Leto LXIX Stev. 113 a F Ljubljani, v sredo, 14. maja 1941 pu*-»**"«»« Cena 2 din ■ PreiZO L 0.60 Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto. VENEC Izhaja vsak dan zjutraj rasen ponedeljka la dneva po prazniku. Uredništvo In oprava: Kopltifrjsva 6, Ljubljana. — Teletom «0-01 do 40-03. - Redazione, Ammlnlstrazione: Kopitarjeva 6, Loblana. — Telefon« 4001-400i \bbonamentl: Mese Din 30; Estero, mesa Din 50j Edizion« domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.J Lublana 10.650 per gli abbo-oamenti; 10.349 per U inserziont. Filiali: Jesenic«, Kranj, Novo mes'o. II Re Imperatore a Valona e sili luoghi di battaglia Tirana, 12 maggio. II Re Imperatore giunto ieri sera a Valona e stato ricevuto dal Presidente del Consiglio albanese Ver-laci, dal luogotenente generale Jacomoni e dalle autorita e gerarehic loeali ed č stato calorosamontc e appassionatamente salutato dalla iolla. Egli ha prosseguito oggi la sua visita nelle regioni rhe videro lo sforzo eroico delle truppe italiane. Pure avendo tale visita un earatterc rigidamente militare, il Sovrano e stato ovunque fatto segno a manifestazioni di entusiasmo da parte di quelle popolazioni albanesi chc durante il conflitto ebbero con il loro virile comportamento, piu volte modo di dimostrare il loro attaccamento alPItalia. A Porto Edda, a Delvino a Argirocastro, loralitk vis itn to oggi, autoritk e popolo si sono stretti intorno al Sovrano a gli hanno manifesta to il loro amore. Gen to di ogni eti e di ogni condizione, molte delle quali ave-vano dovuto lasciare le proprie čase durante i giorni della azione per sottrarsi all'insidia del nemieo, ha espresso oggi al Re Imperatore la propria gioia per la recente vittoria. Sui luoghi dove piu aspra e stata la battaglia, e dove ogni soldato ha rinnovato e rioonfermato le tradizioni eroiche delPeser-cito italiano, il Re Imperatore ba sostato per conoscere ogni lase delle azioni stesse e tri-butare i suoi elogi ai reparti che vi hanno partecipato - - •• Kralj in Cesar v Valoni in na bojiščih Tirana, 12. maja. Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je snoči prispel v Valono, kjer ga je sprejel predsednik albanske vlade Verlaci. poveljujoči general Jacomoni ter krajevne oblasti. Kralja in Cesarja je množica ljudstva najtopleje in navdušeno pozdravljala. Kralj in Cesar je danes nadaljeval obisk po tistih krajih, kjer so se italijanske čete tako junaško bojevale. Čeprav je ta obisk imel strogo vojaški značaj, je bil Vladar povsod deležen navdušenih manifestacij od strani albanskega prebivalstva, katero je med vojno s svojim moškim obnašanjem večkrat pokazalo svojo privrženost Italiji. V Porto Edda, Delvinu in Argirocastrn, ki jih je Nj. Vel. Kralj in Cesar danes obiskal, so se oblasti in prebivalci zbrali okoli Vladarja ter mu izražali svojo ljubezen. Ljudje vseh starosti in vseh stanov, izmed katerih je marsikdo moral zapustiti svoj dom, da je ušel sovražnemu zalezovanju, je danes Kralju in Cesarju izražal svoje veliko veselje nad dobljeno zmago. Tamkaj, kjer je bila vojna prav posebno hnda in kjer je vsak vojak obnovil ter znova pritrdil junaške tradicije Italijanske Vojske, se je Kralj in Cesar delj časa mudil, da se je natančneje poučil o vseh dogodkih v tamkajšnjih bojih ter nohvalil oddelke, ki so tamkaj sodelovali Italijanski trgovinski minister Riccardi v Budimpešti Budimpešta, 13. maja. Madžarski listi še vedno objavljajo prisrčne članke o obisku italijanskega trgovinskega ministra Riceardija. Davi je bil minister Rifccardi v družbi z italijanskim poslanikom v Budimpešti sprejet pri regentu Hortyju, nato pa je imel daljše razgo-vore s prehranjevalnim ministrom Lakyjem in I regentu Horthyju, nato pa je imel daljše razgovori se bodo nadaljevali popoldne in celo zvečer po seji ministrskega sveta, ki je sklicana ob 5 popoldne. Ob dveh je priredil italijanski poslanik kosilo na čast ministru Riccardiju. Na to kosilo so bile povabljene tudi razne madžarske osebnosti iz madžarskih gospodarskih, finančnih in političnih krogov. Rudolf Hess neznanokam odletel z letalom iz Augsburga Berlin, 13. maja. Rj. Tiskovni urad narodne socialistične stranke poroča: Tovariš Rudolf Hess, kateremu je Ftihrer zaradi njegove bolezni v zadnjih letih kar najbolj strogo prepovedal sleherno letalsko udejstvovanje, se je v nasprotju s to prepovedjo v zadnjem času polastil nekega letala. V soboto, dne 10. maja okoli 18 je tovariš Hess odpotoval iz Augsburga na polet, s katerega se še do danes ni vrnil. Zmedeni stil nekega pisma, ki ga je pustil, preveč dokazuje sledove duševne zmedenosti in dopušča bojazen, da je bil tovariš Hess žrtev izbruha blaznosti. Fuhrer je takoj odredil, da se zapro vsi po-magači. tovariša He3sa, ki so edini vedeli za te polete in ki jih niso niti zavrli, niti naznanili kljub Fiihrerjevi prepovedi, ki jim je bila dobro znana. V takih okoliščinah se mora narodno socialistično gibanje še preveč vdati misli, da je tovariš Hess postal žrtev nesreče med tem poletom. Fiihrerjev reprezentančni urad Berlin, 13. maja. Rj. FUhrer je objavil odredbo, ki pravi, da se bo odslej Fiihrerjev reprezentančni urad imenoval »Strankino kanclerstvo« in bo neposredno odvisno od Hitlerja. Reprezentančni urad pa bo še pod vodstvom Reichsleiterja Borrmana. Poljski general Sosnovski v Londonu ranjen Lizabona, 13. maja. Kakor poročajo iz Londona, je bil zadnjo soboto zvečer ob tistem velikem nemškem letalskem napadu na London ranjen tudi poljski general Sosnovsky ki je zdaj tudi predsednik poljske emigrantske vla: de. General je ob času napada bil v hiši, ki je poleg nje eksplodirala nemška letalska bom-ba. DroW te bombe je zadel tudi Sosnovskega, ti so ga morali v bolnišnici operirati. Alla vigilia del crollo greco: il Duce nella zona di Monte Narta. — Dan pred grško kapitulacijo: Duce v pokrajini ob Monte Narta. L' eroica resistenza delle nostre truppe in Africa Orientale Bolletlno No. 342 II quartier generale delle lorie armate eomu-nica: . Ad oriente d e 11 'A 1 b a n i a, proseguendo nella occupazione dei territori conquistati, le nostre truppe hanno raggiunto Peč, Prizren, Te-tovo, Gostivar e Kičevo; in Greeia, esse hanno completato 1'occupazione dell'Epiro, della Acarnania e dell'Etolia ragginngendo Mis-solungi e Lepanto, nel golto di Patrasso. Nella notte sul 12 formazioni da bombarda- mento del C. A. T. hanno attaceato eon vislbili ettetti importanti obiettivi delle basi di SI a 11 a. In C i r e n a i c a vivaci azioni di elementi avanzati italo-germanici a Sollum ed a Tobrueh. Formazioni italiane e tedesehe hanno ripetu-tamente bombardato le basi di Tobrueh: un cacciatorpediniere e' stato colpito, sono stati incen-diati depositi di munizioni e di carburante. In Africa orientale prosegue, Ira aspre ditticolti, 1'eroica resistenza delle nostre truppe, animate e sostenute dall'opera e dall'esempio delTAltezza Reale il Duca d'Aosta. (Štefani.) Junaški odpor italijanskih čet v Vzhodni Afriki Nemški general v Afriki odlikovan z visokim italijanskim redom Na bojišču, 13. maja. Rj. Vojaški dopisnik agencije Štefani poroča, da je v nekem libijskem kraju generalni guverner Libije in vrhovni poveljnik čet v severni Afriki izročil nemškemu generalu Rommelu, poveljniku nemškega zbora v Afriki, zlato kolajno, ki je bila podeljena generalnemu majorju von Prittwizu und Gaffronu, kateri je junaško padel na čelu svojih čet med zadnjimi boji. Vrhovni poveljnik je poleg tega izročil generalu Romelu komandirski križ Savojskega vojaškega reda, ki mu je hil podeljen v zahvalo za usluge med ponovno zasedbo Cirenajke. Generalni guverner je še izrekel prisrčne besede o globokem tovarištvu, ki veže italijanske iin nemške vojne sile. Generalni guverner je nato pregledal prednje vrste bojišča in se je dolgo in prisrčno razgovarjal z vojaki. Letalski promet Berlin—Atene Berlin, 13. maja. Rj. Od danes naprej bo »Lufthansa« obnovila dnevni letalski promet na progi Berlin, Dunaj, Budimpešta, Belgrad, Sofija, Solun, Atene. Lizabona—Washington Duhlin, 13. maja. Rj. Objavljeno je bilo, da bodo dne 23. maja obnovili redni letalski promet čez Ocean, in sicer med Združenimi državami in Foynesom na Irskem. Letala bodo vozila po južni progi Lizbona—Azori—Port Washington Italijansko vojno poročilo it. 342 Rim, 13. maja. Rj. Glavni stan italijanskih vojnih sil objavlja uradno poročilo št 342: V shod in Albanija: Pri nadaljevanju lasedbe zavojevanega ozemlja so naše čete dosegle Peč, Friiren, Tetovo, Gostivar in Kičevo. V Grčiji naše čete dopolnjujejo zasedbo Epira, Akarnanije in Etolije in so dosegle Hisolangi in Lepanto ter saliv Patrasa. V noči na 12. maj so oddelki nemškega letal- skega zbora uspešno napadli važne cilje na oporiščih na Malti. V Cirenaiki: Živahni napadi prednjih italijanskih in nemških oddelkov pri Sollumu in Tobruku. Oddelki italijanskega in nemškega letal stva so večkrat bombardirali oporišča v Tobruku. En rušilec je bil zadet, skladišča orožja in skla- dišča goriva so bila zažgana. V Vzhodni Afriki: Junaški odpor naših navdušenih čet, oprtih na delo in zgled Nj. Kraljevske Visokosti Vojvode Aoste se nadaljnje med velikimi težavami. Nemško vojno poročilo Berlin, 12. