Studijska kn
PRIMORSKI DNEVNIK
,-----------  GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
- Stav. 129 (2748) 5ž8as»g38L.Vgl7g_________________ TRST.	sreda	2.	junija	195*
UGOTOVITVE PREDSTAVNIKOV 13.000 PODJETIJ POTRJUJEJO VSE NEGATIVNE REZULTATE NASILNE GOSPODARSKE POVEZANOSTI TRSTA Z ITALIJO IN DOKAZUJEJO. DA JE REŠITEV TRŽAŠKEGA GOSPO-DARSTVA SAMO V POPOLNI SAMOSTOJNOSTI IN NASLONITVI NA ZALEDJE.
Cena 20 lir
Ob	obiskuMARŠAl	TITO	PRISPE
v Atena
] predsednika jugoslo-uke republike maršala Ti-Grčiji sledi nekaj meji njegovema obisku v t	ie	bil prav tako
tnn i ■ m'ru> posvečen tz-, POinrtui jn poglobitvi sode-Wv med balkanskimi na-tjfco ?ot že ob'sk v Ankari,
•bi I prav gotovo tudi *tn i- V stenah, pomenil zna-,,, korai: naprej v tem pri-' eva.nju, katerega koristi P balkanske države so o-zdaj. ko njihovo lt 'bo jno sodelovanje šc-Prehaja v višjo obliko po-
''ton.
ostt. Nedvomno je nam-
gre prav povezano-
!e rtajvečja zasluga, da so ^lalovili ponovni manevri P s\e diplomacije, da se s jjJ0c3° atlantskega pakta j 1 za vrhovnega razsodni-J10- Balkanu.
P at pot predsednika Tita lMkar°, tako spremljajo ^ njegovo potovanje v 'jUlT* simpatije vsega miro-človeštva, saj lah-4ie*u * balkansko sodelova-hm vzgled mnogim drža-h>n se še niso mogle do takšne stopnje bo jnega razumevanja *elpSta Poudarila prav danes - Poslanik Djerdja in zu-ft’ ,2 minister Stefanopulos. pa je kot takrat sli-
ln enotnosti balkanskih
hrup iz Italije, 'kjer se
. '•'Tli Ja TD rt i -n i Is /ris n r oo o -m n-
eJo
•ni krogi nikakor ne mo-
sprijazniti z dejstvom,
% n °vim hegemonistič-
nilo sanjam za vselej odzvo-
Med
!£"?• obiskom v Ankari je ii»-\zdana i-java, ki je po-
, j
Jfc. voljo Turčije in Ju-
boije. da se balkanski
Ir , spremeni v pravo zvezo.
U®1-"
50 se P°ie? hlmje-IjlijT ogorčenja takoj pojavili j !>[.-• ha so to računi brsz ije l°®a> se pravi, brez Grči-ilat;1 J!,a kaj takega noče pri-Govorili in pisali so o ltu11 kot o ((šibki točki« C5j ,Unskega sporazuma, De HajL° >a je celo pisal o
/L jmočnejši. karti» italijan-
* Hi*-l______•	•	 :	____
diplo
macije pri reseva-
,!'x^tržaškega vprašanja. Da
'glede «najrnočnejše
■5r tp
•ča č,,tstega mnenja tudi pa-
%n-ChiSi z vsemi vladnimi L ®l» najbolje dokazuje brid-
M) V V JUUl uvn.u~u.jv Ul (U-
ijjj^btočarairo razburjenje po
tjSftn predsednika grške <tlee Popagosa, ki so prese-P«crje0,e te m podobne špeku-
ilm vteh kasnejših izjav gr-!|5j.j ln turških državnikov, \ul P“ današnjih Stefa-kj^bjovih in Menderesovih (i . Je razvidno, da je tu-*>Cp n	najmočnejša
'«j-® lamo
karton v rimski domiš-
-  .
.Porajanja rimske hege
tn da so poskusi ponov-
?}'je
 ----------------
ftJl0sPJ'oten učinek — aa-
nud Balkanom imeli
ok
Skih
trepili so odločnost balr
S
narodov, da se zdru-
\‘n enotni upro vsakrš-
•lojj napadu na njihovo ne-!re	Pa naj pride s ka-
koli strani in v kateri
k.{ri,°kUki. Prav v tem pri-'je -^Je balkansko sodeiova-
beijft 2aeefo igrati svojo naglim.0’ demokratično in tni-vlogo.
]ivo je. da vse to iSu budo kri ne le v Sp:’ temveč tudi med ire-HiOoi. .v Trstu, in ne le med V !j-ristjani ali fašisti, tem-l'čii Qu tako, če ne še v
’ ni,P7A7 rmnol J. — »v-
Ptori, med kominfor-
J*ni .• "ui ultranacionalisti, ki !,0r ue "tl edinim Scelbov go-r>t s °aterm u še preznieren. e, kominformovsko vod-it fiduje v splošno Iran-N. f Ihanskega imperiali-. tun-0 ne more prebole-i^Ser/ i*e^a udarca rimskim ~lističnim težnjam ne ^ t. jbdozcmlju sploh, tem-■DtJoi • v Trstu. Zaradi tega ?i0 Prav v Trstu
I	l'	•	U	U	u	I IOMI tri
JtUtojT® vprašanju poglobitve 9 ifA e0a sodelovanja ena-
bijtično - imperiali-, •otri protijugoslovansko
\!’tov. kot. med lanskimi
°d fašistov do komin-
ts h^tni
novembrskimi d o-
kot ob stavki za fa-
marcu 1952
» 'lODh« . »
i »C"* vidn° manifestaci-. °ia te fronte nam je
i	*■	jruuie	iniiib	je
Mon„dokaz pravilnosti ju-t tn	politike,	ki	stre-
C0
0,1}i tesnejšem sedelo- ■
- - .......
r^n,0aik.anskih narodov v
niii, 0 Pjihove neodvisnosti I •Jt"c
J, k°v}b interesov. To tem •% -J se dobro zavedamo.
|Mni ,c s tem krepi tnedna-
tSoJol°™j rta.se matične
'.n kako se p n)e-no
roilpji  .......- ..j-..--
• tj, ni .rep i tudi naš po-t* i,,0Žaj tržaških Sloven-“ur™ •-
tik. Use,,'1 demokratičnega
Prebivalstva.
i '“flfj'	VlVUiJUJU.
p*>»0 tega tudi pozdrav-
^kan .^trditev sodelovanja " s. ktk držav, ker vemo,
K"to
razvija v vedno
Jez proti prodiranju
J ^ {Ptperial izma na Bal-
iVi k°
tiil*«fo2!‘zuJc onemogli hrup I,n<3 vsko . iredenti-SUi aruščine v Rimu in Adi
f,radi tega želimo
C »o«'i Titu pri 1,irar'-
Ho 5ians*nu kar
dokaz
r nam končno naj-
najvec
V
H
Nexoe umrl
L — Agencija ADN je danski pisatelj
v«	Anj	pioavc.j
%^-80 rten Nexoe nocoj . ®(ie111. 2aradi kapi umrl v 1 v Vzhodni Nemčiji. Ipjjtu ’11*'Jlsl£0 okupacijo je bil ve*a 1941 aretiran in V- L.. k°neentraC'jsko tabo-
I thl*t*ta 10.4 o ; L. : i
''tm.l Čla8 1948 j* otopil Icot
a0 društva Hanskilt ni-
, društva danskih pi-Jter je to društvo kri-drzavni udar na Ce-
i
Henderes in Stefanopnlos poudarjata
neodvisnost balkanske zveze od vprašanja Trsta
Maršal Tito Je izkazal čast padlim jugoslovanskim vojakom pri Krfu - Veleposlanik Djerdja poudarja v „Borblw, da dajejo balkanske države poučen primer mednarodnega sodelovanja
Tržaško vprašanje pred zunanjepolitičnim odborom skupščine
BEOGRAD, 1. — Danes je bila seja zunanjepolitičnega odbora Zveznega izvršnega sveta in zvezne ljudske skupščine. Kakor je izvedel Tanjug, so na seji razpravljali o tržaškem vprašanju.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Po prehodu skozi Otrantska vrata je vojna ladja «Galeb» danes zjutraj ob 5.40 zaplula v grške teritorialne vode. Pri otoku Fana sta ladjo pričakala in pozdravila s topovskimi salvami grška rušilca «Panhir» in «Aetnos», ki sta se nato pridružila spremstvu ladje, .s katero potuje predsednik jugoslovanske republike maršal Tito na prijateljski uradni obisk v Atene.
«Galeb» je kmalu pustil za seboj otok Matraki in ob 9.30 zaplul v vode med otokoma Krf in Paksos. Na tem mestu so predsednik Tito in člani njegovega spremstva ter posadke jugoslovanskih in grških rušilcev izkazali čast padlim jugoslovanskim borcem iz prve svetovne vojne, katerih trupla ležijo v morju pri Krfu, V tem svečanem trenutku so ladje zmanjšale hitrost vožnje in spustile zastave na pol droga. Na zadnjem delu spodnje palube «Galeba» se je posadka po-strojila s člani predsednikovega spremstva v stavu mirno, posadke na 'rušilcih pa so se tudi postrojile k pozdravu.
Skupna izjava
poslanikov FLRJ m Grčije v Washingtonu
Maršal Tito je v admiralski uniformi z dvema častnikoma jugoslovanske vojne mornarice spustil v morje venec rdečih nageljnov, okrašen s trakovi, na katerih je pisalo: «Padlim jugoslovanskim vojakom v prvi svetovni vojni«. Spominska svečanost se je zaključila z enominutnim molkom in z igranjem jugoslovanske himne.
Kmalu zatem je vojna ladja «Galeb» s polno paro nadaljevala pot po grških vodah v smeri Kefalonije in rtiča Matapan.
Jutri predpoldne bo ((Galeb« prispel v pirejsko pristanišče, kjer bo maršala Tita pričakal kralj Pavel s predsednikom grške vlade Papa-gosom, člani vlade in drugimi odličnimi osebnostmi.
Obisk predsednika jugoslovanske republike maršala Tita v Grčiji ne predstavlja samo korak nadaljnje poglobitve odnosov med dvema sosednima državama, temveč je hkrati tudi nov korak v razvoju trojnega sodelovanja in nov
la Tita v Grčiji. Razen tega prinaša ves tisk odgovor maršala Tita na vprašanje atenske telegrafske agencije, izjavo grškega zunanjega ministra Stefanopulusa, in izjavo, ki jo je dal predsednik vlade Papagos Tanjugu, prav tako so listi objavili vest o skle pu jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta o dodelitvi 30 milijonov dinarjev kot pomoč prizadetim po potresu v Tesaliji.
