informirajo Vlado Republike Slovenije.
3.	Vlada Republike Slovenije
predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za finance, Banki Slovenije in Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, da proučijo in predlagajo možnosti lastniškega sodelovanja NLB in LHB v TKB. Pri tem naj upoštevajo okoliščine, ki so'povezane s spremenjeno lastniško in upravljalsko strukturo in ki so nastale kot posledica povečanja kapitala v TKB s strani BPB. Vlada Republike Slovenije bo Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala ustrezno finančno podporo za lastniško soudeležbo LHB v TKB, Ce bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
- hkrati s pridobitvijo 19,44% lastniškega deleža bo imela LHB banka pravico imenovati, s predhodnim soglasjem Vlade Republike Slovenije, najmanj 2 člana upravnega sveta od devetih in generalnega direktorja (ne glede na protokol med TKB in BPB, po ka-
terem slednja daje soglasje na imenovanje);
-	obstoječi delničarji TKB-ja razen BPB-ja bodo morali za dobo petih let, deponirati svoje delnice pri ustreznem depozitarju, pravice iz delnic pa še vedno pripadajo njihovim lastnikom (obstoječim delničarjem);
-	delničarji, ki bodo deponirali svoje delnice v skladu s prejšnjo alineo, bodo morali pravico do glasovanja na skupščini delničarjev TKB s pooblastilom prenesti na predstavnika LHB-ja na skupščini delničarjev TKB-ja, ki bo imenovan s predhodnim soglasjem Vlade Republike Slovenije;
-	pooblastilo iz predhodne ali-nee mora biti dano za dobo petih let;
-	Vlada Republike Slovenije nalaga NLB in LHB, da poročata o ka-
drovskih in drugih ukrepih, ki jih bo uveljavljala v primeru morebitnih nepravilnosti, ki bi jih ugotovila finančna (davCna) inšpekcija;
- pravne osebe - delničarji TKB in pravne osebe, v katerih ima TKB lastniške naložbe, morajo LHB in NLB predložiti revizijska poročila o njihovem pravnem in finančnem statusu.
4.	Vlada Republike Slovenije predlaga, da Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in NLB, po ugotovitvah oziroma poročilu finančne (davCne) inšpekcije in pregledu revizijskih poročil, proučijo in predlagajo tudi alternativno možnost glede financiranja slovenskih inštitucij v zamejstvu z ustanovitvijo podružnice slovenske banke v Trstu oziroma banke, ki je pod njeno kontrolo.
Pojasnilo urada vlade za informiranje
V	celoti objavljamo pojasnilo urada za infbrmi-1?a)e pri vladi Republike Slovenije, ki smo ga v izvlečku objavili včeraj na prvi strani:
V	zvezi s pisanjem nekaterih medijev o problematiki povezani s Tržaško kreditno banko, daje Urad vlade za informiranje naslednje pojasnilo:
yiada Republike Slovenije je o vprašanju zamejskih bank razpravljala na zaprtem delu svoje zadnje seje, v petek, 29. septembra.
Slovenska vlada je na omenjeni seji ponovno Potrdila svoj trden in jasen namen podpreti slovensko manjšino v Italiji. Slovenska vlada nasprotuje različnim poskusom, tudi s strani italijanskih uistitucij, da bi se zmanjšala ali celo povsem izumila materialna in gospodarska osnova slovenje manjšine v Italiji. S tem namenom so sloven-
predstavniki že večkrat posredovah pri ustrez-uin italijanskih finančnih in monetarnih institu-Qjah. Vendar pa mora slovenska vlada delovati in o° delovala le v okvira veljavnih zakonov in obstoječega formalno-pravnega sistema Slovenije in v tem primera tudi Italije. Prav tako slovenska vlada zeli pri tem razločevati med interesom slo-venske manjšine v Italiji in interesi posamez-uikov, grupacij ah institucij.
N® petkovi seji se je vlada tudi odločila priporočiti Novi Ljubljanski' banki (NLB) in LHB Inter-uationale Handlesbank AG (LHB), da poskušata doseči podaljšanje roka iz podpisane pogodbe jed Tržaško kreditno banko in Banco popularo di Brescia za realizacijo možnosti, da bi LHB postala solastnik v Tržaški kreditni banki (TKB), ki )e zapadel 30. septembra 1995, zaradi pregleda fi-pancne (davčne) inšpekcije, ki se je začel tik pred iztekom opcijskega roka in ki te dni še vedno poteka v banki.
Slovenska vlada je pripravljena nastopiti s svojimi jamstvi ali posredno tudi s sredstvi prek slovenskih bančnih institucij, v primera, ce gre za korektno poslovanje ter tudi za jasno ekonomsko Perspektivo teh institucij in dejanski interes slovenske manjšine v Italiji. V primeru svojega posredovanja pa bo slovenska vlada seveda zahtevala ustrezna revizijska poročila in jasen pregled stanja in dogajanja v teh institucijah. Zato je tudi razumljivo pričakovanje, da sedanji vlagatelji v teh institucijah ne bi izrabih taksne intervencije in umaknili svoje kapitalske vložke iz teh bank.
Slovenska vlada zeli pomagati slovenski manjšini v Italiji, vendar mora biti prepričana, da bodo sredstva v ta namen pravilno alocirana ozi-r°ma, da bodo resnično dosegla pravi učinek v skladu z legitimnimi interesi celotne slovenske manjšine. Zato je potrebno poiskati pravi način. Pripravljenost za to na slovenski strani vsekakor obstaja in je razvidna iz sklepov vlade.
Urad vlade za informiranje
Sklep vlade objektivno šibi gospodarstvo naše manjšine
Urad vlade za informiranje, kot Ze pred tem sama vlada RS v svojih sklepih, Se naprej vztraja na zmotnem prepričanju, da je tudi po 30. septembru možna lastniška udeležba LHB v TKB, in ne upošteva osnovnega dejstva, da je podaljšanje roka neizvedljivo. To so med drugimi že pred iztekom roka potrdili pravni izvedenci, predvsem pa ni mogoče mimo elementarne ugotovitve, da Banca popolare di Brescia nima ne možnosti ne volje, da bi ugodila prošnji po odlogu, ki jo je nanjo naslovila LHB.
Obe (TKB in BPB) sta po protokolu, ki je bil podpisan marca letos, ponudili LHB najprej možnost, da dokapitalizira TKB (do 30. junija), za tem pa je tekel trimesečni rok, ki je zapadel 30. septembra, med katerim je bilo LHB ponujeno, da uveljavi opcijo na 20% novih delnic, ki jih je bila pred tem na osnovi dokapitalizacije dobila v lastništvo BPB.
Urad za informiranje vlade RS pojasnjuje, da želi vlada pomagati slovenski manjšini v Italiji, vendar se mora-prepričati, ali bodo sredstva pravilno alocirana oziroma, da bodo resnično dosegla pravi učinek v skladu z legitimnimi interesi celotne slovenske manjšine. Slovenska vlada želi nadalje razločevati med interesom slovenske manjšine in interesi posameznikov, grupacij ali institucij. V konkretnem primeru TKB posamezniki in grupacije vplivajo na poslovanje banke povsem v skladu z veljavnimi zakoni in obstoječim formalno-pravnim sistemom Italije. Na osnovi kakšnih meril in instrumentov namerava vlada RS razločevati med splošnimi in partikularnimi interesi znotraj manjšine? AH morda tako, da bi slovenski delničarji glasovalno pravico prenesli na predstavnika LHB oz. človeka, ki uživa njeno zaupanje? Ali ni to v kričečem nasprotju z zaključki posveta, ki ga je letos poleti priredil državni
zbor in je nosil pomenljiv naslov Manjšina kot subjekt?
Iz natančnega branja pojasnil bi bilo celo mogoče razbrati, da postavlja vlada RS v dvom, ali je bilo . dosedanje poslovanje slovenskih
Generalni direktor LHB-banke Jurak je v ponedeljek, 2. septembra stopil v stik s predsednikom Bance popolare di Brescia dr. Sonzognijem in ga spomnil na fax, ki mu ga je poslal v petek, 29. septembra 1995 ter ga ponovno vprašal, ah bi BPB bila pripravljena podajšati rok za odkup delnic TKB.
G. Sonzogni se je skliceval na odgovor, ki ga je poslal po faxu LHB banki dne 2. 10.1995, v katerem odgovarja, da sporočila, oz. vprašanja ne razume, ker BPB in LHB nimata medsebojnih pogodbenih odnosov.
Na ponovno vprašanje g. Juraka, ah bi BPB bila pripravljena podaljšati rok za odkup delnic, ki je bil dogovorjen med TKB in BPB, kjer je bilo predvideno, da LHB banka lahko odkupi od BPB cca. 20 odst. delnic TKB do 30. 9. 1995, je gospod Sonzogni odgovoril, da BPB nima pravice podaljšati roka odkupa in da je opcija sedaj v rokah starih delničarjev TKB. Na vprašanje, ali to pomeni, da bi BPB lahko podaljšala rok, Ce bi se stari delničarji TKB s tem strinjali, je odgovoril negativno in dodal, da BPB ne more podaljšati roka, ker te pravice nima, hkrati pa tudi on mora polagati raCune organom svoje banke.
da je BPB vplačala za povišek družbene glavnice 74 milijard lir. NLB in LHB sta imeli od meseca januarja dalje na voljo vsa poročila in možna preverjanja. Skratka položaj je pregleden, prosojen, jasen.
Bojazen slovenske vlade, da bi sedanji slovenski delničarji umaknili svoje kapital s k e vložke je odvečna. Vedeti je
bančnih institucij skladno z dejanskim interesom slovenske manjšine. Ali je mogoče spregledati dejstvo, da so se slovenske bančne ustanove razvijale in uveljavljale na domačem bančnem trgu v Italiji, zaposlovale so samo pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, omogočale krepitev gospodarskih dejavnosti in novih podjetniških pobud slovenske manjšine, podpirale so Športne, kulturne in socialne dejavnčsti manjšine, omogočile poslovanje proizvodnim obratom v Beneški Sloveniji, poslovno sodelovale s podjetji v matični domovini in odigrale tudi za časa osamosvajanja za slovensko državo pomembno vlogo. Mar je vse to bilo v navzkrižju z dejanskimi interesi slovenske manjšine?
Slovenska vlada postavlja pod vprašaj korektno poslovanje in jasno ekonomsko perspektivo banke tudi potem, ko je ista banka doživela dva uradna pregleda. Zaradi zlonamernega pisanja in ovadb sta jo lani dobesedno prečesali devizna inspekcija in inspekcija Banke Italije. Sledili so trije revizijski pregledi, ki so jih naročili BPB, LHB in NLB. V potrditev, da je stanje banke jasno, priča dejstvo,
namreč treba, da so delničarji veliko delali za to banko, vanjo vlagali in bili nazadnje tudi pripravljeni z LHB podpisati obvezo, da za dobo 5 ali več let ne bodo prodali
svojih delnic. Ne morejo pa razumeti, zakaj ne bi smeli na občnih zborih uveljavljati pravice do glasovanja, kot je predlagala v svojih sklepih vlada RS.
Pojasnilo urada vlade za informiranje zaključuje, da je pripravljenost slovenske vlade pomagati slovenski manjšini razvidna prav iz petkovih sklepov. Vsebina teh pa je znana: slovenski člani banke naj bi za pet let deponirali svoje delnice, kar je dejansko uveljavljanje prisilne uprave iz Slovenije (Banka Italije pa je za go-risko Kmečko banko uvedla komisarsko upravo samo za eno leto!); vse družbe, ki so kakorkoli povezane z banko, naj bi bile podvržene reviziji; nazadnje pa je celo nakazana možnost, da se namesto sedanje banke, ki so jo ustanovili tržaški Slovenci, odpre podružnica banke iz Republike Slovenije v Trstu, ki bi nadomestila 'slovenske zamejske banke. Ali se vlada ne zaveda, da s tem, ko ne kaže dovolj odločenosti pri obrambi osrednjega slovenskega zavoda in že išče alternativne rešitve, prav sama jemlje kredibilnost banki in šibi gospodarsko moč slovenske manjšine?
Guverner Arhar o sklepu slovenske vlade
V zvezi s problematiko Tržaške kreditne banke (v soboto je namreč potekel rok, do katerega bi lahko frankfurtska LHB, v kateri ima večinski delež Nova Ljubljanska banka, d.d., kupila 20 odstotkov delnic TKB, ki jih je zanjo rezervirala Ljudska banka iz Brescie) se je s svojim kolegom, guvernerjem italijanske centralne banke Banca d’Itaha večkrat pogovarjal tudi guverner Banke Slovenije France Arhar. S slednjim je Arhar nazadnje govoril v ponedeljek, ko ga je obvestil, da je frankfurtska LHB prosila za podaljšanje roka, do katerega naj bi vložila v TKB svoj 20-odstotni delež. Guverner Arhar nam je v pogovoru dejal, da sicer razume, da je manjšina prizadeta, da pa je pri tem treba razumeti tudi odločitev slovenske vlade, saj bi
vsak potencialni vlagatelj predhodno želel vedeti, v kaj vlaga. Glede na to, da inšpektorji še vedno pregledujejo poslovanje TKB, je po Arharjevih besedah razumljivo, da se je vlada odločila, da počaka na poročilo. Frankfurtska LHB-namreč posluje po nemški zakonodaji in je podvržena nadzoru osrednje nemške bančne ustanove Bundesbank, kar pomeni, da se (vsaj formalno) ne sme spuščati v tvegana vlaganja, ki bi lahko ogrozila njeno poslovanje. Po Arharjevem mnenju bi morala Ljudska banka iz Brescie ta dejstva upoštevati, in Ce je resen pogajalec, razmišljati o ponudbi, torej o podaljšanju roka, seveda pa se lahko sklicuje tudi na formalizme in dosledno upošteva dejstvo, da je 30. september pac mimo.
SENAT / SPRETEN EKSPOZE ITALIJANSKEGA PREMIERA
POLEMIKE V SODSTVU
Dini: Vlada mora ohraniti značaj strokovnega kabineta
Branil je finančni zakon in prosil za podporo vse stranke
Scalfaro pozval k umirjenosti do obtožencev
Od kod tisku prepisi Craxijevih telefonskih razgovorov?
RIM - Lamberto Dini je prevzel krmilo italijanske vlade kot gospodarski strokovnjak, ki naj bi razvozlal predvsem ekonomske probleme. Izkazalo pa se je, da je premier tudi zelo tenkočuten politik, ki je znal spretno krmariti svojo »orehovo lupino« med visokimi valovi italijanske politike.
Politično tenkočutnost je Diru dokazal tudi včeraj v senatu, kjer je obrazložil temeljne postavke vladnega finančnega zakona, predvsem pa se je spretno izvil iz vseh političnih objemov. Morda je vznejevoljil nekatere stranke leve sredine, ki so ga doslej podprle, vendar ohranil je dialog z nekaterimi silami Kartela svoboščin, predvsem pa odložil vsakršno politično preverjanje, dokler vlada ne bo izpolnila svojega programa.
Dini je sebe in vladne kolege primerjal čolnarju. Vlada se zaveda, da je izraz nekega prehodnega stanja in torej trenutne šibkosti države. Prav zato pa ravna kot čolnar, ki skuša prepeljati na prijaznejši breg vse, kar je potrebno za obnovitev politične dialektike. Zato »se narava sedanje vlade ne more in ne sme spremeniti«. Senatorje je pozval, naj odobrijo finančni zakon in dodal, da vlada ne bo gledala na »politično barvo« glasov, ampak si želi podpore vseh sil, pripravljena pa je na »spremembe, ki sedanji osnutek lahko izboljšajo«.
Kot je že večkrat povedal, je Dini tudi včeraj ponovil, da bo vlada izčrpala svoj mandat s sprejetjem zakona, ki naj bi vsem zagotovil enake možnosti
pristopa do sredstev javnega obveščanja. »Tedaj bom stopil na Kvirinal k predsedniku republike in mu sporočil, da smo uresničili program, za katerega nam je parlament izrekel zaupnico.« V tem okviru je premier ponudil roko levi sredini. Ko bo izčrpan mandat, bo možno tudi politično preverjanje in vlada bo preučila morebitne dodatne naloge, ki bi jih ji hotel naložiti parlament.
Dokaj spretneo se je izognil čeri, ki jo predta-vlja pravbosodni minister Filippo Mancuso. Priznal je sicer, da je ministrova politika problematična, vendar je parlamentu prepustil nalogo, da ta problem razvozla.
Po tem političnem poglavju je Dini načel ekonomski del svojega ekspo-zeja. Branil je finančni za-. kon, ki ga je zasnovala vlada, obenem pa poudaril pripravljenost na popravke. Osnutek, ki ga je izoblikovala vlada, temelji na treh temeljnih izbirah: omejitvi dinamike cen, uravnovešanju državnih računov in pomoči politiki zaposlovanja.
Predsednik vlade je tudi polemiziral s tistimi evropskimi partnerji, ki Italiji ne zaupajo. »Neugodne in škodoželjne napovedi nas ne smejo strašiti,« je menil Lamberto Di-ni, po katerem »Italija res ne more brez Evrope, a tudi Evropa bi bila okrnjena in prikrajšana brez Italije«.
Sodeč po prvih odmevih se je Dini izognil največjim nevarnostnim. Današnja razprava pa bo pokazala, ali je res obšel vse čeri.
Levi center zadovoljen, desnica napoveduje svojo resolucijo
RIM - Dini je s predstavitvijo svojega finančnega zakona zadovoljil svoje »volivce« vparlamentu, a ne samo nje. Osnutek zakona je ugodno ocenil tudi Casini (KDC), ki je tako okrušil enotnost Berlusconijevega kartela svoboščin. Berlusconi, Fini, Buttiglione in še nekateri so se po Dinijevem govoru zbrali, da bi ga ocenili. Ob koncu so izdali sledeče mnenje: pozitivno so ocenili dejstvo, da ne bo prišlo v vladi do sprememb (in da bo torej pravosodni minister Mancuso ostal na svojem mestu), o finančnem zakonu pa so menili, da bodo vložili svojo »enotno resolucijo«. Se ji bo podredil tudi Casini, ki je izjavil, da je bil Dinijev govor neoporečen?
Levosredinske slike so se izrekle pozitivno o Dinijevem finančnem poročilu. D’Alema je menil, da je bil govor pravilen in točen, da je predsednik vla-
de predstavil laskave rezultate svojega dela, ki je bilo mogoče le, ker je imel za sabo trdno večino. Predsednik progresi-stov v senatu Salvi je napovedal, da bo njegova skupina podprla finančni zakon s popravki, ki so jih predlagali. Predsednik senatorjev Ljudske stranke Mancino je naglasil, da je vlada sicer tehnična, večina, ki jo podpira, pa politična. Napovedal je dokument svoje stranke, ki naj bi prinesel nekaj izboljšav osnutku.
Tajnik SKP Bertinotti je ožigosal Di-nijevo koketiranje na desno, češ, da želi podporo leve sredine in desnice. S tem naj bi podaljšal življenje svoji vladi, kar je zanj nezaslišno, saj gre za vlado tehnikov, ki si prilaščajo neverjetno oblast. Paktist Segni je bil lapidaren: ta finančni zakon nas oddaljuje od Evrope, je dejal.
MILAN - Predvčerajšnjemu poskusu milanskega šefa tožilstva Fran-cesca Saveria Borrellija, da bi omilil polemiko z beneškim državnim pravdništvom v zvezi z objavo Craxijevih telefonskih razgovorov, se je pridružil apel predsednika republike Oscarja Lui-gija Scalfara. »Treba je, da državljani v sodstvu ne vidijo polemik, pač pa pravičnost, tudi formalno, in veliko spoštovanje do vseh,« je dejal med včerajšnjim obiskom v Gorici. »Obtoženec ima svoje pravice, seveda tudi dolžnosti, vsekakor ga je treba vedno spoštovati,« je pripomnil, in mnogi so v teh besedah razbrali namig na ostri napad milanskega tožilca Paola lela proti Craxiju,
POLITIKA / ROMANO PRODI
Leva sredina je jamstvo za evropsko integracijo
DUNAJ - Prihodnost Evrope je odvisna od levosredinskih zavezništev. O tem je trdno prepričan lider italijanskega levosredinskega zavezništva Romano Prodi, ki je včeraj pozdravil kongres avstrijskih socialdemokratov.
Po Prodijevem mnenju je sodelovanje med levico in sredino jamstvo, da se krepi proces evropske integracije. To dokazuje tudi avstrijska izkušnja, saj naj bi se poleg socialnih demokratov tudi Ljudska stranka odločno zavzela za pristop Avstrije v Evropsko zvezo. Tudi 'v Italiji se levosredinska koalicija zavzema, da bi Italija ostala v Evropi. Na Apeninskem polotoku se je prvič zgodilo, da se vse tri velike demokratične kulture - socialisti, liberalci in demokristjani - strnile v skupno gibanje v prepričanju, da leva sredina lahko zmaga na prihodnjih volitvah.
Prodi je tudi menil, da bo Avstrija imela pomembno vlogo pri razširitvi EZ na vzhod, pri usklajevanju interesov Sredozemlja in širjenju proti vzhodu pa bi se lahko izoblikovalo novo zavezništvo med Dunajem in Rimom.
riDAVKI / PO DOLGI RAZPRAVlh
Senat je odobril odlok o davčnem konkordatu
RIM - Senat je včeraj odobril zakonski odlok o davčnem konkordatu, ki ga bo morala sedaj odobriti poslanska zbornica pred 8. oktobrom. Odlok je podprla leva sredina, Forza Italia, KDC in CDU, proti so bili senatorji SKP in Enotnih komunistov, medtem ko so se senatorji NZ in SVP vzdržali.
Tako široko večino so omogočili sprejeti popravki, s katerim je davčni konkordat postal »sprejemljivejši« za širši krog »skesanih davčnih utajevalcev«, ki se bojijo, da bi jih izsledili.
Prav zato je bila skrajna levica proti konkordatu, ker v njem vidi »legalizacijo nelegalnosti«. Popravki odpravljajo obresti na utajene vsote, znižujejo sankcije na eno osminko od predvidenega in uvajajo 50-odstotni popust na utajene vsote nad 5 milijoni za fizične osebe in nad 10 milijoni za pravne osebe. Konkordata ne morejo zaprositi vsi tisti, ki so že prejeli nalog o izplačilu utajenih davčnih vsot, medtem ko se ga lahko poslužijo tisti, pri katerem je preiskava še v teku.
ki ga je označil za »prekaljenega zločinca«.
Kljub temu pa se polemike nadaljujejo. Iz prepisov Craxijevih telefonskih razgovorov se je izvedelo, da se je odv. Salvatore Lo Giudice, sin zagovornika nekdanjega socialističnega prvaka, pogovarjal z beneškimu tožilcem Carlom Nordi-em o preiskavi »rdečih zadrug« proti tajnikoma DSL Achilleju Occhettu in Massimu D’Alemi. Za beneškega pravdnika Vi-talina Fortunata so polemike odvzele preiskavi umirjenost, tožilec Nor-dio pa je obrazložil, zakaj ni pristal na predlog, da bi mu posredovali prepis, preden ga je lelo predstavil milanskemu sodišču: v bistvu naj bi se to zgodilo zaradi njegove prezasedenosti, saj je ravno takrat v Rimu zasliševal predstavnika DSL. Milanske kolege pa je obtožil, da so javnosti posredovali 400 strani prepisov.
S tem v .zvezi je Craxijev zagovornik na milanskem procesu zaradi podkupnin odv. Gian-nino Giuso demantiral, da bi on sam posredoval tisku 400 strani telefonskih razgovorov, vendar krivde ni pripisal tožilcu lelu: »Prepis so izročili vsem odvetnikom obrambe in ni izključeno, da so oni odgovorni za objavo,« je dejal odv. Guiso.
Spet se je oglasil tudi sam Craxi iz Hammame-ta in ostro protestiral proti stalnemu nadziranju njegovega telefona, tudi med razgovori z odvetniki, kar naj bi v nasprotju z italijanskimi in medna-ronimi predpisi.




Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel: 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdkivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 "
Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
RIM /Z INCIDENTI IN NAPETOSTJO
Začel se je proces proti zločincem »iz Magliane«
Z____fi ammr-
RIM - Včeraj se je pričel proces proti pripadnikom tako imenovane »tolpe četrti Magliana«, največje in najnevarnejše zločinske skupine v Rimu. Vseh 95 osumljencev bremeni obtožnica »zločinskega združevanja mafijskega kova«.
2e prvi dan procesa je bilo vsakomur jasno, da bo proces zaradi svoje kočljivosti izredno vroč in zapleten. Tolpa se je namreč v sedemdesetih in osemdesetih letih ukvarjala s prekupčevanjem z mamili, z oderuškimi posojili, z izsiljevanjem in s pranjem umazanega denarja. Pri tem je navezala stike z mafijo, kamoro in z n’drangheto, a tudi s črnim prevratništvom, s frama-zonstvom in tajno prostozidarsko ložo P2. Da sodniki ne bodo imeli lahkega dela, je pričala tudi napetost, ki je vladala med osumljenci. »Zakladnik« tolpe, Emico Nicoletti, se je namreč zagnal v televizijskega snemalca Tgl, Alessandro D’Ortenzi pa je obtožil preiskovalce, da so od njega zahtevali »tajnosti tajnih služb«.
RIM / Z NASTOPOM PRED SENATORJI
Dini pomagal liri navzgor
Sinoči je marka veljala 1.123,50 lire, dolar pa 1.616 lir
LIRA
SRE ČET .PET PON TOR
1607,9	1616£	1611,7	1610J0	1621,7
11p>,2	1137,8	110 2,2	1122,7 1129,7