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Letalstvo je preteklo noč uspešno napadalo več letališč v jnžni in srednji Angliji. Nastalo je več požarov v hangarjih, zavetiščih, tehničnih zgradbah in skladiščih goriva. Ponekod so bile vržene bombe na bombnike, ki so bili pripravljeni za odlet. Med zadnjimi napadi na industrijske naprave na obali južne in srednje Anglije so nastali hudi požari v važni vojni tovarni v Middlesborou-ghu in v skladiščih v Pembroku. Na morju pri prekopu sv. Jurija so bombniki razdejali dva sovražna trgovska parnika, ki sta skupaj imela 16.000 ton, ter eno petrolejsko ladjo 8000 ton, ki so vse plule v spremljavi vojnih ladij. La visita 4el Commissario airautotreno sanitario. L' Ecc- Grazioli tra i bambini. Komisarja pri sanitarni svtekslonL Eks. Grazioli med šolsko mladina - Obisk Poleg teh so bile močno poškodovane tudi tri druge velike trgovske La/lje. Med napadom na južno amgleško obalo so nemški lovci zbili pet letal tipa »Spitfirec. V Severni Afriki obojestransko topniško delovanje. Nemški strmoglaivci so v polno nadeli v noči na 11. maj z bombami največjega kalibra tri enote angleške eskadre pred Benghazijem ter jih prisilili, da so se umaknile. Nad otokom Malto so nemška letala preteklo noč metala svoje bombe na letališke naprave v Luci, na skladišča torpedov in druga skladišča v La Valetti, kjer je nastalo več hudih požarov in silnih eksplozij. Preteklo noč je sovražnik s precejšnimi silami bombardiral zlasti Hamburg in Bremen, fekoda na tovarnah je prav majhna. Druga škoda pa je bila napravljena na stanovanjskih hišah. Med civilnim prebivalstvom obžalujemo mrtve in ranjene. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili sedem napadajočih letal. Med 9. in 11, majem je sovražnik izgubil skupaj 36 letal; 29 so jih zbili nočni lovni, šest jih je padlo v letalskih dvobojih, trije so padli od protiletalskega topništva, eden pa je bil razdejan na tleh. Poleg te#a 90 pomorske sile zbile tri angleška letala, druge štiri pa pomorsko topništvo. Med velikim napadom na London sta se zlasti odlikovali dve bombni letali, ki sta bili sestavljeni od poročnika En riga, podnaredn.ika Len-gerja, podčastnika Von Goera, podčastnika Wolfa, podporočnika Kornbluma, podčastnika Lichtinger-ja, podčastnika Sprengerja in korporala Schaferja. Otok Miloš zaseden Nov nemški red za odlikovanje Berlin, 13. maja. Izšel je ukaz nemškega kanclerja Hitlerja, ki ustanavlja novo odlikovanje za moštvo tistih nemških ladij, ki bi se jim posrečilo prodreti sovražno blokado ter se vrniti v domače luke. Zidje raznasajo napačne novice Budimpešta, 13. maja. Rj. Policija v Budimpešti je poostrila vse odredbe, ki naj pobijajo razširjanje napačnih in alarmantnih novic, ki izvirajo zlasti iz židovskih krogov. Policija je napravila racijo proti razširjevalcem takih napačnih novic po raznih lokalih v prestolnici in je zaprla SO naeb. ki so skoraj sami Židie. Princeza Piemontska med ranjenimi in bolnimi vojaki Firence, 15, maja. Rj. Princesa Piemontska, vrhovna nadzornica italijanskega Rdečega Kri-2a, je obiskala ranjence in bolnike, ki so v bolnišnici Mantellate in v vilah Natalia in Velike vojvodine. Ustavljala se je ob vsaki postelji in je z vsakim spregovorila nekaj besed. Obiskala je tudi vse prostore in se je pogovarjala z voditelji oddelkov. Povsod so ji priredili prisrčne manifestacije velike hvaležnosti. Snoči se Je Piemontska princesa podala na postajo Campo dl Marte, kamor je ravno prišel vlak z ranjenci. Novzoči so bili še poveljnik armadnega zbora in in druge vojaške osebnosti. Princesa je stopila na vlak in šla skozi vse prostore in se med drugim pogovarjata tudi s poročnikom Cantaurom, ki je predlagan za odlikovanje z zlato kolajno. Ko je bila navzoča tudi pri prenosu ranjencev nn avtomobile, je odšla s postaje med vdanimi G ozdravi oblasti in med navdnšenim pozdrav-ianjem množice. II Generale Agostini a Lubiana Negli scorsi gtorni fe stato d i pamegglo per Lubiana proveniente dalFAlbania, il Luogo-tenente Generale Augnsto Agostini, Comandante La Milizia Nazionale Forestole. Egli i stato rlcevnto dai Commissnrio e nel rollm|uio sono stati esaminati t problemi fore-stali interessanti la Provincia, al fine di tute-lare e valorizzare efficacemente le ricorse fore-stali del territorio. La visita del Commissar?o al Dopolavoro delle Forze Armate Questa mattina il Commissario accopagnato dal Maggiore Cavallero addetto a Commissari- ato, si e recato a far visita alla sede del Dopolavoro delle Forze Armate. II Commissario dopo essersi intratenutto nei varii locali, ha dato direttive per la sistema-zione e Porganizzazione del Dopolavoro. General Agostini v Ljubljani Ljubljana, 13. maja. Rj. Te dni je potoval skosi Ljubljano na poti is Albanije general Augu-sto Agostini, poveljnik nacionalne gozdne milice. Bil je sprejet pri Komisarju In v razgovoru so proučili vsa gozdna vprašanja, ki se nanašajo na Pokrajino s namenom, da bi se čim bolj uspešno ščitili in ovrednotili gozdni viri ozemlja. Komisar obfskal armadni Dopolavoro Davi je Komisar v spremstvu majorja Ca-▼allera, atašeja pri komisarjatn, obiskal sedež Dopolavora sa oborožene sile. Komisar je po raigovoru v rasnih prostorih razdelil navodila za sestavno in organizirano delo Dopolavora. #MM»M» Darlan pri Hitlerju Berlin, 13. maja. Rj. Fiihrer je v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentrop a sprejel podpredsednika francoske vlade admirala Darlana. Fašizem zoper stranke Hudi nemški letalski napadi na Anglijo Berlin, 13. maja. Rj. Vkljub slabim vremenskim razmeram so v pretekli noči nemški bombniki izvedli svoje napade proti pristaniškim in drugim vojaškimi ciljem južne in jugovzhodne angleške obale. Doslej pa še ni podrobnosti o teh napadih. Zadnji napadi nemškega letalstva na otok niso povzročili samo največje škode v angleških ladjedelnicah, ampak so tudi poškodovali naprave za pretovarjanje tovora. Številna pristanišča, kakor NewCa«tle, Bristol, Greenwich, Ramsgate, Barrow, Hartlepool, Ypswitch so bila uspešno napadena. Nemško letalstvo je prav tako prizadejalo hude udarce na napravah največjih angleških središč. Prav tako so bili uspešni dnevni napadi na letališča na otoku. Nemški glasovi o letalskem napadu na London Ženeva, 13. maja. s. Švicarski dopisniki poročajo iz Londona, da je bil nemški letalski napad na angleško prestolnico v noči od sobote na nedeljo strahovit in silno obsežen. Angleži sami priznavajo, da je bil ta letalski napad najbolj učinkovit, kar jih je bilo doslej. V nedeljo zjutraj, poroča angleška agencija, so Londončani zagledali samo silno opustošenje. Deset tisoči vojakov in pomožnih čet so bili zaposleni s čiščenjem ulic in z razmetavanjem ruševin. Delo Je trajalo ves nedeljski dan. Veliki oddelki gasilcev so z dinami-tom razstrellevali stene velikih hiš, ki so grozile, da se bodo sesedle ln povzročile nove nesreče. Angleški napadi na Nemčijo Berlin, 13. maja. Rj. Neznatni sovražni letalski oddeLki so v torek leteli nad zahodno in jugozahodno Nemčijo in so na razne kraje metali bombe. Na vojaških napravah nI bilo Škode. Ostala škoda je majhna. Angleške Izgube na morju Berlin, 13. maja. RJ. Izvedelo se je sedaj, da so nemške podmornice potopile 56.000 ton trgovskega sovražnega brodovja, ki je bilo v konvoju, pri katerem je bilo že poprej potopljenih za 20.000 ton ladij. V isti spremljavi je bilo tako uničenih 13 trgovskih parnikov s skupno 76.000 tonami. Lizbona, 13. maja. Rj. Poročajo iz Londona, da je uradno poročilo angleške admiralitete objavilo, da sta bili vojni patrolni ladji Rochebon in Copanes potopljeni. Posadka Copanesa se je lahko rešila, toda mornarji z Rochebona so vsi utonili. Usoda Anglija bo zapečatena v 60 dneh Budimpešta, 13. maja. Rj. »Mapiarorszag« objavlja novico iz Newyorka, ki pravi, da so ameriške radijske postaje razširile poročilo iz Londona, ki pravi, da bo usoda Anglije odločena v 60 dneh, če Amerika med tem časom ne bo zagotovila popolne varnosti za pošiljke vojnega gradiva v Anglijo čez Oeeam. To so izračunali angleški strokovnjaki, kl so tudi izjavili, da bo po izrednih Izgubah angleškega trgovskega brodovja v zadnjih tednih skoraj nemogoče, da bi se Anglija mogla posluževati ameriške pomoči. Ameriške radijske postaje dodajajo, da v takih okoliščinah niti sodelovanje ameriškega brodovja ne bi moglo zboljšati ia ustaliti položaja. •'' Angleški parlament razdejan od nemških letal San Sebaslian, 13. maj«. Rj. Iz Londona s1 je izvedelo, da sta predsednik vlade W kis ton Churchill in državni minister lord Beaverbrook obiskala in pregledala škodo 'pri palači parlamenta, ki jo je v soboto ponoči prizadejalo nemško letalstvo, ki še vedno vzdržuje svojo veliko premoč nad angleškim letalstvom. Razvaline je že pregledal sir Arthur Green-wood, minister brez portfelja, ki ima nalogo pripravljati obnovo po vojni. Vse, kar je ostalo od sejnf dvorane, je samo še kup zvitega železja in pepela, razbitega pohištva in ostankov kri6ta:la. Predsedniška, muza in vse stare naprave so uničene. Rešeno pa je kladivo predsednika in prav tako so ohranjene skoraj vse listine in dvorane za glasovanje. Prav tako so nepoškodovane skoraj vse dvorane članov vlade. Po vojni je Mussolini ostal zvest svoji zastavi, ki jo je dvignil za udeležbo v vojni. V odločnih polemikah je nastopal zoper strankarske socialiste * tisto demokracijo, ki se je bila v bo ju jočem se pešcu še poglobila. Njegovo delo je bilo zdaj povezano še z hrambo zmage ter je slonelo na ideji boja proti socializmu ter ideji demokracije na temelju sindikatov. To niso le temelji političnega programa, marveč gonilna sila in smernice v veliko prihodnjost. Komaj je minilo nekaj tednov po premirju, že je Mussolini dvignil svoj glas ter je začel zbirati okoli sebe stare prijatelje in zagovornike vojne iz leta 1915. Dne 3. januarja leta 1919. je izšel njegov članek, kjer je že govoril o »postavodajni zbornici italijanskih vojnih pristašev«, v kateri je napovedal, da bo imela nalogo postavili okvir novega političnega