Tudi današnji beograjski časopisi posvečajo uvodnike in komentarje obisku maršala Tita v Grčiji in poudarjajo, da je ta dogodek zgodovinskega pomena za nadaljnjo krepitev prijateljstva držav-pod-pisnic balkanskega sporazuma. «Borba» poudarja v uvodniku, ki ga je napisal veleposlanik Djerdja, da dajejo balkanske države svetu v današnjem neurejenem položaju poučen primer sodelovanja.
prispevek k utrditvi miru in šanje. poudarjal
WASHINGTON, 1. — V zvezi z obiskom maršala Tita v Atenah sta danes grški veleposlanik v Združenih državah Athanase Politis in jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Leo Mates podala naslednjo izjavo:
«Na povabilo Njegovega Veličanstva grškega kralja Pavla in grške vlade je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal J. B. Tito danes dopotoval na državni obisk v Grčijo. Ta dogodek ponovno izraža prisrčnost, ki vlada med obema sosednima državama, in vedno tesnejšo povezanost med podpisnicami trojnega dogovora, ki so ga sklenile Jugoslavija, Grčija in Turčija.
Čeravno je bila ta pogodba šele pred letom dni sklenjena, se je že obnesla kot važen či-nitelj. ki pospešuje prijateljstvo med njenimi podpisnicami in utrjuje mir na Balkanu. na tisti svetovni strateški točki. Po nedavnem obisku predsednika Tita v Ankari bodo sedanji razgovori med člani . grške in jugoslovanske vlade še bolj poglobili sedanje srečne odnose med tremi državami in pripravil i sklenitev zavezništva, Ko bo to uresničeno, bo dosežen cilj pogodbe, ki je v tem, da se s prijateljskim sodelovanjem učvrsti obramba držav, ki so k njej pristopile, proti vsakemu morebitnemu napadu.
Obisk predsednika Tita je ponoven dokaz za to, da je tristranska pogodba zdrav rea. listični temelj, ki se vedno bolj Uri, in da izraža_ čustva narodov prizadetih držav, kateri se zavedajo, da mora napredek njihovega sodelovanja ohrabriti vse tiste, katerim je stvar miru pri srcuv.
varnosti na Balkanu. V Atenah se bosta predsednik republike maršal Tito in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič razgovarjala s predsednikom grške vlade Pa-pagosom in zunanjim ministrom Stefanopulosom ne samo o vprašanjih medsebojnih odnosov, temveč tudi o drugih važnih mednarodnih vprašanjih.
Ni dvoma, da bo glavna tema razgovorov balkanska zveza, ki je logičen cilj razvoja trojnega sodelovanja. Ze ob sklenitvi' ankarskega sporazuma, v februarju 1953, so v sporazumu izrazili idejo o zvezi. To zamisel so potrdili tudi trije zunanji ministri na konferenci v Atenah junija 1953, ko so poudarili, da je ankarski sporazum samo prva etapa v razvoju trojnega sodelovanja, katerega cilj je zveza.
Zgto je nerazumljivo mišljenje nekaterih krogov, da bi bilo potrebno zaradi Italije počakati s sklenitvijo zveze. Italija je imela — poudarjajo v Beogradu — več kot eno leto časa, da bi omogočila rešitev tržaškega vprašanja, če že smatra, kar drugi ne mislijo, da je tržaško vprašanje povezano z balkansko zvezo.
Sklenitev zveze je po mišljenju Beograda samo formalnega značaja, ker so generalni štabi treh držav v dosedanjih stikih že utrdili glavne pogoje za uresničenje zveze. Nekatera vprašanja vo-jaško-juridičnega značaja, kot je n. pr. vprašanje načina medsebojne vojaške pomoči, j pis bodo v nekaterih primerih kasneje formulirali. V beograjskih političnih krogih nadalje smatrajo, da bodo med razgovori v Atenah določili tudi datum sestanka treh zunanjih ministrov, na katerem bodo določili podrobnosti bodoče balkanske zveze.
Vsi današnji atenski listi pišejo na prvih straneh z velikimi naslovi o obisku roarša-
ATENE. 1. — Kot poroča atenska agencija, je grški zunanji minister Stefanopulos v odgovor na vprašanja o vesteh . v tujih listih, da sta ameriška in britanska vlada priporočila odložitev sklenitve balkanske zveze, dokler ne bo rešeno tržaško vpra-da »tržaško vprašanje, kot že večkrat podčrtano, ni na noben način povezano z balkansko zvezo«.
Stetanopulos je dodal, da so glede načela spremembe balkanskega pakta v vojaško zvezo in potrebe te spremembe «vsi sporazumni in zadovoljni kajti takšna koalicija bi dala stabilnost balkanskemu področju z utrditvijo njegove obrambe, in to stabilnost, kot je drugod ni videti«.
Glede datuma podpisa zveze, pa je Stefanopulos dejal, da ga bodo določile tri vlade, da pa to ne more biti daleč, kajti med drugim so vsi prepričani, da zveza ne bo naperjena proti nikomur in da odgovarja splošnim interesom atlantske obrambe in splošnim interesom balkanskih držav..
Turški ministrski predsednik Menderes, ki je trenutno na uradnem obisku v Wa-shingtonu, pa je dal atenskem dnevniku «Akropol’s» intervju o balkanski zvezi. Na vprašanje, ali potrebujeta po njegovem mnenju. Turčija in Grčija pristanek NATO za podpis balkanske zveze, je Menderes odgovoril, da juri-dično takšen poprejšnji pristanek ni potreben. Pri spremembi balkanskega sporazuma z vzezo, je dejal Menderes, se bosta Grčija in Turčija do sveta NATO vedli tako, da bosta čimbolj okrepili notranje soglasje v zavezništvu-
Na vprašanje, ali lahko dejstvo, da tržaško vprašanje še vedno ni rešeno, prepreči pod-zveze, je Menderes poudaril, da ni mogoče zveze stalno podrejati tržaškemu vprašanju, ki ga je mogoče rešiti tudi po podpisu balkanske zveze. Glede tega vprašanja je Menderes še menil, da turško posredovanje med Jugoslavijo in Italijo ni potrebno glede na sedanjo dejavnost diplomacije zahodnih velesil. Izrazil pa je prepričanje, da bi uresniče-
Juin odklonil mesto
vrhovnega poveljnika v Indokini
Oolist NcbmiUlein «e odpovedal inertn državnega tajnika za pridružene države - Danes seja vlade - Začetek debate v sknpičini - Kov francoski poraz na področju Rdeče reke
stal v Indokini kot njegov adjutant.
Na jutrišnji seji vlade, ki bo
PARIZ, 1	— Predsednik
vlade Laniel išče nocoj dva moža, ki naj bi prevzela, eden mesto vrhovnega poveljnika v Indokini, drugi pa mesto državnega tajnika pridruženih držav, potem ko sta maršal Juin in Schmittlein odklonila omenjeni mesti.
V obveščenih krogih namreč trdijo, da je maršal Juin odklonil ponudbo, naj bi odšel v indokino tudi po obljubi, da bo imel posebna in obširna pooblastila.
Z druge strani pa je izvršilni odbor golistične skupine URAS danes pozval svojega čiana Raymonda Schmittleina, naj se odreče mestu državnega tajnika za pridružene države. Odbor je sklenil s 30 glasovi proti 2. da ne sme noben član te skupine sprejeti tega mesta. Schmittlein je sinoči že prisegel, nocoj pa je podal ostavko.
Maršal Juin pa je po poročilih obveščenih krogov dal negativen odgovor državnemu ministru Barrachinu, ki se je včeraj razgovarjal z njim. Juinu so predlagali, naj bi sedanji vrhovni poveljnik v. Indokini Henri Navarre o-
ob 9.30 zjutraj pod predsedstvom Cotyja, bosta glavni vprašanji, o katerih bodo govorili, imenovanje novega vrhovnega poveljnika v Indokini in novega državnega tajnika za pridružene države.
Medtem pa se je začela v narodni skupščini napovedana debata o Indokini. Razni poslanci vladne koalicije in opozicije so ostro kritizirali način, kako vlada vodi vojno v Indokini in pogajanja v 2enevi.
Predloženi sta bili dve resoluciji, o katerih bodo glasovali. ko se bo prihodnji teden debata zaključila. Prvo je pripravilo več poslancev vladne koalicije in izreka zaupnico vladi. Drugo so predložili socialisti, ki protestirajo proti ukrepom vlade, ki «bodo verjetno podaljšali voj. no«, kakor na primer pošiljanje rekrutov v Indokino.
Republiški svet je sklenil, da bo določil v četrtek dan, ko naj se začne debata o Indokini, V narodni skupščini pa se bo debata nadaljevala jutri ob 13. uri in bo nato
odložena do prihodnjega torka, ker bo kominformistična skupina imela od 3. do 7. junija svoj kongres.
V Indokini pa se Vietminh in francosko poveljstvo pripravljata na bližajočo se bitko za področje delte. Viet-minški oddelki so danes zavzeli še eno francosko postojanko, ki je oddaljena le 16 kilometrov od Hanoia. Francosko poveljstvo priznava, da so bile francoske izgube velike. V Hanoiu se nadaljujejo tajni vojaški razgovori med generaloma Navarre in Cogny, medtem ko je generalni komisar Maurice Dejean prišel danes v severnovietnsmsko prestolnico, kjer se bo razgovarjal z omenjenima generaloma
Kakor javlja francosko poveljstvo. je bila na področju delte ustanovljena nova di-vizija s pomočjo okrepitev, ki so prišle na sever iz zalednih področij v južni Indokini. Druga divizija bo v kratkem pripravljena. V kratkem bo prispel iz Severne Afrike en francoski pokretni oddelek z vso opremo. Pripeljali ga bodo z ameriškimi letali Globe-master,
nje balkanske zveze lahko od-rje. že akreditiran končal svoj prlo nova pota jugoslovansko-j nastopni vljudnostni obisk pri italijanskega sodelovanja. ‘predsedniku vlade Papagosu.
Z odhodom novega veleposlanika v Grčijo so v Rimu dalj časa odlašali, kar so marsikje razumeli kot eno izmed oblik poskusov italijanskega pritiska v zvezi z balkanskim sodelovanjem. Končno pa je moral Casto Caruso na vrat na nos odleteti v Atene.
Turški ministrski predsednik Menderes je prispel v Wa-shington na vojaške, finančne in gospodarske razgovore med Turčijo in ZDA, ki so se danes začeli.
Medtem je danes v Atenah predložil kralju Pavlu svoje poverilnice novi italijanski veleposlanik Casto Caruso, k: je komaj včeraj prispel v Grčijo.
Grška vlada je pristala na ta _	.
S Čestitke maršala Tita
Einaudiju za 2. junij
čajno traja teden ali dva, je j BEOGRAD, 1. — Predsed-bila opravljena danes prečpol- nik republike Maršal Tito je dne v nekaj urah — od 9. ure, danes poslal brzojavko pred-ko je Caruso prišel na proto- J sedniku italijanske republike obisk pri zunanjem i Einaudiju, v kateri mu česti-
..TRST- OMRTVELO PODROČJE."
