Poštnina plačana v gotovini
Cena 2— dl»
GLASILO   O SV O BO D I LN E FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ,  N OV O  MESTO  IN TREBNJE
Leto L — Stev. 20.
NOVO MESTO, 8. julija 1950
Izhaja tedensko
N&v&hieŠko &o.kc&tto gajpoxLaKS(v& je poha&a&o svoje, ddto
Po velikih pripravah in energičnem vodstvu tov. Janka Mišigoja, poverjenika za lokalno gospodarstvo, se je približal 1. julij, dan otvoritve razstave lokalnega gospodarstva. V poslopju osnovne šole v Novem mestu se je zbralo veliko število razstavljalcev in prebivalcev Novega mesta. Zal, da se je prav ob času otvoritve razstave ulila ploha, tako da ni bilo možno odpreti razstave izven poslopja, ampak je bilo treba izvršiti otvori-
tev v poslopju samem. Prostora je bilo sicer malo, vendar po hodnikih in stopnišču so se razvrstili ljudje tako, da je bilo za vse prostora. Med gosti so bili: minister Tomo Brejc, minister Leopold Krese, celoten okrajni komite Komunistične partije s tov. sekretarjem Martinom Zugljem, mestni komitet s tov. sekretarjem Jožetom Udovcem na čelu in Mestni ljudski odbor s tov. predsednikom Zagorcem Francem na čelu/
Govor poverjenika za lokalno gospodarstvo tov. Janka Mišigoja
Tov. poverjenik Janko Mišigoj je slovesno odprl razstavo. V svojem govoru je najprej pozdravil goste: ministra Tomo Brejca, ministra Leopolda Kreseta, sekretarja Martina Zuglja in vse prisotne. Nato je dejal:
Razstava lokalnega gospodarstva novomeškega okraja, ki jo odpiram v imenu Okrajnega izvršilnega ljudskega odbora ima za naše, predvsem lokalno gospodarstvo, velik gospodarski in politični pomen. Razstava nam bo pokazala velik napredek v lokalni industriji in obrti, kar lahko pripisujemo zavednosti delovnih kolektivov in privatnim mojstrom, ki v svoje delo vlagajo velik trud in ki stremijo, da zadovoljijo potrebam delovnega ljudstva. Razstava nam kaže vso iznajdljivost delovnih ljudi pri premagovanju vseh objektivnih težav kot n. pr- pomanjkanje surovin. Te težave pa odpravljajo tako, da s čim večjim izkoriščanjem ostankov in celo odpadkov v obrti in industriji dosežejo čim večje uspehe pri delu in graditvi. Ra/stava nam bo pokazala tudi izume in novatorske uspehe naših delovnih ljudi v lokalnem gospodarstvu, kar nam daje nadaljne ponude Za napredek na področju lokalne proizvodnje, za uvedbo novih delavnih metod, s katerimi bodo izboljšali načine izdelave in dvignili kvaliteto izdelkov.
Razstava lokalnega gospodarstva novomeškega okraja se ne more primerjati z razstavami in velesejmi v bivši ■Jugoslaviji. Današnja razstava nam prikazuje predvsem uspehe lokalnega gospodarstva, katerega namen in naloga v našem petletnem planu je zlasti v tem, da proizvaja predmete široke potrošnje, da s tem dviga življenjsko ;m kulturno raven našega delovnega ljudstva. Prav lokalno gospodarstvo je t'sto, od katerega ljudske množice občutijo rezultate socialistične graditve za izboljšanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Današnja razstava se vrši prav v obdobju velikih sprememb v smislu demokratizacije pri upravljanju posameznih podjetij naj bo zveznega, republiškega aLi lokalnega pomena, ko Prehajajo podjeitja v upravo delovnih kolektivov. Ta sprememba nam dokazuje veliko zavednost naših delovnih kolektivov, ki bo še bolj utrdila delovni elan posameznikov. S tem momentom smo naredili velik korak na-
prej v socializem, ker smo s tem uresničili akcijsko geslo delavskega gibanja: »Tovarne delavcem«. To geslo vsebuje celoten program socialističnega odnosa v proizvodnji glede na družbeno lastnino, glede na pravice in dolžnosti delovnih ljudi — in ga moramo potemtakem uresničiti v praksi, če hočemo, zares graditi socializem. Zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih ponovno potrjuje, da sami gradimo socializem v naši državi in da ne uporabljamo več šablon, temveč delamo po marksistični znanosti in gremo po svoji poti, pri tem pa upoštevamo specifične pogoje v naša državi. Ta uspešna uresničitev marksistične znanosti v naši praksi nam omogoča tudi uspešno borbo proti, revizionizmu te znanosti, zmago resnice o naši socialistični državi. Odslej prehaja državna lastnina proizvajalnih sredstev, tovarcn, rudnikov, železnic postopoma v višjo obliko socialistične lastnine. To je veliko delo naše ljudske oblasti in naše Partije.
Na razstavi razstavljajo svoje izdelke tudi obrtniki, pred katere je v socialistični državi postavljena važna in odgovorna naloga, katere se naši obrtniki tudi zavedajo. Še vedno pa se opaža, da nekateri obrtniki padajo pod vpliv sovražne propagande, češ da v Jugoslaviji ni mesta za individualno obrt. Briga ljudske oblasti in naše Partije za posamezno ohr.t je ovrgla vsako tako sovražno geslo. Stalno se poudarja važnost sodelovanja privatne obrti s socialističnim sektorjem. Le na ta nač:n se bodo lahko izvedle vse naloge, ki se postavljajo pred nas v zvezi z izpolnitvijo petletnega plana in z izgraditvijo socializma. Nov zakon o obrtništvu nam poleg vsega dosedanjega ponovno dokazuje skrb oblasti za dvig in pravilen razvoj obrtništva, za njihovo pravilno izvedbo nalog po petletnem planu. Zavedamo se v polni meri dejstva, da bodo z izpolnitvijo petletnega gospodarskega plana, z industrializacijo in elektrifikacijo naše države uresničeni vsi pogoji za nadaljnji razvoj obrtništva. V Sloveniji, posebno pa še v našem okraju, je bilo pred vojno obrtništvo močno razvito in slovelo po odličnih izdelkih in dobri postrežbi. To tradicijo itovariši, bomo in moramo šc v nadalje razvijati.
Razstava, ki jo danes odpiram, nazorno prikazuje ustvarjalno moč delovnih ljudi novomeškega okraja na področju lokalnega gospodarstva. M krati nam dokazuje njihovo požrtvovalno delo in njihove napore za zgraditev socializma. Obenem bo priznanje vsem delovnim kolektivom za vloženo delo, ki ga vlagajo pri izvrševanju svojih proizvajalnih planov.
Z delom, katerega prikazuje naša razstava, ponovno pobijamo vse klevete kominformskih voditeljev, ki ne priznajo graditve socializma pri nas. Naša podjetja in naši obrtniki odločno udarjajo po teh klevetnikih prav z delom, ki ga tukaj prikazujejo. Na drugi strani pa bo dala ta razstava nam vsem, ki delamo v lokalni, industriji in obrti novih pobud za nadaljnje delo, da bomo še bolj dvignili blaginjo ljudskih množic in izpolnili petletni iplan pod vodstvom naše slavne komunistične partije s tov. Titom na čelu.
Govor predsednika obrtnega združenja tov. Ivana Adama
Govor tov. poverjenika Janka Mišigoja je bil nagrajen z močnim aplavzom in vzkliki naši Partiji in ljudski oblasti. Nato je govoril še predsednik obrtnega združenja tov. Adam Ivan. Govoril je v imenu obrtnikov novomeškega okraja:
Ko smo danes po štirinajstih letih vnovič priredili razstavo obrtniških in industrijskih izdelkov novomeškega okraja, smo jo priredili z docela drugačnimi občutki kakor leta 1936. Takrat smo se borili za svoj obstanek. Razstavljali smo svoje izdelke samo zaradi reklame, zaradi prodaje. Hoteli smo pritegniti čim več obiskovalcev, da bi med ljudmi zbudili zanimanje za naše obrtniško, ročno delo! Da bi v borbi za kruh svoje izdelke lahko, spravili v denar.
Danes nam tega ni treba. Svoje delo nc razstavljamo zato, da bi privabili kupce in jim milostno ponujali, naj bodo tako usmiljeni in pokupijo izdelke naših rok. Danes razstavljamo izdelke naših rok zato, da pokažemo vsakomur, kaj zmore obrtnik v naši novi socialistični državi, ko mu je popolnoma zagotovljen obstoj in mu je prav socialistična ureditev dala novega razmaha in delovnega poleta.
Pri razstavi sodeluje tudi privatni sektor obrtništva. S tem je ustvarjena najlepša povezava med posameznimi sektorji in dana možnost plodnega in plemenitega medsebojnega tekmovanja. 51 privatnih obrtnikov raznih strok razstavlja nad 130 predmetov, med njimi mnogo zelo važne za gospodarstvo in gospodinjstvo našega delovnega človeka. Veliko predmetov je izdelanih i»a odpadkov in odpadnega materiala, kar daje predmetu še posebno vrednost, saj
je narejen z izkoriščanjem odpadkov, kar je zelo pomembno za smotrno in načrtno gospodarstvo. Vsa razstava pa teži za tem, da pokaže tisto obrtniško dejavnost in tisti polet ter samoinicia-tivo, ki jo obrtništvo danes tudi v resnici ima in v polni meri uporablja v korist ljudstvu.