reda v Italiji. Prve dni meseca sušca je oznanil, da hoče ustanovti »protistranko«, to se pravi bojne faSije, ki naj bodo sredstvo dela in pridobivanja v vsej Italiji. Njihova naloga naj bi bila prav s tako odločnostjo nastopati zoper pra-konservalivni duh desnice kakor zoper preku-cuške namene leninistične levice. Prolistranka bi bila v prvi vrsti v boju zoper socialistično stranko, zraven pa tudi zoper druge stranke, zlasti zaradi tega, ker so pač stranke, nekaka celota raznih formul, programov, načel in do-gem. . V Italiji ie videl veliko voljo po prenovitvi, ne le v vseh ljudeh, temveč tudi v strankah. To je videl zlasti v Ljudski stranki-poDolari. mladi krščansko socialni stranki, pa tudi v raznih liberalnih skupinah in v bojevnikih, ki so bili v raznih strankah. Povsod ie videl, da sc bojujejo zoper preživele se stare može, programe. Mussolini vztraja pri svoji vojni ideji ler lasti sebi in svojim sobojevnikom pravico in dolžnost, da branijo vojno in njeno zmago. Tako hoče vse italijansko življenje spraviti v varstvo svojih idej' ter ga po svoje usmerjati. Vsako sredstvo mu je bilo v ta namen dobro, tudi revolucije se ni plašil. Toda to naj bi bila italijanska. ne pa kaka moskovska revolucija. Sicer pa, kakor sam pravi, se je revolucija že začela leta 1914. in 1915. ter se je nadaljevala pod imenom vojna do leta 1918. Zdaj nai bi bila ta revolucija uspešno venčana in zaključena. S tem je Mussolini postavil v zgodovino novo razdobje, ki ga lahko označimo pod imenom »politika množic«. Množicam ne smemo nasprotovati, temveč njihovo gibanje le usmerjati in voditi. Množica ljudstva potrebuje »gospodarsko demokracijo«. Delavec boče poleg dela in svojih rent doseči še nadzorstvo nad industrijo. V ta namen potrebuje strokovnih voditeljev. Množica potrebuje tudi politične demokracije, s čimer je mišljena udeležba ljudstva v vsem javnem življenju, pri ustvarjanju novih postav, vlada v rokah strokovnjakov, državni organizem naj bi bil vpii-van po narodnih strokovnih svetih, po organizaciji obrti ter poklicnih in kulturnih zvezah. Med svetovno vojno je prišlo med ljudi jasno spoznanje, da so vladajoči ljudje čisto odpovedali, da je parlament nesposoben, prav tako pa ves njegov sistem. Zatorej je zdaj prosta pot za veliki preporod. V tem oziru ne smejo niti socialisti niti kdo drugi prehiteti tega velikega mladega gibanja. Poleg vsega tega pa je Mussolini imel v očeh veliko nalogo italijanskih izšellencev, ki so doslej v tujih deželah živeli borno življenje. V misei mu ie prišla velika ideja, da bi ti postali nosilci velikega imperija. Tega pa ne bo mogoče doseči po kakih aristokratskih ali militarističnih metodah, marveč le demokratsko, miroljubno, gospodarsko in pa duhovno. Ljubljana - belo mesto Po poročilu Italijanskega časnikarja Arturja Stanghelinlja v Plceolu V Italijanskih listih se vrste lepi članki o Ljubljani i® o novoustanovljeni Ljubljanski Pokrajini. Tržaški >11 Piccolo« je že objavil o našem mestu celo vrsto lepih in prisrčnih člankov, v današnjem »Piccoluc pa je izšol članek pod naslovom »Obisk v Ljubljani — v belem mestu«. članek je napisal g. Arturo Stanghelini, ki pravi med drugim: Svoj naslov »Belo mesto« dobiva Ljubljana manj od barve hiš, kakor pa od arhitekture, ki prevladuje in ki je jasna, zračna, snažna ter obdana z vrtovi, parki in vsa potopljena v svetlo ozračje. Resnost in izbranost arhitektonskih okraskov, ki gredo od baroka in rokokoja do novega lasioizma, razkrivajo svoje značilnosti, in sicer v avnotežju med plašnostjo in drznostjo, in tako izpričujejo smisel za mero pri narodu, ki je v svojem delu reden in potrpežljiv, izpričujejo njegovo tiho bogastvo, ki pa je trdno in dobro urejevano, prav tako pa tudi zvestobo do tradicij, ki ne izključuje sprejemanja novega, vse to pa s potrebno pozornostjo za take oblike, ki naj bi bile zlasti donosne. Tako se je zgodilo, da se je v obseg tega svetlega mesta brez hujših motenj vrastel nič manj ko pravi nebotičnik, začet, trden te oglato zgrajen po ameriško, z okni, ki so vsa enaka in ki se zde, da so iz papirja. Na najvišjem nadstropju je urejena najbolje opremljena ljubljanska kavarna izmed številnih elegantnih in udobnih, kar jih ima zlasti za svoje popoldanske goste. Ta kavarna nima nič manj ko 24 okem, ki zajemajo neizmeren krožni razgled. Vsakdo si lahko naroči tisto, kar si želi, m si izbere razgled, ki si ga želi. Skodelico kave s smetano z razgledom na Karavanke. Čaj s pecivom z razgledom na Grad. Čase konjaka z razgledom na Julijske Alpe ali pa na Savinjske Alpe. To je en način, kako povezati živalsko blaženost z nebeško blaženostjo in če želodec vse to prenese, tedaj se lahko z blaženim optimizmom predamo odločitvam ln presenečenjem zgodovine... Roosevelt ne bo še govoril Zaplembo ladij je senatni odbor potrdil Washinaton, 13. maja. Rj. Bala hiša objavlja, da Roosevelt ne bo jutri v sredo govoril v Chikagu, ampak bo govoril šele 27. maja. Ameriški pristojni krogi označujejo ta sklep na najbolj različne načine.. Nekateri pravijo, da je Roosevelt sklenil odložiti svoj govor zaradi nedavnih izjav predsednikovih sodelavcev in so te izjave naletele na odmev, ki ga v Beli hiši niso pričakovali. Drugi pa zopet mislijo, da predsednik misli, da bi bil sleherni sklep prenagljen, dasi je napetost v javnosti tolikšna, da bi si želela predsednikove izjave. Pristojni krogi tudi izjavljajo, da so govorice o konvojih iz Amerike v Anglijo v spremstvu ameriških vojnih ladij pretirane. Podčrtavajo pa poleg tega, da je predsednik že obnovil stike s svojimi ministri, dasi je še bolan. Newyork, 13. maja. Rj. Na pritisk vlade in po osebnem posredovanju zunanjega ministra Hulla je trgovski odbor v senatu z 11 proti 4 glasovom odobril zaplembo in uporabo tujih parnikov, ki so v ameriških pristaniščih. Razprava v zbornici pa se bo začela v sredo in bo trajala do prihodnjega tedna, zlasti če bo senator Tobey vztrajal pri tem, da naj zaplenjene parnike odstopijo Angliji. Newyork, 13. maja. Zvezni odbor za oboroževanje je odločil, da naj se v bodoče ves aluminij uporablja samo za izdelovanje vojaških potrebščin. 20 ameriških ladij vozi oroije v Rdeče morje Newyork, 13. maja. Rj. Po obvestilih amerj ških agencij je 20 tovornih parnikov prejelo navodila, da naj odplujejo proti Rdečemu morju, kamor naj prepeljejo vojno gradivo, ki je določeno za angleške oborožene sile na Bližnjem vzhodu. Drugih, 20 ladij je prejelo ukaz, naj bodo pripravljene. Ista poročila dodajajo, da so državne fn pomorske oblasti proučile'tudi vprašanje, kako zavarovati te ladje in njihove posadke. Vojni načrt Anglije in Amerike prevrnjen Rim, 13. maja. Rj. Revija »Socijalna poli- | ževala in oskrbovala Amerika, ki bi se spreme-tika« objavlja članek, ki ga je napisal ltali- ' -niia v ogromne orožarne. 4. Izgnati os iz Afri- janski publicist Mario Appelius. V članku podčrtava vojaške in politične načrte plutokratov in zmagovito resničnost osi. Članek navaja, da sta Churchill in Bela hiša sestavila ogromen vojni načrt, ki bi se moral uresničiti v prvi polovici 1941 in čigar glavni cilji so bili slecleči: I. Premagati Italijo in zlomiti os. 2. Razbiti trozvezo na ta način, da bi se Japonska oddaljila od Nemčije s pomočjo spletk v Moskvi; 3. Organizirati kontinentalno fronto na Balkanu in na tej fronti bi jugoslovanska, grška in turška armada morale »iti predstraža imperialne angleške vojske. To armado bi pa' oboro- Gandhi napada Anglijo Bombay, 13. maja. Na članek angleškega ministra za Indijo, lorda Ameryja, je zdaj odgovoril Gandhi s svojim člankom, ki ga pri-namreč ta, da bi angleška {»litika rada z vsemi ČJanku peča z omenjenim člankom angleškega ministra ter pravi, da je Amery hotel zakriti pravo resnico o resničnem položaju v Indiji, ko je trdil, da je Anglija dala Indiji mir, red in blagostanje. Gandhi pravi ,da je Amerv prav gotovo že jjozabil vse tiste hude dogodke, ki so se bili še pred kratkim dogajali v krajih, ki sj»adajo pod tako imenovane neodvisne deželne vlade. Takih vlad je sicer silno malo, pa še te so le navidez samostojne. Resnica je marveč ta, da je angleška nadvlada Indijo uničila Žalitev indijskih izobražencev je, če Auicrv tfui, da bi »r morale razne indijsko stranko združitL Resnica je namreč ta, da bi angleška politiak rada z vsemi silami preprečila, da bi s« indijske stranke ne združile. Ločitev indijskega prebivalstva ha razne politične stranke je prej ko slej glavno orodje angleške politike im njene oblasti v Indiji. Ko bi se kdaj zgodilo, da bi te angleške oblasti v Indiji zmanjkalo, bi prav gotovo takoj bile vse indijske stranke združene. Aniery spet govori neresnico, če pravi, da hoče indijski kongres vse ali pa nič. Resnica je spet ta, da je na indijske zahteve Angliia odgovorila vedno le s ponudbami, ki so bile pravo zanikanje tega, kar je Indija zahtevala. Kar smešno jm je, če kdo pravi, da je zdaj v Indiji doma blagostanje. Velikanske množice indijskega ljudstva so namreč skoraj docela obuuožaiči ker Angleži Indijo v resnici tudi gmotno na vso moč zatirajo. ke in se posluževati Afrike kot ogromnega oporišča za vojaško zavojevanje Evrope, in sicer čez Balkan, Italijo te Španijo. S tem velikanskim načrtom so plutokracije hotele prizadejati hud udarec revoluciji. Angleška plutokracija, ameriški kapitalisti in Židje so se povezali v ogromen blok in so to tudi priznavali. Toda uspehi osi na balkanskem bojišču, v severni Atriki in na Sredozemskem morju so prevrgli ta načrt. Celo na političnem polju se je načrt ponesrečil zaradi stališča, ki sta ga zavzeli Rusija in Turčija. Ni bilo mo- ?:oče odvrniti Rima od