Predstavniki 13.000 podjetij demantirajo rimskega einisarja
Prisiljeni smo bili poudariti to okolnost, da potrdimo našo zahtevo, vsebovano v resoluciji koor-
2.
kolarni	_	_	_	___ _________ ____
ministru Stefanopulosu, do ne- I ta k italijanskemu državnemu kaj minut po dvanajsti uri, ko I prazniku 2. junija.
dinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij, ki je imela namen doseči takojšnjo in zadostno izredno nakazilo za povečanje javnih del, za povečanje gradenj po načrtu «Aldisio» in za izvedbo del za vzdrževanje in popravilo stavb javnih ustanov.
Pri analizi vzrokov za tako nizko dejavnost pri gradnji stanovanjskih hiš ugotavljamo dva glavna negativna či-nitelja:
1. nezadostno sodelovanje zasebne iniciative zaradi še vedno obstoječega nestalnega politično - gospodarskega položaja področja.
Ce pomislimo, da je v Italiji samo zasebna industrija sezidala 730.000 uporabljivih stanovanjskih prostorov, lahko takoj ugotovimo, kako je primanjkovala Trstu podpora zasebne iniciative;
2. popolna ali Skoraj popolna odsotnost, pristojnih zavodov in ustanov, kot na primer;
UNRRA-CASAS (zavod, ki je bil ustanovljen s pomočjo ameriške misije), ki je do 31. decembra 1952 sezidala (v Italiji op. ur.) 1.183 stanovanjskih hiš s 26.211 stanovanjskimi prostori in je imela tedaj v gradnji še 11.102 uporabljivih stanovanjskih prostorov;
INCIS (zavod za stanovanjske hiše državnih uslužben-
cev), ki je v letih od 1949 do 1952 sezidal 24.755 stanovanjskih prostorov;
INA-CASA, ki je do 31. decembra 1952 sezidala 223.000 sob in je tedaj zidala še 315 tisoč novih stanovanjskih sob.
Sklad za pospeševanje zidanja stanovanjskih hiš (Eondo ineremento edilizio), ki je izdal posojila za zidanje 65.688 stanovanjskih prostorov (v
■PoBAST MOV!h stanovanjskih PROST OBOV V PRIM EPI Z L 19Sir*
TGS1
CA OLJA B!-CA TANI A PEBBABA-P/BCAfZ£ AEMCTKE -VERONA BEOOIO CA LAAO!A
povpr- Z,7Z%
PARNA-RtM PALERMO TOR/M -BREKJA
iaspezja milak-genova ta ra uto
UVORNO - MOAEJUt
§»R>
PASOVA
AKCOMA
Bocem
pevp*.
Med pogajanji o Indokini v Ženevi ameriško-siamska akcija pri OZN
Varnostni svet bo v četrtak razpravljal o tajski pritožbi - Danes začetek konference predstavnikov obeh poveljstev v Ženevi, ki jo je pripravil sporazum med De Brebissonom in Van Lauom - Molotov spet v Ženevi, Krišna Menon se vrača
NEW YORK, 1. — Varnostni svet bo v četrtek razpravljal o zahtevi Tailandije, naj bi poslali na obmejno področje med Tailandijo in Indokino skupino opazovalcev OZN. Sejo je sklical ameriški predstavnik, ki je predsednik za mesec junij.	,	-
ŽENEVA, j. — Danes pred- Oba častnika sta se tudi spo-
poldne se je Molotov vrnil v Ženevo s svojega v skrivnostnost zavitega potovanja v Moskvo. Na zahtevo sovjetske delegacije so švicarske oblasti na letališču podvzele izredno stroge varnostne ukrepe, še strožje kot predvčerajšnjim pri odhodu. V bližino letala niso pustili niti novinarjev. Z letališča, kjer ga je sprejel Gromiko z drugimi člani sovjetske delegacije, se je Molotov takoj odpeljal v svojo rezidenco.
Obenem je najavil svoj povratek 2enevo je Krišna Menon, ki je že ta večer odpotoval z letalom iz Londona. Prvotno je nameraval Menon, ki je zapustil Ženevo v soboto, odpotovati v New York na zasedanje sveta OZN za zaupno upravo. Razlogov za spremembo svojega načrta Krišna Menon ni sporočil, opozarjajo pa, da v indijskih krogih se prejšnji teden niso izključevali možnosti, da se ponovno vrne v Ženevo, če bi razvoj tamkajšnjih pogajanj obetal uspeh njegovega posredovalnega poslanstva.
V nekaterih londonskih kro-kih sodijo, da utegne biti Me-nonov odhod v Ženevo v zvezi z namenom Indije, da pristane na sodelovanje v predlagani nevtralni komisiji za premirje v Indokini; sodijo, da namerava Menon v Ženevi med drugim razpravljati tudi o načinu in pogojih tega indijskega sodelovanja. Prav tako sodijo v Londonu, da se je tudi pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan, ki se je te dni mudil v Londonu, posvetoval o možnosti pakistanskega sodelovanja v nevtralni komisiji. Sodelovanje Indije in Pakistana v nevtralni komisiji bi bilo po splošnem mnenju v britanskih vladnih krogih zaželeno.
Pred svojim odhodom v Ženevo je imel Krišna Menon danes daljši razgovor z državnim ministrom v Foreign Officeu Selwynom Lloydom.
V. Ženevi sta imela danes predpoldne prvi razgovor francoski polkovnik De Brabisson in vietminški polkovnik Van Lau. Oba častnika, ki sta pred dnevi pripravila sporazum o izmenjavi ranjenih vojnih u-jetnikov v Dien Bien Fuju, imata nalogo, da pripravita konferenco predstavnikov o-beh poveljstev.
General Deltheil, ki bo na konferenci vodil zastopstvo francosko-vietnamskega poveljstva, je prispel v Ženevo danes predpoldne.
Popoldne sta se polkovnika De Brebisson in Van Lau ponovno sestala in dosegla popoln sporazum o raznih proceduralnih vprašanjih v zvezi s konferenco vojaških izvedencev. ki se bo začela že jutri, 2. junija v Palači narodov.
razumela o nekaterih vprašanjih v zvezi z izmenjavo korespondence za vojne ujetnike obeh taborov, s pošiljanjem zdravil in z izmenjavo hudo ranjenih in bolnikov. Vendar bosta o praktični izvedbi tega sklepa odločala lahko samo oba vrhovna poveljnika.
Sklenjeno je bilo tudi. da bodo razgovori vojaških predstavnikov o prenehanju sovražnosti v Indokini najstrože zaupni in tajni. Vietminška delegacija še ni sporočila imen predstavnikov svojega poveljstva, ki se bodo udeležili vojaške konference; vse na kaže, da bo vietminško zastopstvo vodil pomočnik ministra za •narodno obrambo Ta Kuang Buu, ki je že v Ženevi. Francijo bodo predstavljali general Henri Deltheil, polkovnik Emmanuel Fleurant in Michel De Brebisson, vietnamski polkovnik Le Van Kim in civilni izvedenec Claude Cheysson.
V krogih ženevske konference se vztrajno širi govorica, ki sicer ni uradno potrjena, da je devet delegacij na sobotni seji o Indokini doseglo načelen sporazum o razmejitvi štirih zbirnih področij na vietnamskem ozemlju.
Kitajski zunanji minister Cuenlaj je bil danes zvečer gost angleškega zunanjega ministra Edena na večerji v nekem ženevskem hotelu. Ob tej priložnosti se je Cuenlaj prvič v Ženevi pokazal v temni o-bleki evropskega kroja. Na večerji je bilo poleg obeh ministrov samo nekaj njunih sodelavcev.
Južnokorejski zunanji minister Pjunjungtaj je obiskal predpoldne načelnika ameriške delegacije Bedella Smitha. V krogih konference sodijo, da sta govorila o tem, ali naj se v Ženevi nadaljujejo
se vprašanje predloži glavni skupščini OZN.
Ro vesteh iz zanesljivega vira pa pripravljajo avstralska, kanadska in siamska delegacija predlog o Koreji, ki bi ga predložili konferenci, če ga bo odobrilo vseh 16 držav, ki so se vojskovale pod zastavo QZN._ Ta predlog bi priznal, da ženevska konferenca ni mogla rešiti korejskega vprašanja in predlagal ustanovitev mešane komisije nad hoc«, ki bi se sestajala po potrebi na Koreji ali drugod in ne bi imela pravih političnih pooblastil, temveč bi predvsem skušala obnoviti normalne odnose med obema Korejama, zlasti na gospodarskem področju. Ta komisija ne bi nadomestila že obstoječe komisije OZN za združitev in razvoj Koreje.
Razkol v PNM Nova Laurova stranka
RIM, 1. — Rimske politične kroge je danes presenetila vest o razkolu v monarhistični stranki in o ustanovitvi nove »ljudske monarhistične stranke« (Partito monarchico popolare), ki jo vodi dosedanji predsednik PNM, neapeljski župan Achille Lauro. Nesoglasja v RNM med predsednikom Laurom in glavnim tajnikom Covellijem so bila znana že dalj časa in so se zlasti zaostrila v zadnjem času v zvezi z vprašanjem ratifikacije. EOS m pogojev za sodelovanje z vlado. Lauro je pri tem zavzemal vladi bolj naklonjeno stališče in s posredovanjem Katoliške akcije navezoval stike z demokristjan-sko desnico.
Sklep o ustanovitvi nove monarhistične stranke je bil sprejet na zborovanju neapeljskih monarhističnih parlamentarcev, občinskih in pokrajinskih svetovalcev, ki so se konstituirali v začasni glavni odbor nove stranke in izvolili
Laura za predsednika.
.	Do	pozne	ure	še	ni bilo zna-
pogajanja o Koreji, ali pa naj no, kdo vse se je zborovanja
udeležil in koliko parlamentarcev ima Lauro za seboj. Sele ko bo to razčiščeno, bo mogoče ugotoviti dejanski pomen nove stranke in morebitne spremembe v parlamentarnem položaju.
Spodnja zbornica in žene
angleških vojakov v Trstu
LONDON, 1. — yčeraj in danes so v angleški spodnji zbornici govorili tudi o ženah in družinah angleških vojakov v Trstu. Zadevo je sprožil laburistični poslanec W. Hamilton, ki je vprašal vojnega ministra, zakaj ženam vojakov v Trstu ne dovolijo povratka v Trst, in še, koliko stanovanj, ki so jih zavzemale angleške družine, je zdaj praznih.
Odgovarjal je podtajnik Hutchinson, ki je dejal, da gre za 145 stanovanj in nato opozoril na Churchillove besede 17. decembra lani, da namerava Anglija umakniti svoje čete iz cone A «v pogojih, ki bodo okrepili sile miru na tem področju« in da zaradi tega vlada tudi zdaj «ne namerava narediti iz Trsta rezidence, kjer bi lahko vojaki imeli s seboj družine«. «In če bi ta položaj trajal pet ali šest let?« je vprašal Hamilton. Hutchinson; ((Prepričam sem, da ne bo trajal pet ali šest let«.