Dokler bodo naši obrtniki delali, s tako vnemo in tako kvalitetno, se nam ni treba bati nobenih kominformskih klevet, in njihovega praznega grmenja. Naše obrtništvo krepko in pošteno odgovarja na vse laži s svojim delom, čemur je lep dokaz naša razstava, ki znova spričuje našo prizadevnost in naše uspehe v borbi za plan in našo socialistično izgraditev.
Obenem naj ta raizstava pokaže vsem obiskovalcem, da ima anše obrtništvo široke možnosti udejstvovan ja in izredno iznajdljivost, in samoiniciativo posameznika in skrb za naše delovno ljudstvo.
Na ta način današnja razstava prav nič ne zaostaja za ono iz leta 1936, marveč jo celo prekaša. Vse predmete, ki jih boste v'deli, so izdelale pridne in spretne roke slovenskih obntnikov, ki se jim ni treba bati propada, ne večnih skrbi za svoj kruh in obstoj.
Zato moram kot predsednik Okrajnega združenja obrtnikov izraziti najtoplejšo zahvalo ljudski, oblasti, ki je to razistavo omogočila in organizirala, kakor tudi vsem ostalim, ki so zanjo s svojim delom in prizadevanjem kakor koli prispevali.
Živela naša Partija!
ŽSivel naš Tito!
Vojaška godba je še zaigrala himno, nato pa so se vrata v razstavo odprla. Razstava je v celotnem poslopju osnovne šoie in še premalo je prostora. V pritličju tazstavlja komunala. Nato na se po nadstropjih razvrščajo najrazličnejša po ijetja in obrtniki. Posebno pozornost zbujajo izd^ki Jelke iz Žužemberka, ki razstavlja odlične vzgojne igrače, tovarna perila in tkalnica iz Novega mesta, mestno mizarstvo, in?4*no kroja&tvo in šivilje, Pionir s svojim pohištvom*. Pozornost zbuja soba, v kateri je prikazano v zemljevidih bogastvo novomeškega okraja in kako se to bogastvo izrablja, tretji zemljevid pa kaže Partizansko delavnost in celotno industrijo na partizanskem ozemlju.
Naslednja soba nam kaže staro zidanico, okrog nje pa najmodernejše vinogradmske potrebščine in stroji. Posebnost je Okno novic, ki je izdelano v obliki okna dolenjske hiše. Lončarji so nas presenetili s pras' tistimi izdelki, ki nam jih najbolj primanjkuje, t. j. krožniki, skledami, lončki in skodelicami. Odlične izdelke ima Keramika iz Novega mesta. V veliki telovadnici razslavlja Tekstilna tovarna iz Novega mesta, ki je razstavila kar celoten stroj, na katerem de lajo naši tekstilci. Invalidska mehanična delavnica je razstavila dvigalo. Posebno razstavljajo učenci v gospodarstvu s čimer so pokazali načrtnost v svojem delu in učenju.
In končno smo prišli na veselični prostor. Dobra je kaplja, dobre so klobase, le rib ni, katere so obljubljail razstavljajoči ribiči. Mnogo še kaže ta razstava kakor izkoriščanje gozdov in njih varstvo, zdravilna zelišča. Zdravstveno ludejsl.Vovanje. fizkultura pa prikazuje vse panoge športa in vse najrazličnejša orodja.
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 20.
Volitve v odbore AFŽ
Levstikovi brigadirji tekmujejo
Pri volitvah v odbore Antifašistične fronte žena so se žene, već ali manj, zavedale dolžnosti. Vedo, da mora žena pri nas, v graditvi novega socialističnega gospodarstva in pri rekonstrukciji vasi prinesti s svojo organizacijo delež do boljšega življenja našega delovnega kmeta.
O pomenu in izvedbi volitev so se žene porazgovorile na sektorskih konferencah in predvolivnih sestankih. Toda udeležba na teh konferencah in sestankih je bila zelo slaba.
Dobro so potekale volitve v tistih krajih, kjer se je vaški odbor OF s Krajevnim ljudskim odborom zavedal enakopravnosti žene v vsakršnem delu in da jim žene tudi lahko pomagajo reševati vso gospodarsko in politično problematiko.
Zene iz Stopič, St. Jerneja, delno iz Skocjana, Dol. Toplic, Žužemberka, Dvora in Mirne peči so si na zadnjem predvolivnem sestanku zadale nalogo, da bodo volitve same izvedle.
Sodelovanje vaških odborov OF pri vo. litvah v odbore AFZ je bilo. Samo v Prečni.
Ženam iz Škocjanskega sektorja, Suhe Krajine in KLO Dol ž so se zdele volitve nepotrebne in niti najmanj ne mislijo, da je treba tudi pri njih izvoliti nov odbor. Kljub
vsemu prizadevanju in sklicevanju sestankov, katerih bi se morala udeležiti sleherna žena v vasi, se jih ni nobena udeležila. Kje so vzroki, da se v teh krajih volitve niso izvršile? Predvsem zaradi nerazumevanja vaškega odbora OF in KLO. Naloga vsakega odbora OF je, da zainteresira vse članice OF in pove, kakšne važnosti so volitve v odbore AFZ.
Do sedaj so bile izvedene volitve v 31 osnovnih organizacijah, in sicer: Brusnice, Bela cerkev, Sela-Ratež, Gaberje, Orehovica, Podgrad, Žabja vas, Bršljin, Nov0 mesto: I. teren, II. teren, III. teren, IV. teren; Dolnje Karteljevo, Ajdovec, Dvor, Birčna vas, Stopiče, Hrušica, Brezovica, Vel. Orehek, Plemberk, Cermošnjice, Dol. Težka voda, Gor. Straža, Smarjeta, Zameško, Gotna vas, Laze, Dol. Prekopa n Dobindol.
Najboljša udeležba in izvedba volitev je bila na IV. terenu v Novem mestu, kjer se je udeležilo volitev okrog 200 žena. Zel0 le. po so potekale volitve tudi v Bršljinu, ikjer je bila udeležba zadovoljiva. Prisostvoval je tudi predsednik VO OF in podal politični referat.
Za poživitev dela na vasi je potrebno, da AFZ, Krajevni ljudski odbor in Osvobodilna fronta skupno rešujejo gospodarsko in kulturno poživitev. I.
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je zasedal
Dne 26. junija 1950 je v Črnomlju zasedal OLO Črnomelj v znamenju kritičnega raz-motrdvanja gospodarskega položaja v Belo-krajini ter je za zboljšanje gospodarskega položaja sprejel pomembne sklepe. Decentralizacija državnega aparata z ukinitvijo OBLO je Crnomeljski OILO znatno učvrstil, zlasti z vodilnim kadrom, ki bo znal voditi politično in gospodarsko življenje v Belo krajini po onih tradicijah iz NOV, ko so NO ljudske oblasti izvršili zgodovinsko pomembno dejanje s tem, da so mobilizirajoč vse sile v ljudstvu in materialu za NOV znatno prispevali k zlomu okupatorja in s tem dali ton in revolucionarno vsebino naši ljudski oblasti. Nedvomno bo takšno nalogo izvršil tudi sedanji okrajni ljudski odbor v borbi za izvedboi petletnega plana, za kar je pokazal dobre znake na tem zasedanju, z; čimer bo privedel Belokrajino v tisti polo žaj, ki ji po privaci pripada kot zibelki partizanstva,.
Politično gospodarsko poročilo je podal tov. predsednik OLO tov. Zunič Janez, ki je v razčlembi gospodarskega položaja posebno naglasih da je osrednja naloga OLO, da privede Belokrajino iz gospodarske zaostalosti na vseh področjih gospodarske dejavnosti v aktivnost, za kar so dani vsi pogoji z njenim prirodnim bogastvom. Vsled velike važnosti in v interesu ljudskih množic je skupščina sklenila razviti vse sile za izvedbo planskih nalog. Pri vsej dosedanji dejavnosti ljudske oblasti se je vedno najvidneje kazala napaka, da niso imeli na terenu iniciative člani okrajnega ljudskega odbora, kateri niso prisostvovali sejam KLO, nadalje se je opustila metoda zborov volivcev kot najosnovnejša podlaga za nadaljnje delo KLO. Takšno stanje je privedlo v Belokrajini v mnogih primerih do pasivnosti KLO, ki so razne naloge prepuščali intervencijam usluž-benstva OLO, kar je z ozirom na nepoznavanje razmer privedlo do raznih napak, ki so šle v gospodarsko in politično škodo. Zato je učvrstitev KLO, ki naj samostojno in življenjsko rešujejo vse tekoče naloge, glavni pogoj nadaljnjih uspehov. Z oziram na ve. liki tempo v socialistični izgradnji mnogo zaostaja prevzgoja ljudskih množic, ki v mnogih primerih ne razumejo* te ali one gospodarske akcije, kar se negativno odraža pri njenih izvedbah, kot je na primer v izvedbi setvenega plana, utaja setvenih površin, neizpolnjen plan za gospodarstvo, kar vse omogoča raznim špekulantom,, da se okoriščajo na račun malega kmeta, ki je glavni nosilec različnih odkupov. Tako so večji kmetje utajili večje površine, kakor imamo na primer Rozman Nikolaja iz Su-horja, ki je utajil 1 ha orne površine, Stru celj Jože iz Gribelj pol ha, Tome Jure in še mnogi drugi, katere je ljudska oblast kaznovana od 10 do 25000 dinarjev. V nadaljnjem primeru utaje in satotaže pri odkupu je skupščina sklenila, da b0 vse take bolj strogo kaznovala.
