6. številka.
za sredo 15. januvarja 1896.
(v Trstu, v torek zvečer dne 14 januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOBT"
izbaja po trikrat na tedon t šestih i»-danjib oh torkih, četrtkih tu tioboCah. /jutranjo izdanje it-hajft ob 6. uri zjutraj, večerno pa. ob 7. uri večer. — Obojno izdanje atane : za Jeden inKHeo . f. I.—, izven Avutrij« L 1.50 za tri mPBHC . , „ 3 — , „ . 4,o0 ta pol leta . . „ 6 — .no ».a vp« leto . . , 12,— . . « I" —
Naročnino je plačevati naprej n* naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamično številke ne dobivajo v pio-dajalnioab tobaka v lr*t,u po 3 nv<-., izven Trsta po 4 n vi.
EDINOST
Oglasi ha račune po tarifu v petitu; ta naslov« z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic,
Poslana. osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu : ulica Caserma št. 13. Vsako pitamo mora biti frnukovano, ker nefrankovana «e ne •pre.pmajo. Rokopisi to ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasu spro-joina npr Hvništvo ulica Molino pic-folo hit. 8. II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama ctje to proste ptštnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
„T edin*»M Je
Slovani leta 1895.
(Konec.)
Srbi in Hrvati so si navzkriž tudi radi vere in tega, kar je združeno ž njo, v tem ko so Srbi v Srbiji in Bolgari pravoslavni, pa gledć na politiko imajo nasprotna stremljenja. Tako je bilo letos pri makedonskem vprašanju; ko bi se bilo posrečilo Bolgarom, izkoristiti makedonsko parcijalno vstajo na svojo korist, bila bi jim pa Srbija nagajala, ia tako bi se bila zopet tuja diplomacija veselila nevspehov balkanskih nezrelih narodov.
Slovenci so v neugodnem položenju, tudi ko bi bili na znotraj jedini. Nasproti razvajenim pri-vilegovanim sosedom so prešibki, vrhu tega so še pokrajinske vlade na strani nemških in italijanskih strank. Jedini so bili vsled pametnega spoznanja povsod zunaj Kranjske. Protislovanski sistem pa bi ne videl rad jedinosti v poslednji vojvodini; kajti 95 # jedinega prebivalstva, jedi-nega v jedni in isti deželi bila bi, po starih sporočilih, prevelika — potrata! In tako je že od prejšnjih let Kranjska raztrgana, in je letos ta razkosanost ob deželnih volitvah dospela na vrhunec svoje sile. V državnem zboru so slovenski oportunisti pro lajali izročeno jim narodno nasledstvo za lečo Celjskih gimnazijskih vsporednic. Potres je še posebe zavajal kranjske zastopnike do nedostojnega postopanja. Ti zastopniki so pokazali letos vse svoje slabosti, a narod je v taki nevednosti in pod takim terorizmom, da je izbiral sebi takih ljudij, ki bijejo njemu in Slovanstvu v obče po glavi. Na Kranjskem maha narodna stranka po škofu, prezira pa, da je on le dober pomoček protislovauskega sistema, torej tistega sistema, kateri neposredno in posredno podpirajo in so-vzdržujejo sosebno kranjski državni .poslanci tudi narodne stranke.
Letos ni bilo posebnih shodov in ukrepov med Slovenci; v starem tiru so se razvijala druitva in druga gibanja. Literatura se je omejila na običajno proizvodstvo s pomočjo narodnih književnih zavodov in časopisov. Bilo je vse leto bolj žalostno, nego radostno.
V obče so bili tudi letos Slovenci v takem položenju, v kakoršnem so trajno Slovaki in Ma-lorusi, in oba poslednja naroda sta letos ob raznih prilikah pretrpela hudih muk.
Leon XIII. je dokazoval potrebo zjedinjenja
PODLISTEK.
Sličica iz tržaškega življenja.
Spisal Anton Zaje.
Poznal sem neko rodbino, sestoječo ir. očeta, matere in dveh ljubeznjivih hčerk. Oče bil je uradnik pri nekem tržaškem zavodu ter je z svojo, ne preveč mastno plačo, preživljal sebe, ženo in pa otroka. Dokler sti bili hčerki majhni, je slo še dosti dobro, ali ko sti punčki započeli odraščati kratkim krilcem, prišle so tudi druge potrebe, kojih oče ni poznal poprej; sedaj pa so uju pro-vzročale skrbi in preglavico. Denimo, n pr. daje danes plavolasa Lina z objokanimi očmi započela: »Oče I Prosili te, kupi mi nov klobuk, saj imam lamo jednega in še ta prišel je že davno iz mode !M potem je jutri gotovo zahtevala njena sestrica Beta novega krilca, suknje ali pa česa druzega. Če je siromak spolnjeval take želje, ki so bite
cerkva, sosebno tudi pravoslavnih Slovanov. No, zapreke mu dela, ne le obča zapadna politika, ki izpodkupuje nadeje pravoslavnih Slovanov, da bi bili brez skrbi v zjedinjeni cerkvi, temveč delajo take zapreke tudi zapadni Slovani sami, na prvem mestu Poljaki. Ti bi iz političnih vzrokov ne sprejeli »lovansko-grškega obreda, nasprotno oni uničujejo isti obred cel6 pri galiških unijatih, kakor Madjari pri ogerskih unijatskih Rusih. Potem so Hrvatje bolj ali manj indiferentni nasproti cirilo-metodijski cerkvi tudi v obliki unijatske cerkve ; radi Srbov celo pozitivno nasprotujejo vsemu, kar spominja na pravi cirilo-metodijski obred in na cirilico. Med Čehi je mnogo elementov, ki so oduševljeni za cirilo-metodijsko cerkev, a imajo nasprotnikov ne le v mogočnih latinizatorjih, temveč tudi v novejših strankah realistične barve in zlasti v tako zvanem radikalizmu. Tu torej deluje mišljenje narodnih življev v soglasju protislovauskega sistema. Na Slovenskem je narodna stranka preveč oddaljila se od Slovanstva, in gled6 na cirilo-metodijsko cerkev sedaj do cela molči, v tem ko latinizatorska kranjska stranka, če le more, ruje neposredno proti cirilo-metodijski cerkvi in v tem sebe postavlja v nasprotje s stremljenjem Leona XTII. Tako v obče stremljenje za cirilo-metodijsko cerkvijo je med zapadnimi Slovani zaostajalo, in protislovanski sistem ima na to stran mir in mirno vest, vse je zasnovani) v soglasju ž njim.