RIM - Nastop ministrskega predsednika Lam-berta Dinija v Palači Madama, kjer je senatorjem obrazložil značilnosti državnega finančnega zakona za leto 1996, a jim hkrati zatrdil, da je nasproti političnim strankam in taborom super partes, je liri krepko pomagal navzgor.
Brž po njegovem ek-spozeju se je v primerjavi z marko in ameriškim dolarjem vidno okrepila, saj je kmalu po šesti uri popoldne nemški bankovec veljal 1.123, 50 lire proti 1.129, 69 lire, kolikor je znašala indikativna cena Banke Italije, medtem ko je bil zeleni bankovec vreden 1.616 lir proti 1.621, 67 lire.
Predsednik vlade je torej poslovnežem povedal tisto, kar so želeli slišati v zvezi s politično temperaturo, vendar si ne gre delati utvar; stabilnost lahko
prinesejo samo volitve, preden pa bo do njih prišlo, bo še veliko špekulacij, kajti njihovo sklicanje bo odvisno tudi od tega, kako se bo finančni zakon odrezal v parlamentu.
Toda usoda, lire je povezana še z drugimi, mednarodnimi dogajanji: po eni strani je vezana na dolar, po drugi strani (in skupaj z njim) pa na bližnji vrh sedmin (G-7), ki bo v
VVashingtonu vzporedno z zasedanjem Mednarodnega monetarnega sklada. Dolar se je na primer včeraj okrepil tako nasproti marki kot nasproti jenu, v čemer vidijo analitiki znamenje, da naj bi se njegova vrednost morda že v kratkem ustalila na realnejši ravni, to je med 108 in 110 jeni za zeleni bankovec. To naj bi koristilo tudi italijanskemu denarju.
ČEDAD / ŠTIRI DESETLETJA KULTURNEGA DELA
SINDIKATI / ZA REŠITEV DEŽELNE KRIZE
Dolga in plodna pot KD Ivana Trinka
Pričevanja predsednikov - Solidarnost z bankami
ČEDAD - Veliko ljudi in gostov je zbralo v ponedeljek zvečer na rustvenem sedežu v Čedadu ob Prijateljskem srečanju ob 40-letnici Ustanovitve prvega beneškega kul-rnaga društva, poimenovanega P° C'anu Trinku. Od sedanjih in !ysih kulturnih delavcev so bili Prisotni tudi generalna konzulka iovenije v Trstu Vlasta Pelikan-alencic, Rudi Merljak za urad za iovence po svetu ter številni Upravitelji z obeh strani meja. Srečanje je bilo priložnost, da so Pričevanji dosedanjih predsedni-°v KD Ivana Trinka prehodili te-uvno pot organizacije, ki je prva ed Slovenci na Videmskem zao-ala kulturno ledino, ki je v kasnej-eui času rodila veliko sadov.
Društvo je nastalo predvsem iz Navesti, da je treba tudi na kultur-ern področju nadaljevati na osno-i tradicij NOB. Najprej je v Bene-iji nastala Demokratična fronta v učencev, iz njene sredine pa je zklila ideja o organizirani kultur-
ni prisotnosti, ki se je konkretizirala pred štiridesetimi leti, ko so v Vidmu uradno ustanovili društvo, ki se je poimenovalo po enemu največjih mož Beneške Slovenije.
Društvo je nastalo z jasnim ciljem, da prispeva k razvijanju materinega jezika, narodnega izročila in manjšinskih pravic, ki jih je takratna oblast še posebno v teh krajih potiskala povsem na obrobje.
Društvena dejavnost je kljub nemajhnim težavam rasla in med prvimi pobudami je terba zabeležiti manifestacijo ob 100-letnici rojstva Ivana Trinka, leta 1993 pa so v Čedadu odprli skromnejši sedež. Že leto dni kasneje so svečano oodprli prenovljeni sedež društva. Na pomembni slovesnosti so poleg številnih domačinov in predstavnikov slovenske manjšine iz Trsta in Gorice sodelovali v kulturnem programu harmonikar Anton Birtič, domači recitatorji in člani pevskega zbora J. Gallusa iz Trsta.
Leta 1964 je društvo prvič orga-
niziralo srečanje izseljencev iz Beneške Slovenije (Dan emigranta), ki je postalo tradicionalno.
Na ponedeljkovem srečanju so izglasovali resolucijo v zvezi' z zaskrbljujočim stanjem v naših zamejskih bankah. Tako so zapisali:
»Slovenci videmske pokrajine in elani društva Ivana Trinka, zbrani na proslavi ob 40-letnici društva, izražamo zaskrbljenost in ogorčenje nad dogajanjem na področju slovenskih kreditnih zavodov v Gorici in Trstu.
Zaskrbljenost vzbuja predvsem podaljšanje komisarske uprave v Kmečki banki v Gorici in vsiljevanje družbenikov proti volji članstva.
Prisotni izražamo našo solidarnost s protestno manifestacijo v Gorici, ki poteka istočasno z našo proslavo in želimo, da bi se to napeto stanje čimprej rešilo v skladu s pričakovanji slovenske manjšine.«
Rudi Pavšič
Izhodišče naj bo trden program
Z njim se je treba lotiti reševanja ključnih vprašanj za prihodnost naše dežele
TRST - Deželni tajniM Cgil Paolo Pupulin, Cisl Gianfranco Patuanelli in Uil Adele Pino so včeraj izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem zavzemajo stališče o politični krizi na Dežeh. Uvodoma ugotavljajo, da je razloge ponovne krize deželnega odbora treba iskati v stalni negotovosti političnih odnosov; slednji so namreč stalnica, ki je spremljala različne večine, ki so si sledile v vodstvu Dežele. Ta negotovost je dejansko privedla do tega, da so se načrtovalne in sklepčne zmožnosti odbora postopoma zmanjševale in privedle do tega, da so nekatera vprašanja odločilnega pomena za prihodnost Furlanije Julijske krajine ostale brez odgovorov. Pravila, ki
preprečujejo razpust deželnega sveta narekujejo torej iskanje nekonjun-ktumih političnih rešitev. Odgovor, ki ga celotna deželna družba pričakuje od političnih sil v deželnem svetu mora biti nujno hiter, predvsem pa mora sloneti na močnih programskih postavkah. Na tej osnovi je treba deželi zagotoviti stabilno večino do izteka zakonodajne dobe; nova deželna vlada mora torej sloneti na programskem dogovoru.
Napočil je namreč trenutek - nadaljuje tiskovno poročilo deželnih tajnikov - ko si je treba zamisliti nov model deželne razsežnosti za F-JK. Programska vsebina bo moralo prav gotovo sloneti na neodložljivi potrebi: načrtu o avtonomiji in pose-
bnosti bo treba dati novega zagona; ta operacija pa zahteva, poudarjajo sindikati, nove in trdnejše osnove. Treba je namreč izoblikovati načrt, ki naj favorizira proces o internacionalizaciji, v okviru katerega bi kooperacija zagotovila konkretne oportunosti za razvoj in rast. Deželna sindikalna zveza tudi poudarja, da se trenutno nahajamo v novi in delikatni fazi, katere kompleksnost zahteva sodelovanje vseh gospodarskih in družbenih sil. Sindikalna zveza je že pred časom iznesla predlog za ustanovitev Deželnega sveta za ekonomijo in delo (Grel), v okviru katerega naj bi sodelovale vse družbene sile za izdelavo trdnega načrta za razvoj naše dežele.
HUl DEŽELNA
NOVINARSKA ZBORNICA
Novinarji o krizi medijev
Zamude prispevkov ogrožajo obstoj Primorskega dnevnika
Na zadnjem zasedanju deželne novinarske zbornice so z zaskrbljenostjo ugotovili, da je več sredstev javnega obveščanja v krizi, kar postavlja v nevarnost pomembno družbeno vlogo medijev. Zbornica mora zaščititi vlogo pluralnega obveščanja in profesionalnost npvinarskega poklica, zato ni sprejem-jVo poenotenje različnih založniških dejavnosti, kot bi se lahko zgodilo z združitvijo služb tržaškega Piccola in videmskega Messaggera Veneta, ah pa ukinitev tržaške televizijske postaje Te-leantenna. V slednjem primeru, ugotavljajo predstavniki novinarjev, niso spoštovali najenostavnejšega profesionalnega in človeškega dostojanstva.
»Nadaljna grožnja svetu množičnih °bcil izvira iz hudih zamud pri izplačevanju po zakonu določenih prispevkov Primorskemu dnevniku (zaradi če-
sar novinarji in tiskarji ne prejemajo plače že dva meseca), kar ogroža sam obstoj dnevnika,« piše v tiskovnem sporočilu novinarske zbornice.
Prizadetim kolegom zbornica izraža solidarnost ne samo zato, da bi obranih delovno mesto, ampak tudi da bi zagotovili kakovostno in profesionalno informacijo. Glede na poenotenje dveh dnevnikov bo zbornica nastopila pri garantu za založništvo, v zvezi s težavami našega dnevnika in z ukinitvijo televizijske postaje Teleantenna pa bo zbornica zagotovila podporo pri vseh sindikalnih pobudah.
Solidarnostno izjavo z novinarji Piccola in Messaggera so podpisah župani petih okoliških občin. Medtem pa tudi novinarji Primorskega dnevnika čakajo na kakšen solidarnostni odziv naše javnosti...
_________KOROŠKA / PRED 75-LETNICO PLEBISCITA_____________
Desnica spet pritiska na manjšino
Nesprejemljivo stališče deželnega poslanca Ramsbacherja in opravičilo Zernatta
CELOVEC - Nacionalistična mrzlica, ki vsako leto zajame Koroško v dneh pred praznovanjem obletnice plebiscita (10. oktober leta 1920), se konec preteklega tedna ni izrazila le na spornem shodu vojnih veteranov in desničarjev na gori Ul-richsberg pri Celovcu. Tudi v Seebodnu na zgornjem Koroškem je v okviru nekega diskusijskega večera prišlo do škandaloznih izjav v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti.
V razpravi na temo »Združena Evropa«, na katero je nemško združe-
nje novinarjev iz Mlincima vabilo vidne avstrijske politike (med drugim tudi Jorga Haiderja, ki pa ni prišel), sta se najbolj »izkazala« deželni poslanec Ljudske stranke v koroškem deželnem zboru in nekdanji član deželne vlade Ramsbacher ter tretji predsednik avstrijskega državnega zbora, svobodnjak Haupt. PrVi je v razpravi o koroških Slovencih to manjšino enačil z inozemci, »ki smo jih itak že inhalirali«, drugi pa je še vedno prisoten »koroški prastrah« med nemško gorovečo
večino v deželi opravičil s tem, da v Sloveniji baje izhajajo nacionalistične publikacije, v katerih se najdejo tudi ozemeljske zahteve v odnosu do Avstrije oz. Koroške. S tem v zvezi je dejal, da nihče ne more zagotoviti, da Slovenija ne bo prekinila svoje demokratične poti in morda le začela postavljati ozemeljske zahteve. Svobodnjaški deželni poslanec Schretter pa je hotel publiko prepričati, da je na dvojezičnem ozemlju ni zapostavljena manjšina, temveč večina, kajti po njegovih besedah Slovenci na Koroškem
uživajo pravice in privilegije, ki presegajo mednarodno povprečje.
Deželni glavar Christof Zernatto je včeraj na tiskovni konferenci zavzel jasno stališče do izjav svojega strankinega kolega Ramsbacherja in se za tako gledanje opravičil. »Vsak, ki me pozna, ve, da v koroških Slovencih vidim prijatelje in sode-želane, s khterimi smo več stoletij skupaj gradili to deželo«, je poudaril. Dodal je še, »da dobro pozna Ramsbacherja, ki vse to zagotovo ve in je tako menil«.
Ivan Lukan
Krepitev
stikov
med
SSkin
SVP
bočen - v okvi-
vse tesnejših stikov med Slovensko skupnostjo in Južnotirolsko ljudsko stranko je v ponedeljek predsednik pokrajinske vlade v Bocnu dr. Luis Durmvalder s sodelavci sprejel deželnega podtajnika SSk Iva Jevni-karja in predsednika Briške gorske skupnosti Hadrijana Corsija. Razgo-Vor v Bocnu je bil Posvečen aktualnim vprašanjem °beh narodnih nianjsin. Dr. Durn-walder je z vese-ijem sprejel vabilo SSk, da obišče Slovence v Furlaniji-Julijski krajini.
ALPE -JADRAN / NA SEDE2U DEŽELNEGA SVETA FJK V TRSTU
Ta petek srečanje skupščin Slovenije, Koroške in FJK
Na srečanju bo govor tudi o povezovalni vlogi manjšin
TRST - Ta petek se bodo v Trstu srečali predstavniki zakonodajnih zborov Republike Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julij-ske krajine. Delegacijo Državnega zbora iz Ljubljane bo vodil predsednik Jožef Školč, koroški delegaciji bo načeloval predsednik Adam Unterrieder, predstavništvo deželnega sveta F ur lani j e-Juli j ske krajine pa bo vodil predsednik Giancar-lo Cruder. Srečanje bo potekalo na sedežu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine na Oberdankovem trgu v Trstu.
Pobuda se uokvirja v redne stike, ki vežejo ustanovne člane Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Res je sicer, da je po padcu Berlinskega zidu in po vsem, kar se je odtlej na evropskem pohtičnem prizorišču dogodilo, ta skupnost precej izgubila na pomenu. Kljub temu pa še vedno odigrava neko vlogo ter pripravlja oziroma razvija pobude, ki jih zdaj na ravni držav vse bolj prevzema Srednjeevropska pobuda.
Skupno zasedanje treh skupščin se bo pričelo ob 10. uri z uvodnimi nagovori treh predsednikov. Dnevni red predvideva, da bo vsaka izmed delegacij poglobila po eno temo. Tako bo slovenska delegacija obravnavala vlogo narodnostnih manjšin kot dejavnikov obmejnega sodelovanja ter dobrososedskih odnosov med državami. Koroški predstavniki bodo spregovorili o regionalnih programih čezmejnega sodelovanja v okviru Evropske zveze, pa tudi v odnosih med državami članicami evropske petnajsterice in njihovimi sosedami, med katere seveda sodi tudi Slovenija. Ob tem se nameravajo posebno zaustaviti pri programih Interreg H. Predstavništvo Fur-lanije-Julijske krajine pa namerava obravnavati problem okrepitve prevoznih in komunikacijskih infrastruktur. Po uvodnih besedah predsednikov Cruderja, Školča in Unter-riederja bodo za vsako delegacijo spregovorili po trije člani.
Povejmo naj, da bodo delegacije
skupščin Slovenije, Koroške in Fur-lanije-Julijske krajine štele vsaka po 15 članov. Delegacijo iz naše dežele bodo poleg predsednika Cruderja sestavljali člani predsedstva deželnega sveta, med temi podpredsednik Miloš Budin, pa še načelniki svetovalskih skupin in predsednica 5. stalne komisije deželnega sveta, ki ima pristojnost za zunanje stike.
Zasedanje treh zakonodajnih zborov bi se moralo zaključiti z odobritvijo treh resolucij, katerih osnutke bodo pripravile posamezne delegacije, vsaka na temo, ki jo bo na samem zasedanju razvila. Ob koncu, in sicer približno ob 13.30, je predvidena skupna tiskovna konferenca.
Čeprav ima petkovo srečanje svoj točen program in namen, pa seveda ne moremo spregledati dejstva, da do njega prihaja v času, ko so odnosi med Slovenijo in Italijo, če že ne slabi, pa vsaj na mrtvi točki. Mogoče bo tudi to srečanje nekaj doprineslo k njihovemu izboljšanju.
NOVICE
Euromercato: podkupnina?
Ne, župan je izsiljeval
VIDEM - Nista podkupila župana iz Tavagnac-ca, da bi podpisal dovoljenje za gradnjo trgovskega centra Euromercato, pač pa ju je župan izsiljeval: tako je odločil videmski sodnik za predhodno preiskavo in spremenil obtožnico proti nekdanjemu županu, socialistu Sandra Taddiju, ter proti nekdanjima predstavnikoma Euromercata, predsedniku Carlu Orlandiniju (sicer tudi komisarju milanskega središča za boj proti raku) in upravitelju Giorgiu Angellet-tiju, ki sta Taddiju posredovala 600 milijonov lir za gradnjo Berlusconijevega trgovskega centra.
Preoces se bo začel 6. marca prihodnje leto, Taddio se bo moral zagovarjati obtožbe izsiljevanja, Orlandini in Angeletti pa bosta nastopila proti njemu kot prizadeti stranki.
Razpečeval mamilo v trgovskem centru
VIDEM - Videmski policisti so v sodelovanju s pordenonsko kvesturo aretirali 27-letnega Mas-sima Varuttija iz kraja Coseano zaradi razpečevanja mamil. Varatti, ki so ga ujeli že pred petimi leti zaradi podobnega prekrška, se je domenil z nekim narkomanom, da mu bo prodal 4 grame kokaina za 700 tisoč lir. To so porde-nonski policisti izvedeli, videmski kolegi pa so Varuttija zasačili pri predaji mamila prav na njegovem delovnem mestu, v prodajalni plošč v trgovskem centru »Citta Fiera« v Martignac-cu pri Vidmu. V pričakovanju procesa mu je sodnik prisodil domači pripor.
TRST
8
Sreda, 4. oktobra 1995
NENADNA IZGUBA
OBČINA TRST / NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Albina Skeika ni več med nami
davek
zAhsto
Albina Skerka sem in bom vedno povezoval s skromnim italijansko-sloven-skim slovarjem Alasie da Sommaripa, italijanskega meniha, ki je prišel v Devin iz Piemonta in tu doumel, da je treba ljudem omogočiti, da spoznajo jezik krajevnega prebivalstva Skromna knjižica, s katero se je široka javnost seznanila prav v Času, ko je bil Albin Skerk devinsko-nabrežinski župan in za izdajo katere si je sam zelo prizadeval. Na ta ponatis je bil ponosen, cenil ga je kot nekakšna življenjsko delo. Čeprav je v svojem življenju dal skupnosti, v kateri je živel, in naši manjšini, marsikaj vec.
Ce želimo Albina Skerka brez retorike oznađti z enostavnimi besedami, bomo najprej rekli, da je bil zelo skromen človek. Rad se je pogovarjal z vsemi in na voljo je bil pmv v vsakem trenutku. Cenil je ljudi, pa ne samo tiste, ki jih je družba posadila na visoka mesta, in to njegovo spoštovanje sočloveka ni poznalo starostnih, političnih ali sicer ideoloških pregrad. Življenjska pot ga je ponesla v ideološko opredeljeno smer, za katero se je navduševal in v katero je bil resnično iz dna srca prepričan, vendar tega v medčloveških odnosih ni postavljal kot elementa ločevanja med ljudmi. Se zlasti v letih parlamentarnega dela je prišla do izraza njegova širina, njegov posluh za vprašanja, ki se za skupnost morda nezanimiva, a za malega človeka, kr mu je bil tako zelo pri srcu, morebiti celo življenjskega pomena.
Pa ne, da bi to pomenilo, da se za velika vprašanja ni zanimal. Nasprotno, njegovi sposobnosti iskanja rešitev in njegovi skoraj trdovratni zavzetosti za našo problematiko gre zahvala za tri sklepe parlamenta, Id so še vedno temelj naših pravic, ki nam jih država tako skromno odmerja. Z Belajem je našel skupni jezik, ko je šlo za uzakonitev slovenske šole, Andreottija je prepričal, da imamo Slovenci pravico do lastnega jezika na sodišCu, pa še sklep o slovenski televiziji; to je obračun dveh Skerkovih mandatov v rimskem parlamentu. Je to malo? Nikakor ne, Ce pomislimo na Čase, ki jih preživljamo sedaj.
Zaradi teh odločitev in zaradi njegovega dolgoletnega županovanja v Nabrežini, tudi v nelahkih Časih, koga je komisar odstranil in podpisal dovoljenje za gradnjo ezulskega naselja, začetek sistematične raznarodovalne pohtike na tem delu Krasa, bo ostalo Skerkovo ime zapisano v analih Slovencev v Kaliji. V našem spominu pa bo ostal predvsem žareč obraz Človeka z Alasio, stoletja starim izrazom sožitja, magičnega neoprijemljivega pojma, ki je v teh krajih vec kot politični program, saj je za manjšino, ki je šibkejši del prebivalstva, pravzaprav edino sredstvo preživetja.
Bojan Brezigar
Kot blisk se je včeraj razširila po Tržaškem vest, da je nenadoma umrl Albin Skerk. Njegovo plemenito, a zadnja leta nekoliko ošibljeno srce ni vec vzdržalo. Z njim je naSa narodna skupnost izgubila velikega človeka.
Albin Skerk se je rodil 12. junija 1921 v Vižovljah, oce Alojz je bil železničar, doma iz Praprota, mati pa Marija Markuža, kmetica in šivilja. Solati se je moral v italijanskih Šolah, svojo šolsko pot je zaCel v Sempolaju, zaključil pa z 2. razredom industrijskega tehničnega zavoda »Volta« v Trstu. Zaposlil se je že s 16 leti, ko je začel delati v nabrežinskih kamnolomih, kjer je delal do leta 1943. Z Osvobodilno fronto se je povezal konec leta 1942, po razpadu Italije je bil tri mesece v partizanskih enotah na Krasu (partizansko ime Samo), nato pa je bil terenski delavec v ilegali. V Komunistično partijo Slovenije je bil sprejet decembra 1943; avgusta 1944 so ga Nemci zajeli v Sempolaju, dva tedna je bil zaprt v tržaških zaporih, nato so ga odvedli na prisilno delo v tovarno Bosch pri Stuttgartu. Konec marca 1945 so ga kot bolnika poslali v Trst, a se je umaknil na teren in delal za obveščevalno službo K. korpusa. Prvih deset povojnih let je bil partijski funkcionar, sledilo je pet let dela pri javnem podjetju za brezposelne SELAD, končno je bil do 1968 pri Kmetijski zadrugi v Trstu.
Ob resoluciji Informbiroja se je opredelil zanjo in bil na izrednem kongresu avgusta ’48 izvoljen v CK in ivrSil-ni odbor KP STO. V tržaških partizijski vodstvenih organih je ostal do 10. kongresa Avtonomne tržaške federacije KPI marca ’86. Pisal je tudi v glasilo stranke Delo, za katerega je tudi odgovarjal. Na občinskih volitvah 25. maja 1952 je bil Albin Skerk izvoljen v devinsko-nabrežinski občinski svet, katerega elan je ostal nepretrgoma do odstopa iz zdravstvenih razlogov julija ’84. Ze v prvem mandatu je vstopil v odbor, v drugem in tretjem je bil podžupan, po odstopu Dušana Furlana pa je decembra ’61 postal devinsko-nabrežinski župan." Avgusta ’75 (prej je bila KPI dve mandatni dobi v opoziciji) je bil Albin Skerk izvoljen ža župana, kar je ostal do že omenjenega odstopa. Od novembra ’66 do ’68 je bil tudi elan tržaškega pokrajinskega sveta. Kot župan je Skerk predvsem skrbel za posodobljenje občine in za zaščito teritorija in slovenskega prebivalstva pred navalom istrskih beguncev in drugih priseljencev.
• Na italijanskih parlamentarnih volitvah 19. maja ’68 je bil Albin Skerk na listi KPI izvoljen v poslansko zbornico, na predčasnih volitvah 7. maja ’72 je bil potrjen za poslanca in ostal v poslanski zbornici do novega predčasnega razpusta parlamenta 3. maja ’76. Na zakonodajni ravni je Albin Skerk dosegel tri velike uspehe, in sicer na šolskem področju (tako imenovani zakon Belci-Skerk), glede javne rabe slovenščine (zakonska obveza, da se pri kazenskih postopkih pripadniki jezikovnih manjšin preiščejo in zaslišijo v materinem jeziku in da se v tem jeziku sestavijo zapisniki) in na področju sredstev javnega obveščanja (popravek k reformi javne radiotelevizijske ustanove RAI o obvezi oddajanja radijskih in televizijskih programov v slovenščini na območju FJK).
Spominu Albina Skerka se klanja tudi tržaška federacija Demokratične stranke levice. Gre za osebo, piše v sporočilu, ki se je dolga leta odločno potegovala za pravice Slovencev, za sožitje in za razvoj mednarodnih odnosov. Bil pa je vselej zagovornik novih podbud, zato je ob nastanku DSL takoj pristopil k njej.
Odobrene ljudske gradnje v mestu
Po dolgi in živčni razpravi je načrt IACP prodrl
Sinoči se je sestal tržaški občinski svet in dolgo obravnaval naCrt za ljudske gradnje v ulicah Cologna, Niccolini in Cumano v Trstu. Po dokaj živčni razpravi je naposled načrt odobril z večino glasov. Zanj se je izreklo 22 svetovalcev, proti so bili 3, 9 pa se jih je vzdržalo. A poglejmo, za kaj pravzaprav gre.
Zavod za ljudske gradnje IACP je v okviru programa za štiriletje 1992-95 predstavil načrt za izgradnjo skupno 415 stanovanj v Trstu, in sicer 290 naj bi jih zgradili v bivši vojašnici v Ul. Cumano na Montebellu, 60 v Ul. Co-logni na Kolonji ter 65 v Ul. Niccolini pri Stari mitnici. Ta nacrt bi morala financirati deželna uprava, seveda pa bi ga moral poprej odobriti tržaški občinski svet. In prav tu so se stvari zataknile.
Zgodilo se je namreč, da je nacrt za gradnje v Ul. Niccolini naletel na dokajšnje nasprotovanje pri krajevnem prebivalstvu. Na tej osnovi so svetovalci Piero Camber in Marco Drabeni (LpT) ter Bruno Marini (CCD)
iz vrst opozicije predlagali popravek, na osnovi katerega naj bi občinski odbor začasno umaknil sporni nacrt in preučil možnost alternativne lokacije. Iz vrst upravne večine pa so svetovalke LS Piera Montonesi, Maria Stel-la Malafronte in Anna Maria Paolinel-li predstavile osnutek resolucije, na osnovi katere naj bi načrt sicer odobrili, toda odbor naj bi potem preveril možnost zmanjšanja števila predvidenih stanovanj. Svetovalke LS so se zavzele za odobritev načrta tudi zato, ker poleg stanovanj predvideva izgradnjo otroških jasli in telovadnice, se pravi ureditev struktur, ki jih prebivalstvo Stare mitnice zelo potrebuje.
V daljši razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, so se predstavniki opozicij, razen NZ, v glavnem izrekli za popravek LpT-CCD oziroma proti odobritvi načrta, medtem ko so se svetovalci večine s kakšno izjemo opredeljevali za odobritev načrta skupno z resolu-. cijo LS. Celotno razpravo je močno pogojevalo dejstvo, da rok za dosego
deželnega financiranja zapade v kratkem. Naposled je bil popravek LpT-CCD zavrnjen z 22 glasovi proti 11, medtem ko sta se 2 vzdržala. Kot že uvodoma rečeno, pa je načrt naposled podprlo 22 svetovalcev, proti so bili 3 skupine Nord libero, 9 iz vrst LpT, SL in Zelenih pa se jih je vzdržalo.
Sicer pa se je sinočnja seja kot ponavadi pričela z odgovori župana in odbornikov na svetovalska vprašanja. Podžupan in odbornik za za kulturo Roberto Damiani je tudi komemoriral v te dneh preminulega arhitekta Antonia Guaccija, ki je najbrž znan predvsem po tem, da je izdelal načrt za Marijino svetišče na Vejni.
Omenimo naj se, da je župan Illy včeraj odločno zavrnil pisanje svetovalca SKP Veniera v tržaškem Picco-lu, po katerem naj bi se sam župan na seji občinskega sveta z dne 21 izrekel za delno združitev Piccola z videmskim dnevnikom D Messaggero Venelo. Župan je posredoval zapisnik seje, iz katere dejansko izhaja, da ni tako.
H OPČINE / PROSVETNI DOM -	MESTO / POD SV. VIDOM
SDGZ in CNA priredita jutri sestanek z obrtniki Olajšana posojila za ostalih sredstvih, ki so obrtna podjetja: pod na razpolago za raz-tem naslovom se bo vijanje obrti. Prisotni začelo jutri, 5. oktobra, bodo predstavniki Arti-ob 20. uri v Prosvetnem giancasse ter Federacije domu na Opčinah (Ul. kmečkih in obrtnih hra-Ricreatorio št. 1) Mor- nilnic in posojilnic, mativno srečanje, za ka-	Pobuda spada v ok- terega sta dala skupaj vir pospešenega sodelo-pobudo Slovensko vanja med SDGZ in deželno gospodarsko CNA za temeljitejše ak-zdmženje in stanovska tiviziranje politike dela, organizacija obrtnikov ki jo narekuje zdajšnji CNA.	neugodni trend. Kljub Govor bo o novih 60- množični brezposelno-mesecnih deželnih po- sti lahko na primer sojilih oziroma njihovih obrtna podjetja le stežka značilnostih in opera- zaposhjo svežo delovno livnih pravilih, o po- silo, ker te preprosto ni sojilih Artigiancasse in - ali pa ni dovolj stro-Krožnega sklada ter o kovno podkovana.	Zavod IACP bo preuredil štirideset starih stanovanj Upravni svet Avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACP) je odobril sklep o začetku del za resanacijo 40 stanovanj pod Sv. Vidom v Trstu (stanovanjski blok med hišnima številkama 6 in 10). Pred tem bo treba podreti notranji del, za kar so že naročili licitacijo. Investicija bo znašala 4 milijarde lir. Na zadnji seji upravnega sveta zavoda IACP, ki mu predseduje Giuseppe Erriquez, so dalje odobrili dovoljenje za prilagoditev električnih naprav novim zakonskim predpisom v oddelku za goste Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, kjer bodo opravili še nekatera druga dela v vrednosti okoli 300 milijonov lir, ki so jih dali v zakup zgoniškemu podjetju Passelli. Nazadnje je upravni svet, ki ga sestavljajo še Gasparini, Lovero, Albrecht, Ascalone, Bonivento, Cali-fano, Codarin, Depangher, Fast, Mannino, Mauri, Scarpa, Della Valle, Maestro in Balestra, odobril še izvedbo del za izpopolnitev kanalizacije v kompren-zoriju bivše begunske ustanove (Opera profughi) v devinsko-nabrežinski občini.
IZROČITEV IZKUPIČKA DOBRODELNEGA KONCERTA
Hvalevredna poteza ZSKD
Sinod je na tržaškem sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev vodstvo te deželne kulturne organizacije uradno izročilo Skladu Luchetta-Ota-D’Angelo-Hro-vatin izkupiček dobrodelnega koncerta, ki je bil preteklega 9. septembra v Prebene-gu v okviru praznovanja 50-letnice ZSKD. V imenu sklada, ki se že dobro leto dni zavzema za mresnicevanje pobud v pomoč žrtvam vojne, se je vabilu na srečanje v Gregordčevi dvorani odzvala Daniela Luchetta Uvodoma je o delovanju in sploh o stvarnosti ZSKD spregovorila Nives Košuta. Predstavila je značilnosti in smotre, za katere se ob prostovoljnem delu zavzemajo elani društev, zborov, godb in drugih včlanjenih skupin. Posebej pa je spregovorila o namenu ZSKD, da v niz prazničnih pobud, M so pred mesecem dni obeležile 50. obletnico ustanovitve, uvrsti tudi kulturno srečanje, posvečeno mladim. Prebeneški Koncert za sožitje je res nastal s tem
namenom, da bi ponudil še dodatno priložnost za srečanje mlajših rodov. Imel pa je še drugo osnovno gibalo, in sicer željo, da bi omogočil nabirko vsote, s katero je ZSKD želela prispevati k uresničevanju dobrodelnih pobud tega tržaškega sklada. Kot je na sinočnjem srečanju poudarila Daniela Luchetta, je delo sklada, poimenovanega po štirih v vojni ubitih časnikarjev, osno-
vano predvsem na prostovoljnem prizadevanju in prispevkih posameznikov in nekaterih organizacij. Tudi s spodbudnim sodelovanjem krajevnih javnih uprav se je začetni odbor preosnoval v sklad in se v tem svojstvu lotil zahtevnega preurejanja stavbe, v kateri bi pod Kjadinom deloval sprejemni center, zavetišče za vse otroke in družine, žrtve vojnih zločinov in po-
trebnih zdravstvene nege. Zal so obnovitvena dela že od junija zastala v pričakovanju prepotrebnega deželnega prispevka, ki je baje zamrznjen zaradi birokratskih ovir. Se tako skromna pomoč je vsekakor dobrodošla in dragocena za skupino ljudi, ki skupaj z gospo Luchetta želijo iskreno in stvarno prispevati k reševanju vCasih neznosnega stanja vojnih žrtev.
J>OLSTVO / OBISK IZVEDENCEV IZ EVROPE
Vpogled v šole naše manjšine
Danes obisk v Beneški Sloveniji
Predstavniki evropskih manjšin so vCe-1 nadaljevali svoje popotovanje po našit p° sv *n vzgojnih ustanovah. Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomške srv-k izYedeli, kaj se dijaki učijo, sliSat Jai tudi, kako pojejo. Šolski zbor jim je pripravil lepo pevsko dobrodosh-• ravnatelj Samo Pahor jim je orisal več
,	■ »o jc ivicuija i eiezjja uvema soi
wo, do današnjih dni. Govor je bil o šol Nh programih; izmenjava informacij ir ^renj je bila obojestranska, saj so tudi slo-enski profesorji spraševali izvedence zr jimStV°	evropskih manjšin, kake
place. Ko jim je ravnatelj višje šole \ esu povedal, da znaša njegova letni aca 40 tisoč funtov (ali skoraj 100 milijo F11)' so kar obstali. Seveda je bil ta pri Soh lziema- Drugi profesorji manjšinskil i2 Evrope zaslužijo manj.
Gostje •	- - - -
Baš ^prejet jm je pooravnateij uanU( , a- Gostje so obiskali posamezne razre la ’ ^F0^eaorica Marta Ivašic jim je poroča Da° df!ovaniu na s°li. evropski izvedene q ?° oili precej začudeni (seveda ugodno Številčnostjo uCencev. Mnogo pomi
slekov so imeli o prostornosti razredov. Učilnice so namreC po njihovem mnenju premajhne za število dijakov v razredu. Prijetno so biti presenečeni, ko so stopili v lingvistični laboratorij. Moderno opremljena učilnica jih je začudila; kar niso mogli verjeti, da lahko manjšinska šola premore tako urejeno jezikovno učilnico. Seveda so jim povedali, da laboratorij ni nastal sam od sebe in da je sad večletnega truda.
Dopoldanski del je sklenil obisk v Dijaškem domu. O delovanju doma in o vlogi, ki jo ima znotraj izobraževalneg procesa je spregovoril ravnatelj Edvin Švab. Povedal je, da sprejema dom tudi begunce iz nekdanje Jugoslavije, kar so gostje pozitivno ocenili, saj poteka v duhu spoštovanja razlik.
Popoldne so se seznanili z delovanjem Deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (sprejela jih je ravnateljica Tamara Blažina) in Slovenskega raziskovalnega inštituta (spregovoril jim je Milan Bufon). Danes bodo gostje, ki so prispeli v naše kraje na pobudo Urada za manj razširjene jezike pri Evropski skupnosti, odpotovali v Benečijo. Ogledali si bodo dvojezični šolski center in urednjštvo Novega Matajurja.
AFERA / TELECOM
Sindikat hoče zvedeti za lllyjevo stališče
V šahu več delovnih mest
Pokrajinska tajništva stanovskih organizacij FILPT-CGIL, SILT-CISL in UILTE-UIL, ki združujejo delavce s telekomunikacijskega področja, so naslovila na tržaškega župana Riccarda Illyja protestno pismo, s katerim ga pozivajo, naj se bolj zavzame za usodo uslužbencev deželnega vodstva telefonske družbe Telecom v Trstu, ki jih hočejo premestiti v Me-stre pri Benetkah.
V obrambo ogroženih delovnih mest so sindikati po lanskem septembru oklicali že vrsto novinarskih konferenc, nanje pa ni prišel, kakor piše v skupnem tiskovnem sporočilu navedenih organizacij, noben glasnik Občine Trst in niti ne deželne vlade. Nevarnost osipa v
vrstah zaposlenih se je pojavila torej že pred letom dni, medtem pa smo doživeli še afero British Telecom-Autovie Venete-Dežela, ki je stanje na socialnem področju samo še poslabšala, ugotavljajo sindikalisti in v isti sapi očitajo Illyju, da še Črhnil ni, medtem pa skupaj s Tomasom Tommasijem, zastopnikom Telecoma Italia, podpisal pogodbo o povezavi telefonov na Tržaškem z optičnimi kabli. Dr. Tommasi je ob tisti priliki poudaril, da bi bila premestitev nekaj deset uslužbencev iz Trsta v Mestre zgolj obrobna zadeva, to je pa za sindikat nezaslišano, zato zahteva od župana, da zavzame jasno stališče in torej razloži, kakšne posledice bi ta premestitev imela.
H NA ŠOLI S. KOSOVELA h
Miri Fabjan bodo danes izročili nagrado LZS
Po koledarju je danes dan sv. Frančiška Asiškega, kar pomeni praznik ljubiteljev živali. Kakšnih posebnih pobud sicer ni na vidiku, na eno pa bi vendarle radi opozorili, in sicer na slovesnost, ki bo danes ob 9.40 potekala na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah. Priča bomo namreC posebnemu simbiotičnemu stiku med študirajočo mladino, živalicami in lovci. Povod tega nenavadnega a simpatičnega srečanja je nagraditev dijakinje Mire Fabjan, ki se je v
prejšnjem šolskem letu udeležila literarnega natečaja o zaščiti ogroženih živali z naslovom »Človek želi vsega preveč...« in zasedla prvo mesto. Zanimivo pri vsem tem je, da je natečaj razpisala Lovska zveza Slovenije, ki želi s to in podobnimi pobudami vzbuditi med dorascajoco mladino zanimanje za naravo in za boljši odnos do nje. Fabjanovi bodo tako predstavniki Lovske zveze danes izročili nagrado, srečanje pa bo hkrati priložnost za razmislek o naravnem okolju.
NOVICE
Seja deželnega vodstva ANCI
V	dvorani tržaškega občinskega odbora se bo danes ob 15.30 sestalo deželno vodstvo Vsedržavnega združenja italijanskih občin (ANCI). Vodstvo združenja bo na zasedanju med drugim razpravljalo o finančnem zakonu in o pobudah, ki jih namerava sprejeti z njim v zvezi; govor bo nadalje o federalizmu, o avtonomiji v odnosu do Dežele ter o zakonskem osnutku, ki urejuje umike trgovin in javnih lokalov. Zasedanja se bo udeležil predsednik deželnega združenja Luciano Del Fre, tržaško občinsko upravo pa bosta zastopala župan Riccardo Illy in odbornik Gioigio Zanfagnin.
Vincenzo Vita tudi s sindikalnim odborom PD
Danes se bo v Trstu mudil Vincenzo Vita, ki je v DSL odgovoren za vprašanja tiska. Ob 11. uri se bo na sedežu Novinarskega krožka srečal s časnikarji, predvideni pa sta tudi srečanji s sindikalnima odboroma Primorskega dnevnika in H Piccola. V popoldanskih urah se bo Vincenzo Vita preselil v Videm, kjer se bo sestal s sindikalnim odborom Messaggera Veneta.
Ugovor vesti: odprtje okenca za vse infomnacije
Na sedežu Združenja za mir v Ul. Marconi 36/b bodo z današnjim dnem odprli okence, preko katerega bodo interesentom nudili vse potrebne informacije in gradivo glede ugovora vesti proti služenju vojaškega roka; nudili bodo tudi informacije o nadomestni civilni službi.
V	soboto zasedanje o visoki hitrosti
V	kongresnem centru na razstavišču na Tigu De Ga-speri 1 se bo v soboto ob 9.20 začelo zasedanje pod naslovom »Visoka hitrost je napredek - Vlak, ki ga ne gre zamuditi«. Zasedanje prireja združenje Eco-prospettiva iz Vicenze, udeležili pa se ga bodo predstavniki krajevnega gospodarskega in podjetniškega sektorja, evropski parlamentarci in številni poslanci iz naše dežele in Veneta.
Gobarska razstava v trgovinskem centru II Giulia
V	trgovinskem centra II Giuila so v ponedeljek odprli 20. gobarsko razstavo Krasa, ki jo je uredila tržaška skupina gobarskega združenja »Bresadola« v sodelovanju z mestnim naravoslovnim muzejem. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 20 ure, zaprli pa jo bodo v soboto. Za dijake so po razstavi možni vodeni obiski od 8.30 do 13.30 (obiske je treba najaviti na tel. št. 301-821). Na njej je razstavljenih skoraj 200 razhenih vrst kraških gob in gob iz bližnjih predalp.
Najdeni predmeti
Na ekonomatu Tržaške občine v občinski palaCi na Trgu Unita 4 (v sobi št. 37) so lastnikom na razpolago razni premeti, ki so bili najdeni v mesecu avgustu. Zakoniti lastniki jih lahko dvignejo vsak dan od 8.30 do 11.3, ob ponedeljkih in sredah pa od 14. do 15. ure. Izgubljeni predmeti so naslednji: zapestna ura, digitalna agenda, prstan, srebrna zapestnica in razni ključi.
-J^OBUDA CONFESERCENTI
Podjetniki združujejo moči v boju proti izsiljevalcem
Medtem ko se število ažlgalnih in bombnih tatov niža, se veča šte-v Jv Pr*merov izsiljevanja kodo podjetij, saj raCu-, a)o, da je v ta namen šlo ar 20 tisoč milijard lir. 2Poredno je v porastu ^rilgi zaskrbljujoč feno-v en’ »mafijsko oderušt-0<<’ M s »sodelovanjem« Registriranih finančnih TUža vlaga na tržišču baj-6 Vs°te, kar mafiji omo-p a kontrolo nad celimi' gospodarskimi in turistic-Rmj področji. O teh vpra-Rijih je bil govor na ne-J*.VrF vsedržavni skup-,lni »SOS Impresa«, uruženju proti »racketu«, a katerega je dala pobudo onfesercenti in v katerem 0 Podjetniki, obrtniki, Profesionalci, avtonomni slavci; kriminalna dejav-ost je namreC uperjena Predvsem proti srednjim a majhnim podjetjem na lovskem in turističnem ektorju. Za uspehe v boju Proti organiziranu krimi-Ru pa je seveda bistvene-
ga pomena, da se ljudje odločijo za prijavo izsiljevalcev.
Najbolj so prizadete Kampanija, Kalabrija, Sicilija in Apulija, a med mesti prednjačijo Neapelj, Palermo, Reggio Calabria, Ca-tania, Trapani in Caltanis-setta. Leta 1992 so ustanoviti tudi poseben fond proti »racketu«, vendar so doslej našteli le 250 prošenj za financiranje, a samo okrog 100 so ugodno rešili. Medtem ko je »racket« družbeno zlo, ki je predvsem prizadelo Jug, pa je oderuštvo razširjeno po vsem polotoku. Tudi žrtve oderuštva je treba spodbujati, da se oglasijo in razkrijejo tiste, ki jih izže-majo, obenem pa je »SOS Impresa« postavil zahtevo, da bi fond proti »racketu« raztegnili tudi za primere oderuštva: zakon, ki naj bi zatiral to družbeno zlo, je poslanska zbornica odobrila, sedaj je ustavljen v senatu, vendar ne predvideva nobenega fonda.
POŽAR PRI MAGDALENI
Okrog 100 milijonov lir škode v skladišču oblačil
V	komprenzoriju pri Magdaleni je včeraj nekaj po 13. uri izbruhnil požar, ki so ga sicer kmalu pogasili, gmotna škoda pa je precejšnja: ocenjujejo jo na okrog 100 milijonov lir. Plameni so izbruhnili v nekem skladišču, kjer imajo spravljena bolniška oblačila uslužbencev in kjer so opravljali neka vzdrževalna dela. Gasilci so prihiteli s šestimi vozili, saj niso mogli tvegati, da se ogenj razširi in da bi morebiti morali evakuirati bolnike. Izkazalo pa se je, da so prostori z bolniki daleC od mesta, kjer je gorelo, hiter in učinkovit poseg pa je preprečil vsakršno večjo nevarnost: že po 25 minutah je bilo vsega konec. Po prvih ocenah je bilo škode na oblačilih, ki so bila v skladišču, za okrog 50 milijonov lir, prav toliko pa bodo potrošili, da ponovno obnovijo prostore, ki jih je zajel ogenj.
V	Padovi proces o smrti
slovenskega državljana
V	Padovi bo jutri proces, na katerem se bo agent cestne policije Giorgio Dego moral zagovarjati pred obtožbo nenamernega umora v obtežilnih okoliščinah. Dolžijo ga namreč, da uporaba strelnega orožja, s katerim je skušal zaustaviti 30-letnega slovenskega državljana Matjaža Tanka iz Zapotoka pri Ribnici, ni bila upravičena (isto stališče zagovarjata tudi odvetnika Bogdan in Andrej Berdon, ki zastopata Matjaževe svojce). Tanko se 11. februarja lani ni ustavil na mejnem prehodu pri Vrtojbi, začeli so ga zasledovati in dohiteli so ga pri Padovi, kjer je agent Dego z avtomatsko pištolo ustrelil proti avtomobilu. Javni tožilec je menil, da bi mu lahko enostavno sledil, dokler ne bi ubežnik ostal brez goriva.
__________UL. GIULIA / SOLA SUVICH_________
Otroci zaprosili lllyja za dvorišče
Ob šoli nameravajo zgraditi ogromno poslopje
O zemljišču zraven italijanske osnovne šole Suvich v Ul. Giulia, na katerem želi gradbeno podjetje zgraditi stanovanjski blok, je bilo izrečenih že mnogo besed, a verjetno nobena ni bila tako iskrena od tiste, ki so jo pred dnevi zapisali učenci 5. C razreda prizadete šole. UCenci so konec tedna pisali tržaškemu županu Riccardu Illyju, da bi prisluhnil njihovi zahtevi po dvorišču.
V pismu seznanjajo župana o problemu, »o katerem je že obveščen«: na zemljišču ob telovadnici naj bi zgradili veliko hišo. »Vemo, da je gradbenik lastnik zemljišča in da ima vso pravico do gradnje, zdi pa se nam, da bi morali prisluhniti tudi nam in nas zaščititi,« so zapisali, in županu orisali, v kakšnem okolju deluje njihova šola.
»V naši šoli primanjkuje odprtih prostorov. Kakih 500 osnovnošolcev lahko razpolaga le z majhnim cementnim igrišCem brez vsakršnih športnih ali rekreacijskih struktur, majhno dvorišče, na katerem je prostor le za dva igralna elementa, in ozek pokrit prostor. Koristimo jih izmenično, kljub temu pa so pretesni, da bi se lahko na njih primerno razigrali. Prav zato se obračamo na vas, našega župana, da nam priskočite na pomoč,« so zapisali in z velikimi Črkami takole zaključili
svoj poziv: »Lepo bi bilo, če bi preprečil gradnjo poslopja!«
Ob pismu Danieleja, Veronice, Roberta, Francesce in njihovih 16 sošolcev, je konec septembra tržaški župan prejel še več kot 150 risb. Učenci drugih razredov so narisali, kakšno dvorišče želijo: park z zeleno travo, drevesi, igricami, na katerem bi se lahko razpodili med odmori in se igrali po šoli.
Poziv otrok ni bil osamljen. Rajonski odbor občanov od Sv. Ivana in Kolonje je za jutri organiziral »pohod«, s katerim naj bi opozoril tudi drugo prebivalstvo na pretečo nevarnost nove velike palače v Ul . Giulia 56 in 58. Palačo naj bi zgradilo podjetje Cividin. Rajonski odbor se je v svojem tiskovnem sporočilu obregnil ob izjavo občinskega odbornika Cervesija, ki naj bi izjavil, da bi lahko šola razpolagala z »alternativnim zemljiščem ob šoli«, ki naj bi merilo kakih 3 tisoč kvadratnih metrov.
Pohod za šolsko dvorišče v Ul. Giulia bo jutri. Udeleženci se bodo zbrali ob 16.15 pred šolsko telovadnico na vogalu Ul. Giulia in Ul. Margherita. Četrt ure kasneje bo sprevod krenil proti središču mesta do Ljudskega vrta, kjer bodo udeleženci seznanili občane o dvorišču in palači. V primeru slabega vremena bo sprevod teden kasneje.
TRST
Sreda, 4. oktobra 1995
DSI / LETOŠNJE PRVO SREČANJE ČLANOV
»BARCOLANA « / OD JUTRI DO NEDELJE NA TRGU UNITA'
Gledališče za $tik z občinstvom
Dolhar in Košuta o novi sezoni
Tudi zabavne prireditve v pričakovanju regate
Glasbene skupine, pevci, modne revije, gledališki nastopi, nagrajevanja, igre, animacija in še marsikaj
S prvega večera v novi sezoni Društva slovenskih izobražencev (foto KROMA)
Člani Društva slovenskih izobražen- glede na slednjo, ni bil ravno najbolje cev so se v ponedeljek zvečer zbrali na obiskan.
prvem srečanju nove sezone. Kot gosta Kot je napovedal predsednik Društva sta slušateljem spregovorila predsednik	slovenskih izobražencev, je bila umet-
Slovenskega stalnega gledališča Rafko	niška slika res bolj spodbudna: »Najbrž
Dolhar in ravnatelj osrednje zamejske	ni res, da s publiko naše gledališče ni-
gledališke ustanove Miroslav Košuta,	ma stika. Rekel bi, da se paC moramo
Uvodoma ju je predstavil predsednik	soočiti z dejstvi - dejstvo je, da nas je
DSI Sergij Pahor. Premiera abonmajske	malo in vedno manj. Potemtakem je za
sezone je pred vrati; z njo pa trkajo (na	nas že uspeh, da število abonentov ne
metaforična vrata ali bolj neposredno	pada, nasprotno, med višješolsko mla-
na našo vest) stara, nerešena vprašanja	dino celo narašča.« Miroslav Košuta pa
in vedno znova obnovljeni upi in naCr-	se kljub vsemu ni mogel izogniti neka-
ti. Ponedeljkov večer je bil zamišljen	terim trpkim podatkom: finančno bre-
kot dvojen prerez: najprej tisti “manj	me, ki teži na ramenih upraviteljev, po-
navdušujoci” - tako se je izrazil mode-	gojuje izbire umetniškega vodstva, ki se
rator - upravni pregled, ki ga je podal	mora v snovanju repertoarja prilagoditi
predsednik Dolhar, nato pa “bolj spod-	obračunu.
budni” umetniški, ki ga je predstavil Izčrpnim orisom obeh kulturnikov je ravnatelj gledališča.	sledila diskusija. Največ zanimanja je
»Kljub odmevom v tisku imamo občinstvo pokazalo do vzgoje mladih h občutek, da je občinstvo gluho, da je gledališki umetnosti. »Letošnji reper-premalo zanimanja za probleme gleda- toar bo obsegal več del, namenjenih lišča. Vse, kar delamo, pa potrebuje od- študirajoči mladini in najmlajšim,« je mev, pozitiven ali negativen odmev povedal Miroslav Košuta, ki je opozoril javnosti,« je eno od problematik, ki so na nekatere posebno zanimive predsta-bile nakazane med srečanjem, prikazal ve. Med drugim je bila v teku večera Rafko Dolhar. Resnici na ljubo naj po- omenjena tudi amaterska gledališka st-vemo, da tudi ponedeljkov večer, kljub varnost in možnosti sodelovanja med dovolj vabljivi tematiki in morda ravno profesionalnim teatrom in slednjo. MG
V jadralnem društvu Barcola-Grignano se v teh dneh mrzlično pripravljajo na nedeljski že 17. jesenski pokal, ali na že uveljavljeno jadralno regato Barcolano. Doslej se je prijavilo okrog 600 jadrnic, prireditelji pa pričakujejo, da bo letošnja udeležba presegla lansko, ko se je med seboj pomerilo kar 1281 jadrnic.
Pred nedeljsko regato pa bo na Trgu Unita že od jutri dalje vrsta vzporednih prireditev »Made v Trstu - V pričakovanju na Barcolano«, ki so si jih prireditelji tudi ob podpori zasebnikov zamislili, da bi športni dogodek čim tesneje povezali s kulturno-zabavni-mi prireditvami. Program prireditev označuje prisotnost tržaških umetnikov in ustanov, izpeljati pa ga bo možno s pomočjo prispevkov, ki so jih zagotovile javne ustanove in tudi zasebniki; naj ob tem.dodamo, da je uradni sponzor vseh prireditev podjetje Telesorveglianza, ki izdeluje posebne varnostne naprave.
Vzporedne prireditve se bodo torej zaCele jutri ob 16. uri na Trgu Unita; na prostoru Radia Punto Zero bo uro kasneje nastopila glasbena skupina Blues Etcetera; predstavili bodo nato sponzorja, ob 18. uri pa bodo na vrsti igre in glasbene animacije; ob 18.30 bo najprej modna revija, sledile pa bodo igre z Radio Cuore; ob 19.30 bosta s svojo predstavo nastopila čarovnika, ob 21. uri pa bo glasbena prireditev Trst-Neapelj.
TRIESTATE / OB KONCU POLETNE SEZONE
Grad - središče poletnih zabav
Na tiskovni konferenci predstavili pozitivni obračun prireditev
Avdicija za novo televizijsko oddajo
Slovenska televizija bo v kratkem začela z novo televizijsko oddajo, ki bo nosila naslov »Pri nas doma«.
V ta namen deželni sedež RAI za Furla-nijo-Julijsko krajino -Slovenska televizija razpisuje avdicijo za dekle, ki bi sodelovalo pri tej novi televizijski oddaji. . Oddaja bo na sporedu enkrat mesečno od 29. oktobra dalje.
Pogoji, ki jih televizijska redakcija postavlja so visoka postava, simpatičen izgled in zelo dobro obvladanje slovenščine.
Avdicija bo v petek, 6. oktobra ob 15. uri na deželnem sedežu RAI v Ul. Fabio Severa 7, prvo nadstropje.
Interesentke naj prinesejo s seboj veljaven osebni dokument.
52.113: to je najkrajši, pa tudi najbolj učinkovit obračun letošnje poletne sezone na Gradu sv. Justa. Toliko ljudi je namreč od 21. junija do 23. septembra obiskalo prireditve (koncerte, filmske projekcije, disko...) v trdnjavi na mestnem griču. Podatek so objavili včeraj v teku tiskovne konference (na sliki - f. KROMA), ki so jo prireditelji Triestate sklicali na sedežu tržaške občine.
»Uspeh krepko presega naša pričakovanja,« je navdušeno izjavil odbornik za kulturo Damiani. »V bližnji prihodnosti -in s tem mislim že naslednje leto - bomo skušali bolj smotrno ovrednotiti vse grajske prostore.«
S podobnim zanosom so se o ravno minuli poletni sezoni izrekli tudi prireditelji sami, »Kljub slabemu vremenu, ki nam je letos poleti vztrajno nagajalo, smo na grad privabili toliko gledalcev kot v prejšnjih dveh letih
skupaj.« Letos je v primerjavi s prejšnjimi sezonami naraslo tudi število obiskovalcev grajskega muzeja: teh je bilo kar za 25 odstotkov več. »Za uspeh pobude se moramo zahvaliti tudi gledališču Miela, ki je sodelovalo z
nami pri organizaciji nekaterih koncertov, občinski upravi, ki nas je vsestransko podprla, in medijem, ki so o dogajanju na gradu obveščali javnost,« so organizatorji sklenili tiskovno konferenco.	MG
Prizor z lanske regate
______ZASEDANJE______
Zgodovinarji in psihiatri o etničnem čiščenju
V	petek bo Trg Unita ponovno zaživel ob 17. uri; ponovno bodo predstavili sponzorja, ob 19. uri pa bo nastopila glasbena skupina Lovelace; ob 19.30 se bo predstavilo gledališče Rossetti, sledila pa bo modna revija mladih; ob 20.30 in ob 21. uri bosta krajši predstavi »Usura« in »Show West«. Glavna točka sobotnega programa pa bo slavnostni večer, ki se bo začel ob 19.15; nastopili bodo igralci gledališča Rossetti, sledila bodo nagrajevanja in modna revija, ob 21.10 pa bo koncert Danieleja Silvestrija.
V	nedeljo bo na Trgu Unita od 9.30 dalje možno slediti radijskemu neposrednemu prenosu regate, celodnevni program pa bo ob 21. uri zaključil pevec Bobby Solo.
Na sedežu Deželnega študijskega centra za umsko zdravje v prostorih nekdanje svetoi-vanske umobolnice bo jutri, z začetkom ob 9. url celodnevno zasedanje z naslovom »Psihiatrija in nacizem: etnično čiščenje, nacionalizmi in norost«, ki ga prirejata Oddelek za zgodovino tržaške univerze in Združenje Alpe Adria za umsko zdravje v okviru niza manifestacij z naslovom »Confini -Meje«. Zasedanje bo priložnost za soočenje med zgodovinarji in psihiatri o mehaniz-
mih, zaradi katerih so bile razne Človeške skupine diskriminirane, preganjene in v nekaterih primerih podvržene sistematičnemu uničevanju, ker so jih smatrali za tujek v okviru večinske družbe. Zasedanje bodo uvedli dr. Giuseppe Dell’Acqua, Michele Zanetti in župan Illy.
MALI OGLASI
tel. CldfKVilflflft
SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vej, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377).
PRODAM Opel Vectra 2000 CD, Črne barve, letnik 1990, cena po dogovoru. Tel. St. 040/201059.
SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Teina St. 040/229213.
PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884.
POHIŠTVO KorsiC, Ul-S. Cilino 38 - Trst, tel. St. 54390- razprodaja. Imamo se na razpolago dve kuhinji, nekaj sedeženih garnitur in razne posamezne kose.-
NUJNO iscem stanovanje v-najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni-Klicati ob uri obedov tel. 417596.
GOSTILNA v Dolini nujno isce sposobnega kuharja. Tel. 227076.
IŠČEMO bivše odbojkarske igralke za dvakratno tedensko rekreacijo. Tel. St. 410967.
ISCEM delo kot otroška varuška. Tel. St. 228803.
BOLNIČARKA nudi zdravstveno pomoč bolnikom ali ostareli osebi.Tel. St. 213287.
NAMESTITEV TV antene za vidljivost RAI 3 slovenski program. A. Colja-Kontovel 134, tel.225471.
S ČETRTKOM, 5. t. m. Bibc v Križu je zopet odprt.
H TRIKRAT V SREDO h
Drevi v Revoltelli srečanje s poezijo Cirila Zlobca
Slovenski pesnik Ciril Zlobec bo, kot smo že obširno poročali, prvi gost srečanj v avditoriju Muzeja Revoltella z naslovom Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti. Srečanja prireja Skupina ’85 ob sodelovanju odborništva za kulturo Tržaške občine z namenom, da bi tržaški kulturni javnosti nudila boljši vpogled v slovensko kulturno in umetniško ustvarjalnost, prvi večer pa je želela pokloniti slovenskemu pesniku, prevajalcu, kulturnemu' in političnemu delavcu Cirilu Zlobcu ter s tem počastiti njegovo 70-letnico.
Srečanje bo ob 18. uri, uvedel pa ga bo odbornik za kulturo in podžupan Tržaške občine Roberto Damiani, ki izkazuje precejšnjo občutljivost za zbliževanje italijanske in slo-
venske kulture. V tem okviru je izbira Cirila Zlobca še posebno pomenljiva, saj gre za nadvse zaslužnega posrednika med obema kulturama. Po uvodnih besedah Damianija bosta o ustvarjalnem delu Cirila Zlobca in o prevodih njegovih verzov v druge jezike spregovorila Miran Košuta in Grytzko Mascioni. Njegovi poeziji bomo nato lahko prisluhnili skozi verze, ki jih bo v slovenščini prebral sam avtor, medtem ko jih bo v italijanskem prevodu prebrala igralka Lidija Kozlovič.
Dobra poezija in dobra kapljica sta si lahko zelo blizu in to bo prav gotovo potrdilo dre-višnje srečanje, ki ima na sporedu tudi predstavitev tržaških vin z zaščitenim poreklom znanih vinogradnikov Lupinca in Parovela.



TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC Premiera v petek, 6. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A
S ČESTITKE
Nasa ANDREJA v Hrpeljah danes svoj 20. rojstni dan slavi. Mnogo, mnogo zdravja in da bi bila vedno tako nasmejana kot sedaj ji iz srca voSCita družini Petaros in Zadnik.
KD ROVTE
kolonkovec
UL Monte Sernio 27 v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na
predavanje
0 trti, moštu in drugih pridelkih
v soboto, 7. oktobra, ob 20. uri.
^eCer bosta vodila agro-n°nia dr. Mario Gregorič ®dr. Magda Sturman.
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
4. oktobra 1995
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 6.06 in V«one ob 17.41 - Dolžina neva 11.35. Luna vzide ob ^•21 in zatone ob 2.25.
Jutri, ČETRTEK, 5. oktobra 1995
Marcel
VREME VČERAJ OB 12.
RU temperatura zraka •5 stopinje, zračni tlak • mb narašča, veter 5 , na uro severozahodnik, aga 81-odstotna, nebo Premenljivo oblačno, morie skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI 1 RUBILI SO SE: Emanue-p Nlsi' Sara Cioffi, Matteo ^avagnin, Daniele Zadni-ch.
UMRLI SO: 74-letni Ma-0 Hager, 22-letni Matteo onaanelli, 57-letni Bruno r Ufer’ 87Tetna Maria Ac-s .oni, 81-letna Maria Ro-aria Semeraro, 69-letni Ualtiero Bassani, 73-letni tn1Uo BHoslavo, 79-letna an-d nna palzi, 61-letni Bernar-° Saitz, 95-letna Maria Be-’ 72-letna Germana San-n’ 86-letni Pietro Sauli.
U LEKARNE
.	u*i o. OKtOD
Normalen urni
ir„8'30 do 13.0 16.00 do 19.30
Lekarne odprte
do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. ?UOlO), Ul. Revoltella 41 tleL 947797), Zavije - Ul. avia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -®o po telefonu za najnuj-neJSe primere.
^Lekarne odprte od 19.30
n U1- Tor S. Piero 2, Ul. cvoltella 41, Goldonijev g 6, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -ajno po telefonu za najnuj-n®]Se primere.
nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 Uo 8.30
634144) .°niieV trg (teL
KINO
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone.
EKCELSIOR AZZURRA-17.50, 19.55, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore.
AMBASCIATORI 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »Waterworld«, i. Kevin Co-stner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II prime cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15. 22.15, »Gonge«.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Rene.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 00.15 »L’isola dell’ingiustizia«.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La moglie indecente«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Chri-stopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce.
LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Prima linea (Attack)«; jutri 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piccoli omicidi tra amici«.
M PRIREDITVE
MICHELE OTA IN SEBASTJAN FROGLIA vabita na OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE, ki bo v soboto, 7. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni v Ricmanjih.
SLOVENSKI KLUB ot-varja sezono s pogledom v OGLEDALO NAŠIH DNI: v torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani srečanje z Acetom Mer-moljo in predstavitvijo njegove pravkar izdane zbirke esejev, o katerih bo spregovoril odgbvorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Vljudno vabljeni!
OBVESTILO O NATEČAJU
Ubcina Repentabor razpisuje javni natečaj za dobavo plinske-ga ol.ia za ogrevanja za obdobje 15. 11. 1995 - 14. 11. 1996 po Postopku, ki ga predvideva KO 827/1924 el. 73 Črka c) in čl. 76.
Osnovna cena dražbe brez davka I.V.A. znaša 1.100,- lir na liter Plinskega olja in je podvržena znižanju.
Rok za predložitev ponudb zapade dne 23. 10. 1995 ob 12. uri; Ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 24. 10. 1995 od 10. do L ure zjutraj, ko bo natečaj.
^se nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 327122) ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Zupan:	Podžupan:
Krizman Alessio	Grgič Karlo
js	IZLETI
SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na Pršivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidan.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi v nedeljo, 15. oktobra in ne 8. kot je bilo prvotno najavljeno, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhinjo. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem času.
SE DO 6. OKTOBRA
sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Sa-ležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite!
TABORNIKI RMV vabijo elane, starše in prijatelje na izlet na Kojnik. Zbirališče ob 9.30 na mejnem prehodu na Pesku, kosilo iz nahrbnika. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi v nedeljo, 15.t. m.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno in neueno osebje otroških vrtev in Sol vseh vrst in stopenj, da bo v petek, 6. t. m. v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ul. 51 sindikalno zborovanje s sledečim urnikom: jutranja izmena od 11.30 do 13.30 in popoldanska izmena od 14. do 16. ure.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča neučno osebje, da je v Uradnem listu st. 74 (IV.posebna	izdaja)
objavljen razpis natečaja za dodelitev mest na zavodu I.R.R.S.A.E. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t. m. Vse informacije nudi SSS, tel. št. 370301, UL Carducci 8 -Trst.
□ OBVESTILA
ODBOR za vzpostavitev Agrarne skupnosti Bazovica, v zvezi s pobudo za vračanje premoženja, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije agrarnim skupnostim, nujno potrebuje dvolastniške, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava po postavitvi meja. Zato pozivamo vse, ki še hranijo te dvolastniške, da jih prinesejo v originalu ali fotokopiji danes, 4. t. m. od 20.30 do 21.30 v Ba-zovski dom.
2PZ TABOR bo imel vajo danes, 4. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabimo vse, ki bi rade pele iz OpCin ali okoliških vasi, da se nam pridružite.
KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra-dežu sledeči: Strunjan - torek, sreda in četrtek ob
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
14.30	iz Trsta - trg Ober-dan (deželna palaca); Gra-dež - torek, ob 8. uri in ob
18.30	ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Oberdan (deželna palaca).
KRUT obveSCa udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost.
LABORATORIJ BRIN
začenja spet z delom. Vabljeni ste na predstavitev novih dejavnosti, ki bo v Ljudskem domu v Križu v v petek, 6. t. m., ob 18. uri.
SKD LIPA - prvo srečanje nadaljevalnega tečaja za pripravo narodne noše bo danes, 4. oktobra, ob 20.30 v Bazovskem domu.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob Četrtkih od 16. do 18. ure,- v Ul. Mazzini 46/I.nad., tel. St. 631203.
PLESNA SKUPINA VIGRED, obveSCa, da je prva vaja danes, 4. oktobra, v društvenih prostorih v Sempolaju ob 19. uri za 1. skupino in ob 20. uri za 2. skupino.
SKD PRIMOREC sporoča, da bo rekreativna telovadba za odrasle v petek, 6. t. m. v telovadnici osnovne Sole P. Tomažiča v Trebčah po običajnih urnikih.
OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju.
UPRAVA OBČINE DOLINA obveSCa, da bo javni sestanek v Babni hiši v Ricmanjih za vaški skupnosti Ricmanje-Log v torek, 10. t. m., ob 20. uri.
KROŽEK Yoga Siddhar-ta Osho Meditation Center sporoča nove urnike tečajev yoge in meditacije: yoga: ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 19.30 in od 20. do 21.30, meditacija: ob torkih in petkih od 20. do 21.30. V prvem tednu meseca oktobra bodo tečaji potekali na dosedanjem sedežu na Opčinah, Bazoviška ul. 29/13. Od ponedeljka 9. oktobra dalje pa se bodo razne dejavnosti vršile na sedežu kulturno-rekreacij-skega društva Dom' BriSCiki v Briščikih. Informacije tel.St. 040/327488.
ZBIRAMO stare fotografije, slike, pisma in drugi material, kf zgodovinsko osvetljuje življenje Slovencev pri sv. Ivanu. Lastnike, ki bi bili voljni odstopiti to gradivo naprošamo, da se oglasijo na tel. St. 575752 ( družina Rustja) ali St. 575145 ( družina Koršič).
ALI rad poješ? Pridruži se pevcem otroškega zbora Kresnice od Sv. Ivana. Pokličite v večernih urah na tel. St. 567851.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 26. decembra do 2. januarja 1996. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. St. (040) 573141.
PRISPEVKI
Ob 23. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 50.000 lir za KD Igo Gruden.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
GORICA
Sreda, 4. oktobra 1995
MITTELMODA / ZADNJI VEČER MODNEGA SEJMA
Dekleta soma izbirala najlepšo med najlepšimi
Na izboru med zmagovalkami poletnih natečajev je zmagala 22-letna Ingrid Gheser s Trbiža
Modna revija Mittelmoda se je predsi-noCi zaključila z izborom “najlepše med najlepšimi”. Izbirali so jo med 22 dekleti iz cele dežele, ki so sodelovale in zmagale na podobnih poletnih tekmovanjih (na sliki - Fotostudio Reportage). Posebnost izvedbe v okviru Mittelmoda, ki jo je vodil Alessandro Ippolito, je bila v tem, da ni najlepše izbrala posebna žirija pač pa
dekleta sama, ki so se predstavila v kopalkah in večernih oblekah. Zmagala je dvaindvajsetletna Ingrid Gheser s Trbiža.
Večer se je nadaljeval z ansamblom “II gruppo italiano”, ki je s pesmimi iz šeste-desetih in sedemdesetih let pričaral posebno vzdušje in nato še z umirjeno glasbo, ki je v poznih urah zadrževala zadnje goste.
KINO a OBVESTILA	PRIREDITVE
GORICA
VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »II primo cavaliere«. Igrajo Sean Connery, Richard Gere, Juha Ormond. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-12.00-22.00 »Congo«.
3 ŠOLSKE VESTI
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
Bi	IZLETI
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA priredi v soboto, 14. oktobra, izlet v Caorle z ogledom otokov Murano, Burano in Torcello. Pohitite z vpisom v trgovini pri Mili. Odhod bo ob 7. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA
priredi 8. oktobra v jezercu Furlan v Romansu društveno tekmovanje v lovu postrvi. Prijave pri Brunotu v Rubijah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da so pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje so ob torkih in Četrtkih ob 14.45. Društvo vabi elane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri g. Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
ODBOR SEKCIJE VZPI
na Vrhu sklicuje redno sejo jutri, 5. oktobra, ob 19.30 v kulturno-šport-nem središču Danica.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje se zaključi ob oddaji razpoložljivih mest.
GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še do jutri, 5. 10., od 10. do 13. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Tel. 33288).
Vpisovanje novih abonentov od petka, 6. 10. dalje.
KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na srečanje s predsednikm SKD Lojzetom Peterletom na temo Slovenija in njeno približevanje Evropi, ki bo v komorni dvorani SCGV E. Komel v Katoliškem domu jutri ob 20. uri.
SKRD JADRO vabi na srečanje-kramljanje s Sergejem Verčem, dobitnikom nagrade Prešernovega sklada za režijo radijske izvedbe Dantejeve Božanske komedije. Srečanje bo v petek, 6. oktobra, ob 20.15 na sedežu društva v Romjanu.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in med prireditvami.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Ogled po urniku knjigarne.
d3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVEDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338.
LEKARNA V SO-VODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 9.30, Marzio Bel-lavia iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Antonio Maronesi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
GORICA

Ponedeljek, 23. septembra 1993
DOBERDOB / ODOBRILI PRAVILNIK DAVKA ZA SMETI
PROCES COOP / NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI
Uprava pozorna do manj premožnih
Oster nastop opozicije zaradi odsotnosti prevajalca in v zvezi z zbiralnikom SIOT
Pričali so vodilni pri Goriški hranilnici
Zasliševanje prič tudi danes in jutri, potem pavza
V skoraj vseh manjših občinah imajo velike težave ob nameščanju občinskih tajnikov. Za ta poklic se odločajo redki, funkcionarji, ki pridejo v stalež pa navadno startajo na delovna mesta v večjih krajih. V takih težavah, ki šo v zadnjih nekaj letih kar ponavljajo, se je znašla tudi občina Doberdob. Na to je na zadnji seji občinskega sveta, v četrtek, spet opozoril župan dr. Lavrenčič in sočasno predstavil novega tajnika - suplenta Sergia Comellija. Seja, ki naj bi sicer potekala dokaj umirjeno, predvsem pa s soočanjem različnih stališč, je mestoma prekoračila te okvire. Napetost v odnosih se je pokazala že ob prvi točki dnevnega reda in ob pro-
testu manjšinjske skupine zaradi odsotnosti prevajalca. Do razhajanj je prišlo pri spremembah proračuna, pri čemer so svetovalci opozicije glasovali proti.
Podobno se je izteklo glasovanje tudi o dveh pravilnikih: glede delovanja smetarske službe in glede določanja tarif za odvoz in uničevanje odpadkov. O podrobnostih bomo poročali, vendar velja že zdaj opozoriti, da so tudi v Doberdobu osvojili Stališče, da bodo občani, ki živijo v težkih socialnih pogojih plačevali manj davka. Smeti bodo tudi v prihodnje odvažali dvakrat tedensko, večje (ti. kosovne) odpadke pa bodo pobirali občasno.
V zvezi s pobiranjem
NOVICE
Relikvije sv. Antona
V soboto in nedeljo so v Gorici sprejeh relikvije sv. Antona Padovanskega. Relikvije so bile izpostavljene čaščenju v kapucinski cerkvi; prenesb so jih tudi v stolnico, kjer je bilo svečano bogoslužje ob prisotnosti goriškega župana Valentija. Goriški nadškof je v homibji prikazal življenje svetnika, ki je znal biti v sozvočju s preprostimi ljudmi.
Predavanje o procesu miru na Bližnjem Vzhodu
Društvo prijateljev Izraela prireja v soboto, 7. oktobra, ob 18. uri prerivanje Marca Atabja, glasnika izraelskega veleposlaništva v Itabji, o mirovnem procesu na Bližnjem Vzhodu, tudi v luči novih dogovorov. Predavanje bo v prostorih sinagoge v Asco-hjevi uhci.
Sporočilo sindikata SAP
Pokrajinsko vodstvo avtonomnega pobcijskega sindikata SAP v krajšem sporočilu za tisk obvešča, da se niso mogb udeležiti pogreba v prometni nesreči preminulega delovnega tovariša Patrizia Liuta zaradi obveznosti ob obisku predsednika Republike. Spominu pokojnika, ki je umrl, ko je skušal pomagati sočloveku, se bodo oddolžih z doslednim izvajanjem službenih dolžnosti.
Občni zbor PD Štandrež
Prosvetno društvo "Štandrež” skhcuje jutri, 5. t.m. ob 20.30, redni občni zbor v dvorani A. Gregorčič. Dnevni red zasedanja obsega deset točk. Izvobh bodo tudi novo vodstvo in člane nadzornega odbora in razsodišča.
Informativno srečanje CNA
Pokrajinsko združenje obrtnikov CNA prireja danes ob 20.00 v sejni dvorani Enoteke v Gradišču (ul. Battisti 20) javno srečanje na dve temi in sicer davčni konkordat ter ekonomski ukrepi v letu ’95. Uvodoma bosta spregovorila Amedeo Cosolo in Fulvio Vallon; o konkordatu pa ravnatelj pokrajinskega CNA Gianluca Bagata. Prisoten bo tudi deželni tajnik združenja Roberto Cosobni.
Danes bodo izročili priznanja “Najboljši izmed nas”
V dvorani pokrajinskega sveta bodo drevi, ob 18. uri izročili posebno priznanje “Najboljši izmed nas”. Pri izbiri kandidatov, oziroma dobitnikov priznanja soodločajo tudi dijaki sami, upoštevajo pa se, poleg znanja, še nekateri drugi kriteriji, od marljivosti, vestnosti in vztrajnosti do udejstvovanja v skupnosti. Dobitnikom bodo izročiti posebno plaketi in njih imena vpisati v zlato knjigo.
Dejavnosti na strelišču
Županstvo v Doberdobu nas je obvestilo o dejavnosti na vojaškem strebšču nad Selcami. Vaje bodo danes, 4., 5. in 6. t.m., od 10. do 12. t.m. 14., od 18. do 20. t.m., 25. in 26. t.m. ter 30. t.m. V omenjenih dneh velja prepoved dostopa na ožje in Suše območje stretišča med 8.30 in 17.30. Področje bodo ustrezno zavarovati in označiti.
in odvažanjem smeti se bo občina v kratkem znašla v precejšnjih težavah in že išče možen izhod. V januarju se bo namreč upokojil eeden od delavcev in s tem bistveno otežil redno delovanje službe, saj je Občina, kar zadeva število zaposlenih, takorekoč na psu, zaposlovanje novih uslužbencev pa je še zmeraj zamrznjeno.
Občina zato razmišlja, da bi službo pobbanja in odvažanja smeti dali v zakup. Stališča svetovalcev so, kot "se zdi, dokaj različna. Predstavniki opozicije so povedali, da je treba odločitev sprejeti na podlagi zelo točnih kriterijev in podatkov. Zahtevajo torej dokumentacijo.
Gradnja posebnega zbiralnika ob naftovodu družbe Siot pri Jamljah je bila tudi tokrat predmet vroče razprave med predstavniki večine in manjšine . Tokrat je občinski svet razpravljal o spremembi zazidalnega načrta. Iz opozicijskih vrst je bilo slišati precej kritik glede formalnosti, ki da niso bile upoštevane. Zupan je podrobno obrazložil celoten potek postopka, vendar pa predstavnikov opozicije, kot kaže, ni prepričal. Tako da je bilo slišati celo "opomin” glede morebitnih nepravilnosti. Kljub ostri polemiki je občinski svet varianto k zazidalnemu načrtu odobril, seveda z glasovi večine.
Družba Siot bo zbiralnik zgradila z namenom, da prepreči izzliv nafte v podzemlje, v primeru večje okvare ati poškodbe na naftovodu.
Sojenje dvanajstim obtožencem vpletenim v zadevo Coop se nadaljuje. Včeraj popoldne je sodišče uspelo zaslišati prvo skupino prič, ki jih je navedlo tožilstvo. Tako so zaslišali člane upravnega odbora Goriške hranilnice glede prodaje parcele in hiše v ulici Lungo Isonzo Argentina, podjetniku Rinciju, kjer so v nekaj mesecih zgradili samopostrežno trgovino Coop. Poleg Rincija so se za nakup zanimali tudi nekateri drugi potencialni kupci. Enega od teh (Pettarina) so včeraj tudi zaslišali.
Resnici na ljubo, veliko koristnih elementov ni prišlo na dan, saj so minila že več kakor štiri leta in priče se številnih podrobnosti niso spominjale.
Sodišče je bilo v dopoldanskem delu v glavnem zaposleno s sprejemanjem in odločanjem o raznih instancah, ki so jih v glavnem sprejeli. Proces se bo, po napovedih, nadaljeval še danes in jutri z zaslišanjem prič, ki jih navaja tožilstvo, zatem pa naj bi bila do naslednje obravnave, nekajdnevna pavza. Pavza je potrebna za preverjanje izjav prič in drugega materiala. Za skupino prič, predstavnikov Goriške hranilnice, naj bi danes zaslišali obremenilne priče, ki jih je tožilstvo predlgalo za obtožene občinske upravitelje in funkcionarje. Jutri naj bi zaslišali še zadnjo skupino. Proces naj bi se zatem nadaljeval v prihodnjem tednu.
Nekateri od obtožencev med razpravo (foto Studio Reportage)
OBISK / NA POVABILO KROŽKA A. GREGORČIČ
Peterle v Števerjanu in Gorici
Predsednik SKD bo tudi obiskal števerjanskega župana Corsija
Jutri se bo mudil v Gorici predsed- dobja, saj se je po mnenju izvedencev nik Slovenskih krščanskih demokratov že pričel predvolilni boj, ki še dodatno Lojze Peterle. Ob 19. uri bo obiskal se- zapleta obstoječo problematiko«. Lojze dež občine v Števerjanu, kjer mu bodo Peterle naj bi iz prve roke .pojasnil, v priredili sprejem. Ob tej priložnosti že- kolikšni meri notranje slovenske razli gost iz Ljubljane izreči priznanje no- mere vplivajo na težavne pogovore z vemu županu Hadrijanu Corsiju. Uro Italijoc in koliko so se zadeve med Ita-kasneje, ob 20.00, bo Peterle gost lijo in Slovenijo spremenile od Oglej-krožka Anton Gregorčič, ki bo z njim ske izjave dalje. Seveda bo goriško priredil srečanje v komorni dvorani občinstvo še posebej zanimalo, kako je glasbenega centra Emil Komel v Kato- z manjšino v pogovorih med Ljubljano liškem domu. Predsednik Slovenskih in Rimom, saj je raven odnosov med krščanskih demokratov bo podal svoj Italijo in Slovenijo slej ko prej tudi pogled na temo “Slovenija in njeno - osnova za perspektivo razvoja sloven-približevanje Evropi”.	ske manjšine v Italiji. Manjšina je v
»Odveč je poudarjati«, beremo v ti- zadnjem času v težkem položaju in za-skovnem sporočilu organizatorjev, • radi tega bo izvajanje Lojzeta Peterleta »kako važno je za mlado državo Slove- lahko še toliko zanimivejše zato, ker se nijo, da najde prostor v družbi evro- bo vršilo neposredno po skupni mani-pskih narodov, istočasno pa je jasno, festaciji vseh Slovencev za ohranitev da Slovenija ne preživlja lahkega ob- Kmečke banke v Gorici.
DOBERDOB / 6.000 KILOMETROV DOLG POHOD PO ITALIJI
Postanek tudi na Krasu
Včeraj zjutraj se je skupina, ki je peš prehodila dolgo pot od Sardinije do Trsta v okviru pobude “Camminaitalia ’95”, ustavila v koči Gadoma nad doberdobskim jezerom. Manifestacijo sta priredila vsedržavni planinski klub CAI ter združenje “Sentiero Ita-lia”. Skupina, ki jo sesta-valjajo novinarja Cristina in Riccardo Čarnovalini, novinar in podpredsednik CAI Teresio Valsesia in novinar Giancarlo Cor-bellini, je svoj 6.000 km dolg pohod začela na Sardiniji z namenom, da bi opozorila na naravne lepote in zanimivosti cele Italije. Med te spada tudi Kras s svojo značilno pokrajino in vegetacijo. Na poti se skupina srečuje s člani krajevnih planinskih društev, ki jo spremljajo in ji prikazujejo zanimivosti krajev.
Včeraj je bil v programu pohod iz Martinščine na Krasu do Mavhinj, na
poti, v koči Gadoma, pa tudi srečanje s skupino CAI iz Tržiča in Gorice, s predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Gorice ter s predstavnikom doberdobske občine. Na kratki slovesnosti je v imenu doberdobske
občinske uprave pozdravil podžupan Viljem Ger-golet, ki je “popotnikom” podaril plaketo ter kot pričevanje, da živijo na Krasu tudi Slovenci, dvojezičen izvod italijanske ustave ter občinskega statuta. V imenu SPDG je
pozdravil Zorko Cotar. Planincem in vsem prisotnim je o pohodu spregovoril podpredsednik Cai Teresio Valsesia.
Letošnja izvedba Cam-minaitalia se bo zaključila v soboto v Trstu. (Foto in besedilo: Vlasta Jarc)
Dvoletna klavirska šola za glasbene pedagoge
Danes se začne v prostorih centra E. Komel na Drev. 20. septembra 85 redni pouk v okvira Dvoletne klavirske šole za pedagoge, ki sta jo organizirali Zveza primorskih glasbenih šol in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel pod vodstvom pianista in pedagoga prof. Sija-vuša Gadžijeva. Kot predavatelja bosta sodelovala glasbena pedagoginja in pianistka dr. Damjana Bratuž in docent harmonije, kontrapuntka in fuge na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu mag. Ivan Florjane. K pouku so prijavile svoje profesorje glasbene šole iz Kopra, Pirana, Izole, Idrije, Nove Gorice in Gorice.