Posebno skrb bo; OLO posvetil lokalni dejavnosti ter zlasti poživil proizvodnjo v opekarnah, za kar se kaže velika potreba. Ker OLO Črnomelj participira na uvozu v pogledu deviz pri gozdnih sadežih in zdravilnih zeliščih za 70%>, nadplanskim izvozom lesa pa za 100°/», se kažejo nujne potrebe in ugodnosti po večji dejavnosti pridobiva, nja deviz s tem. da bomo izvozili čim več teh artiklov, kateri nis0 pri nas nujni ter jih lahko pogrešamo. Za vse to izvozno blago bo Belokrajina dobivala razne stroje in orodje, ki je nujno potrebno našemu gospo-
darstvu. Nadalje bo ljudska oblast pristopila k uvedbi krajevnih samoprispevkov, ki jih bo porabila v lokalne namene svojih KLO.
Z ozirom na velike gospodarske naloge je skupščina sprejela nekaj pomembnih sklepov, ki bodo z izvedbo znatn0 okrepili gospodarski položaj ter posebno učvrstili KLO. Zavedajoč se važnosti izvedbe, petletnega plana je skupščina izglasovala sklep o mobilizaciji  vseh  razpoložljivih   sredstev v te
Veličastna pesem žag in sekir frontnih brigad na Rogu je utihnila. Stoletne smreke je objel hladen, večerni mrak. Skozi gozd se razlega pesem brigadiirjev pete novomeške brigade in se izgublja nekje med vrhovi visokih dreves.
V brigadni kuhinji na Travniku je večerja že pripravljena. Izza barak prihajaj< prve desetine brigadirjev. Trudne, z žulji posejane roke odlagajo žage in sekire. Brigadirji so v živahnem razgovoru in po. memku.
»Tovariš komandant! Koliko kubiikov je podrla naša desetina?« »Kaj boste vi! Naša je danes boljša od vaše! Da veš, France, jutri dobimo mi prehodno zastavico!« se j< posltavila Slavka iz prve desetine. »Prav le imejte jo, samo če vam jo bomo izročili!« No, takile prepirčki se vnamejo med brigadirji, ko se zvečer snidejo. Vsi Pa imaj«: pred seboj' smpter: čimprej Izvršiti plan, premagati III!., krško brigado, in postati udarna brigada.
Brigada je na Travniku od 8. junija 1950 Do 27. junija je bil plan 3.839 kubičnih me_ trov dosežen s 102°/». Samo 27. junija je brigada z 39 ljudmi izdelala 605 kub. metrov lesa in s tem dosegla največjo zmago v dosedanjem delu. Po sedemnajsiih dneh — namesto planiranih 23 — je bil brigadni plan izvršen.
Brigadirji so razvrščeni v sedmih desetinah. Od teh sedmih jih dela vendar samo pet. Brigadirji iz II. in III. desetine, ki so prišli iz Skocjana in tamkajšnje okolice, so se dela ustrašili in zbežali domov. Ti »ju. naki« so: Jule Tramte, Ludvik Lužar, Anton Makovec, Karel Andrejčič, Franc Bla-žič, oba Franca Hočevarja, Janez Udovč, Lojze Tramte, France Tramte — vsj iz Skocjana. Iz Smarjete Alojz Stancar, Franc Rebzelj iz Zameškega ter Ivan Bašelj, Anton Pavelič, Anton Prešeren ih Jože Kra_ ševec  iz Šmarjeških Toplic. Ti  tovariši so
puma puOJhtovJLev s 7\amtka
Tovariš inž. Jože Levstik,
sekretar oblastnemu komiteja KPS za ljubljansko oblast,
Ljubljana.
Sporočamo Vam, tla je brigada fronte >vcev novomeškega okraja, ki nosi Vaše ime, častno izvršila svojo nalogo in šest dni pred rokom izpolnila proizvodni plan brigade. Od 8. do 7. junija smo v 17 delovnih dneh podrli, oklesetili in obelili 3865 kubičnih metrov jelove hlodovinec, jamskega lesa in celuloze. Čeprav smo med številčno najšibkejšimi brigadami, ki so letos delale na Rogu, smo se od prvega dneva dalje zagrizli v delo in dnevno presegali norme. Samo v zadnjih treh dneh smo izdelali namesto planiranih 439 kubičnih metrov 806 kubikov lesa. Ponosni smo, da smo kot člani Osvobodilne fronte našega okraja izpolnili državljansko dolžnost. Delali smo z za-
vestjo, da si pod vodstvom naše herojske Komunistične partije in dragega tovariša Tita v resnici gradimo srečno bodočnost.
Dragi tovariš sekretar, brigadirji Vaše brigade Vas iskreno vabimo, da nas obiščete v roških gozdovih, kjer nadaljujemo bitko do dneva, dokler ne bo izpolnjen gozdarski plan novomeškega okraja. Na naše domove se hočemo vrniti s častnim naslovom udarne brigade z Vašim imenom starega partizana in prijatelja Dolenjske.
Ko Vam pošiljamo tople tovaniške pozdrave in se veselimo svidenja z Vami, Vam hkrati obljubljamo, da bomo v borbi za socializem tudi v bodoče delali z vsemi močmi za zmago pravične stvari naše Partije in narodov nove Jugoslavije.
Vse sile za petletko!
Frontovci V. novomeške frontne brigade.
namene. Da se bo v tem oziru razvijala gospodarska dejavnost, je sama skupščina dala posnemanja vreden vzgled, ko so Se vsi odborniki obvezali, da se bodo v namene izvedbe gozdnega plana udeležili z najmanj trodnevnim delom v gozdovih, k čemur bodo pritegnili še ostale zavedene frontovce. Ravno tako so sklenili, da bodo vse pokre. nili za čim večji vpis ljudskega posojila, sami so se pa obvezalj vpisati 160.000 din.
Ob koncu zasedanja je skupščina z velikim odobravanjem sprejela protestno resolucijo, v kateri obsoja informbirojevsko gonjo, posebno pa Češkoslovaško, v kateri sta tragično poginila naša dva najboljša državljana. (Resolucija je bila poslana zunanjemu ministrstvu.)
Itelezimo na kratko
Marsikateremu Zužemberčanu je še v svežem spominu italijanska okupacija. Vsem tistim zavednim in nezavednim Zužemiberča-nom pa priporočamo, da si čimprej oskrbe pri Krajevni mizarski delavnici prikupen okvir, da ukovirijo italijanske napise. Res bi bilo škoda, da bi se po tolikih letih svobode pokvarili. Saj so velika »kulturna« in zgodovinska vredir.ost. Vami, katerim ti napisi krasijo hiše ali pa so delno skriti za beležem, pa povemo na uho, da vam1 zavidamo ta dragocenost.
tudi pri predvojaški vzgoji zelo nedisciplinirani.
Brigadirji iz ostalih desetin so sklenili, da bodo plan tudi brez pobeglih brigadirjev izpolnili.
Ze prve dni je brigada pokazala lepe uspehe. Dnevna norma je bila dosežena in presežena. Plan brigade je: vsak dan podreti 174.50 kubičnih metrov jelovine; od tega -je nekaj tudi celuloze in jamskega lesa.
Izmed desetin je najboljša sedma, ki je plan izvršila v 12 dneh. Dnevno normo- presega za 120 "/o. Vodja desetine je Jože Hri. bar iz Stopič, z ]njim pla delajo Ludvik Smrekar, Petan Jože, Stane Ravbar, Senica Oskar, Ludvik Novak in Anica Strbenk. Te brigadirje poznamo že iz III. novomeške brigade, v kateri so postali udarniki in bodo zdaj — kako vse kaže — še enkrat proglašeni.
Za sedmo ne zaostaja peta desetina, ki je svojo (naloigoi izvršila sedemi |dni pred rokom. Plan 666.60 kubičnih metrov je izvršila s 674 kobičnimi metri in dnevno normo presega za 90 "i«. Desetar je Franc Udovč, s katerim delajo še Mici Ribelj iz Novega mesta, Rezika Medvešček iz St. Jerneja, Ma. rija Obštetar dz Dvora in še trije brigadirji
Pod vodstvom Poldeta Bambiča je četrta desetina 26. junija plan 770 kub. metrov izvršila  z  806 kubičnimi metri,  to  je v 18
dneh. Tu dela osem brigadirjev in ena bri-gadirka.
Brigadirka in desetarka prve desetine Slavka Jeršinova je 28. junija dopoldne pri. Peljala svojo desetino d0 delovne zmage. Pri. pravili so namesto 816' kubičnih metrov lesa za izvoz 820 kubičnih metrov in plan izvršili v 20 dneh. V desetini je brigadirka Pepca, ki beli, in sedem brigadirjev. V svojo sredi imajo veseljaka Petra Radovana, ki često-krat poskrbi za smeh.
Iz pete novomeške brigade bo prišlo v dolino veliko udarnikov« .Njeni dosedanji uspehi in sklep, da bo ostala v gozdu, dokler ne bo izpolnjen okrajni plan, govorijo o tem dovolj priporočljivo. Ze po prvem tednu težkega in napornega dela jim je Izvršni odbor OF Slovenije podelil brigadno prehodno zastavo. Ob tej priložnosti so napovedali tekmovanje III. krški brigadi, ki nosi ime predsednika vlade LRS tovariša Mihe Marinka, sami pa so sprejeli ime tovariša inž. Jožeta Levstika, sekretarja Oblastnega komiteja KPZ za ljubljansko oblast.