Povdarjali so letos posamični zastopniki zapadnih Slovanov svojo historiško individuval-nost ter zagovarjali s tem namišljeno nemožnost, da bi mogli sporazumeti se s Slovani cirilo-meto-dijskega obreda. Ta gospoda ne uvažujejo razvoja kulturnih zakonov in menijo, da narodi morajo prav po kitajski ostati v okvirju, v kateri so jih zabili zapadniki na pogubo Slovanstva. Sila kola lomi, ta pa ni menda še velika dovolj, da bi iz-modrila zagovornike po latinskem in germanskem kroju razvite kulture pri zapadnih Slovanih. No, včasih je že skrajna sila, a ljudje so omamljeni, da ne zapazijo vode, ki jim teče v grlo. Naj bi v bodočnosti ne narastlo valovje germanstva in latinstva tako visoko, da bi se ne mogli več rešiti sedaj ne ravno pretrezno miBleči zapadniki malih slovanskih narodov. Naj bi postalo leto 1896. odločilno boljše za Slovane v obče, za zapadne pa posebe !
tako rekoč na dnevnem redu, trpel je njegov žep prav občutljivo; ako pa je preziral prošnje svojih ljubeznjivih hčerk, potem teden dni ni videl dru-zega kakor le kisle, objokane obraze: hčerki sti tarnali in vzdihovali, žena pa mu je očitala, da je trdosrčnež, da ne pozna očetovskih delžnosti itd. Žena je namreč gojila nekoliko pretirano ljubezen do svojih nežnih golobičic.
Poleg gori omenjenih potreb prišlo je potem «e drugih nepotreb. „Deklici sti že dorasli, posebno Lina, treba torej, da dobi ženina ; zato pa mora bolj med ljudi, kakor je do sedaj lu Tako je nekoč rekla žena svojemu možu, koji jej je odgovoril z nevoljo : .Stara, tiho bodi 1 Ti praviš, da mora bolj med ljudi, to je, bolj jasno rečeno, da mora obiskovati veselice in zabave ! Ali ne veš pa. da za zabave treba denarja, kojega jaz nimam; saj sem že kupovanjem obleke in z vzdrževanjem družine zašel tako daleč, da sam ne vem, kako bodem izhajal ? ! Potem pa, da te odkrito vpra-
Sodne razmere na Goriškem.
Interpelacij a
poslancev Alfreda Coronini-ja, Blaža Grde in tovarišev na Njega Prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra in na Njega Prevzvišenost gospoda ministra notranjih poslov radi nepravilnosti pri sodiščih na Primorskem sploh in radi sestavljanja porote posebej.
I.
V	politično zvezo poknežene grofovine Goriške in Gradiške spada celo obsežje c. kr. okrožnega sodišča v Gorici in c. kr. okrajni sodišči v Komnu in Sežani.
C. k. okrožno sodišče v Gorici obsega okrajna sodišča v Bolcu, Kobaridu, Tolminu, Cerknem, Kanalu, Ajdovščini, Gorici, Korminu, Gradiški, Tržiču in Cervinjanu. Ces. kr. okrajni .sodišči v Komnu in Sežani spadati pod c. kr. deželno sodišče v Trstu.
V	obsežju imenovanih sodišč biva po zadnjem ljudskem štetji od dne 31. decembra 1890. po repertoriju c. kr. osrednje statistične komisije pod:
Slovencev Italijanov Nemcev Bovec	6078	9	16
Tolmin	21906	J9	17
Cerkno	8845	1	—
Kanal	12968	9	11
Ajdovščino 13160	28	10
Slovencev Furlanov Nemcev Goriško okolico 34990	2099	143
Komen	13779	206	48
Slovencev Italijanov Nemcev Sežano	13880	33	75
Slovencev Furlanov Nemcev Kormin	4173	11695	155
Slovencev Furl. in Ital. Nemcev Mesto Gorica 3567	14860	1497
Tržič	1372	13587	70
Gradišče	280	10751	85
Červinjan	22	23217	68
Vsega 135020	76514	2195
Kobariško sodišče, ki ni stopilo še v delovanje, všteto je med sodiščema Tolmin in |Bovec ter ne spreminja ničesar v tem razmerju.
Po gorenjem številnem razmerju prištevati je k sodiščem s stalnim slovenskim prebivalstvom Bovec, Tolmin, Cerkno, Kanal, Ajdovščino, okraj
šain : zakaj bi se Beta ne priučila kakemu delu, recimo, šivanju? Za Lino že nič ne rečem, je tudi že prestara, naj ti pomaga pri gospodinjstvu, ali Beta bi se lahko kaj učila, škodovalo jej gotovo ne bode !•
„Kaj hočeš ti ?! Uradnikova hčerka da bi bila šivilja?! Sedaj šele vidim, da ti ni mari za blagor svojih otrok ! O, jaz nesrečnica! Že vidim, da se moram sama brigati za-nji, drugače ja morda še iztiraš na cesto s poveljem, naj gresti delat, kakor morajo delati hčere priprostih in siromašnih delavcev... Oi, inoji golobici, kako sti nesrečni, ker imati toli trdosrčnega očeta!* Tako in jednako so se končavali vsi gornjim slični pogovori, pri kojih je navadno mož podlegel, zmaga pa je ostala vedno le na strani žene. Da je bil mož bolj odločen in resen v svojih zahtevah, preprečil bi bil propast, pretečo vsej rodbini, zliok ženske nespa-metnosti. Tako pa je ostalo veduo pri starem in prišlo je, kar ni moglo izostati; zabredel jo v
Golica, Komen, Sežano ; s stalnim fmlansko-italijanski in prebivalstvom Cervinjan in Gradiško; s stalnim mešanim slovenskim-furlanskim-i talijanskim prebivalstvom me<to Gorica, Kovni in in Tržič.
Etnografična meja med sodišči slovenskega in furlansko - italijanskega značaja je popolnoma razločna, Izvzeinši mesto Gorico ni enklav.