GORIŠKA SEZONA ČETRKOVIH FILMSKIH SREČANJ
Začetek s filmom o Pasolinijevi smrti
Večera se bo udeležil režiser M. T. Giordana
Igor Devetak
Nad življenjem in smrtjo ter delom Pier Paola Pasoli-nija se dolgo ne bo zavladala tišina, saj je ob dvajseti obletnici njegove smrti pesnik iz Casarse della Delizia v Furlaniji Se vedno razvodno ime italijanske sodobne, kulture, danes ob dogajanju političnih Procesov pa je njegova usoda povrhu Se resen odcitovalec kalne italijanske Polpreteklosti. Film Pasolini, Italijanski zločin ("Pasolini, un delitto italiano”) angažiranega režiserja Marca Tullia Giordane je na minulem Beneškem filmskem festivalu prejel obvezno zlato medaljo predsednika senata za druž-oeni napredek in medčloveško solidarnost. Spregovoril ti danes o Pasdliniju Pomeni zato korak na poti družbenega dozorevanja, je morda tudi znamenje za Cas okrevanja po bolezni, ki jo je P.P.P. istovetil s po-
»Pasolinija je ubil Pino Pe-losi, ubil ga je sistem moCi proti kateremu se je boril, ubil ga je Pasolini sam,« (tako Aleš Doktoric v prispevku v PD 17. septembra 1995) . Film Giordane postavlja v prvi plan sodno obravnavo proti Pelosiju in pred sodobnike
_______________e je
bil njegov konec okruten. Pasolini, italijanski zločin je film o smrti, za katero je Pasolini napovedal naCin in celo kraj v svojih filmih (v Beraču -’Accattone”), v spisih: v njih je označil psebe, od koder bo izšel zarotnik in krvnik.
množično slabo vest Italijanov sedemdesetih let, ker izsledki tedanjih sodnikov morda še niso resnica, potuhnjenost pa je javno mnenje preneslo.
Mar c o Tullio Giordana sedaj roma po italijanskih kinodvoranah in ponuja svojo neenozvocno tezo v presojo v javnih srečanjih z občinstvom. Goriški Ki-noatelje ga je povabil, da odpre letno sezono "četrtkovih filmov”, ki se bo začela jutri, ob 20.45, v kinodvorani Vittoria na Travniku; istega dne se bo Giordana udeležil predstavitve svoje knjige z istim naslovom Pasolini, italijanski zločin (Mondadori) v knjigarni Editrice Goriziana na Verdijevem korzu: naslednjega dne se bo srečal z soriško šolsko publiko v matinejah filma, zveCer (ob 20. uri) pa bo v kinu Cri-stallo v Gradežu. Obmorsko mestece je bilo globoko v Pasolinijevem srcu; v laguni je zaigral Medejo 'z lepo Mario Callas m tam se je začelo njuno dokončno prijateljstvo, toda to bi bila že druga zgodba
Na sliki Pasolini z Mario Callas.
OBREDNO-LJUDSKA KULTURA / SKUPNOST SERA JEH
Tibet v plesu in pesmi
VeCer tibetanskih obrednih in ljudskih plesov in pesmi, ki je bil na sporedu v ponedeljek v gledališču Miela, je navzočim pustil poleg bežnega prebliska bogatega izročila, ki spremlja tako versko doživljanje, a tudi laično vsakdanje življenje tibetanskega naroda zlasti zavest sočustvovanja s tibetanskimi skupnostmi, ki že desetletja živijo v izgnanstvu in se zavedajo grožnje kulturnega genocida ter se borijo, da bi ohranili svojo tisočletno kulturo .
Nastop spada v italijansko turnejo skupine petnajstih menihov skupnosti samostana Sera Jeh (na sliki), ki je po kitajski invaziji Tibeta zaživela na jugu Indije. Poleg menihov in učencev se zgrinja okoli obnovljene skupnosti tudi veliko drugih pribežnikov iz Tibeta, ki jih je iz leta v leto več. Potrebe obsežne skupnosti so velike, zlasti na zdravstvenem področju, kajti tolikšne razlike v podnebju, kakršne so med hladnim Tibetom in toplo Indijo, prinašajo veliko bolezni, zlasti tuberkulozo. Take turneje po Evropi služijo prav zbiranju sredstev za izgradnjo bolnišnice ali vsaj dispenzarija za potrebe skupnosti Sera Jeh. Kot so poudarili
pred začetkom predstave, gre v glavnem za plese, ki spadajo v točno določena obredna praznovanja, in zato nanje ne gre gledati le s spektakularnega zornega kota. Da bi ohranili njihov bistveni duhovni naboj, so bili plesi vključeni med obredna trenutka na začetku in na koncu.
Prikazani plesi so bili predvsem obrednega značaja, v katerih nastopajo razne živali v simboličnih vlogah. Tak je ples bratstva, ki naj spodbuja sodelovanje in ubranost med čutečimi bitji, ples jelena, v katerem je jelen simbol miru, ples sedmerih elementov, ples gospodarja pokopališč, ki obravnava temo smrti kot osnovo meditacije, in zlasti magični ples črnega klobuka, ki opisuje zmago nad sovražnikom budizma in podjarmljenje negativnih sil. Ljudskega značaja z večjim poudarkom na spretnostnih prvinah sta bila ples jaka, v katerem pride do izraza ljubezen in haležnost do te živali, in ples snežnega leva, ki je simbol dobre sreče. Izvedbo plesov je spremljala izčrpna razlaga o njihovem izvoru in pomenu. Sugestivni večer se je zaključil z obrednim molitvenim petjem za mir. (bov)
Z novim statutom novim izzivom naproti: kulturno društvo Fran Venturini je s tem geslom podalo obračun opravljenega dela na občnem zboru, ki je prejšnji petek zvečer v dvorani središča Anton Ukmar -Miro pri Domju zbral dobršen del članstva. Sicer je slo za nadvse pomembno priložnost, saj je redni občni zbor nasledil izrednemu, na katerem so ob prisotnosti notarja člani sprejeli »novo« statutarno besedilo. V glavnem se slednje opira na prejšnjega, razširja pa tudi v uradnem smislu razvejano dejavnost, ki je v zadnjih letih prerasla ustanovno listino. Pred skoraj tridesetimi leti je namreč pri Domju nastalo društvo z ustanovitvijo pevskega zbora Fran Venturini. Tedanja dejavnost se je v času naravno razvila v pravo društveno delovanje, ki obsega danes še otroški pevski zbor, občasno mladinsko skupino, šolo za diatonično harmoniko in vrsto pobud rednega ali priložnostnega značaja.
Največji izziv, ki mu gre to kulturno društvo naproti, pa je morda prav usklajevanje tradicionalnega s sodobnejšim oziroma »starega«, z »novim«. Poročilo, ki ga je podal predsednik Marjan Spetič in je odražalo mnenje vsega sedanjega društvenega vodstva, je seglo dovolj globoko v to vseskozi prisotno dvojnost, ki si-
DRUŠTVENO DJELOVANJE
S spoštovanjem do včerajšnjega ustvarjati jutrišnje - razmišljanje ob primeru KD »Fran Venturini«
Damiana Ota
cer označuje stvarnost še marsikaterega društvenega jedra. Na petkovem občnem zboru pri Domju pa je »sporno« vprašanje prišlo izraziteje kot kdaj prej na dan.
Predsednikovo poročilo je spregovorilo o dolgo let občuteni potrebi po posodobitvi: če je po eni strani sedaj formalnosti zadoščeno z novim statutom, pa ostajajo še nezaceljene rane v tistem živem tkivu, ki ustvarja srž vsakega človekovega dejanja. Izzivi bodočnosti in problemi preteklosti se tako še nevarno vzporejajo, rahljajo prepotrebne vezi prijateljstva ali vsaj sodelovanja, načenjajo temelje, na katere se opira naše prostovoljno kulturno-prosvetno delo. Vprašanje je, v kolikšni meri to koristi v prvi vrsti društvu samemu, ob tem pa tudi okolju, s katerim društvo pač neločljivo živi.
KD Fran Venturini je že skoro tri desetletja dragoceno jedro, v katerega se stekajo misli in hotenja vaščanov v glavnem treh večjih naselij na robu dolinske občine. Potreba po vključevanju in še prej upoštevanju tudi napredno čuteče sovaščane italijanske narodnosti je od vsega začetka ena izmed osnovnih značilnosti tega
zamejskega društva: s prizadevanji vseh - pevcev, godcev, odbornikov in ostalih - je postalo skorajda zrcalo zglednega sožitja, žive predstave slovenskega kulturnega izraza v italijanskem prostoru, ki se začenja že tik ob cesti skozi Domjo.
Sedaj se izvoljeno društveno vodsto usmerja v iskanje spodbudnega sožitja v lastni sredi. Ob moškem pevskem zboru, ki je dejansko ustanovitelj današnjega KD Fran Venturini, že vrsto let uspešno deluje številen otroški sestav. Prav moški zbor, ki je nekako postal v zadnjih časih kamen spotike društvenega življenja, se je v prejšnji sezoni začel soočati z najhujšo težavo, ki jih taka dejavnost lahko ima: krčenju števila pevcev se je nato pridružilo še vodstveno neso-glašanje z dolgoletnim zborovodjo. Predlog predsedstva je bil v koreniti obnovitvi odraslega pevskega sestava, ki naj bi oživel »z novim pristopom, z novimi močmi in čim več novimi obrazi«, kot je izstopalo v petkovem poročilu. S posegi na občnem zboru pa si je jedro dobronamernih pevcev MoPZ Fran Venturini izglasovalo svoj prostor na soncu, tako da se bo v tej
sezoni njihovo delo nadaljevalo: v sozvočju z željami celotnega društva bo zbor ohranjal tudi svojo važno družbeno vlogo, ki jo v vaških okoljih prepogosto
spregledamo.
Ob tem se bo pri Domju seveda dalje razvijalo in krepilo še vse ostalo delovanje KD Fran Venturini. Petkovo zborovanje društvenih članov še dalje dokazuje, kako nelahko je združevati »staro« z »novim«. Morda še pred tem pa je vprašanje, kaj sploh eno oziroma drugo je...
Na rob zapisa še drobna misel: mar ne postaja za nas, v tem resnici na ljubo dovolj težavnem obdobju, nadvse važno ohranjati in utrjevati kulturno dediščino tistih, ki so bili pred nami? Seveda se s tem naravno vzporeja tudi sla po kakovosti, po svežini v letih in srcu. Prestrogo obnavljanje ima svojo ceno, pomlajevanje in presnavljanje pa ne moreta mimo mnenja vseh, ki tvorijo osnovo društva, torej ne more mimo članov. Važna je razprava, kot je na občnem zboru poudaril tudi deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja, upoštevanje različnih mnenj in želja, da bo lahko v društveni sredi našlo svoj prostor več glasov. Važno je, da prisluhnemo naravnemu pretoku rodov in upoštevamo zasluge vseh, ki so si doslej prizadevali za nastanek in razvoj tega družbenega jedra.
Sreda, 4. oktobra 1995
KULTURA
GLASBA / KONCERT GORANA BREGOVIĆA
LITERATURA / IZŠLA SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA
LJUBLJANA - V prenovljeni hali Tivoli v Ljubljani bo prihodnji torek z izborom filmske glasbe iz zadnjih let in z ekipo, ki jo bo sestavljalo kar 120 glasbenikov, nastopil Goran Bregovid, znani dolgoletni »frontman« legendarne sarajevske skupine Bijelo dugme. Včeraj so prireditelji v ljubljanskem hotelu Austrotel pripravili tiskovno konferenco, na kateri sta bližnji koncert, ki gotovo pomeni enega najbolj pričakovanih glasbenih dogodkov sezone, predstavila Goran Bregovid in njegov ljubljanski promotor in organizator koncerta Vlado Lazovid.
Vladu Lazovidu je po koncertih Bajage in Dorda Bala-Seviča uspelo v Ljubljano pripeljati tudi Gorana Brego-vida, uspešnega avtorja filmske glasbe, znane predvsem iz filmov Emira Kusturice. Koncert z naslovom Kino muzika bo poleg filmske glasbe iz teh filmov obsegal tudi glasbo za filme drugih avtorjev, pa tudi dela, ki jih je Bregovid sicer napisal, a niso bila uvrščena v izbor glasbene spremljave filmov. Kot je povedal, za vsak film napiše kar po sedem ur glasbe. Obiskovalci koncerta bodo v torek slišali glasbo v
obliki, v kakršni je bila napisana, torej ne bo šlo za »so-undtracke«. Bregovida bo spremljalo kar 120 glasbenikov: kvartet bolgarskih narodnih vokalistk, dva instrumentalista s tolkali, dva s pihali ter orkester beograjskih simfonikov s simfoničnim zborom (gre za prvo gostovanje obeh beograjskih zasedb po razpadu nekdanje skupne države). Kot je povedal, je želel koncert pripraviti z - kot meni - obema najkakovostnejšima klasičnima zasedbama z območja nekdanje Jugoslavije, Grkesbom slovenske filharmonije in beograjskim
zborom, kar pa ni bilo izvedljivo. Svojo glasbo rad preizkuša z različnimi svetovnimi zasedbami, na katere »lepi« Balkan. Ljubljanski koncert je del turneje, ki je obšla že pet grških mest in Stockholm, po premoru v Angliji pa bo sledil še nastop v Bruslju. Bregovid napoveduje diskreten koncert, daleč od komercialnosti; po mnogih letih odsotnosti je zelo vznemirjen, ker je v Ljubljani. Na številna vprašanja novinarjev, ki so se vrtela predvsem o letih s skupino Bijelo dugme in njegove zdajšnje dejavnosti, dotaknila pa so se tudi njegovega dojemanja sedanjega političnega poožaja v državah nekdanje Jugoslavije, je odgovarjal predvsem s tistim, na kar se spozna. To pa je glasba. Leta s sarajevskimi »gumbi« danes doživlja kot »nekaj, kar se je v davnem času zgodilo nekomu drugemu«.
Vojko Urbandid
Goran Bregovid včeraj v Austrotelu (Foto: Barbara Reya)
KULTURNE PRIREDITVE / ŠTUDENTSKI KULTURNI DNEVI
Študentska organizacija je pripravila zanimiv program kulturnih prireditev
LJUBLJANA - Študentska organizacija univerze v Ljubljani prireja od 16. do 22. oktobra Studentske kulturne dneve, v okviru katerih se bodo zvrstili številni koncerti, od rockovskih do klasičnih, literarne delavnice, performanci in drugo. Skušali bodo prikazati študentsko kulturno produkcijo in študentom po nizkih cenah ponuditi Čimbolj kakovosten program, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Aleš Črnic, študentski minister za kulturo.
Slovesno odprtje bo v ponedeljek, 16. oktobra, v Galeriji ŠOU v Kapelici, kjer bo koncert kvarteta Enzo Fabiani. Isti večer bo v Klubu K4 koncert improvizirane glasbe, ko se bosta predstavila Zeene Parkins in Ikue Mori. V okviru kulturnih dnevov bo potekal tudi teden performancev pod skupnim naslovom Interferenca. Vseh pet performancev je tematsko zaokroženih, saj se vsi avtorji postavljajo v razmerje do tehnologije tako, da jo instrumentalizirajo kot osnovno sredstvo svoje umetniške akcije. S paketom performancev bodo začeli serijo dogodkov, ki bodo oblikovali programsko shemo Kapelice. 2e zdaj v Kinoteki poteka
retrospektiva filmov AGRFT. Gre za izbran pregled filmske produkcije študentov AGRFT od začetkov delovanja te ustanove do danes. Pripravili so tudi literarne delavnice, v okviru katerih bodo najpomembnejši trije dogodki: produkcija literarne delavnice pesnika Uroša Zupana, literarni večer in literarna okrogla miza, na kateri bodo sodelovali Tomo Virk, Matej Bogataj, Vid Sagadin in Aleš Šteger. V Klubu K4 so se odločili, da bodo namesto enega velikega rock koncerta pripravili več manjših, s katerimi bodo skušali zadovoljiti različne okuse posameznikov. Nastopili bodo Hic et Nune, slovenski techno in rave
skupini Mouse Trap in Clockworx, Dick B. Hardy, Heavy Les Wan-ted, Baby Can Dance, zadnji večer študentskih kulturnih dnevov pa bo nastopila ameriška skupina Love 666. Vstop na vse koncerte bo brezplačen, prav tako tudi na večino drugih prireditev. Nastopil bo tudi Intima teater iz Ljubljane z gledališkim projektom Prsi, okitene z venci vrtnic, višji letniki gledališke in lutkovne šole pa se bodo predstavili s projektom Maske s kolodvora. Študentske kulturne dneve bodo zaključili z literarnim večerom Andreja Moroviča in Polone Glavan. Po besedah Saša Jovanoviča, umetniškega vodje festivala, ŠOU na eni strani pomaga novim mladim ustvarjalcem na začetku njihove umetniške poti, na drugi pa gre za študente, ki se ukvarjajo z avtorskimi projekti in se vključujejo v neodvisno kulturno produkcijo.
Aleksandra Zorko
LJUBLJANA - Včeraj je bila v kavami Nebotičnik
predstavitev prve knjige Slovenske kronike XX. stoletja, ki jo je izdala založba Nova revija. Gre za obsežno mozaično delo, ki v sliki in besedi prikazuje obdobje od začetka 20. stoletja do leta 1941. Izdajo drugega dela kronike, Id bo obsegal čas od začetka 2. svetovne vojne do današnjih d m in bo zaradi pomanjkanja časovne distance bržkone povzročil večje vznemirjenje v strokovnih krogih in širši javnosti, napovedujejo za november.
Uvodoma je urednik Nove revije Niko Grafenauer osvetlil zgodovino ljubljanskega nebotičnika, ki je leta 1933 veljal za najvišjo stavbo na Balkanu, žal pa do zdaj še niso oživeti njegove tradicionalne kavarniške dejavnosti. Povedal je, da bodo kroniko nadaljevati tudi za 19. stoletje in vse do Venetov. Glavni in strokovni urednik Marjan Drnovšek je povedal, da je približno trideset zgodovinarjev mlajše in srednje generacije leto in pol sodelovalo pri nastajanju tega velikega dela, v katerem je prek poljudno napisanih zgodb, razvrščenih po kronološkem redu, podan prerez 20. stoletja. Pri tem se niso omejili samo na zgodovino Slovencev znotraj slo-
venskega etničnega ozemlja, pač pa so obravnavali tudi slovenske izseljence. Kroniko so razdeliti na štiri glavna obdobja, in sicer do 1. svetovne vojne,
1.	svetovno vojno, 20. leta do diktature in 30. leta do
2.	svetovne vojne. Slikovno gradivo (806 fotografij) vsebuje veliko arhivskega dokumentarnega gradiva različnih institucij in zasebnikov, predstavlja poživitev in dopolnitev zgodb. Posebna odlika tega dela je, da je divergentna skupina zgodovinarjev skušala ideološko neobremenjeno prikazati do zdaj manj obdelane teme, ki so bile v preteklosti zamolčane ali izkrivljene. Lektor in redaktor Drago Bajt je dejal, da so zelo raznovrstna besedila, ki so jih na-
pisale zelo različne osebnosti, skušali čimbolj poenotiti, kar bo vodilo tudi pri projektu za 19. stoletje. Avtorji se niso omejiti samo na analitičen in sintetičen prikaz politične zgo-
dovine, saj je v enaki meri zastopana tudi gospodarska, socialna, kulturna, zgodovina... Kronika je izšla v nakladi pet tisoč izvodov, prodajna cena pa znaša 14. 900 tolarjev.
Umri pokončno brez oklevanja
Die Hard With Vengeance, akcijski, scenarij Jonathan Hansleigh, glasba Michael Kamen, režija John McTi-ermian, igrajo Bruce VVillis, Jeremy Irons, Samuel L. Jackson; distribucija TRIAS, premiera jutri v ljubljanskem kinu Šiška in Union ter v kinu Domžale John McLaine (VVillis) je zapit zamorjen policaj brez ži-* vljenjskega smisla. Ko New York začne oblegati Simon (Irons), ki podstavi več bomb, se McLaine zbudi iz sna, saj Simon zahteva, naj njegove uganke rešuje prav McLaine. Pri prvi nalogi, ki mu jo zada Simon, sreča Zeusa (Jackson), gostobesednega tigovca. Ta po sili razmer postane McLamov partner in skupaj se podata na lov za Simonom po nepreglednih newyorških uticah. (I. P.)
Pret-o-Porter
Satira, scenarij Robert Altman in Barbara Shulgasser, režija Robert Altman, igrajo Kirn Basinger, Sofia Loren, Juha Roberts, Tim Robbins, Stephen Rea; distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera danes v kinu Vič
Altmanu je po Igralcu v tem filmu vnovič uspelo združiti zvezde modnih stez in filmskega sveta v neponovljiv kolaž v oslepljujoči blišč zavite praznine visoke mode, ki je že izčrpala vse vire izvirnosti in se zato zateka k šokantnosti. Dvakrat na leto se mondeno občinstvo zbere v Parizu na največji modni prireditvi pret-a-porter. Prava predstava poteka za kulisami, v hotelskih sobah, na zabavah in v ateljejih. V dogajanje se vmeša še policija, ki raziskuje umor direktorja sveta za visoko modo. (L P.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 25. septembra do 1. oktobra)
Gašper je še vedno na vrhu ljubljanske lestvice, in ker je premierni Kongo na drugem mestu, je bil prejšnji teden v znamenju Karantanija filma: oba filma sta namreč zbrala 14.551 gledalcev, kar je več kot polovica od skupaj 28.176, kolikor jih je prestopilo prag ljubljanskih kinematografov. Predpremiemo smo si lahko ogledali Umri pokončno brez oklevanja in Altma-nov Pret-a-porter, ki se s 315 gledalci in 156.150 tolarji še ni uvrstil na našo lestvico. Lani ob tem času (teden med 26. septembrom in 2. oktobrom), je bilo v kinematografih bistveno manj gledalcev, nabralo se jih je vsega 22.877. Glede na dosedanji zelo soliden obisk se zdi čedalje verjetnejša naša napoved, da bo lansko celoletno rekordno število gledalcev letos preseženo. Ko govorimo o »rekordih«, seveda upoštevamo samo čas, odkar so na našem trgu začele neposredno nastopati ameriške velike filmske hiše, to je zadnjih šest let.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Casper/Karantanija film
30 (120)	7623 (36.842)	3.706.700 (18.119.800)
2.	Kongo/Karantanija film
36 (36)	6928 (6928)	3.464.000 (3.464.000)
3.	Najini mostovi/Lj. kinematografi
28 (58)	6146 (10.463)	2.995.800 (5.180.200)
749.900 (7.398.000) 521.250 (9.226.250) 456.600 (572.100)
316.500	(1.774.400)
227.500	(1.971.700)
4.	Prvi vitez/Continental
19 (127)	1553	(12.488)
5.	Škrlatna plima/Cenex
23 (144)	1101	(19.352)
6.	Rangun/Cenex
19 (22)	926	(1157)
7.	Corrina, Corrina/Fun
14 (53)	659	(3613)
8.	Trnuljčica/ Cenex
14 (57)	650	(4726)
9.	Umri pokončno - brez oklevanja/Trias WTC
2 (3)	618 (929)	370.800 (557.400)
10.	Batinan za vse čase/Lj. kinematografi
13 (159)	350	(18.444) 144.350	(8.913.000)
Tako kot prejšnjič Prvi vitez, se je tokrat tudi French Kiss v tednu med 12. in 19. septembrom po zaslugi izkupička v Nemčiji vrnil na lestvico mednarodnega trga, ki ga sestavljajo še Velika Britanija, Francija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska. Novinec na lestvici je film Najini mostovi, med prvih pet pa se je vnovič povzpelo tudi Pogumno srce. Navajamo izkupiček v milijonih ameriških dolarjev.
1.	While You VVere Sleeping 4,23 (42,8)
2.	Pogumno srce
3.	Najini mostovi
4.	French Kiss
5.	Prvi vitez
3,79	(5,9)
3,5	(4,6)
3,45 (10)
3,28 (21,4)
Igor Kemel