Hamilton je hotel nato vedeti število žena, ki so se vrnile k. možem v Trst in Hutchinson je povedal, da gre za 80 žena in 64 otrok- Pojasnil je, da za povratek ni nobenih ovir, da pa vojaške oblasti ne povrnejo stroškov potovanja in tudi ne izplačujejo doklad. Hamilton in bivši laburistični obrambni minister Shinrvell sta zatrdila, da je to «škandal», ker si to lahko privošči samo tisti, ki ima denar. Hutchinson je nato menil, da «ni zaželeno, da bi se spričo sedanjih okoliščin v Trstu družine uradno spodbujale, da se vrnejo tja«.
Skozi sito in rešeto
Mar so se pomirili?
: predsednik
PARIZ, 1. V intervjuju, ki ga je danes objavil neki francoski list, izjavlja guatemal-ski predsednik Jacobo Arbens Guzman, da Guatemala n: m ne bi mogla nikoli postati satelit Rusije in tudi ne ZDA. ((■Zunanja in notra.ina politika Guatemale ni odvisna od nobene tuje sile«, je izjavil predsednik.
Zdi se, da je tudi tržaško klerofašistično glasilo «Gior-nale di Triestey> spoznalo, da se zaradi njegovega histeričnega kričanja nihče v Turčiji, Grčiji in Jiigoslaviji ne bo premislil in odstopil od sklepa, da se balkanski pakt spremeni v vojaško zvezo. Takele beremo v včerajšnji številki omenjenega lista: «Sicer Italija ne bi imela vzroka postavljati absolutni veto balkanski zvezi:	tisto, kar je
važno, je, da ima balkanska zveza pozitivno vrednost za atlantsko zvezo in da ne bi bila lažen cilj za preprečitev, da Italija ne bi nadaljevala po poti, po kateri je začela hoditiv.
Kot vidimo, so pred dnevi pisali malo drugače. Vendar pa se še vedno ne morejo privaditi na realnost, kajti še vedno govorijo, da morebitno sodelovanje Italije «za-hteva predhodno rešitev vseh odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, ki morajo biti rešena, prej kot bo balkanski pakt podpisan, sicer bo lahko postal nevarnost za NATO., tn NATO mora. o
njem razpravljati, da bi se izognil možnosti, da zunanja politika dveh njegovih članic ne postane različna od splošne zunanje politike».
No, ko bodo pri «Giornale di Trieste» spoznali, da je zunanja politika Italije tista, ki je različna od splošne, potem bodo tudi razumeli, da je italijanski imperializem v a-goniji. To bo sicer hudo spoznanje in želimo jim, da bi do njega prišli čim prej.
<Pazzi da legare»
Tako zmerja tUnita» tržaške ((tifouce« samo zato, ker tako vztrajno zahtevajo, da se ponovno vzpostavi tista široka delavska fronta, ki jo je Vidah pred skoro šestimi leti razbil In če se eUnita» tako strasno zaletava v tn pozivanje na obnovo široke socialistične fronte, potem ne pomeni to nič drugega, kot da za vidalijevce obstaja zelo resna nevarnost, da se bo ta fronta v resnici vzpostavila, ker ima naš poziv vedno večji odmev med tržaškim delovnim, ljudstvom. Prav to dejstvo pa spravlja kominformovsko glasilo v bes. Zato si izmišljajo vsak dan nove psovke, a naj no-
vejša «pazzi da legare« pri-stoja izredno dobro prav u-rednikom tržaške izdaje «Unita», ki jih bo treba prav zares zvezati, da ne bodo v svoji sveti jezi popolnoma podivjali.
Santiuova «Vita Nuova>
Santinova «Vita nuova» ne more niti z besedico omajati izjav, ki so jih dali pred kratkim duhovniki v ceni B tamkajšnjim novinarjem in ki smo jih v našem dnevniku v , celoti objavtli. Zato uporabljajo tudi v uredništvu tega lista, glasila Katoliške akcije, isto metodo kot pfi kominformistični «Unita» s katero složno zmerjajo Jugoslavijo in Jugoslovane. Naj navedemo samo en stavek: «Ma la vilta e la man-canza di dignita sono di časa anche presso i comunisti che alla falce ed al tnar-tello hanno aggiunto il dol-laro)>.
Strašno! Kako si. namreč ti. novinarji sploh upajo karkoli vprašati duhovnike iz SanHuove škofije brez njegovega dovoljenja!?,
tem skladu sodelujejo razni denarni zavodi, med njimi. Državni zavod za gradbene kredite, Državna banka za delo (Banca nazionale del La-voro), Neapeljska banka. Sicilska banka, itd.);
Hranilnica lombardskih pokrajin, ki je izdelala gradbeni načrt «na povračilo« za 5000 stanovanj;
drugi zavodi in pristojne ustanove;
zidarske družbe, ki razpolagajo skupno s kapitalom okrog 80 milijard lir«.
(Gornje naštevanje italijanskih zavodov in ustanov, ki se bavijo z zidanjem stanovanjskih prostorov in gornja skica, ki prikazuje odstotek sezidanih stanovanj v Trstu in v raznih italijanskih mest po 1952. letu, dokazujeta, da so v Trstu do sedaj zidali stanovanja v glavnem iz javnega denarja, iz denarja letnih področnih proračunov, kar je šlo v breme celotnega prebivalstva področja. Iz tega vidimo, da je vsako hvalisanje z rimsko podporo za zidnnje stanovanjskih hiš v Trstu zaman, ker vsi zavodi, ki so do sedaj v Italiji zidali stanovanjske hiše, požvižgali na tržaške potrebe.
Pri tem pa moramo še poudariti, da so v Trstu iz sredstev ameriške pomoči in javnega denarja zidali in še vedno zidajo stanovanjske hiše za načrtno priseljene družine iz Italije in za tisoče ezulskih družin, ki so optirale za Italijo in so jih iredentisti zadržali v Trstu, da po-jačijo poitalijančenje področja A STO. Kot smo to že večkrat pisali, je v povojnih letih prišlo v Trst nad 46.000 priseljencev, kar pomeni najmanj 12-000 družin. Znano pa je, da je večina teh družin že dobila stanovanje v Trstu, za ostale pa zidajo v bližnji okolici cela naselja. In prav zaradi naseljevanja tujcev je danes v Trstu nad 6000 tržaških družin, ki živijo v nemogočih stanovanjskih prostorih, m nad 10.000 tržaških družin, ki so vložile prošnjo za stanovanje. Kot vidimo, Rim ne skrbi niti za zidanje stanovanj za tisoče in tisoče družin, ki jih je in jih še vedno načrtno naseljuje v Trstu in na celotnem področju A STO, da «dokaže itali-janstvo teh krajev«. Op. ur.),
V pričakovanju normalizacije položaja zahteva koordinacijski odbor v svojem elaboratu naslednje ukrepe:
«1. takojšnje izredno nakazilo -- izven proračuna — (po možnosti iz povračila posojil ERP) za najmanj 2 milijardi lir, od katerih bi morali nakazati 1 milijardo za posojila ((Aldisio«.
S povečanjem zidanja stanovanj po načrtu «Aldisio» na tak način, da se podpira zidanje ljudskih stanovanj, bi dosegli dva cilja in sicer; o-pogumiti zasebne investicij« in omogočiti kroženje državnega denarja, ki ga bodo koristniki z obrestmi tudi vrnili, z razliko, da država z zidanjem stanovanj z državnim denarjem z najemninami ne dobi povrnjenih niti stroškov normalne amortizacije in stroškov za vdrževanje stavb;
2. vzbuditi zanimanje pri državnih (italijanskih op. ur.) ustanovah in zavodih, da vložijo denarna sredstva za pospeševanje zidanja stanovanjskih hiš v Trstu, kot na primer kreditni zavodi italijanskega državnega značaja, ki delujejo v Trstu, zavarovalni zavodi, ki naj bi vložili svoje rezerve itd..
Tega poglavja ne moremo zaključiti, ne da bi poudaril dejstvo, da bi pospeševanje zidanja stanovanjskih hiš u-godno vplivalo na krajevno proizvajalno dejavnost, ker bi na ta način lahko zaposlili večje število delovne sile zidarskih podjetij in raznih industrijskih in obrtniških podjetij kot na primer električne napeljave. vodovodne napeljave, mizarska podjetja itd,j (Nadaljevanje sledtj,
SPOMIN »KI DNEVI
Na današnji dan je leta IM« Italija postala republika po odločitvi ljudskega glasovanja, (li.vi. uradno razglašena).
		
111		1 j
		
Danes, sreda 2. luni)*
Marcelin. Velimir ^ Sonce vzide ob 4.18 1n>z*t®n®llM
sonce vzide oo s.io ^n i n/rt 19.47. Dolžina dneva 15.38 Lu™ vzide ob 5.08 in zaton« ob 2l.m Jutri, četrtek 3. junija
Kiotuda, Radoslava
99
PATRIOTIZEM
IN KRIZA
V ponedeljegj je bila redna letna skupščina industrijcev, na loateri je imel daljši govor predsednika adv. Doria. Združenje industrijcev je najbolj teeno povezano z Rimom, saj je velika večina tržadke industrije direktno v rokah italijanske vlade, zato je tudi ta govor bil, kot je to že nekako običajno, zelo močno politično pobarvan.
Doria išče vzrok za krizo v politični napetosti, ki vlada Že vrsto let okrog Trsta in vzroki za sedanje gospodarsko propadanje v — pomanjkanju izvršitve diktata od 8. oktobra. Take trditve seveda ni*o točne, saj se je naval na banke pričel takoj po objavi znanega sklepa, ki je napovedal prihod Italije v Trst, in se je poostrila kriza, še preden se je pričela čutiti »mednarodna napetost«. To dejstvo je celo ZVU v svojem zadnjem tromesečnem poročilu morala priznati.
Pa tudi Doria sam po o-vinkih priznava, da ne more biti gospodarskega napredka brez dobrih odnosov s sosedom (ime Jugoslavija je za te kroge še vedno tabu), kar bi odprlo nove možnosti za razvoj industrijske dejavnosti. Dobrih odnosov s »sosedom« pa seveda ne more biti na osnovi enostranskih diktatov tipa 20. marca in 8. oktobra. Brez opustitve napadalnih načrtov in brez želje za resnično sodelovanje med narodi in državami, čemur se nočejo odpovedati italijanski vladajoči krogi in še v posebni ostri meri njih varovanci v Trstu, seveda ne more priti do pomirjenja odnosov in do normalizacije političnega stanja, v katerem bi obstajali ugodni pogoji za gospodarski razvoj Trsta.