Ako se izključi iz Goriške okolice furlanska občina Ločnik, izvzemši severni del vasi Gradišče, ki je slovenski, ter jo priključi okraju gra-diščanskemu ;
ako se izključi iz okraja korminskega občine Biljana, Medan a, gorenji in zahodni del Dolenje, ter priključi okraju goriškemu ;
ako se izključi Zdravščina in severni del Zagrada, na levem bregu severno nad mostom Soče iz okraja gra iisčanskega ter priključi okraju goriškemu ;
ako se izključi občini Devin in Doberdob iz okraja tržiškega ter priključi okraju komenskemu, dobi se kot etuografičuo tnejo popolnoma odločno geografično črto, ki strogo deli Slovensko od Fur-lansko-Italijanskega po Tržiškem močvirju, Krasil, Soči in Brdili tako, da tvorijo slovenske pokrajine eno, fui'lansko-italijanske drugo skupino z glavnim mestom ob etnografični-geografični moji — Gorico.
Furlansko-i talijanska skupina razprostira se na obeh brpgovili dolenje Soče — po furlanski nižavi do Tržiškega močvirja, Krasa, Brd in avstrijske politične meje.
Slovenska skupina deli se na štiri geografično različne pokrajine :
Kraško planoto (sodišče Komen, Sežana, občini Devin, Doberdob);
Brda, (občine Biljana, Medana in Dolenje in del sodiškega okraja goriškega na desnem bregu Soče) j
Vipavsko dolino (sodišče Ajdovščina, okraj goriški na levem bregu Soče, vas Zdravščina in gorenji del Zagrada na levem bregu Soče) ;
Soška dolina, Trnovska planota in Planine (sodišč« Kanal, severni del okraja Gorica, Tolmin, Bole, Cerkno).
Tako je narava sama opredelila bivališče obema plemenom;*.
Politično-justični upravi ni treba nego posneti obris posameznih sodiščih okrajev po naravnih mejah in etnografičnem značaju.
Kavno ta uprava pa, zapeljana po krivo razlagani zgodovini grofovine Goriške-Gradišeanske, po upi ivu nemško - italijanske - semitske zveze, po pristranskih nezvestih poročilih dotičnih opraviteljev, je kljubu tem naravnim mejam razkosala slovensko pokrajine med furlansko-italijan-ske okraje ter ob enem ukrenila kot uradni jezik slovenski skupini nemški, furlansko-italijanski pa italijanski.
Kot sodni jeziki veljajo v celi grofovini: nemški, italijanski in slovenski.
V poslovanju in dejanski rabi in cel6 v mnenju viših sodnih oblastev pa se često zamešava ali vedoma skuša zamešavati pojme: notranji uradni jezik in jezik strank, deželni ali sodni jezik, seveda edino le na korist italijanskemu jeziku.
Tak6, da se sodišča slovenske skupine kolikor le mogoče poslužujejo italijanskega jezika ne le kot sodnega, ampak tudi uradnega jezika, kar je očitno proti min. ukazu od 15. marca 1862. it. 868.
Poudarjati j.* še posebej, da prebivalstvo le
dolgove, od početka sicer v male, potem pa vedno v veče in veče, tako, da dostikrat njegovo plačilo ni zadostovalo za pomirjanje upnikov. Tako ni često prav nič ostalo za navadne potrebe! Da je od dne do dne naraščalo nezadovoljstvo, o tem mislim mi ni treba omenjati. Mož se je jezil in zvračal krivdo na ženo, ona pa, videča, da se ne more več dostojno opravičiti, tolažila ga je z nekim bogatim ženinom, kojega je baje pridobila pri zadnji veselici za svojo Lino.
Životarili so dalje, stanje rodbine pa je bilo od dne do dne kritičneje. Mati je nestrpno pričakovala bogatega ženina, koji pa je menda zgrešil pot, ker ga ni hotelo biti ; inesto istega dohajali so le upniki in lastnik hiše, kateremu so dolgovali stanarino že za tri mesece nazaj. Le še en korak |e manjkal do propasti in tudi tega so že nastopili, kajti mož započel je neredno dohajati domov, udal se je pijači : postal je pijanec iz
v obližju etnografične meje in v mestu Gorici dovoljno ume po dva jezika.
Političke vesti.
V TRSTU dn« 14. januTarja.
O demonstraciji proti hrvatskim in slovenskim poslancem. Tu so zopet tisti glasoviti „pobalini", ki nastopajo redno, kadar-koli italijanska gospoda ali v Trstu ali v Istri, napravijo kako neumnost, to je, kadav se spozabijo v svoji strasti in se pokažejo svetu take, — kakoršni so. Tako je tudi z najnovejšo nečuveno demonstracijo, ki so jo toli lepo piiredili potiličnjaki v Piranu, pri femer pa ne mislimo le na korenjake zakrpanih hlač in zavihanih rokavov.
Gospoda italijanska so, ali sami sprevideli, ali pa jih je morda poučil kdo — ki sicer ljubi, kjer ljubijo oni, ki pa pri tem trezno misli in hladno računa ravno takrat, kadar so o«i v ekstazi —, da so z omenjeno demonstracijo vnovič kompromitovali svojo stvar, če je sploh še mogoče onesnažiti stvar, ki je bila onesnažena že tolikokrati, da je umazana od vseh stranij.
Kolikor poznamo mi te srdi teže, že lahko rečemo, da je izključena možnost, da bi se taki ljudje sramovali svojega barbarstva, kamo li da bi se bil vzbudil v njih čut kesanja! Ker pa se vendar trudijo v včerajšnjih listih, da bi ves dogodek opisali v milejši luči, moramo stvar razumeti le tak«, da so se jeli malo bati, kajti taki dogodki morajo odpreti oči zadnjemu politiškemn slepcu.
Gospodi se je torej jelo dozdevati, da so napravili neumnost in zato so zopet morali nastopiti tisti glasoviti .pobalini", ki igrajo važno ulogo vsi kdar, kadar-koli se v našem Primorju dogajajo demonstracije, ki bi utegnile komproniitovati naše odnošaje.
V »Seri*, v „Triester Zeitung" in v ,11 Piocolu* — kakor vidite torej, so gospčda takoj zložni, kadar so v zadregi — nastopilo je .12 pobalinov" (tudi gledć na število teh grešnikov vlada popolno soglasje), ki morajo nositi vso krivdo na tem, kar se je dogodilo.
Ni res, — tako pišejo — da bi se bilo de-monstrovalo proti poslancem takoj pri izstopu na kopno in ni res, da bi bil kdo nadlegoval poslane« po mestu; le zunaj inesta zbralo seje „12 paglavcev", ki so kričali in metali kamenje, toda iz take daljave, da niti niso mogli doseči poslancev, niti niso mogli ti poslednji razumeti, kar so kričali paglavci.