Berlina, prav tako pa udi ni bilo mogoče spremeniti stališča Japonske do trojne zveze. Ko se vojna vedno bolj razvija, pa se tudi vedno bolj uveljavlja socialni značaj boja med plutokracijami in protiplutokratsko revolucijo. Bjstvo boja je gospodarsko in socialno. Novi socialni red pa bo nazadnje zmagal v tej vojni, ta socialni red pa bo slonel na stalnem sodelovanju naroda z vlado in na udeležbi narodnega blagostanja. Bivši romunski kralj Karol na Kubi Newyork, 13. malai Bivll romunski kralj Karol j« prispel na Bermua«. Izjavil je, da sc je odločil naseliti s« na Kubi, vsaj začasno. Politika Sovjetske zveze Berlin, 13. maja. Rj. Berlinski politični krogi menijo, da v Londonu niso mogli sprejeti z ugodjem novice, da je Moskva sklenila vzpostaviti diplomatske stike z Irakom, kar obenem tudi pomeni, da je sovjetska vlada priznala »uporniško« vlado v Bagdadu. Obnova diplomatskih zvez z Irakom in dejstvo, da je sovjetska vlada prekinila vse stike s tako imenovanimi vladami bivše Jugoslavije, Nizozemske in Belgije, je pa sklep, ki je izredno značilen. (Štefani.) Berlin, 13. maja. Rj. Ruski komisar za zunanjo trgovino Krutikov, ki je bil nekaj tedr nov v Nemčiji, kjer se je z nemškimi pristojnimi krogi pogajal o medsebojni izmenjavi, je odpotoval v Moskvo. Bivša jugoslovanska vlada v trenutku brez zveze z generalštabom Berlin, 13. maja. b. Kakor zdaj poročajo iz Londona, Je imel pred prvim nemškim letalskim napadom na Belgrad glavni generalni štab bivše Jugoslovanske vojske svoj sedež v poslopju vojnega ministrstva in da je odtod vodil vse vojaške operacije. Od tedaj, ko so nemška letala prvič priletela nad Belgrad, pa nI bilo več nobene zveze med generalštabom in posameznimi vojaškimi oddelki. Vse tri armade od tega dne dalje niso imele nobenih stikov niti z genralnim Štabom, niti med seboj.. Kaj pravi japonski general Šanghaj, 13. maja. Japonski general Hata, ki je glavni poVelinik japonskih čet na Kitajskem, je jaj>onskim časnikarjem dejal, da mora zdaj jafionski narod biti oborožen s pogumom in zaupanjem, naj se mednarodni dogodki razvijajo tako ali tako. Le tako bo japonski narod mogel doseči na Kitajskem svoje velike namene, japonski vojak na Kitajskem se zelo junaško bori ter je doslej zmagoval na vseh frontah. Tako je japonski vojak prav za prav že premagal režim generala Čangkajšeka. 4000 let staro orožje Helsinki, 13. maja. Rj. Na severnem Finskem so v Terboli našli starine izrednega arheološkega pomena. Našli so med drugim kopje iz kamene dobe, ki je popolnoma ohranjeno. Strokovnjaki izjavljajo, da je to primitivno orožje staro najmanj 4000 let. Ruski letalec preletel 24.000 km nad Ledenim morjem Moskva, 12. maja. Ruski letalec Čerevicnij se je včeraj vrnil v Moskvo, potem ko je opravil svoj tretji polet nad Ledenim morjem v Arktiko. Tja in nazaj je z letalom napravil pot, ki je dolga 24.000 kilometrov. Vsi tukajšnji listi so polni slavo-spevov na tega junaka ozračja v takih pokrajinah, kakor je ozračje nad Ledenim morjem in koder je opravil že tri polete. Njegovi poleti so okoristili zlasti zemljepisno znanstvo, saj je letalec zarisal tudi nova pota na zemljevid ondotnega »belega sveti«. Bukarešta, 13. maja. Rj. Dne 10. maja Je prišel v Bukarešto dr. Clodius, ki je predsednik nemškega vladnega odbora za trgovinsko izmenjavo z Romunijo. Imel je že več razgovorov s predsednikom romunske komisije Dimitriujem. Dopoldne je bil skupni sestanek obeh odborov. 15 otrok ta zastrupilo Bukarešta, 13. maja. V nekem otroškem vrtcu v Crajovl je v enem tednu umrlo petnajst otrpk, ki sc vsi pili pokvarjeno mleko. Oblasti sc takoj uvedle strogo preiskavo. E.I.A.R. - Radio Lubiana Radijske jMslušalce, ki slede pouku italijanščine po radiju, ofiozarjamo, da bo predavatelj g. prof. dr. St. Leben v svojem predavanju danes v sredo 14. t. m. ob 9 še razlagal besedilo drage lekcije, ki je bik natisnjena v nedeljskem Slovencu. fitOT. 113. ,SLO VENEC*, »reda, dne 14. maja 194?. _ ___gIr*1' 3 La Principessa di tra i soldati feriti Piemonte ed ammalati Firenze, 12. La principessa di Piemonte ispettrice generale della CR1 ha visitato i feriti ed i malati di guerra degenti ali' ospedale delle Mantellate a villa Natalia e a villa Grandurhessa soffermandosi affabilmente ad ogni letto. Ha poi visitato tutti i locali e gli impianti intrattenen dosi con i dirigenti, fatta segnp in ogni visita a servide manifestazioni di commossa gratitudi-ne. Stasera la principessa di Piemonte si e re-cata alla stazione di Campo di Marte ali' arrivo di un treno di feriti. Erano presenti anehe il comandante del Corpo d'Armata e le altre auto-ritii militari. Ln principessa, šalita sul treno lo ha pereorso tutto, rivolgendo la sua attenzione ai gloriosi rednei e soffermandosi fra gli altri con il tenente Cantauro proposto per la meda-glia d'oro. Dopo avere nssistito ali'inizio del trashordo dei feriti sulle autolcttighe, essa ha lasciato la stazione ossequiata dalle autorita e fra le vibrantissime acclamazioni della folla. Comunicato di guerra tedesco Berlino, 12 maggio. II comando 6upremo delle I li aerei di giorno, tre fatti precepitare dalla con-forze armate tedesene comunica: »L'arma aerea | t comunica: »L'arma aerea ha attaccato, lo seorsa notte, con successo nume-rosi aerodromi delPInghilterra meridionale e centrale. Sono sooppiati vasti incendi nelle aviori-messe, nei rifugi, negli impianti tecnici ed in depositi di carburante. In diversi aerodromi sono state centrate bombe su apparecchi da botrrbarda-mento pesanti lermi sulle pi6te di lancio. Durante ulteriori attacchi contro obiettivi industriali situati nella zona eostiera delPInghilterra meridionale e centrale sono scoppiati gravi incendi in tma itn-portante fabbrica bellica di Middlesborough come pure nei depositi di Pembroke. In zone di mare presso il canale di S. Giorgio 1 bombardieri hanno distrutto due vapori com-merciali nemici, per complessive I6.OCO tonn, ed ima petrolieria di 8,000 tonn, naviganti in convoglio protetto da unitk da guerra. Sono starte, inoltre, gra-vemente danneggiate tre altre, grandi navi mer-cantili. Durante im'azione di puntata contro la costa meridionale inglese, i caccia-tori tedesehi hanno abbattirto 5 apparecchi del tipo »Spitfire«. NelPAfrica Scttentri onale, attiviti di arti-glieria ad ambo le parti. Apparecchi tedesehi da picchiata hanno colpito in pieno. nella notte sulHl Maggio, con bombe del massino calibro. tre unita di una squadra navale britannica navi-gante davanti a Bengasi, CMtringcndole a ritirarsi. SulPisola di Malta, apparecclli da ,gombat-timento germanici hanno centrato, la seorsa notte, le loro bombe sugli impianti delI'aero-dromo di Luca, su un deposito di siluri e sni camtieri statali di La Valletta dove sono scop-piati vasti incendi e violente esplosioni. La notte seorsa il nemico ha bombardato, con rilevanti forze, principalmente Hamburgo e Brema. I danni causati alle industrie sono mi-nimi. Altri danni sono stati provocati speci-almente in quartieri di abitazione. Si lamentano morti e feriti fra la popolazione c.ivile. I,a caccia notturna e 1'artiglieria C. A. hanno ab-battuto sette degli apparecchi attaccanti. Fra il nove e I* 11 Maggio il nemico ha per-duto complessivamente 36 apparecchi, 10 dei quali abbatutti dalla caccia notturna, sei in duel- raerea ed uno distrutto al suolo; unitš leggere della flotta hanno, inoltre, abbatutto tre appa-rerchi britannici ed altri quattro sono stati abbat-tuti dall'artiglieria della marina. Nei grande atlacco condotto su Londra, tra il 10 e 1' 11 Maggio, si sono particolarmente di-stinti gli equipaggi di due apparecchi da bombar-damento, romposti da ten. Enrig. serg. Lenger, sottufficiale Von Goer, sottuffiriale Wolf, sotto-tenente Kornblum, sottufficiale Lichtinger, sottufficiale Sprenger e caporale Schaefer. Larma aerea tedesca ha vioientemente attaccato I' Inghllterra Berlino, 13 maggio. La seorsa notte, apparecchi da bombardamento tedesehi hanno diretto, malgrado le cattive condizioni atmosleriche, i loro attacchi contro impianti portuali ed altri obiettivi bellici delle coste mertdionali e 6udoccidentali inglesi. Fino a auesto momento non si hanno parti-colari in mertto ai risultati delPazione. Gli itltimi, attacchi delParma aerea Germanica contro Pisola, non solo hanno recato gravissimi danni ai can-tieri britannici ma anehe agli impianti per il tras-bordo dei carichi. Numerosi porti come New Castle, Bristol, Greenwich, Ramsgate, Barrow, Hartlepool, Ypswich, sono stati attaccati con successo. L'arma aerea tedesca ha portato inoltre gravi colpi agli impianti dei maggiori centri britannici. Sono pure stati condotti efficaci attacchi di giorno contro aerodromi delPisola. Oporoka italifanskega vojaka Ko »o preiskovali žepe okrvavljene uniforme pešca Tolottija Kederika. ki je služil pri 78. peš polku in je padel 7. aprila v bojih nad Peši-stitom, so našli tole zgledno oporoko: >Vam, Duce gre moj vojaški duh. Umiram: umiram zadovoljen, ker sem zvesto služil časti in veličini domovine. Naj živi Duce, naj živi kralj. Žal mi jp, da moram zapustiti ženo. ki sem ji storil toliko dobrega, ona pa meni. Lepo pozdravite mojo ženo, Evstahijo Grata. Njen mož Tolotti le-| dcrico, Via Pescara 5 — Valtesse — Bergamo — t Pozdrav Duceju.