KONEC SODNEGA PROCESA STOLETJA
Združene države ne bodo več, kor so bile
LOS ANGELES (Reuter) - Dvanajstčlanska porota, ki je odločala o usodi ameriškega nogometnega zvezdnika O; L Simpsona, je včeraj odločila, da obtoženec junija la-ni umoril svoje nekdanje žene Nicole in njenega prijatelja Ronalda Goldmana. Porotniki so Simpsona razgla-sili za nedolžnega že včeraj popoldne, a se je sodnik Lan-ee Ito odločil, da bodo njihovo odločitev javno posredovali šele prihodnji dan.
Devet temnopoltih Američanov, dva belca in en špansko govoreči drža-vljan je za razsodbo v pri-meru Simpson potrebovalo le štiri ure, čeprav so doka-Ze o Simpsonovi krivdi oziroma nedolžnosti poslušali kar leto dni. Izjemno nitra odločitev porote je presenetila strokovnjake in vso (mednarodno) javnost. Amerika pa je včeraj sku-Paj z obtožencem in vsemi, ki so bili v dramatičnem trenutku razsodbe v kalifornijski sodni dvorani, zadrževala dih. Ko je sodna Poročevalka prebrala dolgo Pričakovane stavke, od katerih je večina slišala le dvakrat ponovljeni besedi, »ni kriv«, je na eni strani sodne dvorane zavladalo
izjemno veselje, na drugi pa razočaranje in potrtost. Sorodniki obeh žrtev niso mogli verjeti, da je Simpson svoboden, njegovi sorodniki pa so po oprostilni sodbi zajokati od sreče.
Največ sreče je izžareval obraz O. J. Simpsona, ki je
med zadovoljnim trepljanjem svojih odvetnikov pogledoval k porotnikom in se jim večkrat zahvalil, le nekaj trenutkov za tem pa se je izpred sodne dvorane na svobodo odpeljal z belim vozilom.
Sojenje stoletja, kot so proces proti Simpsonu imenovati v ZDA, se je torej končalo tako spektakularno, kot se je začelo. Porotniki, ki so v izolaciji in daleč od medijskega cirkusa preživeti leto dni, niso izgubljati nepotrebnega časa. Brez podrobnega pogla-
bljanja in razpravljanja (porotniki naj namreč pred odločitvijo sodnika, da jim primer preda v obravnavo, o njem ne bi razpravljati) so osvoboditi temnopoltega športnika, ki je v zaporu v Los Angelesu preživel skoraj 15 mesecev.
Simpsonovo nedolžnost in dramatičen razplet sojenja v Kaliforniji je komentiral tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki je izjavil, da morajo Američani spoštovati odločitev porote, saj jim to »narekuje« ameriška ustava. »ZDA imajo pravosodni sistem, po katerem ima porota - in s tem ljudstvo - zadnjo besedo, naše molitve in dobre želje pa so v tem trenutku s sorodniki žrtev,« je izjavil Clinton. Več sto Simpsonovih privržencev je svojega heroja čakalo pred sodno dvorano, kamor so losange-leške oblasti poslale policijske okrepitve, zaradi bojazni, da bi v primeru obsodbe nogometnega zvezdnika prišlo do nemirov.
KAKO JE POTEKAL PROCES PROTI 0. J. SIMPSONU
Po osmih mesecih sojenja je dvanajstčlanska porota nekdanjega igralca ameriškega nogometa in filmsko zvezdo 0. J. Simpsona razglasila za nedolžnega.
AUG SEP OKT
13. junij 1994
Policija odkrije trupli Nicole Brown Simpson in njenega prijatelja Ronalda Goldmana.
17. junij
Policija aretira 0. J. Simpsona.
hiša Nicole
_____ Brown,
hiša O.V"'-''	kjer je bila
Simpsona	umorjena
22. julij
0. J.Simpson izjavi, daje »popolnoma in stoodstotno nedolžen«.
maipiKtiigsai
j
3. november
Porota priseže.
24. januar 1995
Začetek sojenja.
JUL I AVG
! K
12. februar
Porota si ogleda kraj zločina in Simpsonovo hišo.
0. J. Simpson, ki je bil v priporu od 17. junija 1994; je na svobodi.
9. marec
Detektiv Fuhrman, ki je našel okrvavljeno rokavico, začne pričati.
SS »WMT»
sprejela
oprostitev
2.	oktober
Porota sprejme obsodbo. Sodnik Lance Ito razglasitev preloži na naslednji dan.
3.	oktober
Razglašena je oprostilna sodba.
4. april-1. junij
Analiza DNK pokaže, da bi Simpson lahko bil morilec. V njegovem avtomobilu namreč odkrili sledove krvi obeh žrtev.
15. junij
Simpsonu so rokavice premajhne.
jgnaBaag
^_
25., 26., 27. in 29. september
Tožilstvo v sklepni besedi poudari pomen para rokavic, okrvavljene, ki so jo našli na kraju umora in tiste, ki so jo našli pri Simpsonu doma. Poudari tudi, da šofer, ki bi moral obtoženega peljati na letališče, ob 22.40 Simpsona ni mogel priklicati po telefonu. Umor se je po ugotovitvah izvedencev zgodil okoli 22.15.
27. in 28. september
Obramba v sklepni besedi poudari, da je dokaze podtaknila rasistična policija. Odvetnik Johnnie Cochran opomni, da rokavice 0. J. Simpsonu niso bile prav.
29. september
Porota začne odločati.
REUTER
V OZADJU
Prstnim odtisom prihodnosti nekateri še ne zaupajo
VVASHINGTON (dpa) - V sojenju O. J. Simpsonu je unela ključno vlogo analiza DNK v krvi, ki so jo preisko-vald našli na kraju zločina. Analiza DNK je iskanje »genetskega prstnega odtisa«, saj je DNK (dezoksiribonukle-inska kislina) pri vsakemu posamezniku drugačna.
V primera O. J. Simpson so najdene sledove krvi podvrgli dvema različnima raziskovalnima postopkoma, da bi ugotoviti, ali se vzorci ujemajo s krvjo nekdanjega igralca ameriškega nogometa O. J. Simpsona. V laboratorijih Cellmark v ameriški zvezni državi Mary-land so devetdeset odstokov vzorcev podvrgli običajnim preiskavam DNK. Test RFLP, ki ponavadi traja štiri do osem tednov, poteka na naslednji način: strokovnjaki iz krvnih celic izločijo DNK in jo nato razbijejo na kemične sestavine.
Po zelo zapletenem postopku dobijo »prstni odtis«, ki ga sestavljajo svetli in temni pasovi, podobni črtni kodi na izdelkih, ki jih kupujemo v trgovinah. Strokovnjaki ocenjujejo verjetnost, da bi imela dva človeka iste genetske značilnosti, z ena proti enemu milijonu. Drugi postopek, Id se imenuje PCR in traja le en teden, pa je manj natančen, saj je pri njem verjetnost, da imata dva človeka isti genetični »prstni odtis«, ena proti petsto do dva tisoč.
Ducat ožigosanih
VVASHINGTON (AFP) - O krivdi O. J. Simpsona, obtoženega dvojnega umora, je včeraj odločalo dvanajst porotnikov -deset žensk (osem temnopoltih, dve belki) in dva moška (eden tiispanskega porekla, drugi temnopolt), katerih identiteta je ostala skrbno varovana tajnost.
Porotnik St. 1: Temnopolta 51-letna ločena prodajalka, amaterska pisateljica kriminalk. Porotniki so jo v petek izbrati za vodenje posvetovanj.
Porotnik St. 2: Poročena temnopolta poštna uslužbenka, stara 25 let.
Porotnik St. 3: Ločena upokojena belka, stara 61 let.
Porotnik St. 4: Poročen voznik dostavnega avtomobila Pepsi Cole, hispan-skega porekla, star 33 let. Zelo si je prizadeval za mesto porotnika: »Ce želite poštenega človeka, ki zaupa pravnemu sistemu, sem jaz tisti, ki ga iščete.«
Porotnik St. 5: Temnopolta 38-letna poročena ženska, samozaposlena. Njenega sina je policija po pomoti aretirala, ker je rojen istega dne kot osumljenec,
tudi njegovo ime je zelo spominjalo na osumljenčevo.
Porotnik St. 6: Moški, temnopolten, poročen, star 44 let, zaposlen kot komercialist v neki telefonski družbi. Prepričan je, da je rasna diskriminacija zelo hud problem.
Porotnik St. 7: Samska 45-letna temnopolta ženska, odgovorna za vzdrževanje računalnikov in tiskalnikov na okrožnem sodišču v Los Angelesu.
Porotnik St. 8: Samska ženska, temnopolta, stara 39 let. Strokovnjakinja za vprašanja varovanja okolja in zdravstva. Ena od dveh porotnikov z univerzitetno izobrazbo.
Porotnik St. 9: Ločena temnopolta 53-letna poštna uslužbenka.
Porotnik St. 10: Poročena 29-letna temnopolta poštna uslužbenka.
Porotnik St. 11: Samska 23-letna belka, zaposlena v zavarovalniški družbi, ima univerzitetno izobrazbo.
Porotnik St. 12: Upokojena vratarica, stara 72 let, poročena.
KRONOLOGIJA
Šestnajst mesecev dolga televizijska drama
1994
13. junij - Najdejo trupli Simpsonove nekdanje žene Nicole Brovvn in njenega prijatelja Ronalda Goldmana pred njeno hišo v Brentvvoodu. Simpsona, ki se vme z nočnega poleta v Chichago, zasliši policija in ga potem izpusti.
17. junij - Simpsonovo aretacijo med vožnjo po losangeleški avtocesti snema televizija.
20.	junij - Simpson se brani, da ni kriv.
24. junij - Pred začetkom predhodnega zaslišanja sodnik Cedi Mills ugotovi, da utegne velika pozornost medijev zavesti odločitev porote.
30.	junij - Simpsonovo predhodno zasliševanje se začne.
22. julij - Simpson se brani, da je »absolutno, stoodstotno nedolžen«. Primer je dodeljen sodniku Lanceu Itu. Odvetnik Johnnie Cochran se pridruži obrambi.
9. september - Losangeleški javni tožilec se odloči, da v Simpsonovem primem ne bodo zahtevali smrtne kazni.
26.	september - Začne se izbira porotnikov.
3. november - Dvanajstčlanska porota zapriseže.
1995
24.	januar - Tožilka Marcia Clark začne uvodni nagovor porote.
25.	januar - Branilec Cochran začne uvodni nagovor porote.
31.	januar - Začne se pričevanje.
1.	februar - Simpsonov prijatelj Ron Shipp priča, da mu je Simpson povedal o svojih sanjah, kako je ubil Nicole Simpson.
3. februar - Denise Brovvn priča o domnevnem Simpsonovem zlorabljanju njene sestre Nicole Simpson.
12. februar - Porota si ogleda prizorišče umora in Simpsonovo hišo.
9. marec - Detektiv Mark Fuhrman priča o para najdenih krvavih rokavic.
21.	marec - Priča Simpsonov hišni gost Kato Kaelin.
15. junij - Simpson poskusi natakniti par krvavih rokavic in izjavi, da so »premajhne«.
6. julij - Tožilci zaključijo svoj primer.
29. avgust - Na sodišču zavrtijo kaseto z intervjuji s Fuhrma-nom, v katerih se izkaže, da ima rasne predsodke.
6. september - Fuhrman se v odsotnosti porote sklicuje na peti amandma ameriške ustave in zavrne odgovor na vprašanja.
22.	september - Simpson se na presenečenje vseh v sklepnem govora izreče za nedolžnega; obramba in tožilstvo zaključita svoj primer; Ito da napotke poroti.
25. september - Tožilka Marcia Clark začne sklepni nagovor poroti.
27.	september - Tožilstvo konča prvi del sklepnega nagovora poroti. Obramba začne sklepni nagovor poroti.
28.	september - Obramba povzame sklepni nagovor poroti.
29.	september - Tožilstvo konča sklepni nagovor poroti. Primer je prepuščen poroti.
2.	oktober - Porota sporoči sodniku Itu, da je sprejela razsodbo. Razglasitev je preložena na naslednji dan.
3.	oktober - Ob 18. uri po srednjeevropskem času je O. J. Simpson razglašen za nedolžnega.
Sreda, 4. oktobra 1995
SVET
NOVICE
Belgija je sedem islamskih skrajnežev obsodila na zaporne kazni
BRUSELJ (Reuter) - Belgijsko sodišče je včeraj na zaporne kazni obsodilo sedem islamskih skrajnežev, oprostilo pa njihovega domnevnega vodjo Ahmeda Zaouija in še štiri druge obtožence, ki naj bi bili tudi člani alžiske fundamentalistične Islamske oborožene skupine (GIA), obtožene vrste kaznivih dejanj, med njimi posesti orožja in ekspozivnih sredstev ter ponarejanja in sprejemanja ukradenih predmetov. Zaouiju, nekdanjemu profesorju na alžirski univerzi, je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov izreklo oprostilno sodbo. Štiriintridesetletni Zaoui, ki je bil leta 1992 v Alžiriji obsojen na smrt, je sicer priznal, da je imel stike z Gio, vendar je zanikal sodelovanje v njenih terorističnih akcijah. Sedem obtožencev je sodišče spoznalo za krive organiziranja terorističnih napadov na ljudi in različne objetke; nekateri - pri njih je policija doma našla orožje - so bili obsojeni na trimesečno pogojno kazen, drugi pa na največ petletno zaporno kazen.
Bavarska vlada sprejela nov zakonski predlog, ki bo urejal vprašanje razpel v učilnicah
MUNCHEN (dpa) - Po sporni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o razpelih v učilnicah je vlada zvezne dežele Bavarske sprejela zakonski predlog, po katerem morajo v bavarskih osnovnih šolah spet obesiti razpela. V zakonskem osnutku, ki ga je bavarska vlada sprejela v ponedeljek, je sicer zapisano določilo, da je mogoče narediti izjemo v primeru »subjektivnega« nasprotovanja učenca (ne staršev). Nemško ustavno sodišče je pred nekaj časa sprejelo odločitev, da so razpela v učilnicah protiustavna, saj naj bi bila s tem kršena nevtralnost in v ustavi zapisana svobodna izbira religije. V Nemčiji je namreč šolstvo v pristojnosti posamezne zvezne dežele. V novem zakonskem predlogu bavarske vlade je zapisano, da je treba »spričo zgodovinskih in kulturnih značilnosti Bavarske« razpela vrniti v učilnice. Če ima učenec resne verske razloge, da razpelo ne bi bilo v učilnici, bo ravnatelj skušal zadevo urediti. Slišati je bilo tudi to, da je »treba pri tej odločitvi upoštevati večino«. Bavarski premier Edmund Stoiber je poudaril, da svobodna izbira religije zaradi te protislovne odločitve bavarske vlade ne bo utrpela škode, pravni okvir, ki ga predpisuje nemško ustavno sodišče, pa po njegovem mnenju ni prekoračen. Bavarska vlada namerava zakon sprejeti še letos.
SVET PONOVNO OBSOJA FRANCIJO
Eksplozija
protestov
PARIZ, NEW YORK, PAPEETE (Reuter) - Mednarodna javnost je ostro obsodila drugi jedrski poskus, ki ga je Francija predvčerajšnjim izvedla v Tihem oceanu. Protesti proti predrznosti Pariza so vnovič odjeknili v vseh svetovnih prestolnicah, francoski predsednik Jacques Chirac pa je očitke sveta spet zavrnil, češ da jedrski poskusi koristijo francoski varnosti.
Druga jedrska avantura Pariza je najbolj razjezila 16 držav članic Ju-žnopacifiškega foruma, ki so včeraj do nadaljnjega pretrgale vse diplomatske stike's Francijo. Omenjeno odločitev je med zasedanjem Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov v New Yorku posredoval zunanji minister Papue Nove Gvineje sir Julius Chan. Na Novi Zelandiji so se nasprotniki jedrskih poskusov zbrali pred francoskimi veleposlaništvi; največ jih je bilo pred zgradbo francoskega predstavništva v VVellingtonu, nekaj članov ekološkega gibanja Greenpeace pa se je zaradi »predrznosti« Francije priklenilo na ograjo pred vhodom v razkošno stanovanjsko hišo francoskega veleposlanika. Francoski jedrski poskus v Tihem oceanu je med zasedanjem Generalne skupščine ZN ostro ob-
sodil tudi voditelj avstralske diplomacije Ga-reth Evans, ki je izjavil, da utegnejo biti politične posledice početja Pariza veliko bolj usodne kot ekološke. Francozi so namreč zatrdili, da so jedrski poskusi, ki jih nameravajo izvesti pred podpisom sporazuma o prepovedi jedrskega oboroževanja, povsem neškodljivi za okolje. »Svet želi v današnjem času kreniti v nasprotno smer kot Francija,« je še dodal Evans.
Francoski policfsti so v strahu pred novim valom nasilja in vandalizma »zavzeli« ulice Pa-peeta, glavnega mesta Tahitija; po prvem jedrskem poskusu so namreč jezni Tahitijci svoj gnev nad Francijo izrazili z vandalskim pohodom po ulicah prestolnice. Agencija Reuter je poročala, da nemirov in nasilja tokrat ni bilo, čeprav so prebivalci Pape-
eta ogorčeni, v mestu pa je »čutiti« napetost. Poveljnik francoskih policistov se je zato odločil, da nepredvidenih odzivov ne bodo prepustili naključju, in je na ulice Papeeta poslal več kot 800 policistov.
V VVashingtonu in Moskvi so jedrsko početje Francije označili kot »obžalovanja vredno dejanje«. V Beli hiši so zavrnili očitke medijev, ki so predsednika Billa Clintona obtožili, da je bil pri obsodbi Pariza
preveč prizanesljiv. Predsednik Clinton naj bi se o sporni jedrski preteklosti Francije pogovarjal s predsednikom Jacquesom Chiracom, ki bo prihodnji mesec obiskal VVashing-ton.
RUSIJA / PREDVOLILNI BOJ
Komunisti so prepričani v svojo zmago
IRKUTSK - Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuga-nov je svojo kampanjo za decembrske parlamentarne vohtve začel z govorom, v katerem je volilcem izjavil, da samo njegova uporniška stranka lahko vrne Rusiji moč. »Nas narod, ponižan in oropan, stoji na razpotju,« je dejal na shodu v sibirskem mestu Irkutsk, ki leži 5000 kilometrov vzhodno od Moskve.
»Izberemo si lahko vlado kriminalcev. Druga izbira je, da Rusijo spremenimo v eno veliko Čečenijo,« je Zjuganov komentiral ruski krvavi spopad v uporniški Čečeniji. »Tretja izbira, ki vam jo jaz svetujem, so volitve, kajti samo drugi ljudje na oblasti lahko rešijo Rusijo.«
Zjuganov je prepričan o uspehu na volitvah za dumo oziroma spodnji dom ruskega parlamenta, ki bodo 17. decembra. Javnomnenjske ankete mu napovedujejo velike možnosti. Zjuganov je dejal, da ima njegova komunistična stranka približno 20.000 okrajnih in območnih podružnic in več kot pol milijona članov. Na leto pa izdajo približno 120 časopisov in tednikov. Število članov sicer ni veliko v primerjavi s skoraj 20-milijonskim članstvom, ki ga je imela komunistična stranka v nekdanji Sovjetski zvezi, vendar pa še vedno ostaja najbolje organizirana politična sila v Rusiji.
Enainpetdesetletni Zjuganov je Rusijo prikazoval kot državo na robu propada, ki jo lahko rešijo samo komunisti. »Dosegli smo
mejo kaosa,« je dejal in dodal, da imajo komunisti pripravljen paket osnutkov zakonov in shem, ki
lahko Rusijo rešijo največjih problemov - previsokih cen, navala kriminala in nezaposlenosti.
Največje odobravanje množice je Zjuganov požel s kritiziranjem predsednika Borisa Jelcina in njegove tržno orientirane vlade. »To je začarani krog izdajstva in kraje navadnih ljudi,« je bila ena
njegovih milejših pripomb. Približno 80 milijonov ljudi je bilo po oceni Zjuganova prizadetih zaradi tržnih reform. »Velik del naše družbe ni živel ravno bogato, toda popolnoma varno. Zdaj so izgubili vse in mi moramo skrbeti za njih,« je dejal.
Zjuganova pričakovanja niso nemogoča. Njegov
sprejem v Irkutsku, industrijskem mestu z več kot 600 tisoč prebivalci, se je bistveno razlikoval od sprejema tržnega reformatorja Jegorja Gajdarja, ki je mesto obiskal dan poprej. Zjuganova ekipa je bila bolje organizirana, na voljo je dobil večje prostore. Bolj so mu bile naklonjene tudi krajevne oblasti, vključno
z policijsko zaščito. Medtem ko je moral Gajdar prepričevati svoje občinstvo, ki so ga sestavljali večinoma mladi ljudje, naj se udeležijo vohtev, je bilo na Zjuganovem shodu očitno, da se bodo njegovi pristaši volitev udeležili.
Med simpatizerji je bilo tudi nekaj mladih ljudi, ki jih je Zjuganov najverjetneje privabil z opozorilom, da bi utegnili priti na seznam oboroženih sil in bili poslani v vojno v Čečeniji, če ne bo prišlo do sprememb.
Komunisti po besedah Zjuganova upajo na sestavo močne večine v parlamentu z ostalimi nasprotniki Jelcina. Zagotovil pa je tudi, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah junija 1996.
Modemi komunisti današnjih dni se skušajo otresti zapuščine svojih predhodnikov, ki so vladah Sovjetski zvezi 70 let.
Nekateri predlogi Zjuganova bi razburili privržence demokratičnih reform. Dejal je, da bi morala biti Sovjetska zveza obnovljena na »prostovoljni osnovi«. Ekonomska politika bi morala biti po njegovem mnenju popolnoma spremenjena. Nakazal je, da ni zagovornik ideje zasebne lastnine. »Popolnoma sem prepričan, da je za Rusijo najbolj učinkovita oblika skupne lastnine.«
Anatoly Verbin / Reuter
Vodja britanskih laburistov zahteva moralno prenovo Velike Britanije
BRIGHTON (dpa)-Britanska opozicijska laburistična stranka se bo z mešanico tržnega gospodarstva, socializma in patriotizma zavzela za družbeno in gospodarsko prenovo Velike Britanije. Na kongresu laburistične stranke v Brig-htonu je njen vodja Tony Blair v zelo čustvenem govoru zahteval »prerojeno in pomlajeno« Veliko Britanijo, ki bo dorasla izzivom prihajajočega novega tisočletja.
Tony Blair, ki mu kritiki očitajo zelo avtoritarno obnašanje, je skušal s svojim govorom pritegniti konservativne volilce, saj bodo volitve v spodnji dom britanskega parlamenta na vrsti najpozneje maja 1997. Laburistično stranko je označil za »patriotsko« stranko, ki mora vnovič vzpostaviti socialno enakopravnost in solidarnost Po njegovih besedah je zato poleg primerne gospodarske politike potrebna tudi »moralna prenova«, ki bi morala potekati predvsem pri mladih.
»Šestnajst let sem bil jezen, slabe volje, strasten in ogorčen,« je dejal Blair in s tem posredno omenil tudi konservativce, ki vladajo že od leta 1979 in so po njegovem mnenju odgovorni za to, da so socialne razlike, revščina in brezposelnost v Veliki Britaniji čedalje hujše.
Ruski vojaki morajo v Čečeniji poleg eksplozij poslušati tudi številne psovke domačinov (Telefoto: AP)
JVTENTAT NA MAKEDONSKEGA PREDSEDNIKA
Avtomobil bomba za Kira Gligorova
Zdravniki se borijo za predsednikovo življenje
SKOPJE (Reuter) - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je včeraj preživel Poskus atentata. Neznan-ci so z daljinskim upra-vljalcem sprožili bombo, nastavljeno v središču Skopja v parkiranem ose-knem avtomobilu, mimo katerega se je predsednik peljal v svoj urad. Popolne je bil predsednik ope-riran, uradne podatke o njegovem zdravstvenem stanju pa javnosti še niso Posredovali.
V eksploziji pred hotelom Bristol je izgubil ži-vljenje predsednikov šofer Aleksander Spirovski, trije nhrnoidoči pa so bili lažje Poškodovani. Le nekaj minut po poskusu atentata je Pohcija aretirala dve osebi, ki sta hoteli hitro zapustiti kraj eksplozije z osebnim avtomobilom. Kasneje je policija ugotovila, da nista bila vpletena v atentat.
Rumeni spaček, v katerem je bila nastavljena bomba, je bil popolnoma uničen. »Slišal sem močno eksplozijo in videl oblak dima,« je dejal pretreseni očividec. »Vsepovsod so leteli koščki stekla in ljudje so kričali-« Policija poroča, da ni Se nihče prevzel odgovornosti za izvedbo atentata. 78-letnega predsednika so nemudoma odpeljali v mestno bolnišnico. Zdravniki so javnosti sporoči-n> da ima poškodbe gla-ye’ a je bil pri zavesti in le lahko govoril, ko so ga Pripeljali v bolnišnico. Iz ^nonimnih virov pa se je izvedelo, da je njegovo stanje precej hujše, kot ga Želijo prikazati oblasti, in na je predsednik Gligorov
Makedonski predsednik Gligorov
v kritičnem stanju. Imel naj bi zlom lobanje in pretres možganov, govorijo pa tudi o več poškodbah telesa.
Opazovalci menijo, da želijo s prikrivanjem kritičnosti predsednikovega stanja ohraniti stabilnost. Pred bolnišnico se je zbrala večja skupina zaskrbljenih prebivalcev, ki čakajo na novice o predsednikovem zdravju. Predsednik Gligorov je v Makedoniji izredno priljubljen, saj vlada prepričanje, da je le njegovo zvito pobtično delovanje omogočilo Makedoniji miren prehod v neodvisnost.
V Atenah pa se nadaljujejo pogajanja grških in makedonskih diplomatov, ki rešujejo še zadnja nesoglasja glede uveljavljanja sporazuma o normalizaciji odnosov med državama. Zunanja ministra držav sta sporazum o ureditvi odnosov med državama podpisala 18. septembra v New
Yorku, uresničevati pa naj bi ga začeli v roku enem mesecu.
Grške oblasti so ostro obsodile atentat na makedonskega predsednika. »Grška vlada ostro obsoja napad na predsednika Gligorova,« je izjavil predstavnik za tisk grške vlade Tilemahos Hitris. »Izražamo sožalje sorodnikom preminulega šoferja, predsedniku pa želimo skorajšnje okrevanje.« Vladni predstavniki so zagotovili, da se bodo pogajanja med državama nadaljevala. »Ne vemo, ali je atentat povezan s pogajanji,« je dejal vladni predstavnik. »Znano nam je, da so makedonski nacionalistični krogi nasprotovali predsednikovemu prizadevanju za ureditev odnosov med državama.« Neuradno so se pojavila namigovanja, da so morda v atentat vmešani prav opozicijski ultranacionalistični krogi, ki se zavzemajo za priključitev sosednjih ozemelj, kjer živijo Makedonci. Opozicija je atentat sicer obsodila kot poskus destabilizacije države.
Na atenski borzi vrednostnih papirjev je vrednost delnic padla za 1, 64 odstotka. »Panično razprodajo« delnic naj bi povzročil atentat. »Razprodajo je sprožila novica o poskusu atentata na predsednika Ghgorova,« je dejal atenski borzni posrednik. »Neurejene razmere na tem območju spodkopavajo zaupanje trgov. Poslovanje na borzi se je začelo zelo mirno, po novici pa je prišlo do bbskovitega padca vrednosti delnic.«
Prizorišče bombnega napada na makedonskega predsednika (Telefoto: AP)
_______________BOSNA IN HERCEGOVINA_______________
Natova letala znova nad Sarajevom
Vladne enote so s topništvom obstreljevale srbske položaje znotraj varovanega območja ZN
SARAJEVO (Reuter) - Vladne enote so včeraj s težkim orožjem obstreljevale bosanske Srbe znotraj 20-kilometrskega varovanega območja okoli Sarajeva. Srbi so zaprosili predstavnike ZN za dovoljenje, da na varovano območje vrnejo težko orožje, kar so ZN zavrnili. Boji v severozahodni Bosni se nadaljujejo, razvneli pa so se tudi spopadi jugovzhodno od Sarajeva.
Predstavniki ZN so ostro obsodili obstreljevanje s težkim orožjem znotraj varovanega območja okoli Sarajeva. »Zvedeti smo, da vladne enote obstreljujejo Srbe s štirimi kosi težkega orožja,« je dejal predstavnik ZN Aleksander Ivanko. »Ostro bomo protestirali pri vladnemu vrhu.« ZN so zavrniti srbsko prošnjo, da bi na varovano območje vrniti svoje težko orožje za obrambo pred muslimanskimi napadi. Zagotoviti
so, da bodo zadevo urediti sami. Natova letala so pozno popoldne letela nad Sarajevom, a je malo verjetno, da bodo napadla muslimanske položaje. Incident je zmanjšal možnosti, da bi sprte strani v teh dneh sklenile sporazum.
Obstreljevanje je imelo za cilj podporo vladnim enotam v okolici Trnova, okoli 35 kilometrov jugovzhodno od Sarajeva, kjer so se včeraj razvneti spopadi. Predstavniki ZN
niso ugotoviti, katera stran je začela spopade. »Prejeti smo poročila o detonacijah in strelih v okolici Trnova,« je dejal Aleksander Ivanko. »Naši opazovalci so nam poročati tudi o eksplozijah v središču mesta.« Trnovo nadzorujejo srbske sile, mesto pa ima velik strateški pomen, ker mimo njega vodijo glavne poti v jugovzhodno Bosno. Vladne enote bi ga rade osvojile, da bi si s tem zagotovile prehod do svoje enklave Goražde.
Boji se nadaljujejo tudi v severozahodni Bosni. Srbska protiofenziva je še vedno uspešna. Opazovalci ZN poročajo, da »Srbi napredujejo počasi, a zanesljivo«. Srbske enote pritiskajo
na vladne sile okoli Bosanske Krupe, nadaljuje pa se tudi obstreljevanje na Ozre-nu in boji okoli Doboja. Bosanski premier Haris Silaj-džič je nadaljeval obisk v Moskvi. Izrazil je željo, da bi Rusija odprla veleposlaništvo v Sarajevu. »Upam, da bomo imeti v Sarajevu kmalu rusko predstavništvo,« je dejal Silajdžič. »O tem smo se dogovoriti že, ko smo februarja vzpostaviti diplomatske odnose.« Sarajevo upa, da bo Rusija še naprej konstruktivno sodelovala v mirovnem procesu. »Sodelovanje Rusije je pomembno zlasti zaradi njenega vpliva na Beograd. V Beogradu se je vse začelo, upam, da se bo tam tudi končalo.«
U N I C E F O V O P O RO ČILO O Š O L S T V U
Razmere na vojnih območjih so katastrofalne
ŽENEVA (APP) - V poročilu Unicefa je zapisana ugotovitev, da pravico do šolanja otrok na ozemlju nekdanje Jugoslavije v veliki meri pogojujejo razmere v posameznih republikah. Organizacija ZN za pomoč otrokom bo letos za izboljšanje izobraževalnega sistema na ozemlju nekdanje Jugoslavije namenila 6, 1 milijona dolarjev pomoči.
V svojem poročilu Unicef poudarja, da so najbolj ogroženi begunski otroci, zato bo organizacija z nekaterimi drugimi dobrodelnimi ustanovami veliko pozornost namenila zbiranju šolskih potrebščin in organiziranju pouka v krajih, kamor se je zateklo približno tri milijone in pol beguncev, med katerimi je veliko šoloobveznih otrok. Unicef sodeluje tudi pri preoblikovanju učbenikov, v katerih »prevladuje stara komunistična idelogija«. V vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah si prizadeva pridobiti pedagoge, sposobne izpeljati načrtovani program, usposablja pa tudi pedagoge, ki bodo skrbeti za
prizadete otroke.
Unicef je v pregledu razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije zbral veliko podatkov s področja izobraževanja. V Bosni in Hercegovini se izobraževalne ustanove soočajo z velikim pomanjkanjem učnih sredstev, pa tudi prostorov, saj je porušenih veliko šol. Veliko učiteljev se je med spopadi preselilo iz domačega okolja, nekateri so tudi postati žrtve vojne. Po podatkih sarajevskega ministrstva za šolstvo je izobraževanja deležno le 254 tisoč otrok, v začetku spopadov leta 1991 pa jih je šole obiskovalo 541 tisoč. Število profesorjev se je od nekdanjih 10.888 razpolovilo, zmanjšalo se je tudi število šol, saj jih je od nekdanjih 641 zdaj odprtih 497. V Sarajevu je šolanje prekinilo približno 30 tisoč osnovnošolcev, čeprav se položaj v mestu v zadnjem času vendarle izboljšuje. Pouk se je pretekli teden začel tudi na vzhodu države, v krajih med Bjeljino in Trebi-njem, vendar je v okolici Banjaluke več kot deset tisoč begun-
cev. Unicef je na zeniškem območju z najnujnejšim šolskim priborom oskrbel 84 tisoč otrok. V bi-haški enklavi narašča število mladoletnih prestopnikov, primanjkuje tudi šolskih potrebščin.
Na Hrvaškem se je šolsko leto -razen v Kninu, Glini in krajih v neposredni bližini frontne črte v Slavoniji - začelo septembra; v vzhodni Slavoniji se je šolsko leto začelo za otroke srbske narodnosti.
V Zvezni republiki Jugoslaviji se je proračun za izobraževanje od leta 1990 do letos skoraj razpolovil; v razredih je preveč otrok, primanjkuje tudi učiteljev, tisti, ki so ostali v prosveti, pa so preobremenjeni. Med 170 tisoč begunci, ki so se v Srbijo zatekli iz Krajine, jih je 40 tisoč mlajših kot 18 let. Približno 29 tisoč jih bo lahko obiskovalo pouk, ki ga bo financiral Unicef. Ta opozarja še na slabe razmere v makedonskih šolah; najmanj 15 odstotkov šolskih objektov bi morati popraviti ali v njih vsaj deloma izboljšati razmere za poučevanje.
__________VZHODNA SLAVONIJA____________
Politični poker za zadnje hrvaško ozemlje, ki je še pod nadzorom Srbov
Včeraj sta se v Erdutu v vzhodni Slavoniji, poslednjem delu Hrvaške, ki je še pod srbskim nadzorom, srečali delegaciji hrvaške vlade in tamkajšnjih Srbov. Srečanje, ki sta ga sklicala mirovni posrednik Thor-vald Stoltenberg in ameriški veleposlanik na Hrvaškem, je prvo po vojni akciji v Krajini. Hrvaški komentatorji menijo, da je položaj podoben tistemu pred vojno akcijo - tudi takrat so namreč potekali pogovori, hkrati pa so se zbirale vojaške sile, za razliko od takrat pa se Srbi tokrat bolj nagibajo k dokončnemu dogovoru, zlasti zdaj, ko vedo, da bo Slobodan Miloševič priznal Hrvaško.
Zdi pa se, da srbski predsednik še sam ne ve, kdaj je odigral usodno potezo. Zeli si namreč, da bi vzhodno Slavonijo izločili iz mirovnega paketa in jo obravnavali posebej, kar je seveda v nasprotju s Tu-dmanovimi interesi. Hrvaški predsednik se boji, da bodo po dogovoru o Bosni in Hercegovini opuščeni ukrepi proti Srbom in da jih takrat nihče več ne bo pripravil do tega, da bi vrnili Vukovar, Baranjo in. Srem. Iz diplomatskih krogov je slišati, da Miloševič še ni pripravljen na trojno medsebojno priznanje Bosne in Her-
cegovine, Hrvaške in Jugoslavije, verjetno zato, ker se nadeja, da bo zaradi popuščanja v Bosni lahko obdržal Baranjo. Hrvaški mediji celo ugibajo o morebitni zamenjavi Banjaluke za vzhodno Slavonijo.
Hrvaški notranji minister Mate Graniti je dal Združenim narodom vedeti, da se Hrvaška ne bo odrekla pravici, da svojo ozemeljsko celovitost vzpostavi z vsemi sredstvi, ki jih premore suverena država. Prav tako ni pripravljena izpeljati referenduma ali priznati Slavoniji posebnega statusa, ki ga predlaga Beograd. Nihče sicer ne opo-
reka temu, da je vzhodna Slavonija del Hrvaške, toda zaradi dogajanja po operaciji je svet spoznal, da vojska ni le osvobodila tega dela države, temveč v njem izvedla etnično čiščenje.
Mednarodni pogajalci predlagajo prehodno obdobje. Ce bi namreč Hrvaška nemudoma vzpostavila svojo oblast, bi Srbi res dokončno izginili, pod srbsko oblastjo pa se na ozemlje ne bodo vrnili Hrvati. Vzpostavili naj bi torej mednarodno avtoriteto, ki bi preprečila beg preostalih Srbov in omogočila vrnitev Hrvatov. Vzhodna Slavonija bi tako dobila mednarodno upravo, v kateri bi sodelovali hrvaška vlada in tamkajšnji Srbi. Obe strani se seveda ne moreta sporazumeti, kako bi omenjeni proces končali, z referendumom, kot hočejo Srbi, ati z volitvami po predvojnih predpisih, pri čemer vztraja hrvaška oblast.
Jelena Lovrič
PETA OBLETNICA NEMŠKE ZDRUŽITVE
Evropski velikan hoče, da mu zaupajo
Partnerji po svetu ugotavljajo, da so bile velike bojazni ob združevalni naglici odveč
LONDON - Pet let po združitvi je Nemčija povsem zmedla tiste, ki so verjeli, da bo novorojeni evropski gigant znova poskusil prevladati nad svojimi sosedi in postal nova grožnja po 50 letih miru. Vendar ostaja nerešeno vprašanje, kako bo Nemčija v prihodnjih letih uporabila svojo gospodarsko in vojaško moč v Evropi in svetu.
Obsojena na neugoden geografski položaj v sredini turbulentne celine si Nemčija že od začetka združitve prizadeva prepričati svoje evropske sosede, da bo ostala stabilen in zanesljiv partner. Analitiki trdijo, da je Bonn z izjemnimi napori
v Evropski uniji, Natu in Združenih narodih ter s stabilno politiko kanclerja Kohla uresničil svojo namero. V želji po ohranitvi dobrih odnosov z VVashingtonom in EU je Nemčija v Rusijo poslala velikanske količine pomoči in podprla vzho-
rf
AVSTRIJA
h
Rdečečima vladna koalicija v doslej najhujši krizi
DUNAJ (Reuter, I. L.) - Vladna koalicija se ne more zediniti glede državnega proračuna za leto 1996. Koalicijska vlada je v doslej najhujši krizi, tako da ni izključen razpad koalicije in s tem razpis predčasnih vohtev.
Pogajanja med Socialdemokratsko stranko (SPČ) in Ljudsko stranko (ČVP) so se včeraj nadaljevala, potem ko so imeli socialdemokrati kongres, na katerem so za predsednika stranke spet izvolili Franza Vranitzkega.
Devetletna koalicija je bila precej blizu razpada minuli vikend, ko se niso mogli dogovoriti o načrtu za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Kot zadnji rok za dogovor so določili četrtek. Ekonomski minister Johannes Ditz (ČVP) je izjavil, da mora vladna koalicija nujno doseči zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, in se zavzel za krčenje javne porabe. Koalicijske partnerje je obtožil, da se zavzemajo za zgolj kozmetične spremembe, ki naj bi zapolnile luknje v državnem proračunu. »Dosegli smo kritično točko,« je dejal. »Izredno pomembno je, da se socialdemokrati zavejo resnosti zadeve. Stroškov ne moremo več pokrivati tako kot doslej.«
Ditz in socialdemokratski finančni minister Andreas Staribacher že mesece vodita ostro razpravo o poti do zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Avstrija želi izpolniti pogoje za pristop k monetarni uniji, a se osrednji politični sili v državi razhajata glede načina zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Konservativna Ljudska stranka ostro nasprotuje zvišanju davkov in se zavzema za krčenje državnega proračuna, finančni minister Staribacher pa načrtuje zmanjšanje primanjkljaja s povišanjem davkov, dohodki od privatizacije in le manjšimi rezi proračunskih sredstev. Vlada za leto 1996 načrtuje zmanjšanje primanjkljaja s 102, 3 milijarde šilingov na 92, 8 milijarde. »Nadaljevali bomo pogovore in upam, da bomo dosegli soglasje do četrtka,« je dejal Ditz. »Nujno potrebujemo srednjeročni načrt za zmanjšanje primanjkljaja. To je nujno za ohranitev nase verodostojnosti.« Strankarski veljaki sicer zagotavljajo, da si ne želijo predčasnih vohtev, opazovalci pa menijo, da je prav grožnja z razpadom koalicije najmočnejše orožje v rokah pogajalcev.
dnoevropske države, ki se želijo pridružiti zahodnim integracijam. »Nemško sporočilo je, da nikoli več ne bodo šli naprej sami. To sporočilo je doseglo svoj namen,« je izjavil neki zahodni diplomat.
Po padcu berlinskega zidu se je ves svet spraševal, kaj bo nastalo iz gospodarskega kolosa z 80 milijoni prebivalcev. Zaveznice iz druge svetovne vojne - Francija, Rusija in Britanija - so izrazile različno mero zaskrbljenosti v zvezi z združevalno naglico. »Menim, da so bile bojazni iz tistih časov močno pretirane in dokazano neutemljene,« je izjavil neki politični analitik. »Kljub temu pa še vedno ne vemo, kam je Nemčija pravzaprav namenjena,« je še dodal. Združene države in večina njenih zaveznic podpirajo nemško željo po stalnem sedežu v Varnostnem svetu Združenih narodov. Celo Izrael, kjer ostaja neizbrisen spomin na Sest milijonov Židov,
žrtev nacističnega holokavsta, je lani podprl Nemčijo v njeni nameri. Diplomati menijo, da bo to le Se povečalo nemški politični vpliv, ki so se ga vlade v Bonnu pod pritiskom zgodovine desetletja namenoma izogibale. S serijo zakonskih odločitev ob spremembi politične klime je Nemčija prilagodila dolgoletno politiko, ki je preprečevala sodelovanje njenih vojakov v operacijah zunaj držav članic Nata. Svoje enote je poslala v Somalijo, v okviru operacije ZN pa Bosno preletavajo nemški tornadi. Vendar so spremembe postopne in previdne, saj jim javnost nasprotuje. »Za Nemčijo bo sodelovanje njenih vojakov v operacijah ZN velika težava, če dobi sedež v Varnostnem svetu,« je izjavil neki zahodni diplomat. »Se vedno si težko predstavljam večje nemške bojne enote v operacijah ZN, posebej v Evropi,« je še dodal.
Nicholas Doughty, Reuter
SPREMEMBA V ŠVICARSKI VLADI
Čarobna formula prestala dramo
Moriz Luenberger je novi finančni minister
ZURICH - Švica ima novo vlado. Nov član vlade je od nedelje pravzaprav le 49-letni ziiriški socialdemokrat Moritz Leuenberger, vendar je sedemčlanski kabinet povsem drugačen, kot je bil. Odstop finančnega ministra Otta Sticha in volitve njegovega naslednika so namreč krepko stresli politično prizorišče.
Zgodile so se volitve pred volitvami, prvi polčas jesenske politične tekme med meščanskimi strankami in socialisti pa se je končal neodločeno. Desnici ni uspelo razbiti »čarobne formule«, kot radi imenujejo sedanjo vladno koalicijo, socialisti pa so morali prepustiti pomembni finančni resor, ki ga je zasedal njihov strankarski kolega Stich.
Stichov odstop je sprožil pravo dramo. Socialisti so imenovali kar devet uglednih kandidatov in kandidatk za Stichovega naslednika, več, kot bi jih bile sposobne spraviti skupaj meščanske stranke, in tako pokazali, da imajo majhno četo visokokvalificiranih in priljubljenih politikov, ki lahko vsak čas zasedejo eno od ministrskih mest. Blocherjevim narodnjakom, ki so pred tem želi zmago za zmago, je zmešal štrene odhajajoči in silno priljubljeni Stich.
Socialdemokrati so imenovali dva kandidata za ministra: Otta Pil-lerja iz Freiburga in ziiriškega pravnika Moritza Leuenbergerja, ki si je dobro ime pri volilcih in političnih nasprotnikih ustvaril z doslednim in odmevnim vodenjem parlamentarne komisije, ki je preiskovala afero o dosjejih, ki jih je o političnih »osumljencih«, predvsem levičarjih, zbirala policija.
FDP je uradnima kandidatoma socialdemokratov nastavila mino. Kot protikandidatka je
nastopila hripava Vreni Spoerry, za katero so v prvem krogu glasovale vse stranke desnega spektra. Če bi Sporryjeva dobila dovolj glasov, bi to pomenilo konec »čarobne formule« in bi imelo daljnosežne politične posledice. Toda desničarji niso računali na nezaupljive poslance iz francoskega dela Švice, saj so ubogo Vreni pustili na cedilu celo člani njene stranke. Rane, ki so jih v boju za evropsko približevanje staknili francosko govoreči manjšinci so še preveč sveže, da bi nasedli novim konservativnim trikom. Z Leuenberge-rjem so nekako vsi zadovoljni, tako da se politologi bojijo, da so mu na razmeroma krhka ramena naložili preveč pričakovanj.
V nedeljo se je sedmerica zaprla v vladno palačo in si razdelila fotelje. Kdor pozna švicarski politični sistem, bo vedel, da v bundesratu sedi le sedem ministrov, od katerih je eden vsako leto tudi zvezni predsednik. Zdajšnjo vlado sestavljajo predstavniki omenjenih štirih parlamentarnih strank, poleg stankarske pripadnosti pa je pomembna tudi nacionalna pripadnost. Poleg štirih nemško govorečih ministrov sta dva predstavnika francoske Švice, zunanji minister Cotti pa je iz italijanskega Ticina.
Ministri imajo zelo velike resorje, vendar razmeroma majhna pooblastila, saj mora vsak pomembnejši zakon na
referendum, kjer ga potrdijo volilci. Čeprav so pooblastila ministrov precej omejena, pa sedmerica o eni stvari odloča med seboj in za zaprtimi vrati. O tem namreč, kdo bo vodil katero od ministrstev. Vsa Švica je čakala, da se iz vladne palače pokadi dim in da zve, kdo bo skrbel za državne finance, ki jih je tako trmasto in varčno obračal Otto Stich. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Luzernski tovarnar koles Kaspar Villiger je kot aktualni državni predsednik uveljavil svojo (in strankino) voljo ter z obrambnega presedlal v finančni fotelj. Adolf Ogi se je žrtvoval za domovino in rešil obrambni stolček pred socialistično nevarnostjo, novinec Leuenberger pa se je mirno usedel v precej neudoben naslanjač ministra za promet in energetiko. O prometu sicer ne ve veliko, so dan za tem ugotavljali komentatorji, »a se hitro uči in zna določiti, kaj ima prednost«.
Tako se je končalo tretje dejanje drame, ki se v Švici ne zgodi vsako leto, saj so ministri izvoljeni za nedoločen čas in sami odločajo, kdaj se bodo zavoljo starosti ali zdravja umaknili. Ce zagovornikom omejitve vladnega mandata na dvakrat po pet let ne bo uspelo, se utegne zgoditi, da bo Moritz sedel v Bernu še čez dve desetletji. Vmes bo po ključu najmanj trikrat po eno leto zvezni predsednik, zamenjal pa bo tudi najmanj tri vladne resorje. Toda v Švici je tako že dvesto let in država še vedno deluje. In to ne slabo, kajne?
Zvone Petek
PRED SREČANJEM FINANČNIH MINISTROV G7
Solidarnost ni dovolj za močan dolar
FRANKFURT- V tem tednu bodo finančni ministri evropskih držav, članic G7, obiskali VVashington. Rezultati nedavnega srečanja EU V Valenciji jih opogumljajo, obenem pa se zavedajo, da se problemi proračunskih primankljajev in nezaposlenosti posameznih držav ne morejo reševati zgolj z mednarodno sobdamostjo.
Finančni ministri EU so v Valenciji vnovič zatrdih, da je enotna evropska valuta osnovni cilj, za katerega se zavzemajo vsi. Uresničevanje tega cilja pa ne bo brez zaprek, saj bo zmanjševanje proračunskih primankljajev za večino evropskih držav vse prej kot lahka naloga.
Vendarle - cilji EU so določeni, odobrila jih je tudi skupina G7 in analitiki napovedujejo, da srečanje G7 v VVashingtonu ob koncu tedna ne bo prineslo omembe vrednih sprememb.
»Trenutno stanje je za države G7 stanje brez na-
petosti. Države soglašajo, da je treba dolar okrepiti. Zastavlja se le vprašanje, na kakšen način,« je povedal Sachsov ekonomist Thomas Mayer.
»Evropske države ne bodo izrazile novih želja, za katere bi hotele, da jih VVashington sliši,« je dodal.
Glavni finančni predstavniki sedmih bogatih držav: ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Kanade se bodo ob koncu tega tedna sestali v VVashingtonu, kjer bo tudi srečanje predstavnikov Svetovne banke in
Mednarodnega monetarnega sklada. Srečanje G7 je za evropske finančne trge manj pomembno kot nedavni prepir glede pogojev in končnega roka za uvedbo skupne evropske valute. Tržni izvedenci so v ponedeljek zatrdili, da je »duh solidarnosti«, v katerem se je srečanje v Valenciji končalo, deloma pomiril finančne trge, vendar dvomov glede možnosti uvedbe skupne evropske valute do leta 1999 ni pregnal. Nezaupljiva predvidevanja pa so v prejšnjem tednu oslabila že tako šibke evropske valute.
»Ne verjamem, da je kdorkoli na finančnih trgih sploh upošteval skupino G7,« pravi strokovnjakinja za mednarodne ekonomske odnose Alison Cottrell. »Na trgih tudi ne
pričakujejo, da bo srečanje G7 prineslo kakršnokoli novost. G7 je bila pomembna v preteklosti, zdaj pa središče dogajanja predstavlja Evropa.«
V ponedeljek so japonski časopisi zapisali, da se G7 nadeja dviga vrednosti dolarja na 110 jenov, vendar novica ni imela večjega vpliva na finančne trge. Obudila je sicer strahove o vnovičnem posegu centralnih bank na finančne trge. Takemu posegu smo bili priča 15. avgusta, ko so dolar nezadržno kupovale Nemčija, Japonska in ZDA, vendar se zdi, da so finančni trgi poglede in načrte skupine držav G7 vzeli v zakup.
Finančni trgi vedo, da ležijo korenine težav dolarja in evropskih težav nasploh v proračunskih pri-
mankljajih. Teh problemov pa se samo s sodelovanjem držav G7 ne da rešiti; stanje se zaradi skupnih naporov za zmanjševanje nezaposlenosti lahko samo še poslabša. Države G7 lahko potožijo tudi zaradi počasne gospodarske rasti v Evropi, ki jo je v veliki meri povzročila zmanjšana vrednost dolarja. Vendar bodo države G7 zaskrbljene poglede odvrnile od Evrope, kjer je gospodarska rast trenutno enakomerna, obrestne mere pa še kar padajo.
»Evropa predstavlja ta čas lokomotivo, ker se je iz recesije izvlekla pozneje in je trenutno v konjukturi,« je zadevo komentiral Michael Heise, finančni vodja DG banke iz Frankfurta.
Janet Northcote, Reuter
CERKEV
IN
POLITIKA
Učenci naj se seznaijo z religijami, verouk pa naj ostane v cerkvi
Anderlič: Cerkev je treba demistificirati in ji ne dovoliti, da se vmešava v politiko
LJUBLJANA - Ce bo parlament v tretji obravnavi bodoCe-§a zakona o osnovni Soli glasoval enako, kot je v drugi, bodo imeli učenci osnovnih Sol v zadnjih treh razredih osno-Vne Sole možnost, da si izberejo kot predmet nekonfesional-^ pouk o rehgijah in etiki. Taksno odločitev je sprejelo 33 Poslancev iz vrst opozicije, krSCanske demokracije in - z *^lenio desetih poslancev - tudi dobršen del poslancev LDS. Liberalni demokrati so glasovali tudi za odložitev razprave io odločanja o predlogu Polonce Dobrajc in Zmaga Jelncica 0 začasnem zadržanju vračanja cerkvenega premoženja; Po teh potezah liberalnih demokratov so se v javnosti pojavile ostre kritike in očitki, da so liberalni demokrati pripravljeni Popustiti se v marsičem, samo da bi obdržali CimboljSe odnose s koalicijskimi partnerji SKD.
»Ne gre za popuščanje, Pac pa za iskanje kompromi-sa> ki bi bil še znosen in bi 'jrejal razmerja v državi v duhu ustave in ločenosti cer-Kve od države,« nam je povedal vodja poslanskega kluba LDS Tone Anderlič. »Cerkev je treba demistiflci-rati, ji omejiti področja, na katerih lahko deluje, in ne dovoliti, da se vmešava v politična in druga vprašanja, saj večkrat posega dlje, kot bi smela. Urediti bi morali tudi status vseh verskih skupnosti v Sloveniji, zlasti Rimskokatoliške cerkve, ki je najve-Cja. To je treba zagotoviti tudi pri financiranju, zlasti pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine, s katero upravlja Cerkev. Vse to delamo zato, da bi se izognili zahtevam po podpisu konkordata. Sedanje zahteve in potrebe Cerkve presegajo viši-uo sredstev, ki bi jih lahko dobili kot dobiček pri gospodarjenju z gozdovi, zato vendarle iščemo možnosti, kako ttrediti vprašanje gozdov. V LDS menimo, da so gozdovi narodno bogatstvo in da mote z njimi upravljati država. Lri vprašanju verouka gre za kiasicno zanko. Kot liberalci ne moremo biti proti temu, da se učenci seznanijo z različnimi rehgijami, hkrati pa ostro nasprotujemo uvedbi verouka v šole. Ce ne bi pri-
volili v uvedbo izbirnega predmeta nekonfesionalnega pouka o religijah in etiki, bi nam lahko kako drugače skusali vsiliti resnični verouk. Zdaj je pomembnejše vprašanje, kdo in kako lahko uci ta predmet,« je povedal Tone Anderlič.
Vodja poslanskega kluba SKD Ignac Polajnar ocenjuje sprejeto odločitev kot najmanjši skupni imenovalec, ki ga je bilo mogoče doseći. »Presenečeni smo, da je po glasovanju v parlamentu nastal takšen vihar, ki je po našem mnenju povsem nepotreben, saj je bilo znotraj koalicije jasno, kakšno rešitev bo predlagala vlada. Res je sicer, da smo se pogovarjali samo z liberalnimi demokrati, pričakovali pa smo, da so se v LDS pogovarjali z združeno listo. Čudi nas, da se še vedno govori o verouku, Čeprav vsi natanko vedo, da gre za pouk o religiji in etiki s posebnim poudarkom (to je zapisano v beli knjigi) na evropski kontekst, kar pomeni s poudarkom na krščanstvu.« Na vprašanje, kako so krščanski demokrati zadovoljni s predlagano rešitvijo, je Ignac Polajnar povedal: »Glede na reakcije, bomo z doseženim vedno Čedalje zadovoljni, saj se bojimo, da bo imela vlada velike težave pri operacionalizaciji zakona o
osnovni šoli. Ce se bo to dogajalo, bi bilo treba v zakonu bolj natančno opredeliti naravo tega predmeta in načine njegovega poučevanja. V SKD zaupamo ministrstvu in strokovnim svetom, da bodo ta vprašanja rešili v duhu bele knjige in zakona.«
Ciril Ribičič je opozoril, da so bili v Združeni listi socialnih demokratov večkrat bolj strpni do vprašanj religije in vere kot liberalci, katerih evropska tradicija je ostro protiklerikalna. »Menim, da je normalno, Ce se v učne programe vnese predmet o spoznavanju religij, imam pa pomislek, da je to izbirni predmet, saj to utegne pripeljati do diferenciacije. Utegne se primeriti, da bodo na vasi otroci in starši, ki ne bodo izbrali tega predmeta, izpostavljeni porogu, v mestih pa bo ravno nasprotno. Tam se bodo posmehovali tistim, ki bodo ta predmet izbrali. Prisluhnil sem tudi argumentom, ki opozarjajo na poskuse hudega prodiranja Cerkve na področje, ki z njenim poslanstvom nimajo nic skupnega in da se neka ureditev, M se zdaj tolmači kot kompromisna, lahko uveljavi kot skrajna. V mislih imam tudi nevarnost zgolj liberalno-kr-SCanske vlade, v kateri bi lahko resor Šolstva pripadel SKD, posledice pa bi bile jasne.« Ko je Ciril Ribičič govoril o vprašanju vračanja gozdov Cerkvi, je ocenil, da je tako imenovani Jelinčičev zakon posrečena rešitev. »Jasno je treba povedati, da sta poprava krivic iz preteklosti in vrnitev objektov, ki jih Cerkev potrebuje za svoje poslanstvo, pa tudi denacionalizacija nujno potrebne. Težava je v tem, da se v imenu teh ciljev odpirajo vprašanja, ki Slovenijo vračajo
korak nazaj od rešitev v državah, kjer revolucija ni nikoli zmagala in kjer so dali Cerkvi mesto, ki si ga zasluzi glede na svojo ločenost od države.
»Gre za zelo agresiven napad Cerkve na slovensko politično prizorišče,« meni Zmago Jelinčič (SNS). »Cerkev je s pomočjo LDS uspelo plasirati v šole verouk. Tudi s pomočjo LDS je prišla do gozdov, ki ji ne pripadajo, z zahtevo po štirih stalnih virih financiranja pa skuša podpirati svojo gospodarsko strukturo v primeru slabega gospodarjenja z gozdovi. To, da so slabi gospodarji, so že dokazali s tem, da so prvih 2880 hektarjev gozdov, ki jim jih je podarilo ministrstvo za delo Rine Klinar že zakockali v primeru tiskarne. Tega ne poCne vsa Cerkev, ampak ljubljanska nadškofija, torej, ena sama civilnopravna enota Rimskokatoliške cerkve od približno dva tisoC takšnh enot v Sloveniji. In zakaj Cerkev ne sme dobiti gozdov? Prvič zato, ker niso njeni, saj jih je večino že razprodala zaradi zadolženosti v nekdanji Avstroogrski. Drugič pa zato, ker je kraljevina Jugoslavija z agrarno reformo Cerkvi odvzela večino preostalega premoženja, poskusa vnovične vrnitve tega premoženja s Koroščevim odlokom pa tedanja skupščina Kraljevine Jugoslavije ni ratificirala. In tretjič, ker je ljubljanska nadškofija v Ljubljanski pokrajini sodelovala z okupatorjem in blagoslavljala njegove zločine proti slovenskim ljudem, kolaboracionistom pa ne poklanjajo premoženja nikjer na svetu,« je poudaril Zmago Jelinčič.
Janja Klasinc, foto: Boban Plavevsld
ZLSD / OKROGLA MIZA
Danes je položaj civilne družbe slabši kol nekoč
O vlogi in položaju civilne družbe na Slovenskem
LJUBLJANA - Združena lista socialnih demokratov je si-	ril o pomanjkanju pravil igre,
noči v Cankarjevem domu pripravila okroglo mizo z našlo-	ki naj bi veljala med državo in
V0ln Civilna družba in demokracija, na kateri so sodelovah	civilno družbo, kar se se pose-
predstavniki in predstavnice različnih asociacij, prostovolj-	bej kaže na pravnem pa tudi
nih organizacij in društev.	na finančnem področju. Podo-
bnega mnenja je bil tudi pred-
Vecina razpravljalcev je ši kot pred letom 1990. Pred-	stavnik Društva za preuceva-
toenila, da je položaj civilne stavnik slovenskega ekološke-	nje in opazovanje ptic Slove-
teuzbe v današnjem Času slab- ga društva Karel Lipič je govo-	nije Borat Mozetič, ko je govo-
ril o problemih, ki jih ima društvo zaradi neodgovornega in neprofesionalnega obnašanja države. Nekorektnost, subjekti visticnost in neprofesio-natoost so bile besede, s katerimi je Marko Hren opisal delovanje države, poudaril pa je tudi šibek položaj stroke na vseh področjih. Drugačen pogled na problem civilne družbe je izrazila Gorana Mlakar, ki je menila, da tuje fondacije obvladajo to podrjocje, ker jo silijo v podrejanje kapitalu, zato bi država in civilna družba morali vzpostaviti dialog, da bi si slednja zagotovila boljši položaj. Igor Luksic pa je dejal, da je civilna družba neki duhovni prostor in način delovanja ljudi, ki jim je država odveC, ker svoboda teh posameznikov za svoje delovanje države ne potrebuje.
Bernard Pesjak, foto: Barbara Reya
SLOVENSKO-AMERIŠKO ZNANSTVENO SODELOVANJE
Odobrili 17 raziskovalnih projektov
Največ raziskav s področja energije, ekologije in naravnih virov
LJUBLJANA - Slovensko-ameriski odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje je včeraj na svojem drugem zasedanju odobril financiranje sedemnajstih raziskovalnih projektov. Slovenski in ameriški znanstveniki bodo za te skupne projekte s področja naravoslovnih ved prejeli skupaj 650 tisoč ameriških dolarjev. Vsaka od strani bo prispevala polovico denarja, Slovenija in Združene države Amerike pa imata obe pravico do uporabe rezultatov raziskav.
Največ projektov, ki bodo večinoma trajali tri leta, raziskuje področje okolja, energije in naravnih virov (38 odstotkov sredstev), na dragem mestu so osnovne raziskave (18 odstotkov), sledijo projekti s področja kmetijstva (16 odstotkov), medicine (13 odstotkov) in tehnike. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je ob tej prilo-
žnosti poudaril, da je slovensko sodelovanje z ZDA zelo pomembno, ker gre za tehnološko visoko razvito državo, kar slovenskim znanstvenikom prinaša pomembne izkušnje in tudi priznanje. Vodja ameriške delegacije, direktor oddelka za mednarodno znanstveno sodelovanje v zunanjem ministrstvu Ronald D. Lorton, upa, da bo
med znanstveniki iz obeh držav prišlo do tesnejšega sodelovanja, obenem pa je pohvalil dosežke slovenskih znanstvenikov.
Dejavnosti slovensko-ameriškega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje izhajajo iz sporazuma med vladama o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 1993. Državi sta od takrat sodelovali pri 27 raziskovalnih projektih, tako da so zdaj s 44 skupnimi projekti Združene države slovenski drugi najpomembnejši partner pri znanstvenem sodelovanju. Na prvem mestu je Francija, na tretjem pa Nemčija.	(M. B.)