Zanimiv pa je tisti del poročila predsednika, kjer opisuje krizo tržaškega gospodarstva. Doria tako najprej opisuje stanje italijanske industrije (za njega je Trst Italija), kjer je dvig inozemskih konkurenčnih industrij, katere podpirajo njih vlade, spravil v resne težave italijansko industrijo, katere italijanska vlada ne podpira v dovoljni meri.
In nadaljuje: »Večina naše industrije pripada k onim panogam. ki jih je kriza v največji meri prizadela. Največje padce smo zabeležili pri gradnjah ladij, ki predstavljajo zelo velik del našega gospodarstva. V obdobju od leta 1847 do 1952 so predstavljale gradnje ladij po zaslugi Saragatovega načrta osnovni vir dela naše industrije. (Ni res da po zaslugi Saragatovega načrta, temveč po zaslugi 18 milijard 825 milijonov lir, katere je prispeval ERP zato, da so v Trstu gradili ladje za Italijo op. ur.). Po tem obdobju se je pričela kriza zaradi izčrpanja načrta Cappa in zaradi svetovnega padca brodnin, Ta kriza je povzročila tudi v naših ladjedelnicah stalen padec dela, skoraj popolno izginotje obnavljanja, modernizacije in velikih popravil, kar so prej naročali v naših ladjedelnicah tuji in domači brodarji. Ta naročila so v preteklih letih predstavljala zelo močno rezervo za številna tržaška industrijska podjetja ...Dve številki Sta dovolj, da se jasno pokaže obseg krize; V oktobru 1951, ko so opremljali ladjo «Giulio Cesare«, je bilo v Trstu zuposlenih v ladjedelnicah in od njih odvisnih industrijskih podjetjih več kot 12 tisoč delavcev, ki so delali polni urnik in pogosto še nadure. Sedaj smo padli na malo več kot 8.000 delavcev, ki po veliki večini ne delajo nad 44 ur. Temu padcu ladjedelniške industrije je treba še prišteti depresije v številnih industrijskih sektorjih, ki so zvezani z ladjedelnicami)).
Zelo jasna in zelo žalostna slika tržaškega gospodarstva, katero mora priznavati celo eden izmed najvidnejših iredentistov. Kakšno rešitev iz nastalega položaja pa predvideva predsednik združenja industrijcev?:
»Zgodovinski zgledi nas morajo ohrabriti. Po priključitvi je gospodarski procvit Julijske Benečije zaznamoval trajen dvig*.
In na drugem mestu: «...z rimskimi sporazumi in pozneje z tripartitno deklaraci-
jo je bilo priznano, da lahko Trs
Trst živi samo v okviru italijanskega gospodarstva v naročju «Madrepatrie»,
Skratka dokončna priključitev bi rešila vse gospodarske težave Trsta! — To je zveličaven recept! Taka reši-
tev je v sedanjem položaju dt
tržaškega gospodarstva, zlasti če upoštevamo stanje v Italiji, milo rečeno zelo naivna in ji sedaj niti slepec ne more več verjeti. Vendar pa je prav tako stališče odgovornega predstavnika iredentistov, ki je vedno užival vso podporo in zaupanje rimske vlade. hkrati tudi dragocen dokaz, da Rim noče, ali ne more pomagati Trstu drugače kot z novo poplavo patriotič-nih fraz.
Domovinskih gesel pa je tudi najbolj vročim italijanašem počasi postalo dovolj. Napihnjen patriotizem je sedaj dober še edino za plačane italijanske uradnike, ki morajo ploskati po službeni dolžnosti in za finančne kroge, ki so neposredno odvisni od Rima. kar velja še v posebni meri za velik del predstavnikov industrijcev.
Ti krogi rešitve perečega gospodarskega stanja prav zaradi njih odvisnosti niti ne iščejo, ker vsak ukrep v korist Trsta ne sovpada z rimsko politiko. Položaj pa postaja tako resen, da so celo umerjenejši. ali bolje rečeno samostojnejši, italijansko usmerjeni gospodarski krogi pričeli iskati rešitev v predlogih za ustanovitev proste cone v Trstu ali vsaj za področje ladjedelnic in v naporih za tesnejše povezavo z zaledjem.
ZOPET SE PONAVLJA STARA. PESEM...
JVGOSLAVUI SE NISO OOOltlilU
velesejinskemu uveznetiu kcnlintienla
Zaradi uspešnih lanskoletnih kupčij. Je Jugoslavija letos zaprosi la za uvozni kontingent v višini 295 milijonov lir - Najavljenih je okrog IOO jugoslovanskih pod jeli |-razstavlja vee v
Jugoslavija bo na letošnjem
tržaškem mednarodnem velesejmu mnogo močneje zastopana, kot je bila lani in pretekla leta, saj se je na tržaškem trgu zelo povečalo zanimanje za jugoslovanske proizvode, kot je tudi z jugoslovanske stranj bila že mnogokrat izražena želja za čim večjo trgovsko zamenjavo. V jugoslovanskem kolektivnem paviljonu v Palači narodov in v ostalih paviljonih za prodajo na drobno bo tako letos sodelovalo okrog 100 jugoslovanskih podjetij od katerih mnoga letos prvič. Tako bode v znatno večjem obsegu ket lani razstavili izdelke Litostroja. prvič bodo razstavljeni izdelki tovarne fine mehanike »Iskra« iz Kranja itd.
Ta povečana jugoslovanska udeležba na velesejmu, kot zlasti povečano zanimanje tržaškega trga za jugoslovanske proizvode, kar se kaže v živahnem zanimanju že sedaj, mora seveda priti do izraza tudi pri obsegu kupčij. Tako Jugoslovani kot tržaški poslovni krogi so glede kupčij zelo optimistični, ker obstajajo u-godni tržni pogoji. Jugoslovan-
ski predstavniki so zato letos prosili za znatno obsežnejši kontingent kot pretekla leta,
ker praksa kaže, da se na velesejmu v resnici proda mnogo več, kot so odgovorni uradi pričakovali. Lani je tako Jugoslavija prosila sprva za kontingent okrog 10(1 milijonov lir m je kasneje to številko podvojila tako, da so na velesejmu zaključili za 200 milijonov lir kupčij. Logično je, da je Jugoslavija letos prosila za znatno obsežnejši kontingent in to za 295 milijonov lir.
Sedaj je komaj 16 dni do otvoritve velesejma, vendar odgovorni predstavniki oblasti še vedno odlašajo in nočejo kljub številnim protestom odobriti velesejmskega uvoznega kontingenta. Tako ravnanje oblasti se ponavlja iz leta v leto in je glavni vzrok, da se gospodarsko sodelovanje med Trstom in sosedno republiko ne more razviti v tisti meri, kot bi se lahko. V »ednnjem položaju gospodarstva, kot je v Trstu, pa je tako brezvestno ravnanje še posebej obsojanja vredno, saj jemlie Trstu važen vir sredstev za obstoj.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEVINSKO-NABREtlNSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Za neodvisnost Trsta in ozemlja se je treba boriti z dejanji!
Poleg tega, če se ne bo vprašanje pravočasno rešilo, lahko pričakujemo, da se bodo številna jugoslovanska podjetja premislila in v Trst ne bodo prišla, saj ne bodo imela ni-kakega interesa porabiti znatne vsote z» razstavo, medtem ko zaradi birokratskih vzrokov ne bodo mogla zaključiti obojestransko ugodnih kupčij.
Novi odpusti v podjetju Modiano
Podjetje Modiano Je sredi meseca maja suspendiralo zaradi pomanjkanja dela 39 delavk in 6 delavcev, čeprav so delavke predlagale, naj bi se reje za vse osebje skrčil delovni čas. Akoravno so sindikati tem suspenzijam nasprotovati, jih je vodstvo podjetja izvedlo. Sedaj pa je podjetje napovedalo odpustitev 13 uradnikov zopet z utemeljitvjo delovne krize. Sindikati odpustom zopet ugovarjajo, toda stvar se bo najbrž končala s tem, da bo podjetje za malenkost znižalo število odpustov, kakor se v podobnih primerih ze dolgo dogaja. Ti odpusti so nov dokaz hude krize, ki jo preživljata zlasti mala in srednja industrija.
(kritike im poročila^)
Šolska prireditev v Plavjah in vprašanje šolskih prostorov
Potrebna ugotovitev po prvih zaključnih šolskih prireditvah: mnoge šole nimajo primernih prortorov
Ugotovitve tov. Colje ob glasovanju za predloženi resoluciji glede STO * Razgaljeno kominformisttčno delovanje proti neodvisnosti Trsta - Nekaj upravnih vprašanj
Sinoči je bila na županstvu
v Nabrežini izredna seja občinskega sveta občine Devin-
Nabrežina, na kateri so svetovalci razpravljali o tržaškem vprašanju ter o prodaji občinskih zemljišč zasebnikom.
2upan je po kratkem uvodu prečital resolucijo glede rešitve tržaškega vprašanja, katero so predložili agneletovci in kominformisti, ki so zastopani v občinskem upravnem odboru. Resolucija se izraža proti razkosanju STO ter za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, poleg tega pa zahteva civilno upravo, ki naj bi upravljala to ozemlje do prihoda guvernerja
Podobno resolucijo, vendar krajšo, je predložil svetovalec Drago Legiša.
Svetovalec tov. Srečko Colja je nato v svoji intervenciji poudaril, da je občinski svet sprejel že nič koliko podobnih resolucij in to je bilo tudi vse, kar so razne stranke, zastopane v občinskem svetu, storile proti povratku Italije v le kraje. Ni toliko važno, je dejal tov. Colja, ali sprejme• mo neko resolucijo ali ne, važno je, da se enotni bori-mo proti tripartitni deklaraciji, proti finančno gospodarski vključitvi Tržaškega c-zemlja oz. našega področja v voz italijanskega gospodarstva, proti sklepom londonskega sporazuma in njegovim posledicam, proti 8-oktobrskem diktatu in seveda za politično in gospodarsko samostojnost ter jezikovno in kulturno enakopravnost.
Tov. Colja je nato prikazal izdajalsko vlogo kominformov-skega vodstva do rešitve tržaškega vprašanja, ki se odraža na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Vzemimo n. pr. stališče Enotnih sindikatov do raznih vprašanj sindikalnega značaja, je nadaljeval tov. Colja, pa bomo videli, da se ti sindikati konkretno povezujejo z italijansko Delavsko zbornico. Gospod Rndich je Jel v Rim, moledoval na italijanskih ministerstvih in s tem nedvoumno priznal, da je naše gospodarstvo odvisno od italijanskega. Vemo pa, da je prav samostojno gospodarstvo ključ do neodvisnosti Trsta in
kdor se proti taki povezav i ne bori, ta ni za STO in mu je
neodvisnost Trsta le deveta briga.