»»♦**••«*»«*»••**—»*M««««tM»MMM« M »>«•»»» WW
Ali si že poravnal naročnino
Tekmujejo v naslednjih točkah:
1. kdo bo prvi izvršil plah,
2. v boljši izdelavi lesa in
3. v  lepše   urejenem pros]toru taborišča in notranjem življenju brigade.
Frontovci pete novomeške brigade ne dvomijo v zmago tudi v tem tekmovanju. Delovni polet, ki je v njihovih vrstah, je dokaz visoke zavednosti brigadirjev. Skrb komandanta brigade Franca Goloba, komisarja Bogdana Vrančiča, požrtvovalnih de-setarjev, udarnikov h* vseh brigadirjev, med njimi tudi Maričke in Rezke, ki dobro skrbita za prehrano v brigadi, skratka skrb vseh frontovcev na Travniku za izpolnitev okrajnega plana je vzor delovne vneme. Pred takimi brigadami ni zaprek, z zavednostjo takih frontovcev izpolnjujemo uspešno petletni plan tudi v našem okraju. Ivica
Invalidi pomagajo pri poljskem delu
Ze sredi meseca aprila, še pred otvoritvijo letne sezone, so prišli prvi invalidi na zdravljenje v Dol. Toplice. Invalidi pa se ne poslužujejo le zdravljenja, temveč radi priskočijo na pomoč pri raznih delih. Posebno se je v tem oziru odlikoval oddelek, ki je prišel na zdravljenje v času od 27. maja do 16. qunija. Ta oddelek se je zavedal važnosti kmetijskega dela, ki je ravno v tem času tako vsestranski in zahteva mnogo in dobre delovne sile, zlasti še ob košnji sena. Zadruž- ■ na ekonomija in tudi privatni gospodarji so bili v tem času v stiski za delovno silo, ker je bilo dela povsod obilo, a manjka delovne sile. Toda skrb je bila kmalu odstranjena, ker so priskočili na pomoč invalidi. Sami so se ponudili in prijeli za koso ter začeli podirati travnik za travnikom. Dasi invalidi in težko telesno pohabljeni, jim kosa sigurno poje in podira travnate bilke. Za košnjo in sušenje sena so invalidi žrtvovali 453 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali pa so tudi privatnemu sektorju. Vstajali so že ob 4. uri zjutraj ter šli pomagat okopavati prompir, potem pa sušiti seno. Tako so tudi pri privatnikih napravili 53 delovnih ur.
Največ so invalidi pomagali kmetski ekonomiji, ki je z njih pomočjo v najlepšem vremenu spravila lepo množino sena. S sprav-ljenjem sena in pripravo živinske krme bo ekonomija dobila primerno množino goveje živine, zlasti krav, kar bo nemalo pripomoglo k povečanju živinoreje v tem kraju, ki je vsled posledic vojne, ki je ravno tod okoli zahtevala velike žrtve. Dobro vodena ekonomija bo tudi najlepši vzgled privatnemu sektorju, kaj zmore zadružno delo. Tukajšnja ekonomija si je že oskrbela tudi dobrega plemenskega bika, ki naj bi pripomogel- k zboljšanju živinoreje v kraju in okolici. — Zadružna ekonomija že poseduje dva kosilna stroja, v najkrajšem času pa dobi še traktor za oranje na dva noža.
Tako so invalidi mnogo pripomogli k pospravi sena in s tem tudi k napredku ekonomije, ki se še bori s prvimi začetki. Uspeh ekonomije bo gotovo privabil še druge gospodarje, ki sedaj še delo ekonomije nekako nezaupno opazujejo, da pristopijo v skupnost in se bo ekonomija spremenila -v dobro obdelovalno zadrugo.
Stev. 20.
>DOLENJSKI L T S T <
Stran 3
F^šstarSe, !
Važnost roditeljskih sestankov
Smo ob sklepu šolskega leta. Šolska vrata Bo se za učečo mladino že zaprla, sprejeli bodo le še letna spričevala, ki bodo pokazala uspeh šolskega dela, nakar nastopi doba oddiha in veselih počitnic. Končni letni us-Peh je najlepše ogledalo dela šole z domom. Dijaki staršev, ki so tesno povezani s šolo in se zanimajo za učni uspeh svojega otroka, dobro napredujejo v šoli, kar se v nasprot-netn slučaju ne more trditi. Najboljša povezava šole z domom pa so roditeljski sestanki, Pri katerih se učitelji in starši skupno poraz-govore o dobrih in slabih straneh učenca, o stvareh, ki vplivajo na napredek i. t. d. Kjer so roditeljski sestanki redni in se jih starši v velikem številu udeležujejo, tam je tudi Uspeh dober. Najboljši roditeljski sestanki so razredni sestanki, na deželi pa tako imenovani vaški roditeljski sestanki. Le žal, da so vaški roditeljski sestanki pri nas še vse predalo vpeljani.
Roditeljski sestanki se po naših šolah že flftiiogo let vrše, ali izkušnja kaže, da ne dosežejo zaželenega namena, ker so le preslabo obiskani. Na sestanke prihajajo le starši otrok, ki se že kak zanje precej zanimajo, onih staršev pa, ki bi jih učiteljstvo najbolj želelo pa navadno ni. Tem je vse to nekako odveč. Z vaškimi sestanki bi tudi take starce, ki se za šolo in vzgojo njih otrok le malo aH nič ne brigajo, privabili na sestanek, ki naj bi bil ob času, ko imajo starši največ časa. Vsak sestanek pa mora biti dobro pripravljen, razgovor s starši naj bo stvaren in 'Znese vse dobre in slabe strani tako doma kakor tudi šole same. Pregledajo naj se vse okolnosti, ki bodisi dobro ali slabo vplivajo °a vzgojo otroka in se jih skuša odstraniti. 2 dobro pripravljenimi sestanki in tesnim stvarnim prepričevanjem o važnosti rednega Pohajanja otrok v šolo, se bo tudi bolj zani-karne in za svoje otroke malo skrbeče starše Pridobilo, da bodo resneje gledali in skrbeli Za otrokov napredek.
Naša ljudska oblast zelo skrbi za čim- višjo izobrazbo naše mladine. Ustanavlja sedemletne šole in jih spreminja v nižje gimnazije, da bo čimveč naše mladine doseglo nižjo gimnazijsko izobrazbo. Z ustanavljanjem nižjih gimnazij na deželi, se mora dvigniti tudi zanimanje staršev in njih skrb za svoje otroke, ki se jim nudi večja izobrazba na najlažji in najcenejši način. Tem staršem je treba Pojasniti važnost pomena ustanavljanja nižjih gimnazij in prednost, da ostane otrok do-•na in doseže nižjo šolsko izobrazbo. Seveda mora tak otrok ali dijak imeti dovolj časa, da se za šolo dobro pripravi, da izdela domače naloge in vaje. Vendar tak otrok poleg šolskega dela še vedno najde nekaj časa, ki lahko staršem pomaga pri domačem opravilu. seveda prva dolžnost dijakova je šola. Razgovor o tem spada pa roditeljski sestanek, Ki naj starše o tem prepriča. .Roditeljski sestanki naj postanejo res mno-zicni in učni ter vzgojni uspeh na naših šo-'ah se bo znatno dvignil, končni letni uspehi b°do zadovoljivejši.
Sprejem pri predsedniku OLO
V preteklem tednu smo bili povabljeni najboljši in najpridnejši dijaki sedemletnih šol in nižjih gimnazij novomeškega okraja na> sprejem k tovarišu predsedniku okrajnega, ljudskega odbora. Takšne prisrčne slovesnosti, ki je bila v soboto v rdečem kotičku v stavbi okrajnega ljudskega odbora, mladi gostje-dijaki niso pričakovali. Prvič v življenju so prejeli za svoje delo visoko priznanje ljudske oblasti. Najboljši dijaki iz Žužemberka, Skocjana, St. Jerneja, Smarjete, Novega mesta) ter z novomeške glasbenq šo le so prišli ta dan na okrajni odbor. Izpolnili so naročilo našega največjega učitelja tovariša Tita ki je mladini povedal, da. je učenje v šoli velika in odgovorna dolžnost mladegaj naraščaja do socialistične domovine.
Lepo slavje je začel tov. Kastelic, pomočnik poverjenika za prosveto na okrajnem odboru. Pozdravil je predsednika okraja tov. Martina Zuglja, podpredsedniku tov. Staneta Smida, pomočnika tajnika tov. Ivana Kasesnika ter tovariše šolske upravitelje, znane in zslužne prosvetne delavce novomeškega okrajaj Dragota Gregorca iz Dol. Toplic, ki že; 46 [Bet služi ljudstvu,, Franca Mi-varja iz Žužemberka,, Martina Marinča iz St. Jerneja, Vladimirja Miheliča iz Smarjete in Milko Podlogar iz Klenovika. Tov. Kastelic je z jedrnatimi besedami orisal velike naloge, ki stoje danes pred šolo. Pohvalil je vnemo učiteljev in najboljših učencev, katerim, daje danes ljudska oblast vse priznanje za| njihov trud. Iz rok tov. predsednika Zuglja so nato pionirji in mladinci preje'lli lepe knjižne in denarne nagni de, učenci, ki soi obojestranske sirote iz narodnoosvobodilne vojne, pa so prejeli tudi perilo, obleke in čevlje. Zarečih, ponosnih oči so mladi gostje odpirali lepa knjižna darila. Med šolskim letom pač niso) pričakovali, da bo njihov trud država tako lepo nagradila. Posvetilo: »V spomin na šolsko leto 1949/50 dobremu dijaku socialistične Jugoslavije«, ki je zapisano v podarjenih knjigah, jim bo na noti v življenje lep spomin,, da je mlada Titova  Jugoslavija  v svojih  najtežjih letih
vedno mislila v prvi vrsti na svojo bodočnost — mladino.