6 RAI 1
6.30
9.55
12.00 12.25 12.35 13.30
14.00
15.55
17.50 18.00 18.10
18.50 19.35 20.40
22.45
22.50
0.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Masa iz Assisija Verdemattina - Nasveti Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Film: Non ti conosco piu, amore (kom., It. ’80, i. J. Doreli, M. Vitti) Mladinski variete Solleti-co, risanke . '; |i Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Molto rumore per nulla (kom., VB ’93, r.-i. K, Branagh, E. Thompson, Sharon Stone) Dnevnik
Športna sreda: SP v kolesarstvu
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vreme
0.30
0.30
1.00
Sport: SP v kolesarstvu Dok. Videosapere: Me-dia/Mente Aktualno: Sottovoce
na Film: OSS 117 Segretissi-I mo (krim., Fr. ’63)
RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Variete za najmlajše
	Film: I figli del Leopardo (kom.. It, ’65)
	Nan,: Saranno famosi
hkR	TG2-33,11.45 dnevnik
m	Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
	Dnevnik, navade in družba, vreme
	Variete: I fatti vostri
n	Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara
	Dnevnik
B	Film: La resa dei conti (dram., ZDA ’89)
	Dnevnik
	Nan.: Zdravnik med medvedi
Su	Sport in vreme
s	Sereno variabile
M	Nan.: Hunter
	Dnevnik in šport
	Variete: Go-Cart
	Film: In fuga per tre (kom., ZDA '89, i. Nick Nolte, M. Short)
	Aktualno: Poklic reporter
B	Dnevnik in vreme, 0.10 Iz Parlamenta
n	Variete: I fatti vostri
MKU	Avtorska glasba
Ie3	Nan.: Soko 5113
A RAI 3
6.00
8.40
10.30
12.00
12.15
14.00
14.20 14.50
15.20
17.00
19.00 19.50
20.30
22.30 22.55
0.30
1.00
I Jutranji dnevnik Film: I cento cavalieri (pust., It. *64)
Dok.: Obrtništvo, zgodbe izseljencev, gospodarstvo, dok. Shetland Dnevnik
Opera: Pred premiero Deželne vesti Popoldanski dnevnik Nan.: Capitan Nice Šport: kotalkanje Aktualno: Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 Dok., 18.05 nan. Superman, nato vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 The end Dnevnik, pregled' tiska, vreme, 1.00 Fuori orario Variete: Fuori orario, vmes film v originalu II re degli schacchi (’88)
RETE 4
	Nad.: Piccolo amore, 8.30 11 disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 11 prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik
	Variete: Adam proti Evi
	Dnevnik
	Nad.: Sentieri
	Film: L’ avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA '55, i. C. Gable, S. Hayward)
	Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci)
	Dnevne zanimivosti -Giomo per giorno, vmes (19.00) dnevnik
	Film: Sentieri selvaggi (vestern, ZDA '56, i. J. Wayne, N. Wood)
	Film: Wall Street (dram., ZDA '87, i. M. Douglas, C. Sheen, M. Sheen), vmes (23.30) dnevnik
	Pregled tiska
S CANALE5
	Na prvi strani, vreme
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5 - •
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Variete: Časa Castagna
	Nan.: La tata
	Otroški variete
	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Striscia la notizia
	Film: Basic Instinct (krim., ZDA '92, i. M. Douglas, S. Stone), vmes večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Striscia la notizia
Risanka: Filip Dnevnik
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - 5AT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
\Jelefon: (040) 214867 - 214871.
fr SLOVENIJA 1
10.40
11.05
12.05
12.30
13.00
16.20
17.00
17.10
17.45 18.00
18.30
18.45
19.30 20.05
21.10
22.00
22.20
22.40
23.10
I Gobi in prijatelji, j 4/13 del španske risane I serije
Arhitektura na prelomu tisočletja,
2.	del nemške dokumentarne serije
Iz življenja za življenje Širjave, evropski magazin o varovanju okolju,
3.	del angleške dokumentarne oddaje
Poročila
Biblija: Posebnosti Janezovega evangelija, pon. 29. oddaje TV dnevnik \
Ohoški program:
Gospod Mimo in gospa Ta-pa-ta
Marjanca Jemec Božič: Pravljični portret Samo za šalo,
1. del angleške serije Umetniki za svet Lingo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Slvnostni koncert ob 15 letnici CD, prenos 1. dela Frančišek Asiški, 1. oddaja: Duh Assisija TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova:
Noro zaljubljena, 2. del Severna obzorja, 24 del
ITALIA 1
fr* SLOVENIJA 2
	Otroški variete	
	Nan.: Le strade si San	
	Francisco	
	Odprti studio	
	Fatti e misfatti, 12.50	
	Sport studio	
	Otroški variete	
	Variete: Generazione X	
	Nan.: Magnum P.I.	
	Dok.: Nati liberi	
	Nan.: Primi baci, 18.20 Acapulco H.E.A.T.	
	Odprti studio in vreme,	
	19.50 Sport studio	
	Variete: Appuntamento	
	al buio (vodi Amadeus)	
	Film: Ci hai rotto, papš	
	(kom.,It. '93, i. E. Germane, L. Virgulti)	
	Nogomet:	Juventus	
	’83/’86 - Ali Star ’83/’86	
	Aktualno: Fatti e misfatti	
	Italia 1 šport	
	Nan.: Baretta, 3.00 Su-percar	
Euronews
Umetniki za svet - ob 50 letnici OZN, ponovitev Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Stranski učinki, 13. del TV 101,17. del am. serije Sova, ponovitev KYTV, 6. del serije Severna obzorja, 23. del ameriške nanizanke RPL - studio Luwigana Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija, 20. del V vrtincu
TV dnevnik 2, vreme Športna sreda: Litija, rokomet za pokal mest (M) SP v kolesarstvu Omizje
Umetniki za svet
S TELE 4
KANALA
13.30
20.30
22.30
19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Proza: Crepi 1’ avarizia Nan.: The Rookies
(•) MONTECARLO
14.00
14.30
19.30
21.00
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport 20.35 SP v kolesarstvu Nan.: Quattro ragazzi per un Computer Španski nogomet Variete: Tappeto volante
	A - shop, Spot tedna
	Ponovitve
	Spot tedna, A - shop
	Brlog, 10. del serije
	Zgodovina ameriškega podjetništva, pon.
	A -shop
	Vreme, risanka
	Luč svetlobe, 526. del
	Sirene, 2. del policijske nanizanke
	Karma, oddaja o duhovnosti
	Dance session Benny Hill, 19. del serije
	Epikurejske zgodbe, pon.
	Videostrani
US Koper
16.00
16.10
17.10
17.25
18.00
18.30 18.45
19.00
19.30 19.55
20.30
21.50
22.00 22.15
Euronews
»Bersaglio« - v studiu Tatiana Juratovec Euroturismus Tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje trste
TV stališče Primorska kronika TV dnevnik Tečaj angleškega jezika Nočni sodnik,
TV nanizanka Poletni koncert v Hol-menkollnu No Comment Vsedanes -tv dnevnik Dobrodošli tujec, ameriška komedija, 1947 Režija: Elliott Nugent Igrajo: Bing Crosby, Joan Caufield in drugi.
IHrIf1 Avstrija 1
	Fantastične zgodbe, Vsakemu svojo moro
	Otroški program, ponovitev
	Umor, je napisala, pon.
	Baywatch, pon.
	Vesoljska ladja Enterprise
	Columbo: Nihče ne umre dvakrat, pon. ameriške tv kriminalke, 1989
	Otroški program Tjulenjček Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Knjiga o džungli
	Artefix
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise
	Baywatch: Trda sola
	Strašno prijazna družina: Moški s praznimi hlači
	Zlata dekleta: Moški skoki čez plot
	Iz dobrega gnezda
	Pri Huxtablovih: Strašni sendvič
	Cas v sliki
	Vreme
	Pogledi bd strani
	Krvava sled, nemški TV traler, 1995
	Kraj zločina: Primer Schimanski
	Cas v sliki
	Bojujem se za sinova 36. del italijanske nadaljevanke, 1989
	Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
	Ciociara, italijansko-francoski film, 1960
•DIEtF Avstrija 2
	Schiejok, pon.
	Hura, deček je! Nemška komedija, 1953
	Opice v ogledalu, pon.
	Pravica do ljubezni
	Doktor Trapper John: Moč ljubezni
	Umor, je napisala: Poroka za vsako ceno
	Vsak dan z Schiejokom
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki
	Pogledi od strani
	Kdor zna živeti
	Čudežni otroci, PSt malih genijev
	Cas v sliki
	Državljanska vojna, 1. del dokumentarne serije
	New York Underground
	Lenny Kravvitz, portret
	Pogledi od strani
nima	Videonoč
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00, ' 19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot;10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.45. Lahko noč, otroci;
20.00	Iz glasbenih šol;
21.05	Zborovska glasba;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00.	6.30, 7.00, 8.30,9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki, tedna;
16.15	Modne novosti; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Nočni tabor v Granadi;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek; Nočni pr. RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih, 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik: 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja:
11.30	Aktualnosti: 12.00 \Balio e bello; 13.00 Gla-
sba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,00 Horoskop;. 7.35 Vreme; 9,30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radosti;
24.00	New Age.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Predstavitev sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 20.00 Večerni pr. -Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8,00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti:
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport In glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio študent
8.00	RoboKak, 11.00 136. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije Sr Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Rock Indok;
19.00	TB: Teengenerate;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 26. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ce-cilijanka '94: MPZ Fantje izpod Grmade; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.15 Glasba; Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.	J

TEČAJNICE
Sreda, 4. oktobra 1995
21
MENJALNIŠKI TEČAJI
3. oktober 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 UL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_^_banka Ljubljana	85,30	86,10	11,98	12,25	7,45	7,97
A banka Koper	85,25	86,30	11,96	12,26	7,44	7,97
A banka Nova Gorica	85,20	86,10	11,95	12,25	7,45	7,96
j_i£hka Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,15	12,00	12,40	7,50	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,20	85,90	12,00	12,20	7,40	7,85
Jianka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,10	85,90	11,95	12,17	7,30	7,73
Come 2 us JjjljOćV /5-92-635, od8-15, sob od9-12	85,40	85,70	12,08	12,18	7,50	7,85
^reditanstalt d. d.	85,30	86,00	12,05	12,25	7,50	8,10
jJij[|ka Ljubljana, t: 12-51-095	84,57	85,63	12,12	12,14	7,72	7,78
kompas Hertz Celje J^j063/25515, od7-19, sob od 7-13	85,30	85,90	12,05	12,15	7,50	7,70
kompas Hertz Velenje r^063/855552, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,50	7,70
kompas Hertz Idrija J^065/71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,50	7,70
kompas Hertz Tolmin T2lj065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,50	7,70
kompas Hertz Bled JfejjOM/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,50	7,70
Kompas Hertz Nova Gorica _Jjdj065/28-711 od7-19, sob. od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	•7,50	7,70
kompas Hertz Maribor J&062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,00	85,50	12,00	12,10	7,50	7,70
-Jl^ya kreditna banka Maribor d.d.	84,55	85,90	12,00	12,25	7,35	8,00
Ji^dska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,45	85,90	12,05	12,20	7,40	7,85
J^ya Ljubljanska banka d. d.	85,30	85,95	12,00	12,34	7,53	8,01
__^oštna banka Slovenije	84,15	85,80	11,10	12,15	6,90	7,85
J^i_kum Ljubljana, t: 312-57	85,51	85,58	12,10	12,12	7,57	7,64
J^ikum Piran, t: 066/ 747-370	85,50	85,75	12,07	12,15	"7,58	7,70
J^blikum Celje, t: 063/ 441-485	85,50	85,90	12,05	12,13	7,60	7,90
J^likum Maribor, t: 062/ 222-675	85,35	85,55	12,08	12,12	7,45	7,85
J^hkum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,90	11,80	12,20	7,30	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,50	85,70	12,08	12,12	7,43	7,63
J^blikum NM, t: 068/ 322-490	85,40	85,80	12,08	12,20	7,45	7,75
J^Nkum Kamnik, t: 061/832-914	85,55	85,75	12,10	12,25	7,60	7,90
J^blikum Portorož, t: 066/747-240	85,40	85,79	12,05	12,15	7,56	7,72
J^blikum Ljubljana Miklošičeva	85,50	85,54	12,10	12,12	7,62	7,66
SKB d.d., * * *	84,40	86,10	11,95	12,30	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,40	85,70	12,08	12,14	7,60	7,97
Ljubljana, t: 1263320 *	85,25	85,90	12,00	12,22	7,35	7,86
UBK Ljubljana, t:061/444-358	85,10	86,05	11,95	12,28	7,45	7,92
dpimo Ljubljana, t: 212-073	85,55	85,64	12,11	12,12	7,66	7,72
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
Brlim
DvJIvD
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'sl. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
3. OKTOBER 1995 valuta
ameriški dolar
v LIRAH
nakupni
prodajni
nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank frint šterling lrski šterling banska krona grška drahma kanadski dolar japonski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezefa avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar hrvaški dinar-kuna
1585,00	1650,00
1111,00	1156,00
322,00	335,00
992,00	1032,00
54,00	56,20
2520,00	2623,00
2568,00	2673,00
286,00	298,00
6,80	7,20
1186,00	1234,00
15,80	16,40
1380,00	1436,00
157,80	164,20
253,00	263,00
227,00	236,00
10,60	11,00
12,80	13,50
1212,00	1262,00
11,00	14,00
12,70	13,30
260,00	295,00
		
JLOKTOBER 1995	I v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
omeriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1588.00 1118.00 322.00 993.00 54,10 2525.00 2572.00 287.00 6,70 1187.00 1390.00 158.00 12,60	1638.00 1153.00 333.00 1023.00 55,90 2615.00 2667.00 297.00 7,30 122700 1425.00 163.00 13,30
			
1 3. OKTOBER 1995			
diZava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica LoCilo	8,10	8,60
			
22.SEP1EMBER1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4195	1.4235	1.4275
funt šterling	2.2370	2.2440	2.2510
irski funt	2.2890	2.2960	2.3030
kanadski dolar	1.0499	1.0539	1.0579
nizozemski gulden	89.143	89.253	89.363
švicarski frank	124.03	124.13	124.23
belgijski frank	4.8450	4.8550	4.8650
francoski frank	28.754	28.814	28.874
danska krona	25.652	25.712	25.772
norveška krona	22.649	22.709	22.769
švedska krona	20.040	20.100	20.160
italijanska lira	0.8821	0.8861	0.8901
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1472	1.1512	1.1552
portugalski escudo	0.9490	0.9520	0.9550
japonski jen	1.4400	1.4415	1.4430
finska marka	33.090	33.170	33.250
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 4,10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	85.00	85.60
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA 061/ l.$33-333
											
Tečajna lista št. 190 z dne 03. 10. 1995-Tečaji veljajo od 04. 10. 1995 od 00.00 ure dalje											
						ZA DEVIZE					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkaz	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta »vanje rezultatov posl		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 tavanja z Repe	90,8002 1180,7551 404,1490 88,9680 2144,2214 2778,6384 2412,4464 8309,3252 7,4128 118,4328 7421,8062 1895,7726 79,4786 1712,3858 10316,8582 188,9375 119,1225 154,1878 96,5128 jbliko Hrvaško, kjer je		91,0734 1184,3080 405,3651 89,2357 2150,6734 2786,9994 2419,7055 8334,3282 51,2561 193,4398 7,4351 2246,9682 118,7892 7444,1386 1901,4770 79,7178 1717,5384 10347,9019 189,5060 119,4809 154,6518 96,8032 i omenjena valuta p		91,3466 1187,8609 406,5812 89,5034 2157,1254 2795,3604 2426,9646 8359,3312 51,4099 194,0201 7,4574 119,1456 7466,4710 1907,1814 79,9570 1722,6910 10378,9456 190,0745 119,8393 155,1158 97,0936 'ločilno sredstvo,	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4.10.1995											
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %				tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(8) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
5.10.95 20.3.96	1 168	102.5080% 98.1146%		98.0391% 96.4056%	100.2735% 97.2601%	1,700,000 1,700,000	871,318 833,974		833,332 819,448		1,704,650 1,653,422
			Tečajnica boiznega trga št.: 187	Datum: 3. 10. 1995							
LJUBLJANSKA UL SILVU. STOCI MCHAV-L HC.										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš ponudba		Max.	Min.	lodoSIT
	!T*77?	»ikT.g	ItfiTiiTTi	irairtr						
KC	800	(11.5.95)	11.310		27.9.	11.300	12.000			
’RB	665	(13.6.95)	17.059		2.10.	16,320	17.900			
iAL	500	(2)|11.9.95)	19.340		2,10,	18.520	19.640			
sm	1000	(24.2.95.)	35.007		2.10.	34.100	35.680			
			[iUTOE							
1CE1	10,0	2.(1.10.95)	103,7		29.9.	103,1				
1S01	8,0	5.(30.6.95)	101,3		2.10.	98,6	101,9			
1S02	9,5	9.(1.4.95)	110,8		2.10.	105,5	124,0			
1S08	5,0	4.(31.5.95)	92,0		2.10.	91,0				
1S11	7,0	5.(15.7.95)	97,4		2.10.	90,0				
1SL1D	8,0	5.(30.6.95)	100,1		2,10.	109,0	101,0			
1SL2D	9,5	9.(1.195)	110,5		28.9.	110,2				
ffll	10,0	4.(1.11.94)	103,0		2.10.	98,0				
sm	5,0	3.(30.6.95)	81,0		29.9.	75,3	61,0			
		»ILlig								
BTBR	300	(2)(28.7.95.)	13.737		2.10.	13.310	14.000			
)AD	10.000	(1.6.94.)	117.914		2.10.	109.000	124.000			
M)	1715	(24.5.95.)	15.246		29.9.	11750	15.490			
1PGR		(10)	23.114		27.9.		23.750			
MR		(D	15.000		26.9.	14.200	16.500			
MKZ	218	(30.3.93.)	10.324		2.10.	10.250	10.750			
SKR	200	(26.6.95.)	4.100	,25	3.10.	3.502	4.140	4.100	4.1M	- 82
im		(5)	800,0		2.10.	768,0	835,0			
	ME	BESU		mnr						
(BTP	2750	(22.6.95)	34.990		2.10.	32.410	35.000			
TNP		(D	33.000	2,88	3.10.	30.800	50.000	33.000	33.000	66
JBKP	720	(25.5.95.)	12.300		•2.10.	11.210				
n?		(D	43.000		26.9.	41,500	43.900			
	T*777	HIKVJfl	iJiVJtUi							
E2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		25.9.	96,3				
IZG	11,0	1(1.1.95)	103,5		27,9.	100,8	104,0			
’CE	12,0	7.(1.6.95)	100,4		29.9.	100,1				
>00	10,0	2,(1.6,95)	100,6		2.10.	IM,6				
IZBI	10,0	2.(15.9.95)	104,5		27.9.	103,5	105,0			
Blagajniški BS v DEM
60 dnevni (v SIT)
60 dnevni (v SIT)
120 dnevni (v SIT)	'94,1
Tolarski zapisi z nakupnim bonoi
BSB3breznalboiia(1.12.95]	97,7
del nat. bona (v SIT) NBS2	1.000
del nat bona (v SIT) NBS3	4.694
Dvodelni blagajniški zapisi BS
BMT5
BMD5
BM5
BVT5
BVD5
BV5
101,4
97,6
100.9
95.9
19.4.
29.9. 2.10. 3.10.
4.9.
29.9.
18.8.
4.9.
96,5
600,0
4.470
96,0
97,5
2.000
4.550
5.090
4.500
15.068
SBI
BIO
3.10.95	DrejSn		d T		(1%
1.190,/6	1.190,bi		0,2		U,U2
3.10.95	prejšnji		d T		d%
105,87	1Ub,ti/		0,uo		U,00
Vse jiavice pridržane Op: Obv., knmtr. in blaga), zapisi kotirajo v odsL(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enctai tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) izkoriščena dav. olajšava; A-aphkaajski tečaj: oorzm posrednik je hkrati laipil in prodal idi papir za različni stranki; S-suspendirano trgovanje; Z-za držano trgov.:1 - dosežena Kkrdstotna dnevna sprememba tetija; * * - dosež. 3&odstobra omejitev+rgoMije je zadržano. Ob veznice zamritetirim odplačilom glavnica RS01, RS08, RS11, SKB1, OZG, PCE, PGO, PL), RGS1; ex kupon ■ številka kupona in datum zapadlosti letegi; (l>za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2}-izplaCrlo vmesne dividenda (3Tobveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo leteg$ (4>topon, H je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)od 12.4.91 delnica koira hez kupma za L93; (ehrvedba postopka prisilne poravnavo dne 23.4.1995; (7)dan izplačila dividende; (sHividenda se nanaša na itedeljmo delnico; (lO/o dividendi bo odločala skupst delničarjev; oh. m. ■ obrestna mera (obveznice); div. 41 viderta (delnice) vSTT.Ceni navedeno drugače; matomnHiajvisji oz najnižji tečaj doloc. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
03.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMCIIA	marka	1.4400	1.4407	1.4420	1.4275
JAPONSKA	jen	101.50	101.60	100.65	100.53
V. BRITANIJA	funt	1.5812	1.5817	1.5928	1.5790
ŠVICA	frank	1.1595	1.1505	1.1615	1.1500
FRANCIJA	frank	4.9675	4.9607	4.9740	4.9320
NIZOZEMSKA	gulden	1.6126	1.6136	1.6150	1.5994
ITALITA	lira	1621.20	1622.70	1623.90	1615.00
BELGIJA	frank	29.620	29.629	29.620	29.280
AVSTRIJA	šiling	10.1375	10.1325	10.1375	10.0320
ŠPANIJA	pezeta	124.42	124.50	122.40	123.09
SVEDSKA	krona	6.9805	6.9805	7.0020	6.9464
NORVEŠKA	krona	6.3199	6.3119	6.2645	6.2645
DANSKA	krona	5.5860	5.5880	5.5430	5.5310
FINSKA	marka	4.3128	4.3178	4.3140	4.2784
PORTUGALSKA eskudo		150.77	150.92	150.90	149.20
IRSKA	funt	1.6118	1.6137	1.6254	1.6088
GRČIJA	drahma	234.47	234.00	234.85	230.98
KANADA	dolar	1.3279	1.3284	1.3383	1.3271
AVSTRALITA	dolar	0.7670	1.7675	0.7670	0.7620
EVROPA	ECU	1.2845	1.2855	1.2961	1.2835
zlato		382.10	382.60		
srebro		5.33	5.30		•
			
3. OKTOBER 1995	V LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1621,670	—
ECU	—	2093,090	—
nemška marka	—	1129,690	—
francoski frank	—	327,250	—
funt šterling	—	2572,780	—
holandski gulden	—	1008,940	—
belgijski frank	—	54,944	—
španska pezeta	—	13,074	—
danska krona	—	291,330	—
irski funt	—	2622,890	—
grška drahma	—	6,934	—
portugalski escudo	—	10,787	—
kanadski dolar	—	1218,380	—
japonski jen	—	16,032	—
švicarski frank	—	1401,620	—
avstrijski šiling	—	160,530	—
norveška krona	—	257,240	—
švedska krona	—	232,950	—
finska marka	—	376,960	—
avstralski dolar	—	1242,200	—
		
3. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8500	10,3500
kanadski dolar	7,4000	7,8000
funt šterling	15,7000	16,5000
švicarski frank	857,0000	889,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6080	0,6420
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	156,0000	163,0000
švedska krona	140,2000	146,8000
finska marka	229,0000	239,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,7000	10,2000
slovenski tolar	8,10	8,60
Tečaj velja z<a 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDALIŠČA
SteVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes in jutri, 4. in 5. oktobra, ob 17. in 20. uri bo Augsburško lutkovno gledališče gostovalo z marionetnim programom kabaretnih in glasbenih točk. Predstava je namenjena otrokom in odraslim.
Petek, 6. oktobra, ob 17. uri: J. Jurčič - S. Makarovič - M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, za izven.
Gledališka blagajna je danes odprta med 11. in 12. in eno uro pred predstavo, informacije ob istem času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
SNG LJUBLJANA
Mala drama
Petek, 6. oktobra, ob 20. uri: Aldo Nicolaj: PRVA KLASA, za izven.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, od 10. do 13. in od 18. do 20. ure, telefon: 061/221-511.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Danes, 4. oktobra, ob 19.30:
H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma RED O in izven.
Nedelja, 8. oktobra, ob 21. uri: B. Kobal -G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za izven.
Studente obveščamo, da bomo vpisovali študentske abonmaje za sezono 1995/96 od 2. do 6. oktobra od 10. do 12. ure pri blagajni MGL. Vabljeni!
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel: 061/210 852.
KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 4. oktobra, ob 21. uri:
Literarni večer generacije sedemdesetih. Svoja dela bodo prebirali: Aleš Car, Aleš Grošelj, Nina Kokelj, Miklavž Komeli, Matija Kostevc, Gašper Malej, Marcello Potoc-co, Aleš Steger, Robert Titan-Felix, Jaka Železnikar.
Jutri, 5. oktobra, ob 20. uri:
Zijah A. Sokolović: GLUMAC.„JE GLU-MAC...JE GLUMAC.
SNG MARIBOR Drama
Vnovič si lahko v treh zaporednih večerih ogledate predstavo LA DIVINA COMME-DIA v režiji Tomaža Pandurja.
Predstave bodo:
Inferno - petek, 6. oktobra, ob 19.30 Purgatorio - sobota, 7. oktober, ob 20. uri Paradiso - nedelja, 8. oktobra, ob 20. uri. Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure in-dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, . Premiera: danes ob 19.30, za izven.
Četrtek, 5. oktobra, ob 19.30 za abonma ČETRTEK in izven.
Prodaja vstopnic: od 10. do 12 ure in uro-pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trgaj; informacije po tel.: 064/222-681.
METELKOVA. LJUBLJANA V organizaciji skupine K.A.P.A. in TEATRA GROMKI bo danes ob 21. uri v Gala hab večer komičnega gledališča. Smeh bosta prodajali NASA KABINET in TEATER GROMKI s predstavama ROKA ROKO UBIJE in PRAVA REC.
CANKARJEV DOM
Danes, 4. oktobra, ob 20. uri v okviru Tedna Bavarske v Ljubljani: Roland Topor: ZIMA-POD MIZO. Predstavo (na sliki) v nemškem jeziku (simultan prevod) izvaja Miinchner Volkstheater.
S srečanjem s
Cirilom Zlobcem <na smo kroma) se danes ob 18. uri v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella začenja niz TRIKRAT V SREDO s slovensko izvirnostjo, ki ga prirejata Skupina ’85 in kulturno odborništvo tržaške občine.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, 4. oktobra, ob 20. uri: SLAVNOSTNI KONCERT ob petnajstletnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak (na sliki), slovesni predaji novega klavirja-Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, in petnajstletnici delovanja Jezeršek Catering, d.o.o.
V	četrtek in petek, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in II. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REAUX, mezzosopran. Program: Mihelič, Bernstein,-VVeill.
V	petek, 6. oktobra, ob 21. uri v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI SESTIH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyens, L. Brouwer, M. Ponče, A. Barrios, A. Piazzolla.
Sobota, 7. oktobra, ob 19. uri: ponovitev SLAVNOSTNEGA KONCERTA pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin.
Ponedeljek, 9. oktobra, ob 19.30: dobitnica številnih mednarodnih nagrad
IRENA CHRIBKOVA, orgle.
NOVA GORICA
Danes, 4. oktobra, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma koncert kla-
sične glasbe. Nastopata violinist Vladimir Spivakov in pianist Sergej Be-srodnij. Program: Franz Schubert - Sonata za violino in klavir v a-molu D 385; Alfred Schnitke - Sonata za violino in klavir št. 1; Arvo Part - Spiegel im Spiegel; Manuel de Falla - Španska suita; Igor Stravinski - Suite italiene za violino in klavir.
NOVO MESTO
Danes, 4. oktobra, bo v dvorani Doma kulture koncert klasične glasbe. Nastopata Michael Grube, violina, in-Igor Dekleva, klavir. Program: J. S,-Bach - Ciaccona, G. Faure - Berceuse, J. Massenet - Meditacija Thais, N. Pa-ganini - Dva capriccia, M. Ravel -Skladba v formi Habanere, I. Dekleva - Prividi in sanje, N. First - Something wild, P. de Sarasate - Carmen - fantazija.
LJUBLJANA
Jutri, 5. oktobra, ob 19. uri v Modrem salonu Grand hotela Union: ZVOKI MLADIH V UNIONU: Vilma Zalaznik, violina in Hinko Haas, klavir.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
V	petek, 6. t m., ob 20.30 (red A) premiera Aishi-love tragedije »Sedmerica proti Tebam« v prevodu Alojza Rebule. Režija Mario Uršič.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 6. t. m., in v soboto, 7. t m. koncert posvečen skladatelju Pietru Mascagniju. Nastopil bo zbor in orkester gledališča Verdi pod vodstvom Tiziana Severinija.
Do 12. tm. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 7. t. m., ob 20.30 premierska predstava narečne komedije »Un’Isotta nel giardino« Nini Pemo in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella
Reggio, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta in Mim-mo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedonio. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, Šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, Šolah in na univerzi. Do 12. t m. lahko pobdite stalne sedeže.
Sv. Ivan - Bivša umobolnica Danes, 4. t m., bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) simpozij o dejavnosti skupin Acca-demie della follia; v soboto, 7. t m., pa bodo -uprizorili igro »Storia di Augusta«. Prireditve prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«.
KOROŠKA
CELOVEC:
V Mestnem gledališču bo danes, 4. t. m., ob 19.30 opera »Cavalleria msticana«.
BELJAK:
Studijski oder: v ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri W. Siegmund »Eine liebe im Krieg«.
VELIKOVEC:
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
v mali dvorani na gradu prirejata SPD Lipa in univerza Celovec v soboto, 7. t.m. ob 19.30 predstavitev filma »Barbara, Lucija, pomoj - Barbara, Lucija, hilf«.
SELE:
v gostilni Terki bo v soboto, 7. t. m., ob 20. uri koncert »Rož-Podjuna-Zila«. Nastopajo MePZ Gorjanci, MZ Podjuna, družina Zvritter, kvartet z Vinske gore in MoPZTrta.
ZGODOVINSKI DOGODEK
XX. STOLETJE, CAS SLOVENCEV (Slovenska kronika 20. stoletja)
Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev Vam bosta v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v Viteški dvorani Mariborskega gradu predstavila dramski igralec ROMAN KONČAR in
zgodovinar
dr. MARJAN DRNOVŠEK. Srečanje z njima bosta z živo besedo dopolnila gospa MAGDALENA TOVORNIK in
profesor BRUNO HARTMAN. Sodelovali bodo tudi glasbeniki Srednje glasbene šole Maribor.
Mednarodna razstava VSE O SRCU
Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996
Videli boste:
-	razvoj srca od najmanjših živali do člove-
ka
-	načine zdravljenja srca in ožilja od zače-
tkov do najmodernejših metod - vse o dejavnostih tveganja: kajenju, visokem krvnem tlaku, debelosti, nepravilni prehrani, premalo gibanja, stresu
-	srce v Uteraturi, poeziji, sUkarstvu in ki-
parstvu
- srce v ljudski umetnosti. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 10. do 18. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Avditorij MiEqa RevoMa
Danes, 4. tm, ob 18. im prro srečanje ciklusa »Trikrat v siedo ob dovenski izvirnosti«. Na njem bo govora o pesniku Cirilu Zlob-
ai Veča-bo uvedel odbanik za kukmo tržaške obdne Robato Damiani, sodelovali pa bodo Claudio Magris, Miran Košuta, QytzkoMasriommUdip Kozlovič.
MuzijReidteila-Umetnost Video TV
Do 15. tmbomogled mednarodni pregled video filmov.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Siske in Boruta Sraja.
V	Galeriji CD bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
GALERIJA KAPELICA
V	galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Voyager Davida Bizovičarja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
GALERIJA KRKA. Dunajsko 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
GALERIJA ŠKUC
V	galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaško 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goce Kalaj džiskega Ikone.
MUZEJ JESENICE
Na ogled je razstava slik, plastik in reliefov umetnice Eve Gašparsič. Razstava bo na ogled do 29. oktobra.
LAŠKI DVOREC. LAŠKO
V	dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Ode-on pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR
V	salonu je na ogled pregledna razstava-del nemškega velikana kon-c e p t u a 1 n e umetnosti Her-m a n n a Glocknerja (na
rdečem).
GALERIJA-EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež.
ŠUBIČEVA GIMNAZIJA. LJUBLJANA
V	prvem nadstropju gimnazije bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo Arhitektura v risbah naših dijakov.
sliki: Vzpenjajoča oblika v
TRST
Gledališče Miela
V	petek, 6. t. m., ob 20.30 -koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonavventura. Vstop prost.
V	nedeljo, 8. t. m., ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do
15.t. m. razstavlja James Rosenquist.
Palača Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na pati ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13,16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6. t. m. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Prihuli.
GORICA
Kulturni dom: do 8. t. m. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
RASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. t. m. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14. t. m razstavlja Ahmet Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
Hiša umetnikov: do 7. t. m. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimila Teske in Angele Hiibel. PLIBERK Do 14. t. m razstavlja Werner Berg.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 15. t. m. bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani*
KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
S kronometrom začetek drugega dela prvenstva
Pri moških je glavni favorit za zmago Miguel Indurain, ki se je na SP izredno vestno pripravil - Od Slovencev danes samo Pintarič
PAipa - Danes se bo začel drugi del kolesar-s^ega svetovnega prven-^va, ko bo na programu Preizkušnja v cestni ^oznji na 42 kilometrov dolgem kronometru od Paipe do Tunje. Skupaj bodo tekmovali profesionalci in amaterji. Glavni kolumbijski športni dnevnik El Tiempo je prvenstvu v ponedeljkovi stevilki posvetil štiri stra-ni, od tega eno najboljše-Jda profesionalcu Basku jPguelu Indurainu. V Baskovem taboru ne skrivajo ambicij. Indurain se )e na letošnje svetovno prvenstvo izredno vestno Pripravljal, saj v svoji zbirki trofej svetovnega naslova še nima. Prvega bo poskušal osvojiti že danes, ko je na vrsti kronometer, po mnenju Mnogih pa je Indurain glavni favorit tudi v nedeljo, ko se bodo najboljši Profesionalni kolesarji Pomerili še v .cestni vožnji. Danes na Startu ne b° branilca naslova, Angleža Chrisa Boardmana, zato pa bodo mnogi drugi Čakali na morebitno In-durainovo napako.
Organizatorji so se tudi zelo potrudili glede varnosti kolesarjev, spremljevalcev in novinarjev. Hoteli in ulice so,polni pripadnikov vojske in policije, marsikdo pa dvomi, da bo organom javnega reda in miru uspelo ukrotiti domače navijače, ko bodo d Praznovali novega svetovnega prvaka. Med pr-'dnu favoriti je namreč tudi Kolumbijec Oliviero Kincon.
Od Slovencev bo na-stopil le Robert Pintarič, Saj je Brane Ugrenovič tik Pred odhodom zbolel in
ostal doma. Pintarič je včeraj treniral ločeno od drugih slovenskih reprezentantov. Progo je ocenil kot zelo zahtevno, vseeno pa bo skušal storiti vse, da bi se uvrstil med prvo tretjino tekmovalcev, s čimer bi izpolnil normo za olimpijske igre. »Proga ni po mojem okusu, saj je preveč dolgih vzponov. Dodatna težava je močan veter, ki je značilen za to obdobje v tej pokrajini. Vseeno upam na najboljše. Menim, da lahko izpolnim cilj in se uvrstim med prvo tretjino nastopajočih,« je dejal Pintarič, ki bo na kronometru nosil številko 71, kar pa še nič ne pomeni. Za moškimi se bodo za naslove svetovnih prvakinj v kronometru pomerile še ženske. Njihova proga je speljana od Tute do Paipe in je dolga 23 kilometrov.
Slovenska reprezentanca je v Kolumbijo prispela v nedeljo, nastanjena pa je v Paipi, približno dvesto kilometrov od Bogote. Pred tem se je slovenska reprezentanca v ameriškem Coloradu tri tedne pripravljala na visoko nadmorsko višino in vremenske razmere v tem delu sveta. Po besedah prvega trenerja reprezentance Andreja Cimpriča so bile priprave uspešne. »V Coloradu smo postopoma zviševali nadmorsko višino. Z izjemo Stan-glja, ki je imel s prilagajanjem največ težav, so vsi dobro prenesli spremembe, kontrolna tekma pa je pokazala, da se slovenski kolesarji lahko postavijo po robu prav vsem, z izjemo najboljših profesionalcev,« je po-
Miguel Indurain in Imelda Chiappa med včerajšnjim treningom (AP)
SAH / SVETOVNO PRVENSTVO PCA n
Trinajsta partija prinesla srečo branilcu Kasparovu
Svetovni prvak zdaj vodi 3 7,5:5,5 V 7 partijah potrebuje še 2,5 točke
NEW YORK - Trinajsta partija dvoboja za naslov šahovskega svetovnega prvaka je Čanju Kasparovu prinesla srečo. Svetovni prvak poklicnega združenja PCA je čedalje bližje obrambi naslova. V ponedeljek ponoči je tretjič premagal izzivalca Ananda in skupno vodi s 7.5:5.5.
Dvaintridesetletni Rus je s črnimi figurami znova igral zmajevsko različico sicilijanske obrambe, ki mu je že v enajsti partiji prinesla uspeh. Kasparov je po oceni velemojstrov prikazal suvereno in skoncentrirano igro. Anand je zaman skušal razrahljati položaj svetovnega prvaka. Po močni potezi prvaka PCA s skakačem na sredini deske je »tiger iz Madrasa« po 25. potezi položil orožje in predal partijo. »Popolnoma sem se osredotočil na šah in zdaj se kažejo rezultati,« je Kasparov na novinarski kon-
ferenci razložil svoje prepričljivo vodstvo. Najboljši šahist zadnjega desetletja je bil vidno zadovoljen, po njegovem mnenju pa je poraz Ananda v enajsti partiji pustil psihološke sledi na izzivalcu. Statistiki so ugotovih, da je trinajstica še naprej Kasparovova srečna številka. Trinajsti svetovni prvak v zgodovini šaha se je rodil 13. aprila in v dvoboju svetovnega prvenstva še nikoli ni izgubil trinajste partije.
Poteze trinajste partije: beli Anand - črni Kasparov: 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, g6; 6: Le3, Lg7; 7. Dd2, Sc6; 8. f3, 0-0; 9. Lc4, Ld7; 10. h4, h5; 11. Lb3, Tc8; 12. Sxc6, bxc6; 13. Lh6, c5; 14. Lc4, Db6; 15. Lxg7, Kxg7; 16. b3, Le6; 17. Sd5, Lxd5; 18. exd5, e5; 19. dxe6, d5; 20. Le2, c4; 21. c3, Tce8; 22. bxc4, Txe6; 23. Kfl, Tfe8; 24. Ld3, dxc4; 25. Lxc4, Se4 - 0:1.
ložaj v ekipi opisal reprezentančni zdravnik dr. Milič. Bolj ga skrbijo razmere v skromnem naselju v Paipi. »Te so tako slabe, da moramo paziti, kaj jemo in pijemo. Organizatorji nam niso priskrbeli niti najnujnejše medicinske opreme, zato se bomo morali znajti, kot vemo in znamo,« pravi dr. Milič.
Kljub takšnim razmeram Kolumbija v teh dneh živi za kolesarstvo. V tej državi je ta šport po priljubljenosti trenutno celo pred nogometom. Paipa, Boyaca, Tunja, Sa-gomosa in druga mesta so okrašena z zastavicami držav udeleženk prvenstva, ljudje so z zastavami okrasili tudi avtomobile in motorje, najbolj navdušeni pa si dajo duška celo s streli iz pušk in pištol, ki jih v tej državi ne manjka.