Ob londonski konferenci, po kateri so v tukajšnji upravni aparat vključili italijanske e-misarjš, je kominformovsko vodstvo našlo skupno platformo z iredentisti, ko so po eni strani zatulili v en rog zaradi cone B, po drugi strani pa dolžili delegacijo, ki je bila takrat v Londonu, da baranta j Trstom. Se hujše in Še bolj
nedvoumno pa se je sam Vi-dali izrazil po 8. oktobru, ko je izjavil, da se bo boril proti JLA, če bi ta Vkorakala na naše področje, medtem ko ni niti z besedico obsodil ali protestiral zaradi prisotnosti Bellovih čet. Takrat torej, ko so nam hoteli vsiliti imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, ko bi bilo treba nap'tt ose sile proti taki rešitvi, takrat je kominformovsko vbd-stvo sabotiralo našo borbo tn po svojem apartu skušalo tn tudi dajalo konkretno pomoč italijanskim iredentistom.
Jasno je, da je vsaka taka rešitev v nasprotju z demokratičnimi načeli, v nasprotju z zemljepisnim, zgodovinskim in gospodarskim položajem Trsta. Bodočnost pa bo pokazala, da bo tržaško vprašanje rešeno dokončno le takrat, ko bo Trst priključen k svojemu naravnemu zaledju, to je k socialistični Jugoslaviji.
Tov. Colja je nato prikazal še druge aprotistojevskes akcije in izjave raznih gospodov kominformovskega vodstva
kot n. pr. izjavo Vidalija v
‘ ' 'k
Bariju, enotne resolucije kom-informovskih občinskih svetovalcev v Miljah tn Trstu s predstavniki iredentističnih strank, poskus Vidalija, da bi pognal tržaško delavstvo o stavko, ki naj bi podprla fašistične razgrajače marca 1952 itd., ter ugotovil, da je kominformovsko vodstvo z razbitjem enotnosti delavskega razreda in s pasivi-zacijo njegove borbenosti podprlo možnost imperialistične rešitve tržaškega vprašanja.
Svojo intervencijo je tov. Colja zaključil z ugotovitvijo, da je edini način borbe 2a STO v tem, da se enotni borimo proti vsem pojavom, ki spravljajo naše ozemlje v odvisnost Italije. Omenil je, da bodo zaradi praznika italijanske republike trgovine danes zaprte. Ali bi ne bilo prav, je končal če bi naš občinski svet pozval trgovce, da odprejo svoje trgovine kot vsak delovni dan in s tem pokažemo, da ne priznavamo tudi take vrste odvisnosti od Italije’
Zupan je odgovoril, da ta praznik «nismo postavili niti mi niti vi» in da se zaradi tega ne da nič storiti, medtem ko je kominformist Visintin skušal polemizirati na račun jugoslovanskega kapitala, ki da bi lahko rešil Trst in tržaške Slovence odvisnosti od Italije Svetovalec dr. Skrk je resolucijo upravnega odbora označil kot predolgo, medtem ko je svetovalec Legiša zahteval pojasnila glede civilne u-prave. Ko je dal župan prvo
resolucijo na glasovanje, je zanjo glasovalo 9 agneletov-skih in kominformovskih svetovalcev, medtem ko je ostalih 8 svetovalcev glasovalo za drugo (tov. Srečko Colja ni glasoval).
Svetovalci so nato soglasno odobrili resolucijo o prepovedi uporabe atomskega orožja, potem pa je župan odgovoril na vprašanje svetovalca tov. Škofa, ki je zahteval pojasnila glede igralnice v Sesljanu.
Zaradi pomanikanja prostora bomo o razpravi po naslednji točki dnevnega reda poročali v naši jutrijšnji števiiki.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO V ŠTJAKU sklicuje sejo za jutri 3. t. m. ob 16. uri v Ul. R. Manna 29. Prosimo člane, da se seje točno udeležijo.
Obvestilo pomorščakom vojnim oškodovancem
Odbor pomorščakov — vojnih oškodovancev sporoča, da
pristojne oblasti ZVU na njegovo pobudo proučujejo vprašanje povračila vojne škode pomorščakom, ki so svoj čas pripadali osebju zaplenjenih, potopljenih ali sploh uničenih ladij v zadnji vojni in ki so zato zgubili svojo osebno prtljago in pomorske instrumente.
Odbor pripravlja dokumentacijo, ker se bo sestal za obravnavanje tega važnega spora in ker mora oceniti število o-škodovancev in ugotoviti, koliko vojne škode je Vsak prizadeti vojni oškodovanec utrpel.
Spričo tega vabi odbor vse vojne oškodovance, ki tega še niso storili, naj mu na njegovem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20-1 izroče vse potrebne podatke, in sicer svoje ime in priimek, ime ladje, datum dogodka, ki je povzročil izgu-bitev, njihove portljage ali instrumentov. Poleg tega morajo tudi povedati, ali so dobili kak predujem in prinesti s seboj potrdilo o vložitvi prošnje za povračilo vojne škode.
Obe plavski šoli, ostiolma in kmetijski strokovni tečaj, se stiskata v poslopju, ki bi
komaj za eno šolo zasilno odgovarjalo. Pravimo zasilno, ker že zdavnaj več ne ustreza modernim higienskim predpisom in bi bilo nujno, da bi miljska občina izvršila med počitnicami nekoliko temeljitejša popravila. V lepo urejenem šolskem poslopju, ki vzbuja Že od zunaj vtis reda in snage ter je že po svoji zunajnosti ponos vasi, se tudi otroci čisto drugače počutijo. Pa to le mimogrede in V premislek sedaj, ko smo tik pred počitnicami. Ni namreč prav, da smo preskromni in s mo zadovoljni s tem, kar imamo in kar dobimo.
Bilo bi nepravilno in tudi do reeišerke učiteljice Stane ZerjaloVe in njenih sodelavk nepošteno da se ne bi vse to omenjalo. Sele, ko se ozremo na te pomanjkljivosti lahko namreč ocenimo njeno delo. Naštudirala je z osnovnošolskimi otroki igrico Sirota Jerica. Igralci so je sledili in v posameznih prizorih so bili prav dobri, vendar je bilo ves čas čutiti, da bi v drugačnem okolju, da se ji ni bilo treba boriti s časom in prostorom lahko dosegla iz njih neprimerno več. Vmes je nekaj prav nadarjenih. Le ti bi potegnili ostale za seboj, da se šolski oder na Plavjah enkrat izlušči iz pri-mitivističnih razmer.
Osnovnošolska mladina je tudi prav ljubko zapela pesmico «Jaz pa grem na zeleno travcos in odigrala prizorček iiCieiban in čebela».
Kmetijski strokovni tečaj se je spričo štiridejanke, ki jo je izvajata osnovna šola, o-mejil te na petje in recitacije. Zbor je -apel pod vodstvom prof. Mozeniča tri narodne: sVenček na glavi sen, »Prav luštno je res na deželi* in «Mati ziblješ. Recitaciji: «Zeb!jarsktt» in »Z vlakom» sta biti za to stopnjo vsekakor pretežki. Zamisel režiserke Mare Samsa je bila naj naša mladina pokaže, kako se p rednaša Oton Zupančič, ki pomeni vrhunec b našem pesništuu.
Prihodnjo nedeljo 13. t. m. bo imet Kmetijski strokovni tečaj razstavo risb in ročnih del. Da bi prebivalstvo bolje spoznalo značaj te zanj tako važne ustanope, bo posebni oddelek razstave obsegal najrazličnejša učila. Ta bodo predvsem iz področja kmetij" stvtt in umnega gospodarstva-Na to p osebnost razstave že danes opozarjamo.
RAZPRAVA PROTI BOZZOLU NA POROTNEM SODIŠČU
6RAF0L0ŠKI IZVEDENEC UGOTOVIL da anonimno pismo ni pisala Sulligoiieva
V GABROVCU
so učenci imeti prireditev o
vaški dvorani, ki je bila za to priložnost nabito polna staršev in drugih vaščanov. Mrd občinstvom je bil tudi Župan zgoniške občine tov. Obad. Program je bil zelo bnpat in pester in so ga izmenoma izvajali učenci osnovne šole in vrtca. Pred programom je u-čiteljica otroškega vrtca g. Vodopivčeva v kratkem nagovoru pozdravila prisotne in župana in se mu lepo zahvalila za Odstop in o premo dbo-rane, s čimer je bila omogočena dostojna uprizoritev. Zbor otroškega vrtca je nato zapel pesmi; sNaša mamica)), «Moj očka ima konjiča dna*. »Kdo te ptiček malin, ttSmen-ttina muha«, «Je bela cesta u* glajenan, »Janko in Metka«, slmela sem malo putkon, »iVa drevesu listje veje«. Potem so malčki recitirati vrsto pesmic, pokazali nekaj prizorčkov in nastopili še z ritmičnima vajama »Sije sončece« m »Barčica«.
V drugem celu‘So učenci o-snovne iolv nastopili s tremi prizori: »Milenka in st.net*«, «Zajčja šolan in »Čudežne punčke», mešani zbor je zapel nekaj pesmi, posamezniki pa so podali nekaj recitacij. Za zaključek je pevski »bor zapel še «0j zdaj gremo«, nakar sta malčka Aleksandra Cibic in Ladko Blažina izrekla v imenu vseh nastopajočih še enkrat zahvalo županu m mu izročila šopek cvetlic m umetniško steklenico.
Koncert učiteljiščmkov iz Maribora v Dijaškem domu
Čudno obnašanje Sulligoijeve, ki je najprej izjavila, da je pismo pisala ona, potem pa to zanikala » Drugi teden verjetno že razsodba
Od vsega začetka procesa proti Bozzoli je pismo, ki ga je neka neznana roka napisala in ga nato poslala policiji, predstavljalo gordijski vozel; znano je namreč, da je policija trdila, da je pismo napisala Sulligoijeva žena Luisina, medtem ko je, vsaj na razpravi, zanikala. Policija je imela svoje vzroke za trditev, ker je Sulligoijeva dejansko med zasliševanjem priznala, da je pismo napisala. Isto je potrdila tudi preiskovalnemu sodniku, toda že ob koncu istega zapisnika je zadevo ponovno zanikala. Je torej napisala ona pismo? To vprašanje so končno rešili in grafološki izvedenec prof. Zoldan je po 10 dneh presekal gordijski vozel. S primerjavo anonimnega pisma z raznimi pismi Lutsi-ne Sulligoijeve je prišel v 43 strani dolgem poročilu do zaključka, da pisava na anonimnem piamu ni in ne mo-
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 4. strani.
V nedeljo se je sestal glav M TISK IN LJUDSKA PROSVETA
ni odbor Slovensko-hrvatske	Aw»uya«V/l
prosvetne zveze. Poleg poročil o delovanju odsekov ter razpravljanju o nekaterih organizacijskih vprašanjih, je bil na dnevnem redu razgovor o našem tisku v odnosu do prosvetnih društev oziroma kulturno-prosvetnega delovanja sploh. Kakor je ured
Razgovor o našem dnevniku na seji glavnega odbora SHPZ
tujke res niso potrebne, ker jih je mogoče popolnoma e-nakovredno nadomestiti z domačimi izrazi.