Ko je razdelil nagrade, se je zahvalil vzgojiteljem in učencem tov. predsednik Zu-^elj. Vzpodbudil jih je za nadaljnje požrtvovalno delo ter poudaril, da so danes mladini odprta vsa vrata do* najvišjih šol. Socia lizem lahko zavestno gradijo le kulturni ljudje. Mlada državu nujno potrebuje čimveč visoko izobraženih ljudi in po tej poti naj koraka, naša mladina;, naš up in ponos. Učitelje pa je tov. predsednik povabil, naj s svojim delom še nadalje gradijo trdno povezavo s krajevnimi ljudskimi odbori, kjer lahko prav prosvetni delavci velika pripomorejo z nasveti in z vzgledi, da bo delo odborov šel bolj plodno.
Besede tovariša predsednika so šle navzočim do Tca. Tako nekoč na šolah niso zaključevali šolskega leta, je poudaril nato tov. Franc Mrvar, upravitetj iz Žužemberka. V imenu nagrajenih in v imenu učiteljstva celega okraja se je zahvalil ljudski oblasti, ki posveča razvoju in napredku šole danes tako veliko pažnjo. Segel je vj spominu đo mladih šolskih let, ko je bila izobrazba dana le otrokom vaških bogatašev in mestni mladini otrok malega, kmeta ali bajtarja pa se ;c samo po srečnem naključju morda prebil 111 in tam do gimnazije. Kako drugače je to dandanes. Nove šole, sedemletke, nižje gimnazije prav na deželi in tako dalje, vse to govori dovolj, prepričljivo, da hočemo v novi Jugoslaviji zdravo razgledano, kulturno in izobraženo mladino, ki bo nadaljevala delo. s katerim smo začeli v veliki narodnoosvobodilni vojni. Tako je poudaril tov. Mrvar in še pristavil, da bodo učitelji v okraju podvojili svoje) moči in opravičili zaupanje, ki ga v njihovo poslanstvo in delo v šoli polaga naše ljudstvo s svojo oblastjo.
S pesmijo je bila. nato. prisrčna slovesnost zaključena, gostje in tovariši z okraja pa so zatem odšli na skupno, kosilo, ki je bilo pri pravljeno na čast odličnjakom — najboljšim učencem sedemiLetk in nižjih gimnazij y| okraju. Mladi nagrajenci so trdno sklenili, da, bodo ostali na  poti najboljših učencev.
Tako so v Stopičah zaključili šolsko leto
Lepo je bilo pri nas na dan 24. junija. Skoda, da nas niste prišli obiskat, laže bi nam verjeli kar vam bomo povedali
Nismo slavni Butalci ali premeteni Rib-ničani, pač pa skromni Podgorci s svojimi navadami in razvadami, ki pa včasih le kaj pametnega uganemo.
Ko smo dobili dopis, da pogostimo najboljše učence naše šole, nas td ni prav nič zaskrbelo. No, tistih par odiliičnjakoiv bomo že kako nagradili, no —j da bo volk sit in ovca cela. Presneto pa je zaskrbelo tovariša predsednka KLO, ko smo mu, s »hriba« sporočili, da imamo letos kar 47 odličnjakov. Veste, na hribu je naša kovačnica kulture in prosvete tam smo jih skovali. Odtod je napeljan brezžični telefonv na KLO, s katerim smo v prav dobrih odnosih. Kaj sedaj,? Nagrado vsem ali Pai nikomur tako je zabrnelo s hriba.
Le počakajte, vil premeteni kovači, si je mislil-naš predsednik Udovč Jože. Ce je pa tako. bom pa/ še jaz eno rekel. Vsi, otroci
ini starši pa še kdo naj bo navzoč, sa mo pomagajte mi organizirati vso to zadevo. Zopet sta se KLO in hrib strnila in v tesni povezavi organizirala nepozabni večer.
Pridne1 roke pionirjev so spletle vence, s katerimi smo bogato okrasili dvorano gasilskega doma, Našei žene so pa zopet enkrat imele priliko pokazati, da niso zadnje^ kar se tiče kuhanja, in peke. V kuhinji Tilke Može tove so godrnjali veliki lonci z obaro nad pečenko, ki je* preglasno cvrčala v pečici štedilnika. Beli kruhek pa je namigoval orehovim poticam, ki so komaj čakale zdravih belih zob.
Sobota je. Dan, ko se naši ljudje težko odpravijo z doma.. Bodo prišli vsi povatr Ijenci?
Točno ob določeni uri se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Slavljenci od-" ličnjaki so zasedli lepo pogrnjene in s šopki rož okrašene mize. Da ste jih samo videli, kako veseli in ponosni so bili in kako lepi, svečano razpoloženi. Pa še to — vsak svoj
krožnik, pribor in čaše so imeJi pred seboj. Ostale prostore so zasedli starši in drugi povabljenci. Tov, Udovč Jože je otvoril slavje. Iz podanih besed je zvenela radost, da v novi domovini lahko damo otrokom veselo sončno mladost, damo ono, česar mi sami nismo imeli. Pohvalil je odlične učence, ki so pravilno razumeli besede maršala Tita in izrazil željo,' da prihodnje letoi nagradi še već odličnjakov_ Nazdravil je otrokom in staršem, ki so z navdušenjem izpili ku pico vina na zdravje mladega naraščaja, ki je razigrano' ploskal.
Načelnica pionirskega odreda se je z izbranimi besedami zahvalila tov. predsedniku in s tem ljudski oblasti za vso skrb. Tov. upraviteljica šole je govorila o pomenu dne, o otroku nove domovine o sodelovanju, doma, in šole ki bo rodilo zaželene uspehe.
Prijetni kuhinjski duhovi soi nas zašče-getali. Kuharice so polnile krožnike z obaro in pečenko in rezale dišeče hlebe. Pričela se je pojedina. Vesele zdravice so krožile od mize do mize. Otrok brez staršev je se del poleg srečnejšegla tovariša. Pozabil je svojo bol. Reven poleg premožnejšega. — enako srečen in zadovoljen. Stara mati, varuhinja osirotelih otrok, je dvigala čašo in s pesmijo na ustnicah in solzo v očeh nazdravljala vsem. »Najstarejša sem« — je rekla Mikličeva mama, »toda kaj takega -še nisem doživela«.
Iz 97 grl pa je zadonela priljubljena do lenjska pesem: »En hribček bom kupil«. Peli so otroci in odrasli. Kar same od sebe so mlade in stare roke v vesellem razpoloženju objele svojega soseda in prešerno je odmevala pesem »Mi se imamo radi« — v gluho noč. Vrstila se je pesem za pesmijo. Ubirali so jih stari pevci — ne stari po letih, toda ne pevci od včeraj. Tov. Strajnar, s svojim blagodonečim tenorjem, pa Može Jože s pri-jttnim basom, Kastelic Janezf pa Angela Mrvarjeva s svojim polnim sopranom — vsi so nas zabavali, da smo pozabili na vse.
Mislite, da so naši mali dremali? Kaj še! Sladkali so se s podarjenimi bonboni in čajem ter oponašali peteline, ki so se že začeli oglašati po vasi. Zvrstili (so se pod milim nebom v kolo, kamor so pritegnili svoje starše in ostale' Kakor iz enega grla je valovilo skozi nočno tišino... »Mi grar dimo ceste, pruge, postavljamo moste duge«.
Novak Fanči.
Hvležimo na Itratko
V Žužemberku vise lični tabli z napisom »Kmetijska zadruga«. Nekoliko proč pa je še lepša »Okrajni magazin«. V celi širni okolici tja do Zvirč pa imajo gospodinje po vrtovih in poljih posajene mnogo solate, Ce prideš v zadrugo ali magazin in prosši za kis, ti povsod svečano odgovore: »Nimamo«!
In zakaj nimajo kisa? Vodstvo magazina nima interesa, da bi oskrbelo potrošnike s kisom, čeprav je to dolžno. Kmetijska zadruga pa je sode za kis prodala. »Pravijo«, da jih bodo dali narediti. Gospodinje pa »pravijo«, da naj bi bili gotovi vsaj do konca, petletke. Letos bo šla solata že tako in tako v »rože«, saj v glave ne more, ker je suša.
Ce bi pa tovarišice vseeno rade jedle solato s kisom, se peljite po en liter kisa v Ljubljano, kjer ga je na pretek in vas bo stal okrog 300 din. Vidite, o tem naj bi se pogovorili v okrajnem magazinu in v kmetijski zadrugi!
Zužemberčan
Srečanje pod Gorjanci
»Vinko, daj mi ga še eno porcijo, kaj se boš tako tresel zanj, kot da ti je na srcu 2rastel,« je zaklical politdelegat Milan, ki se mu je že poznalo, da je nad njim dobilo svoj vPliv dobro belokranjsko vino.