S kratka: vse skupaj je bila le nedolžna sala razposajenih paglavcev. Oudno je le to, kdo je ob ventil „paglavce" piranske o prihodu poslancev ; čudno je, da se v Piranu tudi „paglavci" toliko zanimajo za strankarske odnošaje v deželnem zboru in za ndrodne prepire v pokrajini; čudno je, da se je voznik, ki je poprej sam p r i p o n u d i 1 našim poslancem svoj o m n i b u s, pozneje zbal par ,paglavsevM ; najbolj čudno pa je to, da omikani in toli ponosni sinovi avite colture dopuščajo, da jim paglavci svobodno počenjajo stvari, ki se na vseh straneh križajo toliko z obstoječimi kazenskimi zakoni, kolikor tudi z zakoni, veljavnimi povsodiza občevanje med omikanimi ljudmi, da ne govorimo o zakonih gostoljubnosti, dasi se nam gostoljubnost
obupa, kar se navadno dogaja pri ljudeh mehkega značaja. Sedaj še-le nastopila je ona trpka beda, beda v pravem pomenu besede, koji je sledil tudi neizogibljivi polom.
Nekega dne, ko je prišel mož, kakor po navadi, pozno in malo vinjen domov, povedala mu je žena, da Linin bogati ženin jo je popihal — Bog ve kam, potem ko jej je poteptal pošteno ime. Molčć jo je poslušal in ko je končala, pogledal jo je zaničljivo in odišel spat. Drugi dan stalo je soince že visoko na nebu, ali nesrečnega očeta še vedno ni bilo iz postelje. Žena, misleča, da je zaspal, hotela ga je vzbuditi, šla je v spalno sobo. Ali o groza : bil je — mrtev. Moža je prehudo zadel zadnji udarec, zapustil je svojo nehvaležno rodbino ter se preselil tja na oni svet, kjer so
nepoznane posvetne muke in strasti.
# •
Trava je že ilavno prerastla grob siromašnega
morda kaže v najlepši luči ravno tedaj, kadar velja politiškemn nasprotniku.
Čudno je re3, zel6 Čudno, koliko moč imajo .paglavci' po italijanskih mestih! Najbolj pa se moramo čuditi njih požrtvovalnosti in velikodušnoti, ki jih sili, da v odločilnih trenotkih jemljejo nas« grehe — druzih.
Svojemu poročilu dostavlja „Triester Zeitung" še dvoje opazk, ki nas jako zanimati. Pravi namreč, da jo bilo poročilo v nekaterih listih (mej temi smo bili tudi mi) o opisanem dogodku netočno in pa, da je po nalogu namestnika odšel v Piran voditelj okrajnega glavarstva v Kopru, da uvede potrebna poizvedovanja in potem tudi kazensko postopanje proti krivcem.
Kar se dostaje namišljene ali pravo za pravo le podtaknjene netočnosti v našem poročilu o najnovejšem — škandalu v na škandalih to!i bogatem javnem življenju v Primorski, izjavljamo slovesno, da je naše poročilo avtentično, ker se naslanja na podatke iz ust onih, ki so bili žrtva — zdivjanosti naših odnosa j «▼. To izjavljamo »lovesno, ker poznamo dotičnike, ki so nas obvestili, kot može-poštenjaki, ki govorć le toliko, kolikor bi mogli s prisego potrditi pred sodiščem.
Sicer pa je značilno za retirado, ki so jo nastopili italijanska gospoda, potisnivši v ospredje glasovite .paglavce", že dejstvo1 samo. da se je prvo poročilo „Plccola", spisano pod neposrednim u t i s o m resničnih d o g o d k ov, glasilo vse drugače, nego pa siuočnje poročilo, sestavljeno po navodilih dobrih prijateljev.
Kar se pa dostaje napovedanih poizvedovanj po voditelju okrajnega glavarstva v Kapru, beležimo zadovoljstvom, da hočejo oblasti vršiti — svojo dolžnost. Bojimo se le, da pri obstoječih odnošajih ostrina zakona zadene le— „paglavce", ne pa onih, ki se skrivajo za malimi hrbti — „paglavcev". S tem pa nismo hoteli — to moramo naglasiti — izraziti nikake sumnje o vestnosti in nepristranosti onega, ki bode preiskoval vso to zadevo; razmere so take, kaj hočemo. Sicer pa smo povedali že v današnjem zjutranjem izdanju, da trajnega zboljšanja žalostnih odnosajev je smeti pričakovati jedino le od temeljitega preobrata v z i ste in u politike na Primorskem. Vse drugo ne koristi ni malo. Vemo sicer, da večnopravični zakon zahteva tako, da vsaki krivdi mora slediti zadoščenje, ali v politiškem življenju se dogaja često, da se iz onih, ki so se pregrešili proti zakonu in redu, ustvarjajo — „mučeniki"! Nadejamo se torej, da so uas razumeli poklicaui krogi.
Deželni zbori. V deželnem zboru kranjskem je poročal poslanec baron S c h w e g e 1 o računskik sklepih bolniškega, blazniškega, porodniškega, najdeniskega in muzejskega zaklada, posl. KI u n o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1894. in posl. dr. Maj ar on o računskem sklepu deželuega posojilnega zaklada za leto 1894. Na predlog posl. Hribarja se jo odpisalo „Glasbeni Matici* posojilo 4800 gld. Na predlog posl. Papeža se je sklenilo, da odbor kupi 100 izvodov letnika 1895. knjižnice za mladino. Prošnja vinarske zadruge v Vipavi za podporo se je ia-ročila dež. odboru v rešitev, istemu se je izročila v poročanje jednaka prošnja z»veze kranjskih hranilnic. Zaveza učiteljskih društev prosi deželni zbor, naj bi se premenil volilni red v varstvo volilnega prava stalnih učiteljev. Prošnja se je izro-
moža, njegova žena in hčerka Beta pa živiti v mali kmetski hišici tržaške okolice in šivati brhkim okoličankam jopice, suknje in drugo obleko. Po siromakovi smrti se je še-le izpolnila jedna njegovih želj, namreč, da se je Buta priučila šivanju. To se ve, da ni delala zato, ker je bila tako pokojnikova volja, temveč, da preživi sebe, matei — koja jej je pomagala pri delu — in pa sestrinega paglavca, kateri je kakor razbojnik kričal, skakaje okoli male hišice.