KOŠARKA / NBA
Senzacionalen prestop Rodmana k Bullsom
DEERFEELD - Denis Rodman, eden najboljših skakalcev in najbolj spornih osebnosti ameriške poklicne košarkarske lige NBA, je prestopil iz San Antonio Spurs k Chicago Bulls, so potrdih novico iz kluba v Chicagu. Kluba sta Rodmana zamenjala za dosedanjega centra Bullsov Willa Perdueja. Štiriintridesetletni Rodman, zadnja štiri leta najboljši skakalec lige, ni znan samo po kričeče pobarvanih laseh in tetovirani koži, temveč tudi po številnih iz-
disciplinskem postopku zaradi nespoštovanja klubskih pravil in je dobU klubsko prepoved nastopanja na nekaterih tekmah. Toda kljub temu je ta igralec znal s simpatičnimi potezami zbuditi pozornost in celo zgladiti marsikaterega od nesporazumov. Ko je bil nekoč kaznovan, se je pomešal med domače na-

lednji tekmi stopil na igrišče. Izteka se zadnje leto njegove pogodbe, letošnjo sezono pa bo dobil 2, 5 milijona ameriških dolarjev.
ŠPORTNA GIMNASTIKA / SVETOVNO PRVENSTVO NA JAPONSKEM
Domači telovadci še naprej v vodtsvu
Pri ženskah vodijo Romunke pred Američonkomi
Najboljša kitajska telovadka Mo Huilan (AP)
SABAE - Na 31. svetovnem prvenstvu v gimnastiki na Japonskem je domača moška reprezentanca tudi po drugem dnevu ekipnih obveznih vaj v vodstvu pred branilci naslova Kitajci. Od 24 prijavljenih reprezentanc jih je doslej nastopilo 19, štiri zelo močne reprezentance pa bodo svoje znanje pokazale šele v sredo. Rusija, Belom--sija, Ukrajina in Nemčija so bile lani na SP za Kitajsko od drugega do petega mesta.
Med posamezniki vodi olimpijski zmagovalec iz leta 1992 na parterju, Kitajec Li Xiaoshuang (56.987), dragi pa je Japonec Hikara Tanaka (56.800).
Romunske telovadke so po nastopu 16.od 26 ekip prevzele prvo mesto. Svetovne prvakinje imajo 197.570 točke, drage so svetovne podprvakinje Američanke (191.722), tretje pa četrte z zadnjega SP Kitajke (190.819). Prednost Romunk bi bila lahko še večja, vendar je Lavinia Milosovici, ki je tekmovanje dobro začela in za vajo v parterju dobila oceno 9.800, naredila napako na gredi in dobila samo 9.475 točke. Najboljši posamični rezultat po obveznih vajah mnogoboja ima svetovna in evropska
prvakinja Gina Gogean (38.799) pred Američanko Shannon Miller (38.699), na tretjem mestu pa je najboljša Kitajka Mo Huilan 38.687. Belorasinja Svetlana Boginskaja je ob vnovični vrnitvi na mednarodna tekmovanja na začasnem enajstem mestu z 38.012 točke.
Izidi: moški ekipno - obvezne vaje (po 19 od 24 ekip): 1. Japonska 282.060, 2. Kitajska 282.048, 3. ZDA 280.336, 4. Romunija 279.974, 5. Bolgarija 278.174, 6. Južna Koreja 277.661, 7. Francija 277.225, 8. Italija 276.249, 9. Madžarska 276.150, 10. Kanada 274.762; posamično - mnogoboj: po petih od sedmih skupin - obvezne vaje: 1. Li Xiaoshuang (Kit) 56.987, 2. Hikaru Tanaka (Jap) 56.800, 3. Daisuke Nišika-va (Jap) 56.661, 4. Jošiaki Hatakeda (Jap) 56.512, 5. John Roethlisberger (ZDA) 56.500. 6. Jordan Jovčev (Bol) 56.412, 7. Nistor Sandro (Rom) 56.337, 8. Lee Joo-hyung (J. Kor) 56.287, 9. Zoltan Supola (Mad) 56.275, 10. Zhang Jinjing (Kit) in Yuri Chechi (Ita) 56.237; ženske - ekipno: 1. Romunija 192.570, 2. ZDA 191.722, 3. Kitajska 190.819, 4. Ukrajina 189.033, 5. Francija 187.483, 6. Belorusija 185.893.
NOVICE
Britanci se potegujejo za SP 2001
LONDON - Britanska atletska zveza (BAF) je potrdila, da bo vložila uradno kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v atletiki leta 2001. Izvršni predsednik BAF Peter Radford je dobil nalogo, da začne z »agresivno« kampanjo, ki bi Britaniji omogočila, da bi leta 2001 zbrala najboljše atlete na svetu. Radford je povedal, da bi se svetovno atiet-sko prvenstvo ujelo z zgraditvijo novega nacionalnega športnega štadiona. Britanci so v kandidaturo privolili šele potem, ko jih je za ta korak opogumil predsednik IAAF Primo Nebiolo.
Igralci NHL bodo nastopili na olimpijskih igrah
NEW YORK - Komisar severnoameriške poklicne hokejske lige (NHL) Gaiy Battman je objavil, da bodo v prihodnje tudi igralci, ki nastopajo V NHL, lahko zaigrah za svoje nacionalne reprezentance na olimpijskih turnirjih. Mednarodna hokejska zveza in NHL sta dosegli dogovor, da bo imela NHL v času olimpijskih iger šestnajstdnevni premor.
Sušič odpuščen
PARIZ - Safet Sušič, nekdanji dolgoletni član jugoslovanske nogometne reprezentance, ni več trener francoskega prvoligaša Cannesa. Sušiča je uprava' kluba odpustila zaradi slabih rezultatov. Cannes je namreč v enajstih srečanjih doživel osem porazov in je trenutno na predzadnjem mestu francoske nogometne lestvice. Sušiča bo nadomestil nekdanji igralec Cannesa VVilliam Ayache.
Tao in Deng Japingova vodita
LONDON - Kitajec Vang Tao vodi na namiznoteniški lestvici Mednarodne namiznoteniške zveze, na drugem mestu je njegov rojak Kong Ling Hui,
Deng Japing, druga je Cjao Hong in tretja Liu Vej. Med prvo deseterico ni nobene evropske predstavnice. Lestvica - moški: 1. Vang Tao (Kit), 2. Kong Line Hui (Kit), 3. Jean-Michel Saive (Bel), 4. Kirn Taek Su (J. Kor.), 5. Jan-Ove kValdner (Sve), 6. Jorg Rosskopf (Nem), 7. Jean-Philippe Gatien (Fra), 8. Liu Guoliang (Kit), 9. Zoran Primorac (Hrv), 10. Ding Song (Kit); ženske: 1. Deng Japing (Kit), 2. Cjao Hong (Kit), 3. Liu Vej (Kit), 4. Gaj Po Va' (HoKon), 5. Geng Lijuan (Kit), 6. Vang Cen (Kit), 7. Cen Ling (Taj), 8. Vang Nan (Kit), 9. Čire Kojama (Jap), 10. Cen Zihe (Kit).
Krickstein izpadel
KUALA LUMPUR - Italijan Christiano Caratti je v prvem krogu teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom 415 tisoč ameriških dolarjev v Kuala Lumpurju v Maleziji premagal osmega nosilca Američana Aarona Kricksteina s 7:5 in 6:2. Drugi nosilci so imeli več sreče, saj se je večini uspelo uvrstiti v drugi krog.
Izidi 1. kroga: Caratti (Ita) - Krickstein (ZDA, 8) 7:5, 6:2, P. McEnroe (ZDA, 7) - Stark (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4, Dreekman (Nem) - Sapsford (VB) 6:2, 6:3, B. Black (Zim) - Bates (VB) 7:6 (7), 7:6 (2), Rios (Čile, 4) -Stolle (Avs) 7:6 (6), 4:6, 7:6 (2), Furlan (Ita, 5) - Teb-butt (Avs) 6:7 (2), 6:0, 6:3, Palmer (ZDA) - Frana (Arg) 7:6 (3), 7:6 (4), Pescosolido (Ita) - Prinosil (Nem) 7:6 (3), 2:6, 7:6 (5).
Sreda, 4. oktobra 1995
ŠPORT
NOVICE
NOGOMET / PRED NEDELJSKO KVALIFIKACIJSKO TEKMO ZA EP MED HRVAŠKO IN ITALIJO
Nocoj v Trstu prva tekma rokometašev Principa v A ligi
Rokometaši tržaškega Principa bodo drevi odigrali prvo tekmo v letošnji A ligi. V tržaški Športni palači se bodo, s pričetkom ob 20.30, pomerili z moštvom Mazara del Vallo. Uradno se bo letošnje prvoligaško prvenstvo začelo konec tega tedna. Ker pa bo Principe v nedeljo (ob 18.30) imel prvi nastop v Šestnajstini finala pokala prvakov, je bilo srečanje s sicilskim moštvom prestavljeno na danes.
Mazara del Vallo je novinec v ligi, a se je za nastope v A ligi primemo okrepil. Najel je namreč močnega srbskega levega branilca Brakočeviča, kot Italijana pa sta v moštvu še Tunizijec Abdal al Khalib in Srb Stanič.
Kljub temu, da zaradi bolečin v hrbtu Se vedno ne bo mogel igrati Antonio Pastorelli, so dvanajstkrat-ni državni prvaki Principa v tem srečanju nesporni favoriti.
Canatagalli in Bracci sprejela krčenje plače
MODENA - Odbojkarski prvoligaš Daytona Las iz Modene je podaljšal pogodbo trem svojim igralcem. Luca Cantagalli in Nizozemec Bas Van de Goor bosta ostala v Modeni tudi prihodnje leto, Marco Bracci pa vse do junija leta 1998.
»Tem igralcem zelo zaupamo. Posebej moram poudariti, da sta oba italijanska igralca v zameno za podaljšanje pogodbe že od letošnje sezone sprejela zmanjšanje letne plače. Dogovor nam omogoča, da obdržimo kakovostno moštvo, hkrati pa da nadaljujemo s politiko omejevanja stroškov,« je povedal športni vodja modenskega kluba Franco Berto-li.
Parma v Goteborgu
STOCKHOLM - Prva tekma osmine finala nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev med Hahn-stadom in Parmo bo 19. oktobra na stadionu Gamla Ullevi v Goteborgu. Stadion v Halmstadu je namreč nedostopen zaradi nepopustljivih občinskih mož, ki stavkajo že cel mesec.
Totocalcio z domačega fotelja
MILAN - 2e Cez nekaj tednov bo mogoče oddajati stave totocalcia, totipa, loterije in drugih iger naravnost s svojega doma po telefonu, telefaxu, z računalnikom preko modema ali interneta. Sistem oddajanja bo družba hitemational Telematic Service (ITS) uradno predstavila 11. oktobra. Interesenti bodo morali predhodno pooblastiti družbo ITS in položiti določeno vsoto denarja na tekoči račun v enem od z ITS povezanih bančnih zavodov ali pa uporabljati kreditno karto Cartasi. Na razpolago bo 130 telefonskih zvez 144. Nekatere bodo avtomatične, druge pa z operaterjem, vsak uporabnik pa bo dobil tajno Šifro z dvanajstimi številkami. Družba ITS bo dobiček imela od uporabe linij 144 (635 lir na minuto). Z novim sistemom naj bi omogočili igranje tudi telesno prizadetim, zato ni naključje, da bo pobudo družbe ITS reklamiziral nekdanji avtomobilistični dirkač Clay Regazzoni, ki je že dolgo let prikovan na voziček. »Igralska strast« Italijanov je v minulem letu navrgla davkariji kar 6.914 milijard lir dobička, daleč najbolj popularna pa ostaja državna loterija, delež katere znaša 5.423 milijard lir.
Obvestila
NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI
obvešča, da bo seja jutri, 5. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj s sledečim dnevnim redom: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno.
SK DEVIN
sklicuje jutri, 5. t. m., ob 20. uri sejo elanov na klubskem sedežu v Cerovljah s sledečim dnevnim redom: zimski program smučarskega odseka, telovadba, tečaj na plastični stezi, nakup klubskih vetrovk in razno. Vabljeni!
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne Sole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ati na prvi vadbeni mi. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. St. 571327) ati Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA
obešča, da vpisuje za športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeti.
SZ GAJA - teniski odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ati po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se t>odo pričeti 9. oktobra.
Sacchi in Blažević v težavah s postavo
Poškodbe in kazni vplivajo na sestavo obeh ekip - Sacchi napoveduje igro na zmago
RIM, ZAGREB -Tako za Italijane kot za Hrvate je to »tekma leta« Kvalifikacijsko srečanje za EP v Splitu bo namreč veljajo za prvo mesto v skupini. In ne samo za to. Za Hrvate ima nedeljsko srečanje tudi »politično važnost«, Italijani pa bodo skušali popraviti »sramotni poraz« iz Palerma.
Oba zvezna trenerja, Sacchi in Blažević, pa imata nekaj težav s sestavo reprezentance.
Italijanski trener je ostal skoraj brez napadalcev. Oba standardna napadalca Ravanelh in Zola, ki sta dokaj dobro igrala proti Sloveniji, sta sicer nared, enakovrednih menjav pa ni. Casiraghi je izključen, Roberto Baggio se je poškodoval v nedeljo v Bariju, Signori je začutil
bolečine v nogi. Vialli se je odrekel reprezentanci, tako da je moral Sacchi pozvati Milanovega napadalca Simoneja. Z obrambo pa Sacchi nima nobenih težav. Nasprotno: v reprezentanco sta se vrnila še Benarrivo in Maldi-ni.
Italija bo v Splitu najverjetneje igrala v naslednji postavi: Peruzzi, Benarrivo, Ferrara, Costa-curta, Maldini, Di Livio, Albertini, Di Matteo, Ra-vanelli, Zola, Del Piero.
Sacchi je bil na včerajšnji tiskovni konferenci dokaj zgovoren. Začel je z ugotovitvijo, da tudi državna reprezentanca potrebuje večjo pozornost na mednarodni sceni. Italijanski selektor si želi, da bi mednarodna zveza priredila svetovno ligo za
državne reprezentance. Nakar se je Sacchi lotil svojih izbir: »O Vialliju ne bom spregovoril. Za Crip-po in Simoneja je to povratek v državno selekcijo. Da Baggio in Pagliu-ca ne igrata najbolje, gotovo ni kriv selektor. Odsotnih je več nogometašev, tako da nimam večje izbire igralcev. Prepričan pa sem, da bodo ti reprezentanti dali vse od sebe. Igrali bomo odprto, na zmago.«
Tudi hvršaki selektor Miroslav Blažević ni brez problemov s postavo. Jar-ni je izključen, Prosinečki in Bilič sta poškodovana, vprašljiv je tudi nastop Stimca. Sele jutri bo Hrvaška končno trenirala v popolni postavi, saj je več reprezentantov zaposlenih v španskem (Asano-
vič, Jerkan in Suker) in avstrijskem prvenstvu (Mladenovič, Kocijan in Jurčevič).
Blaževičevi kandidati za nedeljsko tekmo proti Italiji so naslednji: VRATARJA: Ladič (Croatia Zagreb), Gabrič (Hajduk). OBRAMBNI IGRALCI: Soldo (Croatia), Jerkan (Oviedo), Hibič (Hajduk),
Kocijan (Salzburg), Brajkovič (Miinchen), Sti-mac (Hajduk), Pavličič (Alicante), Jurčevič (Salzburg). VEZNI IGRALCI: Boban (Milan), Asanovič (Valladolid), Mladenovič (Salzburg), Pralija (Hajduk). NAPADALCI: Suker (Sevilla), Boksič (Lazio), Kozniku (Cannes), Špehar (Bruges), Stanič (Bruges).
Hrvaška le z zmago proti Italiji lahko upa
Jutri tekma za EP »under 21«
VARAŽDIN - Za jutrišnjo tekmo med mladima reprezentancama pod 21. letom Hrvaške in Italije vlada v Varaždinu veliko pričakovanje. V hrvaškem taboru se zavedajo, da le z zmago lahko upajo na uvrstitev v finalni del EP. Hrvaška ima namreč kot Italija in Slovenija 16 točk, Hrvati pa morajo v tej skupini odigrati samo še dve tekmi, medtem ko bodo »azzurri« igrali se tri srečanja. V nadaljnji del pa se uvrsti le prvouvršCe-na ekipa. Najugodnejši razpored imajo »azzurri«, toda ta skupina je tako izenačena, da so v boju za kvalifikacijo kar Štiri ekipe.
Italijanski zvezni trener Cesare Maldini je za jutrišnjo tekmo ostal brez dveh zelo pomemebnih igralcev, kot sta Tac-chinardi in Panucci. Oba sta poškodovana. Zamenjala ju bosta Roberto Goretti (Perugia) in Alessan-dro Nesta (Lazio).
VRSTNI RED SKUPINE 4: Ukrajina 17 točk (8 tekem), Italija (7), Slovenija
(8)	in Hrvaška (8) 16, Litva (8) 4, Estonija
(9)	0.
PREOSTAH SPORED: jutri: Hrvaška -Italija; 10.10: Litva -Estonija in Slovenija - Hrvaška; 8.11.: Italija - Ukrajina; 14.11.: Slovenija - Hrvaška; 16.11.: Italija - Litva
ODBOJKA / PO EVROPSKEM PRVENSTVU ZA ZENSKE
Zmaga Nizozemske presenetila vse odbojkarske strokovnjake
Najboljša igralka prvenstva je bila domačinka Bes Leferink, najboljša napadalka in serverka pa Hrvatica Barbara Jelič - Italija nazadovala
ARNHEM - Bržkone niti najboljši poznavalci ženske odbojke niso pričakovali, da bo 19. EP prineslo tak razplet. Prvič v zgodovini prvenstev je naslov osvojila Nizozemska, ki je najprej v polfinalu nadigrala Rusijo, v finalu pa še Hrvaško. Varovanke trenerja Berta Goedkoopa so s prikazano igri navdušile številne izredno športne gledalce, ki so napolnili Rijnhale do zadnjega kotička.
Za največje razočaranje so prav gotovo poskrbele Rusinje, ki so bile doslej kar štirinajstkrat najboljše v Evropi. 12 zlatih kolajn so osovjile pod imenom SZ, nato pa po eno kot SND in pred dvema letoma v Bmu prvič kot Rusija. Čeprav so morale Rusinje pred tem prvenstvom prepustiti štiri naslove (Češkoslovaški, Bolgariji in dvakrat NDR), pa so na vseh dosedanjih prvenstvih igrale v finalu za prvo mesto. Tokrat pa so se morale varovanke trenerja Nikolaja Kar-pola zadovoljiti z bronasto kolajno.
Rusinje so res nastopile z najmlajšo reprezentanco, toda bile so tudi povprečno najvišje in vse tudi iz istega kluba (Uroločke), tako da glede uigranosti in možnosti skupnega treniranja ni bilo težav. Nimajo pa podajalke, ki bi znala organizirati igro, saj izredno dobrih tolkačic ne manjka. Prav polfinalna tekni a roto-zemski je pokazala, da Gradčeva ni dorasla ostalim igralkam, saj v boju za sam vrh ne moreš uspeti samo z visokimi podajami v cono 4 ali v drugo linijo. Po našem mnenju je Karpol napravil veliko napako, da ni poslal na igrišče Likhtenchteinove, ki slabše od Gradčeve prav gotovo ne bi igrala. Za konec naj še dodamo, da take organizatorke igre, kot je Irma Kirilova, ki sedaj igra za Hrvaško, v Rusiji zaenkrat ni na vidiku.
Izreden uspeh je na 19. EP dosegla Hrvaška, ki je bila še pred dvema letoma šesta. Tokrat pa so varovanke trenerja Ivice jeliča osvojile srebrno kolajno, kar predstavlja enkraten podvig. Ne gre pozabiti, da je Hrvaška odigrala vseh sedem tekem v Arnhemu le s 6 igralkami, ker Kirilova, Cebukina, Kuz-m a n i č e v a , Mijičeva, Osmok-rovičeva in Jeličeva nimajo primerne menjave za tako zahtevne nastope, saj so rezerve so sicer obetavne, a še premlade in povsem neizkušene. Bržkone pa je Hrvaško v finalu v največji meri pokopal slab sprejem in izredna igra Elles Leferink, ki je bila v napadu iz prve linije in Se toliko bolj iz druge ter s servisi v skoku neustavljiva, s či-
mer si je priborila lovoriko najboljše igralke prvenstva. Pri tem je v napadu celo zasenčila Barbaro Jelič, čeprav je bila ta proglašena za najboljšo tolkačico in serverko. Jeličeva je visoka 193 cm in stara 18 let, Lefe-rinkova pa meri samo 176 cm in je leto dni starejša. Njena velika prednost pa je v tem, da je levičarka in lahko napada iz cone ena. Ne bo odveč, če poudarimo, da je pri odbojki izredno važna višina, toda centimetri ne morejo igrati, potrebne so tudi druge kvalitete, na katere nekateri trenerji često pozabljajo in dajejo prednost izključno telesni višini.
V primerjavi z zadnjimi tremi EP je Italija napravila korak nazaj. Leta 1989 je osvojila edino bronasto kolajno, potem pa je dvakrat zapored obtičala na četrtem mestu. S tem, da je bila Italija vključena v skupino z Nizozemsko in Hrvaško je bilo povsem jasno, da se tokrat ne bo mogla boriti z kolajne. V kvalifikacijah so ita-lijanke izgubile se z Bolgarijo in vsi upi v visoko uvrstitev so bili prava utopija. Brazilski trener Marco Aure-tio Motta se je trudil na vse kriplje, da bi tudi žensko odbojko popeljal v evropski vrh, a mu ob spletu okoliščin, za katere ni sam kriv, ni uspelo napraviti kakovostnega skoka. Z osvojenim 6. mestom je Italija verjetno izločena iz kvalifikacij za nastop na OI v Atlanti. Brez bloka in obrambe ni možno doseči boljših uspehov v Evropi, še manj pa v konkurenci azijskih in ameriških reprezentanc, ki zadnje čase prednjačijo v svetovni konkurenci.
Glede na dejstvo, da odnosi med trenerjem in igralkami niso najboljši, bo po vsej verjetnosti prišlo do zamenjave trenerja. Jasno pa je, da nasledniku Motte ne bo lahko, dokler ne pridejo v ospredje mlade igralke, s katerimi sta Delgado in Busetti delala po drugačnem konceptu kot klubski trenerji.
Na prvenstvu so poleg Jeličeve in Leferinkove med najboljšimi igralkami prvenstva Se naslednje: Irina Kirilova (podajalka), Marjolein De Jong ( obramba), Cintha Boersma ( sprejem), Jerine Fleurke ( blok) Jeličeva in Kirilova sta hrvatici, ostale 4 pa so Nizozemke. G. Furlanič
Cintha Boersma je bila najboljša sprejemalka EP


ŠPORT
Sreda, 4. oktobra 1995
25
			
KOŠARKA / EVROPSKI POKAL		ODBOJKA / MOŠKI ZVEZNI POKAL	—I
llly izločen kljub zmagi Navijači so razjarjeni
Švedski Frolun so Tržačani premagali le s štirimi točkami prednosti - Shorter vnovič razočaral - Bernardi pod udarom
Illycaffe - New Wave Goteborg 75:71 (35:33)
IUycaffe: Gori, C albini (- p.m., 4:6 za 2 točki, 2:3 za 3 točke), Gironi 2 (-, *:1> -), Tonut 14 (1:2, 2:3, 3:7), Guerra 16 (3:4, 2:9, 3:6), Zamberlan 6 (-, 3:5, °:3). Pol Bodetto 10 (4:10, 3:4> -). Shorter 7 (0:2, 2:10, P2), Piazza (-, -, 0:2), Cm-yUP 6 (-, 3:6, -). Trener:
oernardi.
New Wave: Johansson 32 6:8, 2:3,1:2), Hultman, Palm, VVidmark, Svens-®°n, Fredrikson 14 (6:7, 3:3’ 2:5), Rovve 19 (2:2, 7:9, 2:5). Salters 16 (5:12, 4:8, 3:4). Brander, Sahlstrom 0 (0:2, 5:9, -). Trener:
Mravec.
. hodnika: Masterftsis (Grčija) in Krajnovic (Hrvaška)
Delni izidi: 9:10 (5), ]6;2l (10), 23:31 (15), 41:42 (25), 46:48 (30), 58:57 (35)
5ON: Zamberlan (29), Galbini (34) in Shorter (40)
Illycaffe je v povratni ekini drugega kola evro-pskega pokala sicer prelagal švedsko ekipo New y ave iz Goteborga, vendar je izločen iz nadaljnjega tekmovanja, ker je v prvi tekmi izgubil z dvanajstimi točkami razlike. Švedi so si prestop v naslednje kolo povsem zasluzili, saj so bili tudi v Trstu povsem enakovredni uornatinom in so lep del ekme tudi vodili.
Tržačani so že v začetku skušali nadokna-rti ves zaostanek, metali Prenagljeno in iz napačnih Pozicij. V obrambi pa so dovolili nasprotniku, da je razvijal dolge napade in zaključeval iz dobrih po-ožajev. Vse to pa je vidno razburjalo navijače. Tako so Švedi povedli s 27:18.
Bernardi je tedaj naročil svojim varovancem consko postavitev 2-3, ki je v Trstu nismo videli vsaj deset let. ZaCuda pa je ta poteza bila dokaj učinkovita, saj je Illycaffe do konca polčasa prešel v vodstvo.
Tržaški igralci pa niso v drugem polčasu znali izkoristiti ugodne priložnosti in jim ni nikoli uspelo se odlepiti od nasprotnika. Pri tem gre omeniti, da je bil doprinos obeh Američanov dokaj skromen. Crudup je igral v prvem polčasu, potem pa očitno ni mogel veC. Shorter je igral skozi celo tekmo, a je bilo vidno, da ima fizične probleme; kaže namreč, da ima poškodovana kolena. Ah ga bomo čez dva tedna v prvenstvu še videli?
Marko Oblak
Shorter spet razočaral
Italijanske ekipe pred lahko nalogo
BOLOGNA - Vse italijanske ekipe, ki bodo nastopila danes in jutri v raznih evropskih klubskih pokalih, bi se morale brez večjih težav uvrstiti v nadaljnje kolo.
V	»euroclubu« bo Benetton danes v Trevisu igral z Banikom iz Prievid-ze, s katerim je že zmagal na prvi tekmi na Slovaškem z 81:77. Se pred lažjo nalogo bo bolonjski Buckler, ki bo jutri igral proti Kalevu iz Tallina in katerega je v Estoniji premagal z 81:65. V tem pokalu pa je ljubljanska Smelt Olimpija dejansko že izločena, saj bo jutri igrala s francoskim Orthe-zom, ki je na prvem srečanju odpravil Ljubljančane kar s 96:61.
V	Koradevem poklau pa se bodo vsi italijanski predstavniki zanesljivo uvrstili v nadalnje kolo, saj so si že na prvih tekmah prislužili veC kot
zanesljivo prednost. Bolonjski Team-system bo doma igral s Hapoel Holo-nom iz Izraela (prva tekma 89:75). Cagiva bo v Vareseju gostila praško Slavijo, katero je na prvem srečanju premagala s 104:89. Večji odpor naj bi danes v Pesaru Scavoliniju nudili Rečani, ki so na prvi tekmi izgubili le za tri točke (72:75), toda tudi Bian-chinijeva ekipa je dane nesporni favorit za uvrstitev v nadaljnje kolo.
Obe italijanski ekipi se bosta zanesljivo kvalificirali tudi v pokalu L. Ronchetti. Dacca iz Messine je že v Škofji Loki odpravila domačo slovensko ekipo s 83:44 in bo zato danes opravila le formalnost. Tudi Al-camo je nesporni favorit proti švicarski ekipi Arlesheim. Na prvi tekmi so Italijanke namreč zmagale z 79:52.
Imsa prepričljivo boljša od Pallavola 1$, Koimpex v Vidmu zdižal en set
Goričani so Tržačanom prepustili le tretji set Slogaši so pri set žogi (14:13) zgrešili servis
Imsa - Pallavolo Trie-ste 3:1 (15; 8, 15:4, 7:15, 15:4)
IMSA: Feri 8+9, L. Populini 7+11, M. Černič 6+1, Prinčič 4+7, Cola 3+3, Rigonat 3+1, Flo-renin 1+0, C. Populini 3+0, Paoletti 0+0, S. Černič 0+0, Radetti, Koršič.
Trajanje setov: 15, 13, 28 in 16 minut. Servis (tocke/napake) Val 11/23, Pallavolo 5/24. Blok Imsa 10, Pallavolo 6, Napake: Imsa 13, Pallavolo 16.
Valov tekmec 2. kola v zveznem pokalu je bilo spet tržaško moštvo in sicer C 1 ligaš Pallavolo Trieste, ki je v soboto nepričakovano premagal videmski VBU. Presenečenje pa se v Standrežu ni ponovilo.
Obe ekipi sta na začetku izredno forsirali servis (skupno sedem asov). Izenačenost je trajala vse do izida 8:8, ko so valovci prevzeli pobudo in vnovčili prvi niz. Tudi v drugem setu so domačim nadaljevali z izrednim tempom igre in prepustili nasprotniku le štiri točke. V tretjem setu so plavor-deci popustili in gostje so zasluženo osvojili set. V Četrtem setu, ko je mladega Mateja Cemica zamenjal Giancarlo Populini, je Imsa spet zaigrala v slogu prvih dveh nizov in s točko na servisu končali tekmo v svojo kroist.
Levatino (trener Pallavola Trieste): »Naša ekipa je še neizkušena in ne zmore še določenih ritmov. Val je bolj homogeno moštvo. Za nas je to samo druga letošnja
tekma in smo še neuigrani.«
Zamo (trener Vala Imsa): »Današnji nastop ocenjujem pozitivno. Danes smo igrali bolj zbrano kot v soboto proti Koimpexu. Zadovoljen sem s sprejemom servisa, tudi če je Pallavolo Trieste dosegel nekaj asov. Izboljšati moramo servis v skoku in protinapad.« (A8cD)
VBU - Koimpex 3:0 (16:14,15:3,15:5)
KOIMPEK: Božič 1+6, Riolino 1+7, Stabile 0+1, A. Kralj 3 + 7, Rovere 2+0, D. Kralj 1+5, Gač 0+1, Volčič, Strajn 0+0.
Trajanje setov: 24, 15, 16 minut. Servis (točke/napake) 2/4.
Slogaši so se videm-skmeu Bi ligašu odlično upirali en set, potem pa so povsem popustili. VBU je za razliko od prejšnje tekme proti Pal-lavolu zaigral tokrat v popolni postavi, kar pa ne velja za Koimpex, ki je nastopil brez Zucco-na. Na centru ga je nado-
Stefano Rigonat (Imsa)
mestil Riolino, kar je prisililo trenerja Blahuto, da je precej spremenil postavo. Prvi set je bil vsekakor zelo spodbuden, Koimpex pa je imel tudi zaključno žogo (14:13), a je ob nepravem trenutku zgrešil servis in izkušeni gostitelji so to spretno izkoristili.
Vrstni red 16. skupine po 2. kolu: Imsa 4, VBU Videm in Pallavolo TS 2, Koimpex 0.
Prihodnje kolo (7.10.): Imsa - Koimpex (20.30 v Standrežu); VBU - Pallavolo TS.
15. skupina
Igralci Soče Sobema bodo svoj prvi nastop v zveznem pokalu opravili drevi v Pordenonu proti tamkajšnjemu novopečenemu drugoli-gašu Volley Pordenone. Doslej so sočani odigrali že vrsto prijateljskih tekem, a izključno proti moštvom iz Slovenije, konec prejšnjega tedna pa so nastopili na močnem četveroboju v Kočevju, na katerem je sodelovala tudi novomeška Krka, za katero bo letos igral tudi bivši profesionalec v Italiji Nurko Čauševič.
V moštvu Soče Sobema bosta danes debitirala Boris Sfiligoj (na prijateljskih tekmah skoraj vedno v začetni postavi v diagonali s podajacem) in Matej Makuc, vrnil pa se je tudi Lucijan Batti-sti. Moštvo je še vedno nepopolno, ker »vojak« Mitja Feri še ni bil premeščen v Gorico (trenutno je v civilni službi prav v Pordenonu) in se tudi ne ve, kdaj mu bo to uspelo.
namizni tenis / kras v moški C2 ligi in under m
ODBOJKA / TURNIR V PIRANU
Dvojni poraz fantov proti aoriški Azzurri
V moški C-2 ligi si mladinca Bojan Si-Ttoneta in Goraz Milič ob pomoči sta-tojših igralcev (Giusto Fabiani, Roberto rthhč, Edi Bole) nabirata nove izkušnje.
drugem krogu je Krasova ekipa doži-Vela pričakovan poraz proti starejšim Nasprotnikom iz goriške Azzurre s 5:1. ‘očko je prispeval Fabiani. Simoneta sliki) je pokazal dobro igro proti j^artmiju (-19, -19), Mihe Gorazd pa je dobro zaigral proti Marangottiju (-11,18,
Azzurra Gorica - Kras 5:1
Maragotto - Simoneta 2:0 (21:5, 21:15), Martina - Fabiani 1:2 (18:21, 2l:18, 19:21), Vechiatto - G. Milič 2:0 121:14, 21:17), Martina - Simoneta 2:0 121:19, 21:19), Maragotto - G. Milič 2:1 121:11, 18:21, 21:12), Vechiatto - Fabiani 8:2 (21:14, 21:15).
Bolj prepričljiva je bila vzporedna ^ra Krasove ekipe »under 14«. Zmaga se je Boštjanu in Urošu le za las izmuz-Nila iz rok. Slavili so Goričani s 3:2. Od Petih tekem le ena ni terjala dodatnega seta. Krasova dečka sta dala vse od sebe, a sreča je bila na strani domačinov.
Under 14
Azzurra Gorica - Kras 3:2
Coceancig - B. Milič 1:2 (21:16, 19:21, 16:21), Maniacco - U. Fabiani 2:0 (21:18, 21:18), Coceancig/Maniacco - Milic/Fabiani 2:1 (16:21; 21:15, 21:17), Coceancig - Uroš Fabiani 2:1 (21:18, 18:21, 21:12), Maniacco - B. Milic 1:2 (17:21, 21:18,22:24).	JJ.
Sokol brez težav prvi, dinga ekipa Sloge na četrtem mestu
Sodelovala še Cimos in domači Piran
V Piranu je v nedeljo potekal ženski odbojkarski turnir, ki ga je v okviru občinskega praznika priredila Italijanska športna skupnost iz Pirana. Poleg domačink so na njem sodelovali še nabrežinski Sokol, koprski Cimos in Sloga. Tako Sloga kot Cimos sta prišla s svojo drugo ekipo, Sokol pa s kombinirano, v kateri so starejšim igralkam (nekaj standardnih Članic prve ekipe je sicer bilo odsotnih) stale ob strani še društvene mladinke. Turnir je povsem uspel, za vse ekipe pa je predstavljal idealno priložnost za uigravanje in preverjanje forme. Ekipe so igrale po sistemu vsaka proti vsaki, na dva osvojena seta. Najuspešnejša je bila nabrežinska še-sterka, ki je v vseh treh
srečanjih gladko zmagala. Na drugo mesto so se uvrstile mladinke koprskega prvoligaša Cimosa, Sloga pa je bila četrta, potem ko je tekmo z domačinkami izgubila s tesnim 2:1. Sokol je za prvo mesto dobil pokal, ostale tri ekipe pa spominske diplome.
Izidi: Cimos - Piran 2:1, Sokol - Sloga 2:0, Sloga - Cimos 0:2, Sokol - Piran 2:0, Sokol - Cimos 2:0, Piran - Sloga 2:1.
Lestvica: 1. Sokol, 2. Cimos, 3. Piran, 4. Sloga-
SOKOL: Vižintin, Ko-smina, Lara in Tanja Masten, Semec, Švara, Skerk, Vidah.
SLOGA:	Babudri,
Ban, Blažina, Furlan, Kufersin, KocijanCie, Mijot, Molassi, Sosič.
(Inka)
izidi in letsvice
Mladinski nogomet
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
Izidi 2. kola: Aris San Polo - Isonzo Turjak 5:2, Como - So-vodnje 0:7, Capriva - Real Isonzo 1:0, Staranzano - Pro Ro-mans 2:3, Gradese - natisone 1:1, Lucinico - Mossa 1:3.
Vrstni red: Capriva in Mossa 6, Sovodnje, Aris San Polo in Natisone 4, Real Isonzo 3, Gradese 2, Lucinico 1, Como, Isonzo, Pro Romans in Staranzano 0.
Prihodnje kolo (8.10.): Sovodnje - Capriva.
NAJMLJASI
Mdi 2. kola: Aris San Polo - Pro Romans 2:1,-Como - Sovodnje 0:11, Fincantieri - Sanrocchese 1:2, Auda^ Sant’ An-na - Gradese 6:0, Ronchi - Lucinico 2:2, Staranzano - Isontina 0:2.
Vrstni red: Sovodnje, Audax S. Anna, Isontina in Sanrocchese 6, Aris S. Polo, Gradese in Staranzano 3, Lucinico in Ronchi 1, Como, Fincantieri in Pro Romans 0.
Prihodnje kolo (7.10.): Sovodnje - Fincantieri.
ZAČETNIKI
Ladi 2. kola: Pieris - San Sergio 0:3, Fincantieri - Staranzano 8:1, Mladost - Aris San Polo 2:2, San Canzian B - Gradese 2:5, San Canzian A - Ronchi 1:2, Sistiana - Monfelcone 0:6,
, Gradese in Ronchi 6, Monfelcone 4, Real Isonzo, Staranzano in San Sergio 3, Mladost, San Canzian A in Aris San Polo 1, Sistiana, San Canzian B in Pieris 0. Prihodnje kolo (8.10.): Staranzano - Mladost.
GOBAM
TR21SKA SKUPINA A
Izidi 2. kola: Real Isonzo A - San Canzian A 0:4, Ronchi A -Staranzano A 0:5, Gradese A - Fincantieri 3:1, Sistiana - Aris San Polo A 3:2, Mladost A - Mladost B 1:2.
TRZISKA SKUPINA B
Ladi 2. kola: Monfelcone - San Canzian B 2:0, Real Isonzo B -Gradese B 0:4, Staranzano B - Ronchi B 0:8, Pieris - Aris San Polo B 3:0, Mladost B - Mladost A 2:1.
GORIŠKA SKUPINA A
Ladi 2. kola: Sanrocchese - Mossa 2:2, Piedimonte - Juventi-na 5:2, Azzurra B - Azzurra A 0:9, Pro Gorizia - Lucinico 5:0, Audax B - Audax A 1:7.
Real Isonzo prost. Vrstni red: Fincantieri
Sreda, 4. oktobra 1995
ZA RAZVEDRILO
f
Horoskop
zapisal B. R. K.