Vinko, politdelegat prvega voda, je bil ta aan. dežurni ter imel tudi to pravico, da je "elil med borce vino, katerega so za ta dan Preskrbeli naši intendantje. Stal je poleg Jftize in s kozarcem v roki delil sladko kaprico, med tem pa se je Milan v rahli vinjenosti šalil z domačo hčerko, ki se je od časa ^o časa pojavila v sobi.
Se predno je Vinko razdelil vse vino, je bil P°klican, kot dežurni, v štab bataljona. Ko se ^e čez dobre četrt ure vrnil k nam, se mu je e na obrazu poznalo, da bo nekaj novega Povedal.
»Fantje,« tako je imel navado reči, »prijavite se za pokret, čez eno uro in pol gre-^° naprej.«
Milan se očividno ni razveselil te novice,
benem pa se je že postavil pred Vinkota s ^azno porcijo rekoč: »No Vinko, saj ne vem
°aj ga bom spet lahko dobil takole iz škafa.«
Jaz sem si tudi za potrebo privezal dušo, ku se bolj kot pijače, sem bil potreben počit-ker sem ravno prejšnji dan prišel iz •^orduna, kjer sem bil dva meseca v bolni-*7e*- Vsled tega tudi mene ni razveselila (°vica o predvidenem premiku in pohodu, ki ''oko traja več ur. ali celo dni. Se posebno
a me je vznemirila ta novica, ki si jo lahko ^isai vsak čas, ker sem bil skoraj popolno-
a bos. Na nogah sem imel edino dobre no-
gavice, ki sem jih dobil pri odhodu iz bolnišnice. Ta dan pa smo beležili že trinajsti december dvainštiridesetega leta.
Med tem, ko smo se mi gnetli v topli sobi, pa so kuharji in intendantje vpili zunaj nad mulami, ki so jim nagajale, da so jih le s težavo natovorili, pri tem pa so hiteli pospravljati kuhinjsko ropotijo in pičle zaloge hrane. Tudi njim se je prikradla rahla živahnost na lice, katero je podpirala neugotovljena količina zaužitega vina. Kljub vsemu razpoloženju pa sta se žrtvovala dobri kapljici samo kuhar Karel in konjevodec Silvo. Kuhar Karel je še celo zdrsnil preko zidu v veliko lužo, ki je stala na sredi vasi in za katero se je zbrala kolona bataljona za odhod. Konjevodec Silvo, pa se je moral prijeti muli za rep, da ga je tako vodila, namesto, da bi on njo vodil za povodec. Da pa ga ne bi pri njegovi težki hoji ovirala še dolga »francozinja», so mu jo odvzeli in jo izročili meni, da jo nosim tako dolgo, dokler bo mula vodila Sil-vota.
V nastopajočem mraku se je bataljon, ki je bil postrojen okrog luže, pomaknil naprej v smeri proti Zumberku. Tedaj si lahko slišal v celi koloni samo eno vprašanje: »Kam neki le gremo?«
Dan se je vse bolj in bolj umikal in noč je postajala vedno bolj temna, dokler nas nt zagrnila neprodirna tema. Mraz je močno pritiskal. Čutil ga nisi samo na robovih ušes, ampak ti je zlezel tudi v kosti, čim smo v koloni za hip obstali, da smo dobili zvezo z odtrganim delom kolone.
Na Gaju smo se ustavili. Menda ne bomo ostali tukaj na tej prekleti burji, ko ne moreš nikjer najti toliko zavetja, da bi si odtalil premrle roke in noge. Komandant Pero in komisar sta stopila v neko hišo, kjer so bili zbrani politični terenski delavci in sta se ž njimi posvetovala skoraj eno uro. Mi smo že komaj čakali, kdaj prideta ven, da bomo krenili naprej. No, vendar!
Ko se je kolona pričela pomikati po strmem bregu v dolino, je komandir Miloš še posebej naročal borcem: »Hodite previdno in pazite na zvezo!« Komisar Janez pa je še dodal, da bomo v nekaj urah že na mestu in da se bomo tam lahko dobro odpočili ob zakurjenih kmečkih pečeh. Ko smo mi še poslušali navodila komandirja in komisarja, je prvi del bataljona že krepko zastavil korake v ledeno in črno temo.
Kljub temu, da, je bila ta pot nekaterim borcem že poznana, smo se le s težavo prebijali naprej. Pot je bila močno poledenela in nekajkrat je kolona popolnoma obstala, ker konj in mule nikakor ni bilo mogoče spraviti v strmini preko ledu. Tudi borci so padali po tleh kot snopje in eden si je skoraj zlomil roko.
Jaz sem si preko takih mest pomagal na ta način, da sem prižigal liste, katere sem trgal iz knjige, ter tako uničil skoraj dve, stari leposlovni knjigi, ki sem jih nosil s seboj.
Ko smo hodili že precej časa, smo se znašli v neki dolini, skozi katero je žuborel majhen potoček in se tu in tam skrival pod ledom med nizkimi smrečicami. Se predno sem se mogel pravilno orientirati, sem slišal, kako borci prenašajo po koloni neko povelje od
čela kolone. Pred menoj se za ziblje tovariš in obrne nazaj ter zašepeče: »Zoran naprej!« Se predno pa sem jaz stopil iz kolone in odšel na čelo, je nekdo, ki je stal poleg mene, prenesel povelje naprej in borci so šepetali dalje: »Zoran naprej! Zoran naprej!«
Stopil sem iz vrste, si, popravil prestreljeno roko s še ne zaceljeno rano nekoliko globlje pod suknjič in potegnil za seboj premrle noge ter se bolj vlekel kot hodil, na čelo bataljona do komandanta.
»Znaš li za put do sela Gaberje«, me vpraša komandant Pero; ko sem stopil pred njega in ga komaj spoznal v temi.
»Znam, kako da ne,« sem mu odgovoril, obenem pa sem se razveselil ob misli, da bom lahko stisnil roko svoji zaskrbljeni mami in atu ter se najedel žgancev, takšnih, kot jih ne skuha nobena druga mama na svetu, kot samo moja. Ko sem se za trenutek zasanjal v objem svoje mame, nisem čutil nobenega mraza več. Ko pa sem iz partizanske prakse spoznal, da kljub vsemu niti ne bom videl svojih domačih, ker je možno, da bomo šli samo mimo vasi in ne bom mogel domov, me je mraz stresel še močneje kot kdajkolL to noč.
Iz razmišljanja me je zdramil komandantov glasni »Naprej« in prvi borci so se dvignili z zmrznjenih tal ter krenili za menoj, ki sem že stopal v breg, po katerem sem še kot otrok nabiral jagode in jih nosil za dva dinarja liter, prodajat v Novo mesto. Da. Tudi to noč sem spoznal to pot tako dobro, kot svoj prazni žep. Nekaj časa smo počasno stopali v breg, nato pa ne vem več kako, navzdol proti vasi. Vem samo to, da se nikjer nismo več ustav-(Nadaljevanje na 4. strani)
S'ran 4
>DOLENJSKI LIST«
r Stev. 20.
Da nas ne bo pozimi zeblo!
Člane sindikalnih podružnic Novega mesta je lanska zima izučila. Neprožnost in brezskrbnost odborov većine sindikalnih podružnic našega mesta je zakrivila marsikatero nezadovoljnost svojih članov, ki so po napornem delu zmrzovali pozimi v stanovanju, namesto da bi v njem našli prijetno topel kotiček, kjer bi se odpočili za nov odgovoren jutrišnji dan,.
Da se stari grehi letos ne ponove, so odbori vso stvar vzeli pravočasno v roke. Dokaz temu je prijetna druščina članov sindikalnih podružnic Okrajnega ljudskega odbora, Okrajnega magazina, Doz-a, ki so v teh dnevih na Gorjancih v soglasju z Gozdno upravo pripravljajo dragocen plameneeik za štedilnik in peč, kjer si bodo' v prostem času — zbrani z družinico — sladili ure zasluženega počitka. Kljub težkemu fizičnemu delu, ki ga od vsakega posameznika terja deviška bukev, se počutijo članj teh podružnic kar lepo — nekako* izletniško. Roka, vajena peresa in svinčnika, se je spo-prijaznila s sekiro, mlacolo in žago. Hoste, katerim naši sovražniki privoščijo pogin, dajejo prostor mladi rasti, ki b0 z načrtnim pogozdovanjeni znova oživela — še lepša kot je bila. Včeraj še stoječe bukve leže v metrskih skladanicah zložene ob cesti, kamor bo pripeljal kamion, da jih odpelje v pričakujoče domove.
Meter za metrom krasnega bukovja — meter za metrom zadovoljstva članov naše sindikalne podružnice. Tako rastejo- sklada-nice — tako raste spoznanje vseh nas. Vsega tega pa ne bi bilo, »če bi bila vreča prazna«. Za to skrbi naša Minka Meršolova, ki je zamenjala pero s kuhalmioo/. Pred svojo skromno rezidenco izgleda kakor kapelnik pred orkestrom. Pozna vsakega posameznika v brigadi bolj, kot dirigent violinista, har.