Oglasili pa so se tudi tovariši, ki so poudarili, da je treba misliti tudi na to, kako bi se uredništvu pomagalo. Dejstvo je namreč, da se ljudje večkrat vse preveč zana-
nfšuo Snašega luu že imelo Sklenjeno je bilo,	da bodo prosvelarji uredništvu pomaqali šajo^ na novinarje tudi tedaj
čitateljf naS°kateriShStsokpri- 1 'n|ormacijami in S poročili 0 delovanju prosvetnih društev zadevnostjo
šotni izražali svoje pripombe, želje, pritožbe, ali pa so povedali, kaj se jim zdi v redu, tako je bil tudi razgovor na glavnem odboru SHPZ namenjen podobnemu razpravljanju s stališča naše prosvete Povod za ta razgovor so dale nekatere kritike in pritožbe odbornikov na e-ni izmed prejšnjih sej,
Clan glavnega odbora, ki Je obenem član uredništva »Primorskega dnevnika« je v u-vodnih besedah skušal prikazati pomen tiska sploh in pa ugodnost, ki j* za naše pro-
svetne delavce v tem, da Jim je na razpolago list; poudaril pa Je, da se premalo čuti, da bi se te velike ugodnosti zavedali in jo primerno Izkoriščali. Nadalje Je skušal odbornike pripraviti do tega, da bi v diskusiji povedali vse tiste načine, po katerih bi bilo mogoče s pomočjo prosvetnih delavcev list tako izboljšati, da bi v glavnem zadoščal potrebam in željam njih samih.
Razvila se je dolga diskusija, v katero so posegli šte-
vilni odborniki, ki so razne stvari pri našem listu grajali. Predvsem je bil eden glavnih očitkov ta, da naš list premalo poroča o raznih prireditvah naših podeželskih prosvetnih društev. Nadalje so odborniki grajali razne napake ki se mogoče prepogosto vkradejo v list. Dostikrat te stvari niso bistvene, vendar pa lahko čitatelja zelo motijo. Nekateri so se lotili tudi jezika ter očitali tudi preobilno uporabo tujk, seveda predvsem tam, kjer
nekaj minutah po telefonu) opravili to, za kar pričakujejo novinarja. Odbornikom so bile pojasnjene nekatere težave, s katerimi se mora list boriti in	zaradi	katerih	ne
more biti	vedno	tak,	kot	bi
si posamezni čitatelji želeli, čeprav je	ravno	pri	uredništvu želja,	da bi	bili	vsi	či-
tatelji zadovoljni.
Končno so bili sprejeti nekateri nasveti uredništvu z obljubo, da bodo prosvetni delavci tudi sami pomagali, da se bodo ti nasveti lahko lzvwj*li.
re biti Sulligoijeve. Kdo pa ga je potemtakem napisal? Skrivnost, ki sicer terja razjasnitev, vendar mislimo, da je ne bo.
Zakaj in kako je Sulligoijeva priznala na policiji, da je ona napisala pismo?
O tem sta včeraj pričala najprej nar. Origlio in nato še kaplar D'Urso. Omeniti pa moramo, da se njuni izjavi nista popolnoma ujemali. Origlio je namreč pojasnil, da je ženska najprej zanikala, nakar jo je on naprosil naj na listek napiše nekaj beBed, pri čemer se je Sulligoijeva nasmejala in rekla, da je zmožna pisati na razne načine. Do tu sta se agenta strinjala in medtem ko je Origlio izjavil, da je Sulligoijeva, ki je po pisanju priznala, v glavnem ponovila iste besede, ki jih je vsebovalo pismo, je DTJr-so izjavil, da so ženski najprej pokazali pismo, nakar je priznala. Oba sta seveda zanikala, da bi izvlekla to izjavo iz njenih ust bodisi s silo bodisi z nakano. Poskusnega listka z njenimi na policiji nap sanimi besedami pa ni nikjer več. Radovedni smo kaj bo o tem poročal jutri inšp, Piscopello, ki je prisostvoval zasliševanju.
Ista funkcionarja »t»_ tudi obrazložila, da sta odšla v Bozzolovo stanovanje, kjer se je D'Urso zanimal za Bozzolovo delovno obleko z edinim namenom, da pogleda če so na njej krvavi madeži. Toda obleka je bila že oprana, vendar ne ve, če pred ali po zločinu.
Se prej je bil zaslišan tudi inšp. Ricato, ki je vodil prvi del preiskave v zvezi z umorom. V glavnem je inšpektor pojasnil, da v začetku niso dvomili v Bozzola, še posebno, ker ni nihče trgovčevih nameščencev niti omenil spora med pokojnikom in Bozzolo. Tega so sicer aretirali, a ko so ugotovili točnost njegovega alibija, so ga izpustili. Na vsak način, se je Bozzola obnašal povsem mirno.
Razprava se bo nadaljevala jutri v četrtek zjutraj in predvidevajo, da bodo še v tem tednu končali zasliševanje prič, kar pomeni, da bi v začetku drugega tedna začeli govoriti tožilec, odvetnika za-
sebne stranke in kočno zagovorniki, V tem primeru bo usoda Bozzola znana že čez teden dni.
ZastruDitev z ribami
V ponedeljek po večerji je 55*letni kamnosek Stefan Visintin iz Nabrežine 128 začutil v trebuhu hude boiečine. Z rešilnim avtom so ga nato odpeljali v tržaško bolnico, ker se je verjetno zastrupil s hrano; za večerjo so namreč imeli ribe in solato, toda ostalim članom družine se ni zgodilo nič hudega.
Novoporečenca Bruna in Leander Cok Iz Lo-
hjerja se zahvaljujeta vaščanom za darila in
cvetje.
Trst-Lonj^r, 2.VL1951■
Pevski zbor mariborskih u-čiteljiščnikov, ki iz nerazumljivih — ali pa iz zelo razumljivih — razlogov ni mogel nastopiti pred javnostjo, je priredil včeraj zvečer t; Dijaškem domu, kjer je bi! vas tanjen, koncert v skrčenem obsegu za nekaj povabljenih gostu v. Zbor je pod vodstvom svojega dirigenta prof, Pera Šegule zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi. Dirigent je s svojim zborom ustvaril soliden in poslušen korpus, s katerim lahko doseže kar najbolj zadovoljive uspehe. Zbpr se je zlasti izkazal pri nekaterih zahtevnejših pesmih, pri katerih so posamezni glasovi pokazali popolno samostojnost.
Spored se je pričel z Bošt-jančičevo «Mi otroci smo svobode» in se nadaljeval z Ven-turinijevo aPesmijo bratstvan. Nadalje so bili na sporedu Brajša-Rašan, Premrl, Jenko, Slovenski. Simoniti, Vodopivec, Pregelj', Adamič, Šegula, Schvoab in Vrabec.
Med odmorom je goste pozdravil upravnik Dijaškega do ma, nakar se je zahvalil dirigent in za njim je spregovoril še eden izmed mariborskih študentov.
Po sporedu se je prijetni večer še nadaljeval s skupno zabavo.
Mladim prijateljem iz Maribora telimo, da bi se lahko kmalu povrnili med nas pod ugodnejšimi pogoji,
100-CLANSKI
Akademski pevski zbor
lz LJUBLJANE
priredi jutri 3. Junija 1954 ob 21. url
v AVDITORIJU v TRSTU
koncert
Vabila so na razpolago v Ul. Machiavelli 13/11, tel. 36491 in v Ul. Roma 15/11, tel. 31119 od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v četrtek do pričetka koncerta.
Organizator Akademski klub
aJadran« - Trst
& §i G
lk TRŽAŠKO OZEMLJE
ZAKLJUČEK SEZONE V AVDITORIJU.
V nedeljo 6. junija 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
HARVEY“
komedija v treh dejanjih
Spisala: Marv Chase Režiser: Jože Tiran k. g. Prevedla: Maila Golob Scenograf: Jože Cesar
V ponedeljek 7. junija 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
Prodaja vstopnic v Ul. Roma	15/11 v	petek	in
soboto	od	11.	do 13.	in
od 17.	do	19.	ure; v ne-
deljo in ponedeljek od 11. do	13.	in	od 17,	do
začetka predstave.
V..............................  J
( GLEDALIŠČE VERDI)
Ker se je moral dirigent Tof-folo zaradi vnetja slepega črevesa nemudoma podvreči operaciji, bo zadnji koncept orkestra Tržaške filharmonije dirigiral dirigent Glauco Curiel, ki se je odzval vabilu ravnateljstva gledališča. Program je moral biti spremenjen in bo naslednji: Rossini: »Italijanka v Alžiruv (simfonija); Manno: Uvod, arija in rondo za klavir in orkester; Čajkovski: Koncert za klavir in orkester; VVagner:	»Nilrnberški
mojstri pevci« (preludij iz I. dejanja).
Osvobodilna fronta
IV. okraj Skedenj. V četrtek 3. junija bo seja sektorskega odbora OF za Skedenj točno ob 20. uri. Člane naprošamo za točnost.
Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji
podaljšano samo do 5. junija 1954
Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Zaradi čim boljše organizacije letošnjih kolonij in ker je število mest omejeno, pozivamo starše, da z vpisom pohitijo. Vpisovanje vsak dan med 9. in 12. uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna št. 29, kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila.
V Skednju vpisovanje od ponedeljka dalje na sedežu št. 124 vsak večer od 19,—20. ure.
Za Lonjer se vpisuje v prosvetnem društvu v Lonjerju v ponedeljek, sredo in torek od 19.30 do 21. ure.
Za Opčine. Bane in Konkonel vpisovanje na Opčinah na sedežu, Kon-konelska 1, od 19. do 20. ure.
Za Prosek vpisovanje pri Kocmanu Danilu Prosek st. 62.
Za Plavje pri Coku Cvetku, Plavje št. 181.
Za Padrlče, Gropudo in Bazovici pri Mirku Pečarju.
PODPORNO DRUŠTVO ZA STO
odsek za počitniške kolonije
RcMCtti. 15.00: «Teror V Sani*!* R. Roman, E. 0'Brien.	.VJt
EzceHlor. zaprto ž^L^-ovi, Fenicc 14.30: «Napad Kybero T Povver, T Moore.	„
Nažionale. 14.00: «Sombrero», a Montaiban, V. De Carlu Filodrammatico. 14.30: ®5'W,ri{ ska tigra«, D. Morgan, D. CB Arcobaleno. 14.00:
Fernandel, J. Pagnol. Ml
izpod 16 let prepovedano.
Aliditortum. 14.30: «KroniKa .
čina«, G. SantuCClb, L w .jgg
Astra ROjan. 15.00 “Tuj^
vedno revolver«, C. tre CHstallo. (Trg ppruglno)1' ^ «Nedeljsko deklt«,
Govvrr Champion.	.j,.