Lina je po očetovi smrti odšla služit ter je bila par let v neki tržaški gostilnici za — natakarico. Kasneje pa je zginola nekam v svet, kam, tega živa duša ni znala. Sicer so ljudje namigovali na marsikaj, kar ni bilo v čast njenemu imenu, ali bolje je, da pade zavesa na to rodbinsko žalo-igro, kakoršnih se dodaja nemalo v grešnem mestnem življenju.
čila po predlogu posl. dra. Tavčarja deželnemu odboru t poročanje v prihodnjem zasedanju. Ob tej priliki je naglašal deželni predsednik baron Hein, da se vlada drži načela, da imajo volilno pravico vsi stalni učitelji, čemur je pripomnil dr. Tavčar, da se okrajna glavarstva često nočejo ukloniti.
Državni nradniki pri cesarju. Včeraj je vsprejelo Njegovo Veličanstvo v avdijencijo deputacijo državnih uradnikov, ki je naprosila cesarja, da bi došel na ples šolskega društva za hčere uradnikov.
Njegovo Veličanstvo je obljubilo, da pride osebno na ples, da vnovič dokaže uradnikom svojo posebno naklonjenost.
Nekaj statistike. Te dni je izšla pod za-glavjem „Prof. A. Hickmanns geographisch-stati-stischer Taschen-Altas von Osterreich-Ungarn* knjižica, ki prinaša na podlagi službenih virov zanimivih podatkov o kronovinah Avstro-Ogerske in o nje prebivalstvu. Iz te knjižice posnemamo le številke, tičoče se n a r o d n o s t i j. Ta statistika pravi: Leta 1895. bilo je v Avstro-ogerski 10,960.000 Nemcev (od teh 2,120.000 v onostranski državni polovici), 7,770.000 Čehov, Moravcev in Slovakov (od teh 2,050.000 v onostr. drž. pol.), 7.508.000 Madjarov, (od teh 8.000 v tostranski državni polovici), 4.879.000 Hrvatov in Srbov (od teh 679.000 v tostranski drž. polovici), 3,900.000 Poljakov, 3,368.000 Malorusov (od teh 369.300 v onostr. drž. polovici), 2,940.000 Romunov (od teh 218.000 v tostranski drž. pol.), 1,326 000 Slovencev (od teh 95.000 v onostranski drž. polovici) in ko-nečno 729.000 Italijanov (od teh 21.000 v onostranski državni polovici. Celokupno prebivalstvo monarhije štelo je torej leta 1895. 43,680.000 duš; izmed vsega prebivalstva je 21.540.000 Slovanov (14,805.000 v tostranski dr*, polovici in 6,735.000 v deželah krone sv. Štefana). In te številke so zajete, kakor rečeno, iz službenih vj rov!
Za Ariuence. Naš minister za notranje posle je dovolil kongregaciji mehitaristov, da bodo po vsej državi smeli skozi tri mesece nabirati za Armence. Izvzeti bosti le pokrajini Solnograd in Kranjska. Nabirati pa bodo smeli le pri poznanih dobrotnikih, ne pa od hiše do hiše.
O ugrabljenih abisiusktti princih. Za-vezni svćt švicarski vrgel je s toporiščem tudi sekiro od sebe, ko je, priobčivši izid svoje preiskave o ugrabljenih princih, poskusil oprati ne le sebo, ampak nastojal odvaliti vso krivnjo tudi od italijanske vlade. To zavito poročilo se glasi: .Preiskava, vršivša se zajedno v Neuenburgu, Cn-rigu in Tessinu, dokazala je, da so ostavili princi Gugsa, Kettavo in Afnork Švico svojevoljno in dobro zoajoči, kam jih vodijo, iu so stopili potem na italijanska tla. Niti najmanjšega vzroka ni misliti, da jih je kdo s pretvezami pregovoril ali speljal na led. Niso znani vzroki, ki so dovedli prince do tega sklepa. Naj pa bodejo vzroki ka-koršni hočejo, isti se odtegujejo sodbi zavezuega svćta. V teh oko'.nostih zavezni svćt nima nika-koršnega vzroka, da stvar dalje zasleduje*. — Kljubu tej izjavi ne bode nihče dvomil na tem, da so bili princi žrtev italijanskih spletk, in da je italijanska vlada spravila v varnost dragocene svoje — „poroke".
Vrenje v južni Afriki. Nevarnost, ki sojo provzročili tudi za evropski mir dežel lačni Angleži se svojim navalom na republiko transvaalsko, je menda odstranjena. Angleži so se uverili, da jim ne kaže druzega, nego da se tako ali tako pobotajo z malo republiko tudi v šumečo čašo jeze proti Nemčiji so prilili dokaj vode in so te dni najodličneja glasila priporočal« pomirjenje z Nemčijo. Kar se dostaja pogajanj z republiko transvaalsko, je najvažneje to, da so poveljnika uasiluikov že izročili angleškim oblastim, a vojake njegove mora angleška vlada odpraviti iz Afrike. S tem je odstranjena največa zapreka. Pri poznejih pogajanjih utegnejo sicer še nastati diference, toda kriza je prebita, ker jo tudi uporno prebivalstvo v Johannisburgu obljubilo, da položi orožje.
Italija v Afriki. Ne le aprilsko vreme, ampak tudi naklonjenost italijanskega javnega me-nenja je jako nestanovitna. To mora občutiti sedaj tudi slavni general Baratieri. Pred kratkim še na vseh koncih in krajih proslavljeni junak, je danes Baratieri tarča, v kojo streljajo vsi oni, ki radi
svoje lastne grehe vale na tuja pleča. Med onimi, ki mečejo sedaj kamenje v Baratierija, je sedaj tudi — Franceso Crispi. Kar odpozval bi rad Baratierija iz Afrike, ako ne bi bile jako nevarne take spremembe v poveljstvu pred očmi sovražnika. Baratieriju očitajo sedaj tudi italijanski vojaški krogi, ker ni o pravem času zapustil utrdbo Makalle. V drugo pravijo, da je napravil grozno pogreško, ko si je ravno Adigrat izvolil kot točko za zbiranje vojske. Kajti, ako bi hoteli iz Adigrata na pomoč utrdbi Makalte, morali bi v planjavo z 18000 mož proti 100000 sovražnikov, torej v nevarnost, da bodo semljeti vsi ukupno. Soglasno je menenje, da je položaj italijanske posadke v Makallž obupen.