Vremenski prerok, ki bi bil letos, prerokoval šentjernejskim; dirkam dež, bi se po steno urezal. Po številnih gledalcih — cenili smo jih na približno 4 do 5000 — in tekmovalcih se to pot niso ulile plohe kakor v prejšnjih letih. Krasen poletni dan je obetal zanimivo tekmovanje in lep športni užitek. Posebno je treba podčrtati, da smo letos opazili na, dirkah izrednoi mnogo kmetov s Sent-jernejskega in Krškega polja. Zanimanje za rejo kasaških, tq je takih dirkalnih kom, ki opravljajo sicer tudi vsa poljska in cestna dela, v zadnjem času narašča Prav in potrebno' je to. Saj je včasih okolica St. Jerneja zalagala s svojimi plemenskimi konji znane hleve stare Avstrije, glas o dolenjskih konjerejeih pa je šel daleč po svetu. Brali smol v zadnjem času. da so plemenski konji danes dragoceno izvozno blago, za katerega nam tujina nudi še bol\j dragocene stroje in surovine, ki nas bedo osamosvo-
(Nadaljevan je s 3. strani) liali na poti. Ostrega kamenja nisem več čutil, kako me je rezalo v bose noge in šele ko smo prispeli v bližino vasi, v Gabrsko goro, sem začutil, kako so mi noge klecnile v kolenih.
V vas smo prispeli okrog desetih zvečer. Ustavili smo se poleg požgane šole in čakali sporočila, v katero hišo se lahko namestimo. Zaradi zatemnitve je vas izgledala na zunaj kot izumrla. Le tu in tam se je zasvetila šibka svetloba skozi odpirajoča se vrata, iz česar sem sklepal, da se je pri hiši oglasil kurir in povprašal, ali bi lahko spravili pod streho toliko in toliko tovarišev.
Naša druga četa se je nastanila pri Luka-čih. Ko smo vstopili v hišo, so me tam takoj spoznali in povedali, da moji domači in jaz z njimi, nimamo več svojega doma, ker so ga pred dvema mesecema požgali belogardisti, ki jih je tedaj vodil Zelinger iz Dolža. V veliki nestrpnosti sem stopil h komandirju Milošu in sporočil željo, da 1 : se rad oglasil na svojem domu. Ko mi je dovolil, da lahko grem domov, sem mu še povedal, kje naj me išče v primeru, da bi se situacija proti naši volji spremenila in že sem izginil med hišami v vasi.
Ko sem hitel proti spodnjemu koncu vasi. kjer je nekoč stala moja rojstna hiša, sem v mislih že videl svojo mamo, kako stiska pesti in kliče maščevanje nad belogardiste, ki so mene »ubili« v borbi na Dolžu enaindvajsetega septembra, o čemer je bila trdno prepričana, kakor tudi oče, sestre in ostali sosedje v vasi. Kakorkoli, sem hitel proti domu, nikakor nisem mogel slediti misli, ki je kakor začarana hitela daleč pred menoj.
Ze pri Lukačih sem zvedel, da moji domači stanujejo pri Anžičkovih in zato sem jo ucvrl kar preko vrtov in se tako hitro, vendar oprezno, približal hiši.
Od moje rojstne hiše je ostal samo še pečni
femista ali koga drugega. »Ta nima zdravega želodca, temu ledvice nagajajo.« — Minka najde za vsakega krožnik ustrezajočega zadovoljstva. Njej se lahko zahvalijo vsi člani sindikalne podružnice Okrajnega ljudskega odbora, da kljub slabi fizični moči brigadirjev tako hitro rastejo; metrske skladanice.
V ptjeni neposredni bližini ji konkurira Angela, uslužbenka Okrajnega magazina — sedaj kuharica. Z nedolžno zvitim obrazom obišče Minko Meršolovo. »Veš, Minka, jaz se nekam slabo počutim!« Medtem pa, z očmi šviga na vse strani in že si zapiše v možgane jedilni list Okrajnega ljudskega odbora. Niti pozdraviti nima časa. Ze je za ovinkom v svoji kuhinji. »Hop, ne damo se! Naši ne bodo slabše jedli!« In že je primaknila k bogatemu jedilnemu listu svojih brigadirjev nov ocvirek.
Takole nekako je z nami v Gorjancih. Veliko dela — velika utrujenost — še več zadovoljstva. Komandant brigade. Okrajnega magazina, Ivan Ravnikar, in Okrajnega, ljudskega odbora, Mile Strajnar, sta kar, zadovoljna, ker viditai, da se; ljudje trudijo1 v potu svojega obraza,. Posebno; ponosna sta na Jeršetovo Anico, Udovčevega Stankota, Goršetovega Ivota, Ravbarjevega Jožeta, Ho. čevarjevega Jožeta in Poločerjevega Jožeta, ko dajejo s svojim delom vzgled vsem drugim, ki jim zvesto slede pri delu.
Zvečer, ko sekire počivajo, počivajo tudi brigadirji. Se prej pa povasujejo med seboj, se nasmejejo, zapoje jo in kasneje v snu in sanjah pričakajo nov dan.
Tole smo vam zapisali z željo, da s tem dopisom opozorimo vse sindikalne podružnice, ki se še niso pobrigale za drva, da ne bo pozneje neupravičenega godrnjanja. Pojdite po naši poti — in ne bo vas pozimi zeblo! Gor.'?nč3.ni.
jile v našem gospodarstvu. Reja konj, ki sv posebno obnese v kmečkih obdelovalnih zadrugah), na zadružnih ekonomijah, pa seveda tudi pri kmetovalcih zasebnikih, mori postati spet naš ponos.
Letošnje konjske dirke so začeli pionirji St. Jerneja s kratkim, a prisrčnim nastopom-., Po| predvajanju plemenskih žrebcev republiške plemenilne postaje v St. Jerneju se je začel tekmovalni spored, ki je bil pe ster in bogat.
Naij|hoil|j zanimiva dirka dneva je bila enovprežna heat vožnja za triletne in starejše jugoslovanske) konje kasače na 1600 m. Ljudje so napeto sledili- borbi med očetom in sinom ■— konjema Olkom in Bojkom, V tretji dirki je zmagal* sin-žrebec Bojko s časom 1 :27,4. V enovprežni dirki za triletne in starejše kenje brez kasaškega rodovnika je zmagrlia na progi, dolgi 1600m, triletna Pluta, last Janeza Turka iz Roj. V galepski
zid s podrto pečjo, na katerem sva s sestro Francko včasih vlekla »špano«, včasih pa tudi drug drugega za lase. Končno pa je le peč bila vedno mesto sprave in pomirjenja, posebno pozimi in kadar naju je mama nasekala po zadnji plati s kako debelo trsko ter pokazala v kot na peči.
Torej doma nisem imel kam potrkati. An-žičkovi še niso legli k počitku, kar sem sklepal po glasovih, ki so prihajali izza zatemnjenih oken. Hiša je visoko pritlična tako, da okna nisem mogel doseči z roko. V veliki nestrpnosti sem snel z ramen svojo dolgo francosko puško in s koncem cevi potrkal na zaprte polknice. Najprvo se oglasi domači Fran-celj in vpraša: Kaj je? Jaz sem na pol proseče, na pol ukazovalno dejal: »Odprite prosim!«
Trenutek sem še počakal pred hišo, nakar se odpro vezna vrata, med katerimi se pojavi neka ženska in v kateri sem spoznal svojo mamo. Pozdravil sem z besedami »dober večer«, vsaka nadaljnja beseda pa mi je ta hip zamrla v grlu. Mama ni odgovorila niti na pozdrav, niti ni rekla kako drugo besedo, ko sem jo vpraševal: ste še pokonci?, še niste šli spat. Brez besed se je umaknila nazaj v vežo, jaz pa sem stopil naprej v prazno in temno vežo. Mama je šla naravnost v sobo, ne da bi počakala, da bi vstopil še jaz in da bi nato zaklenila vrata, kar sem storil jaz, ko sem vstopil v vežo. Jaz sem si tako razlagal materino misel: lačen je revež, pa je prišel vprašat za košček kruha, ali malo večerje. Se danes sem prepričan, da je tako mislila mama in da so tako mislili tudi vsi ostali domači in sosedje, ki so sedeli za mizo, jedli toplo potico in pili vino, vsi skupaj pa so me dokaj nezaupljivo pogledovali.
Stopil sem do mize, na kateri je poleg jedi stala tudi svetilka, Pozdravil sem vse skupaj in jim želel »dober tek«, vendar pa si še danes ne morem pojasniti, zakaj nobenemu ni-
dirki triletnih in starejših konj, last kmetijskih zadrugi, ekonomij in, kmetov s Sent-jernejskega in Krškega polja,, jie zmagala 8 letna kobila, Beba, last Avgusta Pirkoviča iz Sel. Posebno pozornost so vzbudili tudi jahači — člani Jugoslovanske armade, ki so tekmovali na toplokrvnih konjih. V skakanju čez zapreke je bil najboljši podporočnik Slobodan Cvejič na kobilici Mici. Zanimivi sta bili tudi dirki enovprežnih voženj na 2200 metrov in handicap vožnja kasačevi na 2000 metrov. Tekmovanje ja zaključila dvovprež na vožnja za triletne in starejše kasaške konje na 2500 m, v kateri sta zmagala Vidojka ,in Bojko z vozačem Dragom Hafnerjem.
Udeležba tekmovalcev in konj je bila letos večja kakor v preteklih letih. Ker to niso bile1 zadnje tekme, ki jih prireja Klub za konijski šport v St. Jerneju, naj pripomnimo tudi pomankljivosti, ki bi se dale v bodoče odpraviti. Na dirkališču ni bilo dot-volj rediteljev ki bi skrbeli za red. Gledalci so zato silili ponekod na samo progo in le srečnemu naključju je pripisati, da ni prišlo do težjih nesreč, ko so konji v galop-ski dirki zavili s proge — v travo. Nepravilno, je bilo tudi, dai so v času, ko! so> prihajali gledalci skozi glavni vhod na tribune, vozili skozi isti vhod vozovi, dirkali po progi konji, vprege itd. Morda bi se dalo to bolje
Kolektivom, ki so že izpolnili polletno planskol nalogo, se je pridružil tudi »Pionir«. Dne 22. junija je bil polletni plan dosežen 100°/« a do konca meseca t_ j. dO izteka polletja pa bo plan presežen za 5*/».