« Dva ugledna italijanska kulturna delavca v Ljubljani Že nekaj dni se mndi med nami v Ljubljani univ. prof. dr. Giovanni Maver iz Rima. Prof. Maver je bil predsednik vseh Institutov za italijansko kulturo v bivši Jugoslaviji ter je otvar-jal svoj čas tudi v Ljubljani delovanje Instituta za italijansko kulturo in to v italijanščini in slovenščini. Sedaj je prišel, da obnovi ta Institut svoje koristno delovanje. Profesor Maver je eden najbolj znanih italijanskih slavistov, specielno pa polonistov ter zavzema stolico za poljsko knj|®eT" nost na rimski univerzi, obenem pa je odličen poznavalec južnoslovanskih jezikov. Med nami se mudi tudi že nekaj dni veliki prijatelj slovenske kulture, znani poznavalec sve-tovnih jezikov in poznavalec slovanskih književnosti, univ. prof. dr. Ln i g i Sa 1 v i n i, glavni inšpektor ministrstva za zunanje zadeve v Rimu. Prof. Salvini je pred leti bival v Ljubljani ter je imel poleg drugega tudi več predavanj na naši univerzi o italijanski kulturi. Prevedel in izdal je slovensko moderno liriko ter posebno antologijo jugoslovanske lirike, ki mu jo je izdala najelitnejša italijanska literarna zalozba ter s tem poudarila našo veliko kulturno tvornost. Njegovi prevodi iz Cankarja (Skodelica kave) so prišli že v šolske čitanke. Velikemu prijatelju slovenske knlture, ki na tako visokem mestu centralnega inšpektorja v zunanjem ministrstvu v Rimn potrjuje slovensko kulturno avtonomnost s svojimi prevodi in delom, izražamo na tem mestu še posebno hvaležnost za njegovo posredovanje za poznavanje našega kulturnega življenja v središču države. Obema velikima kulturnima delavcema. naši-ma prijateljema, želimo med nami najlepših dni. «i»a)f da spregledani!" S« dandanašnji je na milijone ljudi na svetu, ki io (lepi in |ečijo, proseč luči in sonca. A tiati, ki *o teleino slepi, brez dvoma niso najbolj nesrečni med njimi. Večja je množica in bolečina tistih, ki v svoji du« ne vidijo nobene poti več Ered seboj in ki vsi obupani vpijejo po soncu, «r ne morejo več prenašati strahotne teme, ki z mrakom obdaja njih duh* in dušo. K tem, ki so napol ali povsem slepi, spadamo tudi ml vsi, dokler hodimo po zemlji. Nikdar se nala duia ne iznebi koprnenja po večji svetlobi in jasnosti. »Več luči«, je zahteval tri in osemdesetletni Goethe, eden največjih poznavalcev življenja in ljudi, ko se mu je bližala ura smrti. Več nadzemskega sonca so potrebne naie duievne oči, pa bodi da smo bogati ali revni, spoštovani ali pa majhni ko otroci. Saj je vse, kar delamo, zavito ▼ temo in nale udejstvovanje je kakor tipanje ljudi, ki io jim oči ugasnile. »Pogled v nedolžno oko« otroka nam pove, kako jim skozi oči sije koprnenfe ven y daljave in kako bi radi nekaj, česar ni moči uresničiti. Tudi v očeh malega človeka se že izraža prošnja: »Gospod, daj da spregledaml« Vse sanjavo, nejasno hrepenenje mladosti ni nič drugega, kot vsebina te prošnje. Take prošnje za luč in razsvetljenje so na ustnicah slehernega človeka prav do smrti. Šele smrt odgrne neprodirno tančico z nalih oči, da spregledamo v večnost, ki je o njej zapisano: »Nobeno oko ni videlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« Časih se nam pa že ▼ tem življenju zasvetilo žarki veioe svetlobe in nam posijejo v temo naie duše. To so tisti trenutki, ko nam odpadejo luskine z oči in je naše življenje razgrnjeno pred nami t jasni sončni luči. V takih trenutkih so nam nenadoma pojasnjeni vsi tisti večni »zakaj« in »čemu«, ki z njimi zaman mučimo svojega duha. Takrat spoznamo smisel in blagor mnogoternih nadlog in težav. V jasnosti takih trenutkov poljubimo roko Očetu, ki nas je kaznoval. Taki trenutki so naši tuši tako potrebni kakor sonce telesu. Brez blagodejnih, toplih žarkov od zgoraj nam fe nemogoče do smrti vztrajati, saj se nam celo naše najplemenitejše misli omračijo in se dozdevamo, ko da nas je Bog zavrgel. Najbolj svete in pobožne duše so Imele take trenutke obupanosti in najhujše slepote. Zato nam je posebno v teh časih tako do dna potrebno, da spet in spet zaprosimo: »Gospod, daj, da spregledaml« Zagreb prestolnica poljedelske države Prestolnica neodvisne Hrvatske preživlja prve dneve svoje svobode v ozračju tišine in zdravega duh£. To lepo mesto je polno pestrih barv, polno starinskih izročil in je prepreženo z modernimi poslopji in veličastnimi zgradbami. Zagreb je končal svojo prejšnjo dobo, v kateri se je vse to ljudstvo skoraj tisoč let borilo za svojo avtonomijo. Italijanske in nemške čete so prišle, da pozdravijo Scene della sfilata militare il Giorno deirEsercifo Prizori z vojaške parade na Dan Vojske Colonne d'artigleria motorizzata in corsa veloce sulla Bleiweisova cesta, oggetto di particolare ammirazione — Posebno zanimanje je vzbudila kolona motoriziranega topništva, ki je odbrzela po Bleivveisovi cesti. Foto J. šmuc, bunajska c. svobodno Hrvatsko, ki se je bila v pametni zasnovi združila s pomočjo osiščnih držav. Zdaj je Zagreb zares poln nemških čet, ki s prijateljskim zadržanjem sodoživljajo vstajenje nove hrvatske države. Nastala je tudi nova hrvatska narodna vojska z imenom vstaši, ki jo vodi maršal Kvaternik, minister in poveljnik vse narodne vojske. Poslopje bivše banovine, ki je ena od najstarejših zagrebških zgradb, je v bližini cerkve sv. Marka, kjer je podoba Matere božje, ki se blesti med tisoč lučkami. V eni izmed starih dvoran banovinske palače, kjer je vse polno umetniških okraskov, je tudi podoba z imenom »Prebujenje naroda« iz leta 1848. Tu stoluje novi gospodar Hrvatske. Poglavnik Pavelič je sprejel visoke osebnosti naše in nemške armade. Novi poglavnik izvrstno govori italijanski jezik in v prijaznem razgovoru smo prebili precej časa v njegovi družbi in v družbi raznih nemških častnikov. Ves razgovor je potekal o vsebini razvoja nove države. Nova prestolnica, mesto Zagreb, ima zdaj 180 tisoč prebivalcev. Njegovo delovno življenje se zlasti izraža v industriji in trgovini. Toda tudi kulturno področje je na višku, tako je predvsem lepo gledališče, odlična je univerza, krasni so muzeji, umetniške galerije in koncerti; vse je v najlepšem razvoju. Zlasti pestro je ob jutrih in dopoldnevih na trgu, kjer vse kar mrgoli v pisanih narodnih nošah in kjer se živahno prodaja in kupuje. Nova Hrvatska obsega Slavonijo do Zemuna prav do vrat Belgrada, velik del Bosne in je ozemlje veliko večje, kakor je bil Obseg nekdanje Srbije. Največ bogastva bo črpala nova država pač iz poljedelstva, kjer so v rodovitni zemlji velikanski zakladi. Bosna ima neskončne gozdove, pa tudi velike petrolejske zaloge, ki jih bo pa še treba s pridnim delom pravilno izrabiti. V lepih ravninah ob Muri, ki je podaljšek madžarskih rodovitnih tal, bo imela Hrvatska neizmerne zaloge žita, zelenjave in drugih poljskih pridelkov. Zagrebško življenje se v teh časih končuje ob 11. Zatemnitev je popolna. Seveda se sprašujejo ljudje, odkod bi jih ogražal kak letalski napad. Železnice in druge prometne zveze v notranjosti zemlje potekajo normalno. Najboljša zveza z Ljubljano je čez Karlovac, kjer bivajo italijanske cele. Poštni promet pa seveda še ni urejen po vsej državi, vendar se bo to zgodilo v najkrajšem času. Vojna ni pustila nobenih žalostnih znakov v Zagrebu. Sonce, pomlad in povsod veselje do življenja! Po vrtovih in številnih krasnih parkih se igrajo otroci in se sprehajajo novi svobodni meščani. Vsa ta država je kakor eno samo rodovitno polje. Toda življenje nove hrvatske prestolnice Zagreba se v vsem razlikuje od življenja v bivši jugoslovanski prestolnici, ki ga je zadela žalostna usoda ljudi, ki so se dali zapeljati obljubam brezvestnih tujih držav. Mi, ki smo si s takim veseljem ogledovali državo, živo in mnogo obetajočo prestolnico Zagreb, smo se nato odpeljali v Belgrad s posebnim ekspresnim vlakom in pot nas je vodila čez rodovitna hrvatska polja. (»Piccolo«.) I poten ti proietlori motorizzati attirano Pattenzione degli spetlatori — Mogočni motorizirani ža-rometi »o pri paradi vzbudili med občinstvom mnogo pozornosti. ' r Foto J. Smuči Dun*J»k* «• Strašne povodnji v Rusiji MoskTa, 12. maja. List »Pravda« piše o velikanskih povodnjih, ki jih je povzročila reka Ob v Novosibirskem, sredi Sibirije. Vode so narasle kar za trideset metrov! Neko vas je povodenj dobesedno odnesla, v neki drugi vasi pa je voda odnesla tudi vse prebivalce in mnogo ljudi je utonilo. Kakih deset kilometrov od Novosibirskega se je led, ki se je začel tajati, razpočil, se na-gromadil v rekah in tako zaprl vodi pot, da se je razlila čez bregove. Pripravljene so reševalne barke in čolni, da pomagajo ljudpm, kolikor se da še pomagati Gospodarstvo Povečajmo domačo proizvodnjo maščob Poleg masti je gotovo najvažnejša maščoba za ljudsko prehrano olje. Primeri številnih držav nam kažejo, da se da mast v veliki meri nadomestiti z oljem. Kajti lažje je pridelovati oljarice kot gojiti tako živinorejo, ki bi nam dajala dovolj masti. Zaradi tega je treba stremeti za tem, da se poveča naša proizvodnja onih rastlin, ki nam dajejo iz svojih semen jedilno olje. Pri nas se že, prideluje mnogo oljaric, vendar vseh ne izkoriščamo popolnoma. .Zlasti pa iik ne izl^oriščepio v izdelavo jedilnega olja! Tako imanio v mnogih krajih Ljubljanske pokrajine mnogo bučnic, vendar jih ne izkoriščamo industrijsko za izdelavo olja, temveč se ponavadi pokrmijo svinjam. Vsekakor se bo za dobro hranilo svinjam gotovo našlo še mnogo drugega, tako da bodo bučnice lahko šle v podjetja, kjer bodo izdelovali iz njih olje za ljudsko prehrano. Poleg tega imamo v naših krajih mnogo bukovih gozdov, bukev pa nam daje kot znano mnogo žira. Zir vsebuje do 15"/o olja in ta količina bi se dala vsekakor izkoristiti, da bi prišla pomembno v poštev za našo preskrbo z oljem. Nadalje bi se dala povečati naša proizvodnja sončnic. Kajti v razorih in ob mejah njiv bi lahko posadili mnogo bučnic, ki dajejo izredno mnogo dobrega olja. Z racionalnim izkoriščanjem bučnic, s spretno organizirano nabiralno akcijo