Iz najnovejših poročil posnemamo, da je brigadir Albertone dobil nalog, da mora omogočiti, da bode mogel major Galliano zapustiti utrdbo Makallč, da se pa pri tem mora izogibati bitki z šoanci. Vsakako pa je pričakovati te dni, da se tako ali tako odloči usoda italijanske posadke v Makalle.
O dogodkih teh dni javljajo: Generalu Baratieriju je došlo dne 11. t. m. poročilo od poveljnika utrdbe Makallč, da je bila po noči dne 8. t. m. bitka, v katero je poseglo tudi topništvo. Utrdba je trpela nekoliko škode. Dne 9. so se ponovili napadi. V bitki dne 9. t. in. so bili na italijanski stranki ranjeni 3 Italijani in 4 domačini, in jeden Italijan je bil nbit.
Oficijozno poročilo zatrja slednjič, da je posadka v Makallo zopet prišla do vodnjakov in da se je preskrbela z vodo.
Različne vesti.
Nj. Veličanstva v inozemstvu. Nj. Vel. naš
cesar odpotuje bržkone sredi februvarja meseca na Cap S, Martin (francozko obrežje ob sredozemskem morju), da obišče tam bivajočo svojo soprogo, Nj. Vel. cesarico Elizabeto. Lani se je cesar v Cap S. Martinu počutil prav dobro, dasi je moral pretrgati Svoje tamošnje bivanje zaradi smrti nadvojvode Albrehta. Zato namenije cesar letos kake 4 tedne ostati v Cap S. Martinu, toda na vsak način vrne se Njeg. Veličanstvo okolo srede marca meseca na Dunaj. — Nj. Veličanstvo cesarica o-stane do konca marca meseca na francozki „rivieri,* potem se napoti po sredozemskem morju. Ob tej priliki obišče bržkone tudi otok Krf. Koncem a-prila meseca vrne se cesarica na Dunaj in se napoti bržkone takoj v Budimpešto k otvoritvi milenijske razstave.
t Luka Kunstek. Dne 6. t. m. umrl je v Ptuju na Štajerskem po kratki, a mučni bolezni gimnazijski profesor Luka Kunstek, 61 let star. V pokojniku zgubil je nsš naiod iskrenega rodoljuba stare korenine in značajnega moža, kakoršnih je malo, gimnazijska mladež pa izbornega učitelja. Lahka mu bodi zemlja!
Št Jakobiki cerkovnik umrl. Predvčerajšnjem umrl je 62letni Ivan Tomsich (Tomšič) cerkovnik župne cerkve pri sv. Jakobu v Trstu. Pokojnik imel je bolezen na srcu, proti kateri ni bilo pomoči. Tsmsich opravljal je že kakih 30 let službo cerkovnika pri omenjeni cerkvi. Dasi slovenskega pokoljenja, bil je bolj navdušen za italijanstvo, kakor pa za svojo narodnost. Bil je poseben čestilec pokojnega župnika don Moseta, kojim ga je sedaj po kratki ločitvi združila smrt.
V odgovor „Zavezi slovenskih učiteljskih [društev*. Z oziroui na „Poslano" „Zaveze*, priobčeno v 5 Številki „Edinosti* (zjutranje izdanje), in naperjeno proti uredništvo „Ljubljanskega Zvona*, nam piše urednik tega lista med drugim :
„Samo ob sebi je že umevno, da pameten človek ne more imeti brez vzrokov, kar meni nič, tebi nič, ukoreninjeno nenaklonjenost proti[,kakemu stanu. Pri meni je to tem manj mogoče napram učiteljskemu stanu, ko sem ž njim v najtesnejši zvezi; saj sem že četrto leto glavni učitelj, bodisi na možkih, bodisi na ženskih učiteljiščih (v Gorici in v Ljubljani), sem član izpraševalne komisije za učiteljsko usposobitev, sem tudi v odboru i«te „Zaveze" za izdajanje „Knjižnice za mlrtdino". Odkod naj toraj izvira moja meni naiuišljana ani-moznost do učiteljev ? !
Vrhu tega lojalno izjavljam, da pri čitanju tistega odstavka niti
mislil nisem, da bi utegnil kakega u č i t e 1 j a ž a 1 i t i, i n k o s e m i je sporočila iz Ljubljane novica, d a s e neka. ter i izpod tikajo nad 9. štev. zaradi „Same svoje*, nisem preje vedel, zakaj gre, nego da sem še je d enkrat p r e č i t a l vse tisto nadaljevanje.
V „Zvezinem" „poslanem" se mi očita, da nisem doslej nobenega popravka ali opravičenja objavil. K a k o n a j bi g a b i 1, k o m i d o d a-našnjega dne ni došla nobena pismena pritožba. Sploh sem čul o onej strani kot o neki govorici nekaterih učiteljev v Ljubljani.*
Tudi mi menimo, da uredništvu imenovanega lista še ni smeti očitati nenaklonjenosti do učiteljskega stanu že zaradi tega, ker v tej ali oni pri-občeni povesti učitelj ni bil naslikan kol uzor-značaj. Ti ljubi Bog, kolikokrat morajo po povestih skrbeti za zabavo in — ^svarilen vzgled kmetje, krojači in čevljarji, pisarji, notarji, advokatje, zdravniki in celo duhovniki, ne da bi pri tem komu prihajalo na misel, da bi hotel očitati pisatelju in uredniku, da sta hotela žaliti ves dotičui stan ! Ako hočemo, da je povest dobra, ako hočemo namreč, da doseza svoj namen, mora imeti svoje „značaje", slabe in dobre, a ti morajo biti vzeti iz življenja, v katerem se gibljejo, dihajo in pehajo različni stanovi. In nikar ne pozabimo, da v vsakem stanu je slabih in dobrih značajev. Menimo torej, da je bilo predsedništvu „Zaveze" nekoliko — preobčutljivo, kolikor se dostaje namišljenega žaljenja učiteljskega stanu se strani urednika „Ljubljanskeg Zvona*.
Iz Podgrada nam pišejo dne 11. januvarja 1896: Danes je odpotoval v Komen naš dosedanji sodnik Cristofolletti, da tam nadaljuje svoje delovanje. Odpeljal gaje zaprti voz prijatelja Fran-češka Marotti-ja.
Dobi *o nebo poslalo nam je močno burjo Ko-čanko in naš čvrsti Podgrad očistil se je na vse strani. Gotovo Vam je še v spominu pesem „vu-dečih ptičev*. Ni jih več! — Mi pa smo prav dobre volje.