&
OVEN 21.3.- 20.4.: Na uho vam bo prišla infor-marija o človeku, ki baje obvlada skrivnostne moči. Hoteli ga boste na vsak način spoznati. Ampak najprej spoznajte izvor svoje naivnosti.
BIK 21.4.-20. 5.: S tekmecem se boste zapletli v živahno polemiko o sebičnosti in velikodušnosti. Potihem si boste priznah, da tudi sami nihate med tema dvema skrajnostima.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: V želji po napredovanju boste sprejeli dodatno odgovornost Vprašanje odgovornosti je vsekakor pomembno; še zlasti, ko gre za odgovornost do svojega življenja.
RAK 22.6. - 22. 7.: Zatekli se boste v svet domišljije, saj boste opazili, da se je v vaše ljubezensko gnezdo prikradla sivina. S pomočjo namišljenega ljubimca vam bo uspel prekrasen podvig.
LEV 23.7. - 23.8.: Sprostili se boste in se predah toku spontanosti, čeprav ste si dan splanirali z vso natančnostjo. Načrtovanega žal ne boste dosegli -pač pa nekaj veliko vrednejšega.
DEVICA 24.8. - 22,9.: Vaša vztrajnost vam sicer pogosto pride prav, vendar se bo tokrat zgodilo drugače. Nič čudnega, saj boste trmasto vztrajali pri odločitvi, ki se bo izkazala kot nepravilna
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: S sodelavcem bosta začela kovati mačševalni načrt, s katerim naj bi enkrat za vselej opravila z izkoriščevalskimi odnosi. Bog daj, da vama uspe premagati zlo hudičev.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zahtevnejše delo boste raje preložili na ugodnejše čase, saj vaše počutje ne bo ravno poskočno. Privoščite si popoldanski dremež, pa boste z nalogo opravili kot za šalo.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Laskanje okolice vam bo godilo bolj, kot se vam zdi potrebno. Zamišljeni boste obstali pred zrcalom. Ni kaj, lepi ste, a ravno zato lahko'na to dejstvo mirne duše pozabite.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Medtem ko boste pometali pred svojim pragom, boste mimogrede počistili še sosedovega. V zahvalo vas bo povabil čezenj, v notranjosti pa bo brezmadežnosti Zal konec.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: S partnerjem bosta v iskrenem pogovoru razkrila veliko skrivnost plodnega odnosa. Prepletla bosta dobro in zlo ter sprejela odločitev, ki vaju bo popeljala v raj.
RIBI 20.2.-20.3.: Namesto nežnega dotika se boste poslužili trde besede. Izid trdega pristopa do drugih vas bo še lopnil po betici; vse kaže, da bumeranga nimajo le v daljni Avstraliji.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ah astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne zehte čakati na odgovor v Republiki ah Zehte obširnejši in cimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Plot
Sem poročen, vendar v zakonu nisem zadovoljen. Pred nekaj leti sem spoznal poročeno žensko, tudi nezadovoljno v zakonu. Postala sva ljubimca. Nato se je, čeprav še danes zatrjuje, da me ima rada, prenehala sestajati z menoj, medtem ko jo jaz Se vedno ljubim. Zanima me, ali ima drugega ljubimca. Ali se bova še kdaj sestajala oziroma zaživela skupaj? Jaz si to zelo želim. Se bo ločila ona ali jaz ali oba? Zanima me tudi, kako bo z menoj naprej. Ali se bo moj finančni položaj izboljšal?
Benjamin: Vaša nekdanja ljubimka ni prekinila stikov z vami zaradi novega ljubimca, pač pa zato, ker ni želela spodkopati svojega družinskega gnezdeca. Njeno življenje z možem je resda ni zadovoljevalo in je se vedno ne zadovoljuje, vendar je sprevidela, da si utegne z dolgotrajnim in čedalje bolj izpostavljenim »čezplotnim« razmerjem prislužiti veliko več hudega kot lepega. Težko ji je bilo pri srcu, ko se je poslavljala od vas, vendar se je takrat pač tako odločila. Ni prekinila srčnega stika z vami, kar vi tudi čutite. Bodite strpni, pa bodo čez čas njene družinske razmere toliko dozorele, da si bo znova prižgala zeleno luč za občasno sestajanje z vami. Ne vidim, da bi se kdaj ločila - ne ona ne vi. Bodite namreč prepričani, da bi se čez nekaj časa skupnega življenja tudi med vaju naselila sivina, dolgčas in nestrpnost, pa bi pristala na istem, kot sta zdaj. Ce se bosta sestajala občasno, čar vajinega ljubimkanja ne bo zbledel. V prihodnje se vam obeta obetavnejši finančni položaj.
Jesen
Bližam se šestdesetim. Nisem poročen, imam poklic, avtomobil in hišo z vrtom. V preteklosti sem imel več priložnosti, da bi spoznal žensko, ki bi mi bila všeč; ko je ta vlak odpeljal, sem skušal spoznati sopotnico prek agencij, vendar brez uspeha; praviloma se oglašajo ločenke, kar mi ni najbolj všeč. Najraje se oziram za mlajšimi dekleti. Ker se moram kmalu odločiti bodisi za ločenko, vdovo ah samsko žensko, mi prosim odgovorite, katera poteza bi bila najpravilnejša, kajti tako ne morem več naprej.
Benjamin: Dragi gospod Jesen, če hočete ujeti še kakšen nežen vlak, ki bo pripeljal v vašo bližino, v želji, da bi pri vas tudi ostal, boste morali najprej temeljito »predihati« nekatera svoja stališča. Povsem vas razumem, da bi najraje sprejeli lepo, svežo, prijetno mladenko, kajti moška duša se z leti ne spremeni; ideali, ki si jih ustvari v mladosti, ga spremljajo do konca življenja. Toda ideali so eno, resničnost pa drugo. Ohranite torej svoj ideal za trenutke svojih sanjarij, v realnosti pa sprejmite dejstvo, da je vzajemno življenje veliko več kot zgolj užitek v erotični estetiki. Gre za celovit odnos, ki prežene samoto in vnese v življenje razgibanost, razumevanje in člove-ko toplino. Te vrednote vam lahko ponudi veliko število ženskih duš, toliko prej, kolikor zrelejše in bolj izkušene bodo - ne glede na oddaljenost njihove podobe od vaših estetskih idealov. In sploh ni važno, ali bo vdova, ločenka ali samska; prav
vse so predvsem ženska bitja, ljudje s srcem in dušo, to, da so ločenke ali vdove, nima nobene teže. Bodite prepričani, veliko bolje se boste razumeli z osebo, ki so jo življenjske izkušnje že izpilile, kot z neizkušeno mladenko, ki vam ne bi znala niti prav prisluhniti, ampak bi kaj hitro »zbezljala« in pred vašim nosom zaživela svoje življenje. Razmislite o tem, nato pa se podajte med ljudi - simpatični ste, modri- in nadvse vitalni, zato sploh ne dvomim, da boste že kmalu ugledali svojo bodočo sopotnico; veliko prej jo boste spoznali »v živo« kot prek »loterije« oglasov ali agencij. In ko bo vaše srce zaigralo v ritmu zaljubljenosti, nikar ne vklapljajte svojega tehtajočega, idealističnega razuma; predajte se čustvom in zaplešite s soplesalko v skupno prihodnost.
Upajoča
Prebiram tvojo rubriko in simpatičen si, zato sem se opogumila in ti pišem. Sem v srednjih letih in »na koruzi« živim že več kot desetletje. Z otroci živimo v tesnem stanovanju, ki sem si ga uredila že v mladosti, ko sem bila še sama. Moj »mož« rad pogleda v kozarec. Zanima me, ali bo kdaj opustil pijačo. Ali se bova znova zbližala? Se bom zapletla v kakšno avanturo? Kako bo s stanovanjem in z najino službo? Kako bo z našim zdravjem? Kakšna bo prihodnost otrok? Bo sin zdrav, ali se bo tudi vdal pijači? Kako bo z njegovim šolanjem, službo in družino? Kakšni bodo moji odnosi z očetom, s katerim se ne razumeva najbolje? Prosim te za odgovor.
Benjamin: Hvala, ker me tikaš; tikanje odstre marsika-ko zaveso med človeškimi dušami in občutno prispeva k večji bližini. Nihče se ne vdaja pijači brez razloga ali zgolj iz čistega veselja - tudi tvoj nekronani mož ne. Alkoholna omama je razmeroma poceni in prhočen način za odrivanje skrbi, mučnih misli in spominov oziroma za zmanjšanje trpljenja. Zdi se mi, da je tvoj partner dokaj zaprt človek, saj bi ti sicer že zdavnaj razkril svoje težave. Morda pa ni zaprt le zato, ker bi bil takšen po naravi, ampak zaradi bojazni pred tvojim neugodnim odzivom; boji se, da se boš na njegove izpovedi odzvala z nestrpnostjo, moraliziranjem in nerazumevanjem, zaradi česar bi bilo njegovo trpljenje še večje. Dokler bo ujetnik notranjih napetosti, ni veliko verjetnosti, da bi opustil alkohol; opuščati ga bo začel takrat, ko bo začutil, da ga bližnji sprejemajo takšnega, kot je, in da so mu pripravljeni prisluhniti in mu pomagati, da se izvleče iz notranjih zank. Poskusi, prepričan sem, da ti bo uspelo. Čeprav si včasih prav grdo zajedljiva, si v bistvu vendarle zelo dobrosrčna in razumevajoča dušai. Z malo volje in prijateljske naravnanosti vajinega odnosa ne bosta le rešila, temveč ga sčasoma pognala v neslutene višave. O avanturah razmišljaj takrat, ko (in če) bodo tvoji poskusi reševanja stare ladje doživeli popoln poraz; manjšo avanturo pa tako ali tako doživljaš že zdaj. V sedanjem stanovanju se boste žal
stiskali še nekaj časa, priložnost za selitev v večje se bo pojavila kot darilo. Enako velja za službo. Vaše zdravje bo toliko boljše, kolikor bolj boste zanj poskrbeli sami; tvoja kuhinja kar kliče po manjši revoluciji. Čeprav pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, to za otroke alkoholikov praviloma ne velja; glede na travme, ki so jih doživeli zaradi alkohola, jih ta hudičev napitek ne zasužnji. Dokler bo sin. živel v družinskem gnezdecu in se silil k učenju, bodo njegovi resnični potenciali omrtvičeni; v polni meri se bodo izrazili šele takrat, ko se bo osebnostno osamosvojil. V življenju bo uspešen bolj, kot si drznete upati. Ce boš pri očetu uporabila vsaj del modrosti, s katero boš pomagala partnerju, se bodo uredili tudi odnosi z njim. Vse najboljše vam želim!
Les
Zanima me, ali bom uspe- 5 šno končal osnovno šolo in prišel do poklica, ki me najbolj veseli. Rad bi bil lesar. Zanima me tudi, kako mi bo uspelo v življenju. Ali bom zdrav?
Benjamin: Dragi osnovnošolec, kljub majcenim težavam, ki jih imaš in jih boš še imel z učenjem, boš uspešno zaključil šolo - tako osnovno kot srednjo, morebiti celo višjo. Ljudje, ki jih veseli delo z lesom in naravo, so po srcu skromni, pošteni in dobri, zato navadno niso najbolj bogati, so pa zato zadovoljni in radoživi. Tudi pred teboj je umirjeno, zadovoljno in zdravo življenje.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
383	NAJSEVERNEJŠA TOČKA NAZEMUI	TURISTIČNA TOČKA NAD SODRAŽICO	MINISTERICA KLINAR	ŠTEVILKA V REDOVALNICI	JOHANN CRUVFF	PRAVLJI- ČARKA PEROCI	HRVAŠKI ARHITEKT (JOSIP)	MEMBRANA	DRAGO TRŠAR	PREDSEDNIK DRZ. ZBORA SKOLC	PANTO- MIMIK VALDES	AVTOR: MARKO BOKALIČ	AM. PEVEC (FRANK)	LENNONOVA VDOVA (Y0K0)	SLOV. ROKOMETAŠ (ALEŠ)	CASL RADO	PESNIK MERMOUA	OBVODNA ŽIVAL	STRNIŠČNO ŽITO	PRITOK DONAVE PRI REGENSBURGU
UZPRAV- LJALEC LOKOMOTIVE												PREBIVALEC KRAJA V SAVINJSKI DOLINI								
AM. KITARIST IN PEVEC												VZTRAJNOST V FIZIKI								
												MR.BEAN (R0WAN)								
POLITIK GOSNIK					IGRALKA BLVTH				NEKD.SOVJ. POL. (ANDREJI							ISLAND. ZBIRKA				
					SMUČKA IPOGOV.I				PRITOK MOZELE							HRV. PEVEC IVICE)				
AM.TV IGRALKA (LINDA)						MESTO V J.ITALUI								CENE VIPOTNIK			OTOK JUŽNO OD KRKA			
						MESTO V SIBIRIJI														
																	NAKUP			
RADON			ZADETEK NA TOMBOLI					ČUSTVENI VIŠEK						KURIVO ZAZAR	PRITOK SAVE			•	ENOVALENT. NENASIČENA ATOMSKA SKUPINA	KAMNITA GMOTA
			REKA V BOSNI					SLETNOMU-ZIKOL (ZMAGA)							MARKOVO ROJ. MESTO					
BIVALIŠČE UMRLIH				SMUČARKA HROVAT						TEKOČINA PO SIRJENJU								VALENTIN STANIČ		
				REKA V FIRENCAH						DOMIŠ- LIAVEC								ČLOVEKOVA NARAVA		
OTROŠKI PREDMET							SMUČAR KALIN				NAGROBNI KAMEN									
							IGRALKA ZUPANČIČ				PAS PRI KIMONU									
KDOR SE S KOM POBRATI									ORGAN VOHA				METALUR. OBRAT							
									TANTAL				LJUBLJANA							
ALŽIRSKA LUKA					OBUP NAD SVETOM PRI PESNIKIH											SMUČ. SREDIŠČE V ZDA				
INDIJAN. ZANKA					ITAL. POLICIST											VELIKA VEZA				
V1AV ‘aalNievav^ ‘OSVT ‘71V A ‘HlTOHOiaAS ‘NVHO ‘VNAVAIT ‘SON ‘MLLVHHOd ‘^INHOHOVN
‘san
vaDvaoi
‘SA
‘vaioais
‘vasan
‘AVN
‘vNn
‘laaav
‘vamf
‘Na
‘ava
‘AO
‘viaasvn ‘SNVA3 ‘vaas ‘AONVaZ ‘NNV ‘3NVA ‘vlnaaNi ‘NOLdVID 3ia3
‘NVAVDIOS
‘vlaoAaloais
:OUABJOpOy\
;A3XIS3a
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sreda, 4. oktobra 1995
Draperije za drzne in samozavestne
Draperirana oblatila so za oti zelo privlačna in se zdijo nekaj posebnega. Malce spominjajo na dobo baroka in rokokoja, ali pa kar na kraljične nasploh, vendar imajo v današnji modi pomembno mesto. Pri krojenju teh oblatil je treba uporabiti veliko mero tenkočutnosti in posluha, pomembna pa je tudi izbira materiala. Ta je lahko Prosojno tenek, svileno lesketajoč ali celo mehka volnena tkanina.
Draperirana oblačila so primernejša za veCere, Pa tudi dnevno nošnjo v pravšnjih odmerkih si mhko privoščimo. Kostim za dnevno rabo s skice )e nabran ob paspuli za zapenjanje, kar še poudari žensko obliko telesa. Oblačilo je sicer mikavno, a zelo drzno. Sodi k ženski s popolno postavo in izrazito samozavestjo.
Dekorativne gubice pa lahko prestavimo na ši-
O St-
roko vrezan ovratnik pri plašCu. Draperija bo zelo učinkovita, izrazita, a vendar okusna!
Večerna oblatila prenesejo bogato draperijo in pestre barve. Na skici je prosojno plisirano krilo, v pasu prevezano s širokim, nagubanim trakom. Kot protiutež Cez ramo položimo draperirano pregrinjalo, ki ga na drugi strani obesimo Cez roko. Krilo in ogrinjalo sta v enakem barvnem tonu, a v različnih materialih. Ogrinjalo je iz trde svile. Zi-votec pokrijemo z debelo majico z neštetimi svetlečimi našitki v vzorcu. SpušCeni lasje so zaključek padajoče draperije.
Moški spremljevalec obeh deklet je oblečen elegantno, v klasičen Crn suknjič in hlaCe, bela srajca pa nosi kravato ali metuljčka, ki se zagotovo ujema z barvo njenega kostima ali dodatka. Od vzorcev je letos spet pomembno posnemanje živalskega krzna, zlasti v barvah. Moško in žensko oblatilo se lahko ujemata samo v detajlih: on nosi kravato s tigrovimi lisami, ona pa o vratno ruto v enakem vzorcu.
Suzana Belak Pungartnik
		
	BOLGARIJA	
Tisočletna zgodovina rilskega samostana m
Iv S^pstansko skupnost menihov v Rili je usta v|.an Rilski, ki se je rodil sredi 9. stoletja. Meniš! Janje je začel v imovitem samostanu. Ker ga razr a bogato in brezskrbno življenje ni zadovoljilo, Pravil v težko dostopen kraj sredi Rilskega go žaCel v gozdnati samoti uresničevati svoje vil ernskega življenja v skrbi za pravi nauk kršCa re. »Puscavniku iz Rile« sta bila prava vera in °vanje enakosti med ljudmi nad vsem drugim. O gatinov je zahteval, da se odpovedo nepošteno p Jenemu premoženju, zavzemal se je za uboge in I e’ katerih bridkosti so mu bile »sol zemlje«.
i jlp8eiK*a pripoveduje, da j® bil njegov vpliv na sodo-bike tolikšen, da je celo Sam car Peter prišel k nje-piu v gorovje, da bi mu žkazal spoštovanje in ga Prosil za pomoč. Toda sveti 'P'j'ž je odklonil carjeva da-11 a, še več, ni ga hotel niti sprejeti.
O življenju tega svetega oža pišejo številne zgo-e’ hagiografije. Prvi zapi-
si so nastali v 10. stoletju, kmalu po njegovi smrti, ko je bil razglašen za svetnika.
V sovražnem okolju srednjeveške muslimanske nadoblasti, v katerem je bil Bolgarom določen status brezpravne raje, prebivalstva brez nacionalnih in verskih pravic, je kult svetega Ivana Rilskega pridobival na veljavi in priljubljenosti. Samostan, ki ga je
ustanovil, je bil kristjanom iz vseh balkanskih dežel dolga stoletja varno zavetje.
V srednjem veku so se na Balkanu križale številne romarske poti, ki so vodile k najpomembnejšemu Jeraju vseh kristjanov - Božjemu grobu. Ob teh poteh, ki so deželo prepredle po dolgem in poCez, so zrasle številne cerkve in samostani. V njih našli so romarji varno zatočišče z oskrbo. Rilski samostan je postal križišče nekaterih romarskih poti: Prva je vodila iz Vlaške nižine prek Vidina, Sofije in Dupnice mimo Rilskega samostana do gore Athos; druga je vodila romarje iz vzhodnih Jerajev skozi samostan do Jadranskega morja, tretja pa iz srednje Evrope skozi Dalmacijo in Srbijo do Rile.
V obdobju bolgarskega preporoda v 18. stoletju in še posebej v 19., so bili Ivanovi naslednild tako številni, da je moral samostan poskrbeti tudi za gospodarsko rast. Dogradili ali popravili so gospodarska poslopja, gostišča, vzdolž reke pa postavili še dodatna bivališča za menihe. Tako so nastala številna manjša poslopja, kjer so bivali menihi, ali pa so se pobožni obiskovalci pripravljah na dostojen obisk najznamenitejšega bolgarskega svetega kraja.
Naselbina Sv. Ivan Rilski združuje številne lerajinske in stavbne znamenitosti. Med skalovjem, globoko v gozdu, se skriva votlina, v kateri je živel svetnik Ivan. Sem vsak dan romajo številni pobožni obiskovalci.
[Se nadaljuje)
ZNAMENJA ZODIAKA / TEHTNICA (2)
Zelo se bo tisto, kar se je sejalo
Ljubiti - zahtevo veliko mero poguma
Znamenje Tehtnice se začne v Času enakonočja ter na ta način simbolno naznanja začetek jeseni. Tehtnica v ravnovesju je grafični simbol tega znamenja, Id tudi pravi: poželo se bo tisto, kar se je sejalo. Tehtnica nas uci ljubezni, tiste edine, Id nas vodi v mimo sožitje, povezuje in spaja. Osvobajanje nižje, egoistične potrebe po ljubezni je vse bolj kot enostavno, zato se morajo Tehtnice tega pogumno lotiti na način, ki jim je intelektualno dosegljiv. Da se naučimo, kako ljubiti, potrebujemo veliko mero poguma. Pripravljeni moramo biti na tveganje, da bomo znali sprejeti in pravilno doživeti bolečino ter razočaranje.
Rumena barva za Tehtnice
Stremeti moramo za duhovnim napredkom. Z znamenjem Tehtnice je povezana rumena barva, ki po tradiciji veže to znamenje se na svetle, pastelne odtenke zelene in modre barve, ker obe vsebujeta rumeno barvo, ter na rožnato.
Miselne procese spodbujamo predvsem s kamni rumene, lahko pa tudi vijolične barve. Rumena barva simbolizira inteligenco, miselni potencial. Njene vibracije so pozitivne in krepijo živce, ko je naš organizem v nadraženem stanju.
Dragocena kristala, ki ju povezujejo z znamenjem Tehtnice, sta safir in špinel. Safir sodi v družino komn-dov, kamor uvrščamo tudi rubin. Najbolj iskan je modri safir, ki je tudi najbolj redek. Na splošno jih uporabljajo pri zdravljenju živčnih obolenj in bolezni, ki se pojavijo kot posledica teh, kot so astma, mrzlica in Čiri. Svetlomodri safir naj bi pogiagal
pri različnih oblikah očesnih infekcij in podaljševal življenjsko dobo Človeka. Safir vijolične ali rožnate barve spodbuja nesebično ljubezen. Oranžni pomaga impulzivnim in ekstroverti-ranim ljudem, da postanejo bolj uvidevni do svoje okolice. Brezbarvni safir pa deluje pomirjevalno in lajša težave tistih, ki jih pesti rana na želodcu. Spinel pogostokrat najdemo skupaj s korundi in se po sestavi približuje granatu. Ta kristal deluje na spiritualno raven tistega, ki ga nosi, ker ga navdaja z vsesplošnim idealizmom. Talismana, ki ljudem, rojenim v znamenju Tehtnice, prinašata srečo, sta dioptas in žad. Prvi naj bi se po lepoti kosal celo z smaragdom, zato mu nekateri pravijo tudi bakreni smaragd, ker vsebuje baker. Za holistično zdravljenje naj bi ga Človek držal v levi roki vsak dan po pet minut, ker je tretji prst te roke povezan s srcem. Bakreni smaragd povečuje telesno odpornost in pomaga preprečevati utrujenost in izčrpanost.
Žad čisti čakre in krepi srce
Za žad pravijo, da deluje pomirjevalno, krepi srce. Priporočajo ga ljudem z visokim krvnim pritiskom, ti-
stim, ki imajo sladkorno bolezen ali kronične težave z ledvicami. Nosile naj bi ga predvsem noseCnice in doječe matere, ker so njegove glavne sestavine kalcij, železo ter magnezij, ki ga njihovo telo lahko sočasno vsrkava. Žadu pripisujejo tudi lastnost, da Cisti Čakre, energijske centre organizma. Pri vsem tem pa je vredno opozoriti na to, da je posebno pozornost treba nameniti nošenju kristalov in kamnov, ki naj bi bili vedno neposredno v stiku s kožo oziroma telesom. Pri ogrlicah in obeskih je to zelo enostavno, uhani in še posebno prstani pa velikokrat niso ustrezno narejeni. Tako poskrbimo, da je njihovo moC zares mogoCe popolnoma izkoristiti. Sicer pa se je o uporabi kristalov vedno priporočljivo posvetovati s strokovnjakom s tega področja. Ta nam bo dal podrobna navodila za nošenje oziroma drugačno uporabo kamnov ali z drugimi besedami: na katerem mestu bomo imeli kristal, kdaj in koliko Časa ga bomo uporabljali, katere so dovoljene ah priporočljive kombinacije kristalov, katere so odsvetovane in kakšna je ustrezna nega, torej Čiščenje ter shranjevanje določenega kamna.
a. u
/■
A. SREDIŠČE
28
Sreda, 4. oktobra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
6 66
^^*^^*****"*^***^**^
MEGLA
6A6
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA '	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
-\ x \ C A
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.03 in zašlo ob 17.38. Dan bo dolg 11 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 15.18 in zašla ob 1.11.
N*
	TEMPERATURE MORJA IN REK				
1		°c		°c	
	Trst	20,0	Mura	10,4	
	Portorož	20,0	Sava (Radovljica)	8,0	
	Poreč	19,0	Sora	10,0	
	Rovinj	20,0	Ljubljanica	12,5	
	M. Lošinj	20,0	Soča	10,2	
	Hvar	22,0	Paka	13,2	1
	Dubrovnik	22,0	Vipava	10,3	
					v
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.08 najnižje -35 cm, ob 6.56 najnižje 35 cm, ob 13.06 najnižje -21 cm, ob 18.45 najvisje 24 cm.
Tulri: ob 0.57 najnižje -40 cm, ob 7.30 najvisje 43 cm, ob 13.44 najnižje -32 cm, ob 19.33 najvisje 31
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
18
14
10
7
7
5
BIOPROGNOZA
Večini ljudi danes vreme ne bo povzročalo opaznejših težav.
V0X POPULI
Če vinotoka mraz in barja brije, prosinca in svečana sonce sije.
8 8*
Prevelika prijaznost je neprijaznost.
O
K BANJSKA GOBA _
7/17 TBž^m
ČEDAD
OVIDEM 12/18

-^N. GORICA GORICA ^ 12/17 O °
'UUBUANA 10/21
N. MESTO
O 10/22
KOČEVJE
O	ČRNOMEU
v Sloveniji: V četrtek se ne bo večje spremembe vremena Razmeroma toplo bo.VeC sonca bo na vzhodu države, predvsem v hribovitem svetu zahodne Slo-
N	-				
rimi	■■■■■■■		■-i
Začetek procesa proti Rosemary West
LONDON - Včeraj se je začel postopek proti Rosemary West, vdovi tako imenovanega manijaka iz Gloucestra, obtoženi soudeležbe pri umorih najmanj desetih mladih žensk. To bo prvi proces v Veliki Britaniji, pri katerem bodo sodnik in odvetniki imeli na voljo računalnik, podobno kot na odmevni sodni razpravi proti O. J. Simpsonu.
Skupina treh stenografov bo zapisovala vse, kar se dogaja v sodni dvorani, zapiske pa bodo hkrati lahko brali z zaslonov svojih računalnikov sodnik, javno
tožilstvo in branilci. V Veliki Britaniji je to velika novost, zlasti če pomislimo, da morajo sodniki in odvetniki v sodni dvorani Se vedno nositi lasulje in da televizijske kamere še nimajo dostopa v dvorano.
Sodna razprava se bo začela danes v VVinche-stru, v dvorani, ki so jo preuredili nalašč za to razpravo, ki bo v Veliki Britaniji predvidoma proces stoletja.
Na njej bo navzočih 130 novinarjev, več sto oseb pa bo verjetno vsak dan čakalo v vrsti, da bi si zagotovilo enega od 59 mest, namenjenih občinstvu. Primer je
med najbolj srhljivimi zločini, ki so se v zadnjih letih zgodili v Veliki Britaniji.
Neverjetno serijo zločinov so odkrili pred dvema letoma, ko je policija, ki jo je menda opozoril eden od We-stovih sinov, v hiši zakoncev West v Gloucestru naletela na številna pohabljena ženska trupla, ki so bila tam pokopana ali skrita že dvajset let.
Preiskovalci so takrat aretirali 51-letnega zidarja Fredericka VVesta in njegovo ženo Rosemary, vendar si je Frederick West prvega januarja letos v zaporu vzel življe-
nje, tako da bo zdaj umore pojasnjevala samo njegova vdova - ki seveda trdi, da je povsem nedolžna.
O srhljivih umorih je doslej znanih le malo podatkov. Znana so le imena žrtev; poleg tega obstaja pripoved neke ženske, ki ji je uspelo pobegniti, potem ko sta jo VVestova ugrabila in mučila.
Javnost napeto čaka na začetek sodne razprave, ko bodo naposled znane podrobnosti, ki so jih odkrili preiskovalci v hiši zakoncev West.
Na sliki (telefoto AP) prihod Rosemary West na sodišče
Nekdanji pekinški župan Čen Sitong je imei pravi zaklad
PEKING - Nekdanji pekinški župan Cen Sitong, prvi kitajski partijski voditelj, ki so ga zaradi korupcije izključili iz politbiroja, je imel ljubico in »zaklad«, vreden kar 25 milijonov dolarjev. To menda piše v strogo zaupnem dokumentu, kt so ga izročili partijskemu vodstvu in s katerim bržkone nameravajo zapečatiti usodo nekdanjega predstavnika najbolj konzervativnega krila kitajske partije in dolgoletnega gospodarja Pekinga. V dokumentu tudi piše, da je nekdanji župan podpiral dvomljive posle svojega sina Sjatonga. O Sitongovi ljubici se je izvedelo, da se je iz previdnosti že izselila v Hongkong, ko si je pekinški podžupan Vang Baosen aprila vzel življenje zaradi odkritja njegovih malverzacij z javnim denarjem.
Ker ji ni plačal, gaje kaznovala
NEW YORK - V Bronxu je prostitutka odrezala penis 67-le-tnemu klientu, ki je menil, da je bila cena za »storitev« visoka, zato ji ni hotel plačati. Prostitutka je odrezala njegov penis in zbežala - skupaj z odrezanim udom. Žrtev se je morala za vedno posloviti od svoje moškosti.
Oblasti
pomagajo žrtvam
DINAR (TURČIJA) -Med ruševinami turškega mesta Dinar bivakira več tisoč meščanov, ki so zaradi potresa ostali brez hiš, elektrike in vode. Oblasti si prizadevajo, da bi omilile trpljenje ljudi, saj ponoči temperatura pade pod ničlo - Dinar namreč leži 800 metrov visoko.
Medtem število žrtev narašča iz ure v uro in se bliža številki sto, kar naj bi bil po napovedih končni obračun tega katastrofalnega potresa. Gmotna škoda je velika, saj je potres popolnoma porušil kar četrtino vseh poslopij, polovica stavb je poškodovanih, nepoškodovanih pa je le četrtina domovanj. Ljudje si ne upajo vanje, saj tla v tem mestu še vedno drhtijo.
Ljudje bivakirajo pred svojimi domovi (Telefoto AP)