bukovega žira in s povečanjem proizvodnje sončnic bi lahko dobili znatne količine oljnatih rastlin, iz katerih semena bi lahko predelovali znatne količine olja v industrijskih obratih na našem ozemlju. Ker je čas še za organiziranje teh akcij, naj bi zlasti zasebniki skušali pridelati čimveč oljaric, ki jim bodo ob pridelku dale znatne količine jedilnega olja, ki je izredno važna maščoba za našo prehrano. Živinoreja v Ljubljanski pokrajini Ko podajamo pregled proizvajalnih sil Ljub-janske pokrajine, ne smemo pozabiti tudi živinoreje. Kajti tudi živinoreja je v Ljubljanski pokrajini močno razvita in daje znatne presežke za izvoz v druge pokrajine. V naslednjem podajamo statistiko živinoreje iz leta 1939, ki je sestavljena po tedanjih uradnih virih. Število živine je bilo naslednje po okrajih. konji goveda svinje ovce koze Ljubljana 7134 27.462 12.819 330 261 Logatec 1271 10.4% 6.524 652 221 Novo mesto 3238 17.519 13.018 1252 663 Kočevje 2362 14.708 7.385 1305 618 Črnomelj 835 13.468 7.772 1320 329 Litija 2018 17.386 7.978 1836 316 Krško 624 16.222 19.231 502 246 Ta pregled nam kaže, da je najbolj razvita konjereja v Ljubljani in okolici, nato pa v okraju Novo mesto, kjer so znana središča naše konjereje. Po številu goved prednjači zopet ljubljanska okolica, za kat?ro pa ne zaostaja Novo mesto, pa tudi litijski okraj ima znatno govedorejo. Število svinj jc največje v okraju Krško, znamo pa tudi v novomeškem okraju. Koze prevladujejo v bolj goratih okrajih. Na splošno se vidi, da je v živinorejskem oziru na prvem mestu novomeški okraj, ki daje tudi znatne izvozne presežke, dočim gre blago iz ljubljanske okolice predvsem v Ljubljano kot glavno pot rodno središče. Hranilne vloge t Nemčiji. Na zborovanju nemških hranilnic je bilo ugotovljeno, da so vloge v nemških javnih hranilnicah s koncem leta 1940. že prešle mejo 33 milijard mark. V prvih mesecih 1941 so vloge nadalje narasle v znatni meri. Skupno je hilo s koncem leta 1940. izdanih v Nemčiji nad 43 milijonov hranilnih knjižic. Nemško zavarovanje za jugovzhodno Evropo. Vojna zajednica nemških zavarovalnic je sklenila dovoliti zopet vojno zavarovanje za tranzitni promet po Donavi navzdol skozi nekdanjo Jugoslavijo. Vojno zavarovanje je torej vpeljano za pot po Donavi navzdol v Komunijo in Bolgarijo, nasprotno pa ne velja za pošiljatve v ali iz nekdanje Jugoslavije. &\a£ate, novice Koledar Sreda, 14. maja; Fonifacij, mučenec; Paho-mij, opat; Pasha! I, papež. Četrtek, H. maja: Zofija, mučenica; Izidor, ^poznavalec; Janez Sale-ški, »poznavalec; Tor-kvat, mučenoc. Novi grobovi + V Ljubljani Je v Jožefišču, Poljanska cesta r. 16, umrla gdč. Jerovec Amalija, dolgoletna uslužbenka pri nekdanji tvrdki Hofbauer. Pogreb Stev. 16, umrla gdč. Jerovec Amalija, dolgoletna pri nekdanji tvrdki Hofbi bo v sredo, 14. t. m. ob 14.30 Iz kapelice sv. Marije na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Osebne novlee — Poroka. V nedeljo popoldne sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila odvetniški pripravnik gosp. Miha Benedičič in gdč. Zofija Pograjčeva iz Celja. Mlademu paru na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova! Univ. prof. dr. R. Kušej na zadnji poti V ponedeljek popoldne je spremila Ljubljana velikega slovenskega učenjaka, člaina slovenske Akademije in univ. profesorja dr. Rada Kušeja na njegovi zadnji poti. Na Žalah, ki jih je ožarjalo v popoldanskih urah toplo majsko sonoe, se je zbrala velika množica k pogrebu, ki se je pričel ob treh popoldne. Med njuni so bili škof dr. Roiman. bivši ban dr Natlačen, pomočnik dr. Majcen, celoten profesorski zbor univerze z rektorjem dr. Slavičem na čelu, predsednik apelacije dr. Golia, mestni župan dr. Adlešič, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, člani slovenske Akademije znaosti in umetnosti, zastopnika društva »Pravnik« prof. Dolenc in dr. Urbane, pa še predstavniki mnogoštevilnih drugih znanstvenih In narodnih društev ter ustanov, slušatelji univerze ter niuogi pokojnikovi prijatelji in znanci. Pred mrtvaškim odrom se je poslovil od pokojnega prorektorja slovenske univerze njen rektor dr. Slavič ter se mu v imenu univerze in tovarišev profesorjev zahvaljeval za njegovo delo in trud. Nato je govoril v imenu slovenske Akademije znanosti in umetnosti njen glavni t a i n i k prof. dr. Gregor Krek. Poslavljal se je od mrtvega člana Akademije, od tistega, ki je podpisal prve dekrete Društva akademije znanosti in umetnosti, ki se je potem izpremenilo v državno Akademijo. Nato je krenil mrtvaški sprevod k cerkvi pri Sv. Križu. Blagoslovitvenl obredi so se izvršili pred glavno kapelo in nato v cerkvi, od tam pa «e je vila dolga vrsta pogrebcev za krsto k zadnjemu počivališču med grobove. Pri odprtem grobu sta se poslovila dekan pravne fakultete prof. dr. Leonid Pitamic ter zastopnik slušateljev te fakultete Sergij Vilfan. Pretresljive žalo-stinke je pel Akad. pevski zhor. Prosvetno zvezo je pri pogrebu zastopal njen predsednik vseučil. prof. prelat dr. Fr. Lukman. Potujemo v Beograd Sprejemamo naročila privatnega in trgovskega značaja najkasneje do petka, dne 1 b. t. m. do l i. ure. „SERVIS BIRO", Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/11. — Telefon 21-09 Pogrešanci iz Belgrada se oglašajo Iz Belgrada so na Rdeči križ došla obvestila 6 naslednjih pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b II., sporočila. Opozarjamo, da so naši kurirji še na delu in da bomo v kratkem lahko postregli še z novimi informacijami. Babič Katarina; Babnik Florijan; Babnik Ivan, Godič; Baič in Pavo inž. Sekulič, Biber Peter; Bohte Fanika; Bohte Pepca; Bremec Jožef; Černe Miloš; inž. Dagarin Jaka; Djakovanovič Dura in Marica, rodbina; Dolenšek Katarina in hči Milica; Germ Josipina; Glušič Marija; Goropevšek Josip; Dr. Goropevšek Marija; Grum Pervanja Pepca; Holberger Duro; Horvat Leopoldina; Jankovič Olga; Jeremič Elza; Jovanovič Marica roj Huma; Kasparavič Tilka; Kavčič Janko in žena; Dr. Ko-nig Rudolf; Kos Ivank3 Ivana; Krstič-Kordiš Marija; Kruljc Tika; Leskovšek Marica; Ljubič Maric; Miholič Jakob; Močnik Alojzij; Mrežar Marija; Mubi Ivanka; Matko Zan in Pepi; Pervanja Zo-rica; Inž. Popov Vladimir; Pucelj Stanko, Frančiška, Stanček, Milan, Branko, Ludovik, Reja Bogomir: Rudič Darinka; Sivcov Katarina; Skvarča Betka; Skvarča Franc; Sibenik Janko; šida Anton; Stanojevič Dragica, Stritar Marija; Stušek Karla; Trajkovič Angela; Dr. Veble Andrej; Zabukovec Franc; Zaviršek Ignacij; Zidar Stanislav; Zrnec Ivan; Zivkovič Caca in Stana. Cenjenim gostom naznanjam, da sem prevzel obrat kot poslovodja v gosfllnt Slepit. Sp. $l$ha in se cenienim gostom, stari m in novim, toplo priporočam. Masten Rudi — RomarskJ shod ob praznovanju Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku v Ljubljani bo letos v nedeljo 23. maja. Slavnostni govor in pontifikalno sv. mašo bo imel prevzvišeni g škof dr. Gregorij Rozman. Popoldne bo slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Pridite v tem večjem številu z Dolenjskega in Notranjskega! — Id e a 1 n i d i j a k i, ki so ali bodo dovršili vsaj šest razredov gimnazije in bi imeli veselje do misijonskega delovanja med slovenskim narodom, se sprejemajo v kapucinski red. Svoje študije bodo nadaljevali v Italiji pod zelo ugodnimi pogoji. Natančnejše inlormacije daje p. Stanko Aljančič v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. — Nova carinarnica v Šiški. Na kolodvoru v ŠiSki je pričela v torek zjutraj nova carinarnica s poslovanjem. V uradu sta nameščena dva slovenska in en italijanski carinik ter štirje slovenski finančni stražniki. Carinarnica posluje za občinstvo, ki potuje v razne smeri Gorenjske, predvsem po gorenjski in kamniški železniški progi. Carinski urad posluje po strogih prejšnjih jugoslovanskih predpisih ter se opozarjajo ljudje, ki prihajajo iz gorenjskih smeri-v Ljubljano, dn je strogo prepovedano odnašati izven Ljubljanske pokrajine kakršno koii biago, ker se jim bo »a- plenllo. Prepoved velja za vsakovrstna živila, ma-nufakturno ln drugo blago, čevlje, usnje, razno orodje itd. Žo prvi dan so morali mnogi na svojo žalost izkusiti strogost predpisov. Tako je neka hotelirka z Bleda morala poslati nazaj več sto kilogramov solate in raznih živil, ki jih je kupila v Ljubljani za svoje podjetje na Bledu, ki je polno visokih gostov. Niso nič pomagale prošnje ln dokazovanja, da teh gostov ne bo mogla prehraniti. Isto se je zgodilo nekemu hotelirju iz Kamnika, ki ima tudi poln hotel visokih gostov. Dokler se razmere drugače ne urede, bodo morali Gorenjci ln ostali, ki ne žive na teritoriju Ljubljanske pokrajine, opustiti svoje nakupe v Ljubljani ter se primerno omejiti. Na ljubljanskem trgu In v trgovini pa so bodo nove razmere močno poznale ter bo blaga dosti več na razpolago kakor doslej. — Samsova parna žaga v Litij pogorela. V petek, 9. maja okrog petih popoldne, kmalu potem, ko se je gospodar purne žuge in tvor-nice furnirja g. Boris Saiusa odpeljal proti Gorenjski v Begunje, je nenadoma izbruhnil v kotlarni ogenj, ki je v trenutku zajel vso žago in oddelek, kjer so izdelovali furnir. Kljub temu, da so prihitele takoj na kraj požara gasilna društva iz Litije, šmartna, Ilotiča in Jablanške doline, je vsa žaga v komaj pol uri pogorela do tal. Posrečilo sc je gasilcem rešiti I iz stanovanja vse pohištvo, vse drugo pa je postalo žrtev ognjenih zubljev. Ker so uničeni dragoceni stroji, po'nojarmenik, furnirski stroj itd., se ceni škoda na okrog milijon dinarjev, žaga pa je bila zavarovana pri ljubljanski zavarovalnici Jugoslaviji. Kako je |iožar nastal, raziskujejo