Rotlild na popotovanju. Te dni smo omenili, da biva baron Natanijel Rotšild v Trstu, kjer poskuša svojo jahto. Čujemo, da nameruje dunajski milijardar koncem tek. meseca napotiti se s svojo jahto „Veglia* v Nizzo, kjer ostane nekoliko dnij.
Eksplozija v tržaški plinarni. Včeraj napočila se jo v tukajšnji mestni plinarni jedna izmed onih cevij, po katerih odhaja plin. Vsled tega razpoka so bile tri osebe izdatno poparjene in sicer ključar Karol Klun, mašinist Rikard Fran in Gvido Bidussi. Ravnatelj plinarne in inženir Sospisio u-krenila sta takoj vse potrebno, da preprečita večo nesrečo. V plinarno so prihiteli tudi gasilci, toda ni bilo več posla zanje. Ranjenim prihitel je na pomoč zdravnik z zdravniške postaje. Razpok je napravil v plinarni okolo 600 gld. škode.
Pri delu ponesrečil. Včeraj zjutraj padel je 39letni zidar Miha Oblak, poslujoči v Skednju pri zgradbi nove tovarne za izdelovanje linoleja, raz oder nekoliko metrov globoko. Siromak si je zlomil križ. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje dal je ponesrečenega prenesti v bolnišnico. Ni na-deje, da ozdravi.
Razprava zaradi ovaduStva. Včeraj pričela je pred porotnim sodiščem v Krakovem razprava proti 5 osebam, obtoženim ovaduštva in poskušrne prodaje važnih spisov iu načrtov ru^ki vladi. Obtoženci so: čevljar Albert Koscieski (ruski podanik), zastopnik zavarovalne banke „Kijuitable* Samuel Strumpfner, njegova žena in njegova 16-letna hči ter stražmešter pri 2. trdnjavskem top-uičarskem polku Hradin. Obtožba trdi, da se je Hradin posredovanjem ostalih soobtožencev dogovoril s Koscieskim, da ukrade v pisarni omenjenega topničarskega polka nahajajoče se važne spise glede organizovanja avstrijske vojske in načrte utrdeb ob avstro-ruski meji. S posredovanjem Koscieskega prodali bi potem te velevažne spise ruski vladi. Stvar pa je prišla na dan in ovaduhe so prijeli. Proti Hradinu vriila se bode razprava pred vojaškim sodiščem; v razpravi pred porotnim sodiščem proti soobtoženim nastopi Hradin le kot svedok. Razprava bode trajala več dnij.
Sodnijsko. Luni, na praznik sv. Justa okolo 11. ure zvečer, nastal je pretep v gostilni ,Ai due soci", v ulici del Ronco hšt 91. Razvneti pivci udrihali so s stoli drug po drugem. Žrtev te bitke bil je dninar Viktor Črnovic, ki je obležal, ranjen na 7 krajih svojega telesa. Včeraj morali so se zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi te-škega telesnega poškodovanja udeležitelji te bitke: 29Ietni težak Fran Kastanjevič iz Vipave, 471etni voznik Ivan Tornič iz Postojine, 26letni težak Fran Merlak iz Planine, 281etni voznik Josip Malega iz Fare ter 22letni voznik Anton Brezič iz Trsta. Sodišče je spoznalo krivimi vse obtožence ter jih obsodilo na ječo od 2 do 6 tednov.
201etni težak Andrej Sosič iz Trsta je dobil včeraj zaradi teškega telesnega poškodovanja 4 meseca ječe. Dne 25. avgusta min. leta spri se je Sosič povodom javnega plesa v Malalanovi gostilni na Opčinab s svojim tovarišem Andrejo m Miličem, ranivši ga s kladivom.
Policijsko. Minolo noč prijel je stražar Eju-der pred gledališčem Politeama Rossetti policiji dobro znanega mehanika Henrika Skuka, ker je le-ta ponujal mimoidočim vstopnice za povrat v gledališče. Ker je stražar Skuku raztrgal jedne takih ustopnic, katerih prodaja je prepovedana, razjezil se ie Skuk tako, da je opsoval stražarja. Stražar je nato $kuka aretoval. In baš včeraj bi se bil moral Škuk staviti v zapor, ker je bil nedavno zaradi javnega nasilstva obsojen na dva meseca ječe. — Sinoč je nepoznan tat ukradel iz vratarjeve lože v ulici S. Francesco hšt. 2., Antonu Rudeiku, kletko, v kateri je bilo 8 kanarčkov, in po vrhu vzel je seboj se 2 para čevljev. — Včeraj so zaprli 43letnega brezposelnega pisarja Josipa Feliziana, ker je prosjačil po hišah. Pozneje so doznali, da je Felizian ukradel v pisarni odvetnika de Volpija, kamor je bil došel prosjačit, pisarju Traniju zimsko suknjo, vredno 36 gld. — Kamnoseku Josipu Suherju, stanujočemu pri sv. Ivanu hšt. 435, ukradel je včeraj popoludne nepoznan tat v ulici Lazzaretto vecchio, kjer je Suher delal, njegovo suknjo, vredno 8 gld. — Zaradi nespodobnega obnašanja na javni ulici zaprli so včeraj 60letnega težaka Ivana Švaro. — Minolo noč so zaprli tri poulične razgrajalce.
dejamo usmiljenega srca, sočutja do našega rodu trpinov, ki v gladu in bedi vsake vrste posvečujejo bistri svoj um vedam, z namenom, da bi mogli skoro koristi premih domovini.
Vsak rojak stori domovini dobro pa tudi bo-goljubno delo, ako pokaže usmiljenje svoje gmotno podpiraje po svoji moči našega društva blage namene, zlasti ako pristopi kot usianovnik, ali podpornik, ali dobrotnik
Za blago delo zahvalni Vam bodo na veke oni, kateiim naklonite podporo; zahvalna Vam bode pa tudi domovina sloveuska.
V trdni nadeji, da gotovo pristopite sami, in da bodete, kjer le mogoče tudi drugim rodoljubom priporočali blagotvorno naše društvo, podpisujemo se z odličnim spoštovanjem udani: Odbor podp. društva za slovenske velikošolce ua Dunaju
Iran Navratil.
c. kr. ravnatelski predstojnik
pomožnih uradov pri najvišem sodišči, t. i. predsednik.