Največja zasluga za izpollaitev polletnega plana gre nedvomno uda mikom, katerih je bilo od meseca marca proglašenih 167, pri tem moramo upoštevati, da se je gradbena sezona začela šele koncem meseca, marca. Tudi racionalizator Zore je s skonstruira njem dveh stavbnih dvigal znatno pripomofgel k izpolnitvi pikana. Podjetje je v teku leta izvedlo notranjo reorganizacijo in uzpostavilo tri sektorje, ki operirajo samostojno. S tem je bila dana možnost vsem, da najtesneje sodelujejo pri sprovajanju planskih nalog ter upravljanju podjetja samega. Ne samo to, z reorganizacijo smo zmanjšali število ne produktivnega kadra za okrog 70 ljudi, kar znese letno preko1 2 milijona dinarjev. Od tega števila jih je biLo več kot ena tretjina vključenih v produkcijo', ostali pa dani na razpolago drugim podjetjem, ki so jih primerno zaposlila. Nekaj od teh se je vključilo tudi v zadrugo.
Kolektiv podjetja si je v mesecu marcu na masovnem sestanku izvolil tudi »Delavski svet«, ki ga sestavlja 30 članov, ki danes aktivno sodelujejo pri zboljšanju delovnih pogojev, odpravi napak in pri samem, sprovajanju planskih nalog. No, rezultat vsemu h mu je, da smo dogradili v letošnjem letu dva velika silosa y| Straži in Gradacu, a v
sem ponudil roke v pozdrav. Mama me je takoj povprašala, če sem kaj lačen in ali če me močno zebe, medtem pa je že segla na krožnik in mi ponudila velik kos, kadeče se, tople potice. Pri tem pa niti malo ni slutila, da streže svojemu sinu, kar sem lahko ugotovil iz njenih kretenj in iz obraza samega. Jaz sem vpraševal razne stvari in odgovarjal na številna vprašanja, obenem pa napeto pričakoval, kdaj me bodo spoznali. Ne vem, zakaj sam nisem povedal, kdo sem.
Ko sem tako nekaj minut stal poleg mize, kot da sem nocoj prvič med temi ljudmi, bi si skoraj tudi jaz sam mislil, da so me belogardisti resnično ubili na Dolžu, kjer sem bil pred tremi meseci ranjen. Se posebno čudno pa se mi je zdelo vse to zato, ker sem že iz bolnišnice v Rogu sporočil domov, kako je z menoj in da naj bodo glede mene brez skrbi, dokler se ne bi zgodilo kaj drugega.
V globokem začudenju sem se vseeno veselo razgovarjal z njimi in z očmi motril zdaj enega, zdaj drugega. Naenkrat pa me Kresov Francelj malo bolj pazljivo pogleda in obenem vzklikne: »Pa nisi menda ti, Francelj!«      • v
»Seveda sem, kaj me nobeden več ne pozna,« sem dejal v naraščajoči zmedi, ki se je poleg drugih pojavljala tudi pri meni.
»Kdo bi si pa mislil — on nikdar!« je dejal in mi že nudil roko, katero sem krepko stisnil in potem še mami in atu ter vsem ostalim.
Mama ni mogla verjeti svojim očem kljub temu, da je govorila z menoj in da sem ji krepko stisnil roko. Gledala me je tako začudeno, kot da sem, na pokopališču naravnost iz groba stopil pred njo. Stala je za mizo in ni vedela, kaj bi počela. Tedaj pa vzame z mize svetilko in stopi izza mize proti meni. ki sem se umaknil za korak nazaj.
»Bom vendar videla, ali si res ti, ali ne,« je dejala, medtem ko. mi je držala svetilko
urediti z vhodom na zapadni strani hipodroma. Prodajanje vstopnic pri samo dveh okencih se je slabo obneslo. Ljudje so čakali tudi po pol ure; da so prišli do kart. Stojišča in sedišča bi lahko prodajale »leteče blagajne« naravnost prted samim vhodom; teh bi naj bilo vsaj deset ali pa še več, saj bi s tem množice ljudstva v kratkih minutah lahko prišle na svoje prostore.
In še beseda o prehrani. Hrano je delila na trgu le ena gostilna. Mnogi niso mogli dobiti ničesar, ker so v kuhinji opoldne enostavno ustavili izdajanje hrane zaradi prehudega navala. V istem času pa so bili drugi lokali v St. Jerneju — prazni,' Hrane in pijače je zmanjkalo tudi na dirkališču. Z nekaj več iznajdljivosti in prožnosti bi v St. Jerneju to vprašanje lahko bolje rešili-
Končno želimo pri prihodnjih dirkah tudi — točen začetek po napovedanem času. Z boljšo notranjo organizacijo samih dirk bi se dali skrajšati odmori med posameznimi točkami, ki soi bili tokrat predolgi in so prireditev zavlekli. Klubu za konjski šport v St. Jerneju pa želimo pri njegovem nadaljnjem delu čimveč uspehov. Skupaj z ljudsko oblastjo naj poskrbi, da se bol sloves dolenjskih kasaških konj znova dvignil na višino, na kateri je že bil. T.
Rosalnicah 16 zasijlnih silosov za žito. Poleg tega, je dograjenih še niz kmetijskih objek' tov v Trebanjskem. Crnomeljskem in Krškem okraju in pa šej cela vrsta nedograjenih zgradb, ki bodo dovršene dtoi 29. novem-ra, tako kot se je kolektiv zavezal, da do do tega dne izpolnil svojo letno nalogo. To' je odgovor vsem klevetnikom naše domovi" me, ki govorijo, da sijlosov ne bomo- dovršili, vendar smo bili kos tem nalogam brez! vsake tuje pomoči in s tem smo zavezali jezik Budimpeštanskemu radiu, k{ nas je klevetah
Ali ni to birokracija?
V novomeškem okraju smo glede preskrbe z mesom v zadnjem času na kaj slabem stališču. Od meseca marca do skoraj konca junija so bili potrošniki in bolniki samo dvakrat deležni mesa. Ko pa je bilo v predzadnjem tednu meseca junija po dolgem presledku zopet nakazano meso tudi podeželju, so bili razočarani bolniki, ker so razpečevalci mesa prejeli odredbo, da se deli meso na bolniške in še nekatere dodatne nakaznice edino le v Novem mestu. Zakaj to? Kako naj bolnik potuje v Novo mesto po 1 kg mesa? Pa tudi če koga pošlje, pride nakazana količina mesa precej draga, končno pa tudi ni gol ovo, če meso v Novem mestu dobi tedaj ko pride ponj. Tako so lahko pot in nepotrebni stroški zastonj. Pri takih neumestnih in neutemeljenih odredbah ni čuda, če se širi nezadovoljstvo. Res, skrajni čas je, da se preneha s takimi birokratičnimi odredbami.
prav pred nosom in me gledala še vedno vsa zaprepaščena.
Od veselja je jokala in dolgo se ni mogla umiriti. Tudi drugi so jokali od veselja in me potiskali za mizo. Malo, je manjkalo, da niso tudi meni odpovedale zatvornice na očeh in spustile solze po premraženih licih.
In ker sem v resnici »jaz«, je bilo vse, kar je bilo na mizi, .odslej namenjeno le meni.
Vpraševanja in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja in tako smo se razgovarjali še dolgo v noč. Spat sem šel k četi, ki je bila nameščena pri Lukačih, drugi dan pa sem se zopet oglasil doma in potem še večkrat, ker smo v vasi logorovali celih osem dni.
Ko pa sem se zopet odpravljal naprej z bataljonom, je mama znova zajokala in med solzami vzdihnila: »Ne vem, če te bom še kdaj videla, morda nikoli več.«
Ko sem stopal po cesti v vas, sem se ozrl nazaj in mama je še vedno stala na pragu ter gledala za menoj, nato pa si je s predpasnikom segla na oči ter stopila nazaj v vežo.
Tako so se s svojimi sinovi srečavale in poslavljale mnoge matere in premnoge so se od svojih sinov poslovile za vedno.
Slovenska mati ne bo nikdar pozabila tistega gorja, ki ga ji je povzročil kruti fašizem, nikdar se ne bo odrekla žrtvam, ki jih je dala za osvoboditev in za to, da bi se genijalna zamisel naše Partije uresničila v končnem cilju ■— v socializmu.
Velikih pridobitev nacionalne borbe nam nihče ne more iztrgati iz rok, kakor tudi ne more zavreti ali preprečiti nadaljnjega razvoja narodne revolucije, kajti vse to budno čuva tisto ljudstvo, ki je bilo sposobno ustvariti pogoje za socializacijo dežele in ki je z vsemi žrtvami znova pripravljeno braniti neodvisnost svoje zemlje. Naj sovražniki nove Jugoslavije računajo na vse to in naj ne pozabljajo tega, da jugoslovanski narodi še niso pozabili na svoje žrtve in prestano gorje.
Po letošnjih dirkah v Št. Jerneju
„Pionir" izpolnil polletni plan
Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«