oblasti, ki so zaprle večji del delavstva Samsove žage. Aretirana je bila v zvezi s požarom tudi .Snm^ova soproga. — Delavske plače v slovenskih krajih, zasedenih od Nemčije. V naslednjem navajamo nekaj podatkov o delavskih plačah v od Nemčije zasedenih slovenskih krajih. Cestni delavec v Zagorju ima od 25. aprila naprej po 50 do 60 dinarjev na dan. V Tržiču v tovarni kos Ulobočnik zasluži de-luvec po 52 dinarjev na dan. V tovarni >Peko< ima tovarniški delavec po 18« dinarjev tedensko. V tovarni Remec et Co. na Duplici pri Kamniku po 192 dinarjev tedensko, pri meščanski korporaeiji v Kamniku zasluži delavec na iagl po 42 dinarjev dnevno, pri »Titanu« po 51 dinarjev. V opekarni v Vodicah ima preddelavec po 5, delavec pa po 4.50 din na uro Krojaški pomočnik v Domžalah zasluži tedensko 230 dinarjev, pri progovni sekciji na Jesenicah imajo progovni delavci po 32 dinarjev dnevno. V Trbovljah so oblasti ukazale, da se mora proizvodnja dvigniti za tretjino, sicer se bodo delavsko plače znižale za tretjino. — Omejitve pri zasajanju s hmeljem v Savinjski dolini. Nemške oblasti na Spodnjem Štajerskem so pričele z novo organizacijo kmetijstva in prehrane. V zveji s tem so izdale odlok, da se smeta v Savinjski dolini s hmeljem zasaditi le dve tretjini do sedaj s hmeljem zasajene površine. Eno tretjino dosedanje hmeljske površine je treba zasejati z žitaricami. — Iz občine Loški potok. Družina Veselova s Hriba 87, pogreša svojega člana — mladeniča Stanislava Vesela; njegov vojni naslov je bil; St. V., Aerodrom 10 (32), Cačak, Drinska banovina, Srbija. 3. aprila ie še bival v Cačku, odkoder je pisal domov. Če kdo, ki bi imel možnosti sporočiti prizadeti družini, resnično ve za njegovo usodo, ga prosimo, da stori to uslugo. Sporoči naj na zgornji naslov: p. Loški potok. — Ludvik Čemažar, redov, je služil kadrski rok v Kotorju, bolničarska četa. Bil je doma na dopustu in se je odpeljal 9. aprila iz Ljubljane ob pol 4 zjutraj proti Zlagrebu v Kotor. Prosim osebe, ki so potovale z istim vlakom, naj mi blagovolijo sporočiti, kar vedo o Čemažarju, na naslov: Anton Čemažar, D M. v Polju 83, pri Ljubljani. — Kdor kaj ve o rez. inž. podpor. Božu Kra-maršiču, naj nujno sporoči na naslov: Marija Kramaršič. Ljubljana, Cesta 29 oktobra. 9-II. Odšel je baje 8. aprila z 81. četo iz Zagreba proti Popovači, oziroma dalje proti Novski. Stroške povrnemo! — Orožniki! Prosim, fe kdo kaj ve o orožniku Garvasu Zvonku. Služboval je na postaji Te-zno. Sporočila prosim proti povrnitvi stroškov na naslov: Garvas Franc, Knezov štradon 10, Ljubljana. Dragotu čibeju v spomin! Saj snio še v domenkih s Teboj, da boš napravil to in ono, in Tvoje delo Te še čaka, kajti vstal si sunio za hip od mize. In vendar. Drago, greš na daljšo pol, na boljši teren Te pelje kornk in v boljša lovišča. Ob posledn jem slovesu prejmi naš tovariški pozdrav — topla nuj Ti bo domača zemlja, ki ie nam geonnetroni prijateljica, in bodi srečen, kajti prost si vseh velikih in malih skrbi. Preko Tvoicga groba pa naj pomlad razgrne rož, lepih in trajnih, kot bo naš spomin na prijatelja. Tovariši od agrarnih operacij. • 1 Komorni koncert rektorja Antona Trosta in prof. Jana Slaisa. Med najpomembnejše in najbolj slavne italijanske violiniste klasične dobe violinske igre spada Arcangelo Gjrelli, katerega so imenovali »Maestro dei maestn«. Bil je slaven virtuoz, pa tudi znamenit skladatelj svoje dobe. Na petkovem koncertu se bo izvajala njegova sonata v d-duru op. 5, št 1, ki predstavlja eno najboljših del stare klasične violinske literature. Komorni koncert, na katerem se bodo izvajale tri sonate, bo v petek, dne 16. maja ob 20 v veliki filharmonični dvorani pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1 Samo Hubad, mlad, nadarjen slovenski dirigent, bo vodil orkester Ljubljanske Filharmonije, ki šteje nad 70 članov, na velikem koncertu, ki bo v ponedeljek, 19. maja ob 19.30 v veliki dvorani hotela »Union«. Na sporedu bo krstna izvedba škrjančeve II. simfonije, dalje Corellijev »Concerto grosso«, Glazunova »Violinski koncert« (solist g. Karlo Rupel) ter Beethovnova 5. simfonija. Umetniška reputacija LF ter izvrsten, nov spored, jam-četa za izreden umetniški dogodek. — Predprodaaj vstopnic pri blagajni kina Union od danes dalje. Sedeži od 15 do 40 din. 1 Namesto cvetja na krsto pok. prorektorja vsetič. prof. dr. Rada Kušeja je daroval pomočnik Komisarja za Ljubljansko Pokrajino dr. Stanko Majcen 100 din Zavetišču sv. Jožefa. 1 Sledeči učitelji meščanske šole naj se oglasijo v sredo, 14. t. m. v dopoldanskih urah na meščan- ski šoli v Mo6tah: Žvan Sonja, Pirnik Maks, Ko-kulj Miroslav, Rejc Marija, Peršič Bogomir, Bertoncelj Vladimir, kos Alfred in Paukert Jan. 1 V počastitev spomina pokojne gdč. Tončke Kuhelj je darovala ga. Tončka Tometova 200 din za socialne namene. 1 Dvorakova »Rusalka«. Prelepa pravljična zgodba o nesrečni Rusalki, ki si je zaželela človeške podobe, da bi lahko okusila sladkost ljubezni, in o njenem končnem razočaranju, je našla v lirično čutečem Dvoraku pravega skladatelja, ki ji je znal vdihniti ves čar zasanjanega, melodioz-nega glasbenega izraza. Iz »Rusalke« nam veje vsa toplina široke slovanske duše in ves mik mehko prelivajočih se občutij, skratka — pesniško delo visokih umetniških kvalitet. V naslovni partiji bo nastopila Heybalova, nadalje bodo peli: Franci, Lupša, Kogejeva, Laboševa i. dr. Dirigent: Štritof. Režiser: Debevec. Opozarjamo, da bo predstava v sredo, 14. t. ni. za red Sreda. I Tvrdka Minka Teršan, Kongresni trg 14, sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da ima trgovino zaradi inventure začasno zaprto. 1 Rossinijev »Seviljski brivec« je najpopularnejša komična opera svetovne literature, ki je že v dosedanjih naših uprizoritvah imela pri občinstvu največji uspeh. Našo sedanjo novo uprizoritev sta pripravila režiser Ciril Debevec in dirigent dr. Švara, dočim sodelujejo v posameznih LJUBLJANSKI ! i . KINEMATOGRAFI Predstave ob 16.. <8. In 20. pri! Rina Morelli — Gino ( ervi — Luisa Ferida SALVATOR ROSA Romantična epizoda iz napolitanskih časov _Korl)i proti ustašem. Vlak so obrožili s strojnicami, katerih cevi so štrlele iz vseh tovornih in osebnih vagonov. Na odhod vlaka nas je opozoril prijatelj našega znanca, ki je prihitel v zadnjem trenutku v ambulanto ter s|>oročil, da bo vlak vsak trenutek odšel. Skočili smo vsi pokonci, v največji naglici pobrali svoje stvari in se pognali v prve vagone za lokomotivo. Očividno so nas hoteli pustiti na postaji. Zato tudi nihče ni prišel po nas od tistih ljudi, ki so nam zvečer zagotavljali, da nas bodo poklicali. Naš znanec se je stalno vpraševal, kaj naj pomeni umik vojske, ker je umik res bil. Odgovarjali smo mu, kar je moralo postati jasno vsakomur, da so ali dobili ustaši taka pojačenja, da se bližajo zopet mestu, ali pa, da so italijanske in nemške čete že v bližini, še istega dne smo ugotovili, da so bila naša predvidevanja točna, ker so še tega dne italijanske in nemške čete zasedle vse kraje in pokrajine v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Pred vlakom je vozila lokomotiva kot izvidnica, ker se je bilo bati, da bodo ustaši razrušili progo. Ko smo zavozili iz mesta na prosto, je vojaštvo sprožilo strojnice, ki so regljale v temno in gluho jutro, še nižje smo se sklonili in trepetali pred mislijo, da bodo kje iz zasede pričeli streljati na vlak tudi ustaši. Vse bi nas bili lahko pobili zaradi ugodnih položajev, ki so jih imeli povsod v svojih rokah. Vlak je vozil silno previdno ter je vlukovodja pognal hitreje lokomotivo šele potem, če mu je izvidnica dala znak, da je proga nepokvarjena. Nekaj postaj pred Humom smo srečali vojaški transport. Vlak je bil nabito poln razoroženega vojaštva, ki je potovalo proti čapljini. Vsi so vpilil »Kliči, kuči, nema više rata, vlada pobegla u inostranstvo, vojska kapitulirala!« lorej popolno razsulo. Države ni več. Razoroženi vojaki so nam v naglici povedali še to, da se vračajo iz Nikšiča. Potovanje od tu dalje je bilo prav tako strašno in nevarno, kukor do te postaje. Vojaštvo z oficirji vred je podivjalo in je pričelo streljati iz pušk in strojnic ter metati ročne bombe in granate. Koliko nesreč bi se bilo lahko zgodilo! Zato smo se na Humu res oddahnili, ko smo lahko zapustili ta transport podivjanega vojaštva in se na peronu pomešali med civilno prebivalstvo. IliJro smo tudi dobili zvezo z vlakom do Uskoplja, odkoder smo jo peš mahnili na Dubrovnik. Joško Krošeij. Mali oglasi * Uiu sataslb »olj« mkt besed« I din; tenltovanjskl •K lui t dla. Debelo llitu« oulo.u besed« te računajo ali dvojno. Najmanjši anesek aa mali ocrlaa U dla. • Mali •daal m plačujejo tako] pri aaručllu. . Pri oitlaalb reklamaera anaAaja ae raAuna eaokolouaka, I mm visoka »a ti ta« vrstica po I dla. • Za plamen« odgovore slede ■slik erlaaov treba Drlloliu anaoiko. Morsko travo od 2 din dalje nudi tvTdka Sever & Kom p., Ljub- ljana. (D B Službe | Bobe: Perfektno kuharico mlado, z dobrim spričevalom. sprejmem. Ponudba pod »Dobra služba In plača« na upravo. Iščem kmečko dekle pridno ln pošteno, ki Je va. Jena kmečkih ln gospodinjskih del. Plača po dogovoru. Ivan Kružič, Ljubljana, Be-zenškova ulica 10. (b) B Službe B litijo: Šofer (autista' išče službo. Gre tudi za slugo ali ulično. Govori slo-vonsko in Italijansko. Na bIov v upravi Slovenca pod Stev. 743o. (a) b »ii I Milil Tapetniškega vajenca poštenih staršev, sprejmem. Ivan Habič, Poljanska 17. Kdo ve kaj o Kaduncu Jožetu, pltomen-podnarednlkul Vkrcan je bil na rušilec .Beograd« kot mašlnist. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči Francu Kaduncu, Na Požaru 24, LJubljana. Stroške mu povrnem. Parcelo ob glavni cesti prodam po ugodni ceni. Meri cca. 700 m!. Naslov se i»ve v upravi Slovenca pod štev. 7426. (h) UTT7ATJ' '14 Komu je kaj znano o Praprotniku Antonu, ki Je služIl pri I. pion. vodu vazduhoplovstva, kasarna Kraljice Marijo, Smederev-ska palanka, prosimo, naj sporoči Praprotniku Jožetu, Ljubno 79, Gorenjsko. Vse stroške, ki bi jih imel, dobi povrnjene. Vse Slovence bivajoče pred vojuo v Cač-ku ln ki so se vrnili nazaj v Slovenijo, naprošam, ka terl ve kaj povedati v Je-retu Bogomirju; uslužben Je bil v kafanl .Cara Lazara«. . Sporočila proti povrnitvi vseh stroškov v Streliško nlico JO-I, Jere. (e) Hiše, parcele pri prodaji ali nakupu -posreduje najhitreje ln naj-vestneje. - Pojasnila brezplačna ln brezobvezna. Za-joc Andrej, realitotna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10, tel. začasno 35-64. Prodam hišo v Zalogu, 4 minute od postaje. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7421. (P) Njivo 6950 m2 po 30 par Sv. Križ . Ljubljana, oddam. Poizve se: Tavčar, Ilirska ulica 12. Travnik po 11 din kv. m prodam na periferiji LJubljane, in sicer 8061 ml z drevjem vred. Ponudbo pod tUgodnot na upravo Slovenca št. 7422. (p) jKuirtiracB Košnjo po deteljah kupim. Javite na na«lov Ivan Krušič, Ljubljana, Be-zenškova 10. (k) oMM Oddalo: Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam za 1. junij solidni stranki, m Po. všetova ulica 72. 500 din nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje te nahaja konj fuks, Ime mu Je Publ, srednje težak, star 7 let, x lise na glavi, ostrižene vlnce. U«, z grivo na obe strani, stari lig 1024, rep U grede odrezan. Jakob Rotar, Brezovica 12 pri Ljubljani. 100 din nagrade dobi, kdor poizve, kje se nahaja kobila fuksa, uda-ree od kopita na levem plečn, zadnja noga nad kopitom debeleJSa ln ostrižena; za tujce malo huda. -Sporočiti na naslov: Bogdan Mihelič, urar, Mestni trg 17. Ljnbljana. (o) 1000 din dam kdor ml pripomore do mojega konja »Fuksa« z belo liso na glavi, desno oko v kotu plavkasto, levo uho presekano, itov. 1204: Anton Kovačlč, pečarstvo, VlSka ul. 8. e iščem konja z žigom 53, prama, 14 let starega, slabe grive ln repa, razpuščen v Hinjah, Jahal ga Je proti LJubljani neki odjutant, kateremu je bil za slugo Bambič Frane. Prosim Javiti proti nagradi Knavsu Kapolu, Hrib it. S9, Loški potok. ItaliJanttlna brez učitelja is Malo je itanovanj, kjer bi bile vse sobe enako velike: ena je manjša, pelje aH sporoči, kje se nahaja, dobi 600 din nagrade. — Fr. Grebene^ trgovec, PodpeS prt Pre-i serju. Gassogene »Cizereli« si pustite montirati na vaš osebni ali tovorni avtomobil ali stabilni motor, in se potem vozite z domačim ogljem, katera vožnja Je dovoljena. . Generator delav. niča, TyrSeva e. 13. (f). Dober red. >Oče, v računstvu imam štiri.« >No, si se vendar malo popraviL Kako pa ja bilo?« >Za nalogo sem dobil dve, nato sem bil vprašan in sem zopet dobil dve.« »SLOVENEC« prihaja v mnoge slovenske družine neprekinjeno ie nad 50 let. — To le dokaz zvestobe do starega prijatelja, zaupanja v njegovo zanesljivost Zahtevajte »Slovenca« na ogled tudi Vi in pišite na naslovi Uprava »Slovenca«, Kopitarjeva ulica št 6, Ljubljana Green: 15 Luč in tema »Vi hočete, da ji jaz to rečem?« sem pristavil. Kaj ne morete vi sami tega storiti?« »Eleonora meni ne zaupa.« Tega ji nisem mogel verjeti, ker v njenem obnašanju je bilo nekaj nerazumljivega. Ne vedoč, kaj bi ji odgovoril, sem dejal: »To je veliko zlo Reči ji mora nekdo, da je v teh okolnostib najboljša prava pot.« Mary je spet zajokala. »Oh, kaj je moralo priti na me! Ah ze ni dovolj strašna nesreča, da je umrl ujec tako grozne smrti — in sedaj še moja sestrična ...« Nežno sem ji stisnil roko, to jo je vzbudilo. Prenehala je in ugriznila se je v ustne. »Gospodična Leavenvvorth,« sem ji šepnil, »upajmo najboljše. Prepričan sem, da se zastonj plašite. Ce se nič novega ne pojavi, je gospodična sestrična izven vsake nevarnosti.« Spregovoril sem te besede samo zato, da bi zvedel, kaj ona misli o vsej stvari, in dosegel sem bil svoj cilj. »Nič novega? Kaj se more še pojaviti, ko je ona popolnoma nedolžna?« Naenkrat kot bi bila prišla na novo misel. »Gospod Raymond,< 6e je obrnila proti meni, da so njene halje zadele ob moja kolena, »zakaj niso mene še kaj vprašali? Jaz bi mogla dokazati, da moja se-atrična včeraj ni storila niti koraka iz svoje sobe.< »Vi to morete?« — Kaj naj si mislim o njej? »Da, moja soba je bližja stopnicam nego njena. Ce bi il« iz sobo. ki morala iti mimo moje sobe, in jaz bi jo bila čula.« »To ni ravno potrebno,« sem odvrnil žalostno... A nimate drugega dokaza o nieni nedolžnosti?« »Povedala bi vse, samo da bi bila rešena.« Osupnil sem. Da, ia ženska je bila sedaj pripravljena tudi na laž 2e pri preiskavi je lagala, a sedaj mi je postala celo odurna. »Gospodična,« sem pristavil, »tukaj ne smejo prevladati obziri vaše vesti.« »Oh,« je vzdahnila, prsa so se ji pričela hitreje dvigati, »jaz ne mislim nič hudega. Prosim, da ne mislite o meni slabo!« Še preden je mogla Mary izreči zadnji besedi, so se odprla vrata, in vstopil je oni človek, ki je malo prej še! za Eleonoro. Takoj sem ga spoznal. »Gospod Gryce,« je spregovoril, »prosim na besedo.« »Kaj je?« je vprašal detektiv in stopil k njemu. Mož je samo z ramami zmignil in povlekel Gryceja skozi vrata na hodnik. Od hodnika sem je prihajalo šepetanje ... Obrnil sem se zopet k svoji sosedi. Sedela je vsa bleda. »Ali prihaja od Eleonore?« je vprašala. »Ne vem, bojim se. Mogoče je, da ima vaša sestrična kaj, kr.r bi rada skrila?« »Ali mislite, da bi ona v resnici kaj hotela skriti?« »Jaz tega ne morem trditi, a bil je govor o nekem papirju . .« »Pri Eleonori ne bodo našli ne papirja, ne kaj drugega, kar bi moglo vzbuditi sum,« je dejala Mary. »Tukaj ni nobene listine, ki bi imela kakšno važnost Jaz bi morala vedeti za te, ker sem imela popolno ujčevo zaupanje.« »Ali ni mogoče vedela sestrična za kako tajnost, za katero ne veste vi?« »Med nama ni bilo nobene tajnosti, pa s tega ne pojmujem, zakaj se polaga taka važnost na nekakšno listino. Mojega ujca je brez dvoma umoril neki vlomilec. Kaj boste verjeli samo zatrjevanju našega hišnika, da so bila zaprta vsa vrata? Ako se ie ne strinjate z mojimi nazori, tedaj iščite razjasnitve dogodka izven obitelji že zaradi naše časti, a potem,« pri tem me je pogledala s pogledom, ki bi omečil kamen, »prosim vas, storite to meni na ljubo 1« V tem je vstopil Gryce. »Prosim za moment, gospod Raymond,< me je poklical. Srečen, da sem se rešil svojega neugodnega položaja, 6em se rad odzval njegovemu povabilu. »Kaj se je zgodilo?« sem naglo vprašal. »Sklenili smo vas vzeti za svojega zaupnika,« mi je dejal detektiv. »Dovolite! Gospod Raymond — gospod Fobbs.« Spoštljivo sem se naklonil uradniku in željno sem pričakoval, kai mi bo sporočil, kakor sem bil radoveden, da čulem. kako mi je bilo v družbi s človekom, katerega imenujejo policijskega vohuna. »Stvar je važna,« je pričel Gryce, »a ni gotovo potrebno, da vas spominjam na to!« »Ni potrebno.« »Potem izvolite, gospod Fobbs, s svojim pripovedovanjem.« Takoj |e spremenil Fobbs svoj obraz, ki je spremenil izraz samozavesti in važnosti. Položil je roko na prsa in oprezno pričel: »Po nalogu gospoda Gryceja sem pazil na gospodično Eleonoro. Šel sem za njo in njenimi spremljevalci do njenega budoarja. Ko sem prišel tja...« »Tja?« ga je prekinil Gryce. »V njeno sobo.« »Kje je ta soba?« »Nasproti stopnišču.« »To ni njena soba, a nadaljujte!« »Ni njena soba? Pa bil je ogenj v kaminu, katerega je razbrskala,« je dejal Fobbs in udaril z roko ob koleno. »Ogenj?« »Oprostite, jaz sem pričel s svojo povestjo prehitro. Ona me ni opazila, čeprav sem 6tal tik za njo. Šele ko je odpravila kuharico in hišno, me je zapazila. Najprvo me je ošinila z zaničlji-vim pogledom, a takoj nato je postala krotka. Nisem mogel drugače, temveč stopiti sem moral v sobo, ker je bila pustila vrata odprta. Vsedel sem se v kot. Za hip je gledala za menoj, a nato se je nemirno šetala po sobi. Naenkrat je obstala sredi sobe in mi zaklicala: »Prinesite mi kozarec vode, hitro!« Gotovo nisem hotel ustreči takoj njeni želji, in šele ko me je s svojimi lepimi očmi prosila ... »pa mi vendar ne boste odrekli te usluge«. »Dobro, dobro! Samo dalje, dalje,!« Je eilil nestrpno Gryce. »Izgubil sem jo izpred oči samo za moment, in zdi se mi. da je bilo to njej dovolj, da izvede svojo nakano. Ko sem ae vrnil je klečala pet korakov dalje od mesta, kjer sem jo bil oetavil in nekaj mečkala v obleki, kakor da ima nekaj skritega, česar bi se hotela rešiti. Ostro sem jo gledal, dajoč ji vodo. a ona je samo zrla v ogenj, ne da bi se bila obrnila k meni. Izpila Je komaj dve kaplji vod', in ko mi je vrnila vodo, je stegnila roko nad ogenj, govoreč: »Tako je hladno, hladno!« In v to sem Ji mogel verjeti, ker drhtela je na celem telesu. Na kaminu je bilo samo nekaj žrjavice, in ko sem opazil, da nekaj išče v obleki, sem stopil bliže. Medtem je ona nekaj spustila v ogenj, kar je posebno zažvenketalo. Ko sem hotel preiskati, je pograbila premog in ga vsula na ogenj. Ognja potrebujem!« je dejala na to. »Na ta način ne boste prišli do ognja!« sem dejal in pričel jemati premog dokler ...« »Dokler?« sem mu upadel v besedo, opazivSi, da sta se policista pomenljivo spogledala. »Dokler nisem našel tega le tu,« je končal Fobbs, in odprl je svoje veliko pest v kateri je bil ključ z odlomljenim držajem... Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič izdajatelj: inž. Jože Sodj? urednik: Viktor Centi!