Jakob Pukl,
uadporočaik, posestnik, itd.,
t. č. podpredsednik.
Ur. Fr, Ploj,
c. kr. podtajnik v fln. minister-•tvu t. č. II. podpredsednik.
Dr. Anton Primožič,
c. k. profesor na gimnaziji v II okraju, t. i. II. blagajnik
Dr. Fr. Simonič.
e. kr. skriptor v veueiliški knjižnici, t. č. odbornik.
Iran Lnzar,
rovident južne železnice, t. č. 1 tajnik.
Dr. Klement Seshnn,
dvorni in sodni odvetnik, t. č. odbornik.
Dr. Frančišek Sedej,
c. in k. dvorni kaplan in ravnatelj v Avgustineji, t. O. I. blagajnik.
Dr. Matija Murko,
prof. in uradnik v ministerstvu za vnanje reči, t. 6. II. tajnik.
Dr. Karol Štrekelj,
vscučiliški doceut in vrednik drž. zakonika, t. č. odbornik.
Ker je beda med dunajskimi vseučiliščniki slovenske narodnosti res velika, usojamo si v imenu odbora podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju prositi podpore tam, kjer se na-
Najnovejie vesti.
Volosko 14. Cesaričinja vdova, nadvojvodinja Štefanija s hčerko nadvojvodinjo Elizabeto dospela je danes s spremstvom v Opatijo. Visoka gospdda nastanila se je v letovišču „Angiolina". Nje c. in kr. Visokost nameruje ostati v Opatiji dlje časa.
Praga 14 (Deželni zbor) Posl. dr. Rus s utemeljeval je svoj predlog gledč osnovitve volilnih kurij, naglaiuje, da ne mara razburjati strasti j. Njegov predlog da je najskromnejša mera onega, kar smatrajo Nemci kot predpogoj svojemu sodelovanju v češkem deželnem zboru. Ta predlog naj pospešuje mir in slogo. — Po daljši razpravi vspre-jeli so prvi del predloga (z glasovi Nemcev in veleposestnikov), v tem smislu, da naj se ves predlog izroči posebni komisiji v proučevanje in poročilo, drugi del predloga pa, ki je zahteval, da naj dotična komisija deželnemu zboru sporoči o tem predmetu v 14 dneh, odklonil je zbor.
Dunaj 14. Razni tukajšnji listi sodijo, da so cesarjeve besede predsedmšivu šolskega društva za vzgoje hčer uradnikov dogodek, ki časti in osrečuje ves uradniški stan, ter dokazujejo, kak6 očetovski skrbi (Nj. Veličanstvo za vse slojeve svojih podanikov. Zajedno je sklepati iz tega, da je Nj. Vel. cesar popolnoma sporazumen s tem, kar ukrepa sedanja vlada za zboljšanje položaja uradnikov. Nj. Vel. cesar je bil namreč obljubil, da počasti osebno ples, katerega priredi v tej brzojavki omenjeno predsedništvo v prid uradniškim sirotam. Ured.)
Dunaj 14. „Wiener Ztg.- javlja: Ceser imenoval je ministra izven poslovanja grofa F a 1 -k e n h ay n a kancelarjem Leopoldovega reda.
Dunaj 14. Danes dopoludne sestali so se škofi v drugič k posvetovanju.
Trrfovrln.kr bnojavk«.
EBdltttfBta. Pšenica ?a j«».n 7.14 7.16 1 iei.io*
t a apoanlad 1896 691 —.— do 6.92. Ove» >a jesen — •_
—.— Bi za iprmlnd «23 8.25 Keruaa » oktober —._
maj-juni 1896 4.44-4.4«
Pšenica no«« od 18 kil. f. 695 —7-05 od 79 kil f 7-'-7.l0„ od 80 kil. f. 7.05—7-15 od SI.kil. f 7 H -7 35. od H2 kil. for. 7.21—7.S0. — Jerman 5*60 — 8-21 proso 5-40—5 75 rž nova £-806.20
Piamica bolje, prodaja 25000 *at. po stalnih cenah, a e druge vrati žita nespremenjen«. Vreme: mrzlo.
Praga. Nerafinirani sladkor f. 18.97. —.—., Ba maj 14.H7. Oktobar-dacember. 14.05
Prana. Centrifugal novi, poatavljan v Trat in carino vred odpoiiljatev precej f. 8180.. Con eassć 82.25—Sa-60 Cetvorai 33 25 -83.50. V glavah (sodih) 83.lt 84. — jako stfllao
Eavre. Kava Hantos go«d avorag« za januvar 88-50, za ■aj 84. 75
Bsmlmrg. Santo* good araraga za jaiuvar 70.50 za mara 70.25 za maj 69.—.

Dunajaka borza 14.
3890
včeraj
Državni dolg v papirju .... 100.15 n „ v srebru .... 100 45 Avstrijska renta v zlatu . . . 198.20 , „ v kronali . . .100 40
Kreditne akcijo....... 355* —
London 10 Lat........HI.55
Napoleoni......... 9.62'/,
80 mark . . .....11.1'
100 italj. lir ......44.05
jmnuvarja
dano« 100 85 100.85 133.80
100 >5 356.75 121 60
11.87*/, 44 05
/JE
Balzamski petoralaki prah ozdravi TB&k kašelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dno Mori" Trst, veliki trg.
Poitne pošiljatve izvršujejo nentegomn.

Liniment. Capsici comp.
■ aidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi.
pripasnano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvi. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljne to splošno priljubljeno domače sredstvo ra kratko kot
M\m Uniment s „sita"
tar mnj se previdnostno vsprejmejo le take sh kl«. n;ce kot pristne, ki imajo znano varstveno anamko .sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levuu v frmgi.
11

• ■ c ■ ...it-i(Vjf«
Prihodnji petek dne 17, t. m. ob uri predpoludne vršile se bodo v cerkvi pri sv. Antonu starem zadušnice za nepozabnega
i


D
predsednika deželnega zbora dalmatinskega, deželnega in državnega poslanca itd.
K tem molitvam za blagor duše pokojnega dra. Mihovila Klaića vabijo vse njega prijatelje in spoštovatelje
Dalmatinci, nastanjeni v Trstu.
Trst, dne 14. januvarja 1896.

v,	-	v
Lastnik politično društvo „Edineati". Izdavatelj iu odgovorili urednik : Julij MiU«ta. — riskarna Dolenc v Trst*.