Grattacielo. 14.30:
ljubezen«, J. POwell, «,
ggf(	affUt
Alabarda. 15.00:	«Strastn« P**®"
N Pizzi, G. Laridry.
Ariston, 16.00: «MočneJSe oc ta». E. Flyhn.	r
Armonia. 15.30: «*elezn»
L. Hayward.	^
Aurora. 15.00: »Tujec«, O. ^
J oriffiths.	|j|Vi
Garibaldi. 14.00:	«Mo*ci »a
podleži'.«, W. Chi«ri.
Ideale. 14.30: »Hlevar in vojv n ja«, R, Young.	„
Impero. 14.30: »Iluzija«, »• ‘v A. Ruschel. italia. 15.00: »Plesni meoii«" Fernandel.	^
Viaie. 14.30: »Zabave m pK mi«, T. Lees.	#
Klnb ob morju. 15.00: »V** R|£ imenovati se Ernest«,
Stave.
Massimo, 14.30:	»Darnasc
D, Hudson.	. eft'
Moderno. 16.00: «Devica pd° ho«, W. Holden.	|«
Savona. 14.00: «Clovek, « n* čednost«, TOtO. Ml »odi prepovedano.
Sv Marko. 14.00: »PlavbH* 5. Morgan.
Secolo 14.00:	»Za	dv»
upanja«, M. Fiore,^ __
Vittorio Veneto. 14.45:
uiorio veneio. '" -..-v Imajo rajši plavolask*«)
Monroe.	p«.
Azzurro. 14.00: «Srečal »em bezefl«, W. Powell. ,-Jlo Beivedere. 16.00: »Med P* in zoro«, M. StevvenS,
HI /,t)iu», JVi. OlC«»	.	k||
Marconi. 14.30: »Kruh,
in fantazija«, V. De Sic
lh fantazija«
Lollobrigida.	.	fie
Novo cine.	16.00: »FaPfM*	>»
lipe«, G.	Philippe.	.	$>-
Odecn. 14,30: n Rudniki Rr*U» lombrta«,	St. Granger,	^	jp.
lVTIIlVI". Id«, »Dl.	OD9—	-
Radio. 14.30: «Seminole». "•
son-	,	■	.mor**
Venezia. 14.00: «Nevadski R. Scott.
POLETNI KINO:	^
Ariston. 21.00: »Mnčnej** M vrištva«, E. Flynn. .. ftlši Rojan. 20.30:	»Diplomat*'
Par stRso* Er«l0.15; »Drobt«**' Mltchum.	..	w>i*,f
Ponzjana. 20.30: »Bakrena B Lane aster.	nhlfl*?
Arena d*i flori. (Ulic* »K, i. dalo 29) 20.30: «Op In 0,1 Tracy.
 ^
MEKE!DE^
SREDA, 2. junija l*54,
JU<10I»I,0VA»SS{ CONA T«»r®
254.6 m ali 1178 kc jo,
Poročila v slov. ob 7.00. i9.oo m 23.30.	7ij0 ra
7.10 Jutranja glasb*; gled tiska; 11.00 Šolska “.rfj vr Francoske uverture; Ma Triglava do Jadrana; 14-tL IIg be slovenskih skladatelj** p|P violinist Ivo Gorše: Dfjn skladatelja Vatroslav* k.t3 CL ga; 17.30 Narodne pesnM ‘«{,1» ’ k ester Kt-ndor: 18.00
kestet Kondor; 18.00 g* jr hrvaščini; 18.15 Za kaj; 21.00 S knjižne P^ViO ri rich Mann: PodloZpiK^.^
ricn iviann:	rouiu/n
Chopin: Sonata za kJav'f»|B»V<'J v b-molu op. 35: 22.00	*
glasba: 23.00 ^Zadnja1*8*
italijanščini; 23.10 Glas«* ko noč.
T UST t»-
306.1 m ali 980 KCJk* j.jO
9.00 Slovenski moški :)*»,-iijA Boris Papandopulo:	v	#3
cert; 9.48 Busonl: Valček T gr«
min Johannu Straussu, J* ^ o* Krek: Koncert za votJJ	J*
kester; 11.23 Vaiki pevski duet; 11.45 BUtte	jflJ
nja matineja; 13.00 Ope
in" duetl- ^M.l^ KuHu^,^ nlk; 14.46 Franck:
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE e!*ka ladja «Klnerct» * tremi
pomiki; Iz Halfe argentinska ladja «Rto Bermejo« s 6.100 t žita Irt 12 potniki; Iz Faxa it, ladja #Genero«o» z 2460 t fosfatov; z Reke jugotlov. ladja »Bakar« s 7 potniki.
Dne 1. junija t. 1. se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je K oseb, porok pa Je bilo 10.
POROČILI SO SE: uradnik Fe. dor Clemen in gospodinja Gio-conda Trevlsani, uradnik Giuseppe Marlon In gospodinja Anna Maria Toffoll, mehanik Lino Va-lč in Šivilja Maria Gioconda Da-gostinl, kmet Vincenc Vodopivec In gospodinja Marija Cotič, tiskar Aldo Ferltiga In gospodinja Llliana Nardelli, delavec Giovan-ni Saln in gospodinja Emma Du-baz, tesar Stelio Bergamasco ln prodajalka Maria Umer, kovač Claudlo Matucanz* in gospodinja Maria Coffa, mizar Cosimo Det Zlo in gospodinja Renata Fogar, uradnik Renato Innocente In u-radnlca Antonia Micuhan.
UMRLI SO: 58-letnl Siglamon-do Nasclmben, 2 meseca stara Nadi a Bacei, 81-1,etna Emma Fe-drigo, 86. letna Teresa Dlonlslo vd. Zorzut, 78-letnl Olulio Cleva, 76-letnl Giuseppe Mlcco reete Mil ceu.
PRIHODI IN ODHODI LADU
V ponedeljek so priplule v Trst sledeče ladje: iz Halfe itrk-
Odplule ao: proti Tripolisu It. ladja «Pensllvania» in «Maria Cristlna«, prazni; proti Laurence Margues norveška ladja »Astrid Elizabeth« z 11750 t nafte; proti Benetkam it. ladja »Valfiorita« s 3 potniki; proti Reki it. ladja «Fredianna», prazna; proti Benetkam it. ladja «Otranto» s 1505 t raznega blaga.
V nedeljo 6. Junija 1954 bo V NABREŽINI v kulturnem domu «!go Gruden«
razstava slovenske knjige
VREME VČERAJ
NajvISJa temperatura 21.0, naj-nlžja 17.1, ob 17. url 17.9, zračni tlak 1009.2 stanoviten, veter 7 km zahodnlk, padavine 4.6 mm, nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 19.8 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Hlasotetto, Ul. Koma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8; Rassettl, Ul. schiapparelli 58; Harabagti* v Barkovljah in Nteoii v Skednju,
IZLET V CERKNO PRI IDRIJI Zveza partizanov STO organizira 13. t. m. Izlet v Cerkno pri Idriji. Vpisovanje do 4. t. m. Vabljeni vsi člani.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« priredi 13. junija društveni Izlet v Cerkno tn partizansko bolnico «Franja». Vpisovanje od 26. maja do vključno 3. junij* na društvenem sedežu na stadionu »Prvi maj«, In »iccr ob delavnikih od 20, do 21. ure, ob praznikih pa od 10. do i2. ure, Ker Je število prostih mest omejeno, pohitite z vpisovanjem.
Motoklub Skedenj organizira
12. in 13. junija izlet na Reko in v Crlkvenico. Vpisovanje do 3, Junija med 18. In 20. uro na sedežu.
Motoklub »Amatorl« organizira 12. In 13. junija Izlet v Opatijo in na Reko. Vpisovanje do 3, junija na sedežu, Naslednji izlet bo v Pulj in Poreč.
Motoklub »Jadran« Opčine organizira v nedeljo 13, Junija Izlet v Opatijo ob priliki mednarodnih motociklističnih dirk. Vpisovanje •m- tn jutri o» ih do 20. ure na sedežu.
Motoklub »Adria« Dolina . Milje priredi Izlet v Opatijo 12. In
13. Jurvlja ob priliki mednarodnih motociklističnih dirk. Vpisovanje v Dolini na sedežu do Četrtka zvečer od 20. do 21. ure.
Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira enodnevni Izlet v Opatijo ob priliki mednarodnih mo-tocikllatlčnlh tekem, ki bodo 13. t. m. Vpisovanje na običajnih mestih »e zaključi danes,
nlk; 14.45 Franrk: Sim*1"' r*e$VJ, rlacije za klavir ln
15.00 Razgovor s Sabov*1 prorn£ mojstrom Pircem; laho ^\i\t nsdni koncert: 16.00	..
na zgodba - Slavko RuPfgoO rS
17.00 Slovenski motivi, 1°'gVr)i»f) Grlegovl suiti; 19.00	jfjF vedet; 20.05 slavni P*vC2,» % Lato: Španska simfonija
vir In orkester; 20.53	,.
klavirskega koncerta >}■ ,, v-Književnost in umetn0*; 3, Mendelssohn: Simfonij" r st n »	*•
.Lir-
■ at r* ■	-
9.00 Operna glasba: D-A^eŠJE 17.00 in 18.25 poročil* 0 (A Skl dirki; 16.30 Koncert v ji/ št 21 za klavir ln arke-V; |f»
V Bellini; «Norm*», dir«
Gui.
M I, «» V 14 N 1	, 4 K
327,1 rn, 202.1 in. 212A jv
Poročila ob 5.35,	6,W>
13.00. 15.00, 17.00. 1*,?° ,2,20 J#
12.00 Lahka B>ašba,
sveti za dom; 12.30 EtnII 0i .-Ljubljanski akvareli. in/jo rnovš: Scherzo za kl*W Ig. kester; 13.45 Za Pi?J%J Sl® Koncert po željah; 17.	v0|A,
ske narodne pesmi .P^hnoO “{j-kvintet «Nii
narodne pesmi PdJ?. jj| av...tel «Niko StrRdf*;.'eeni.JJjf retna glasba:_ 18.25 ^Gja’ jjivjjp
   giasua. 10.*-» — r
Sledi: 18 40 Josef SuJL in sanje op. 30; 20.00 vJE igra - S. dr um: ,D°8°?o50 (F stu Gogi - ponovitev, Jjj.pl
bena medigra: 21.00 kestralni spored.
ADEX IZ
12. in 13. J.UnlJ*t v dvodnevni ille LJUBLJANO PAZIN
13. Junija I*®*
uaareijS-KO*^
UP1CO	,	junlC
Vpisovanje d°
195*
19. in 20. juniJ« y dvodnevni
POREČ PULO in na BLED
20. Junija i9i*
izlet \aROV° MATERIJO )upiJ‘
Vnisovnnle do 1
(PSI LAJAJO.	A	KARAVANA
m nicemnost italijanskih
uoovorov
Rriča smo bili naporom ita-Rjsnske tajne in uradne diplomacije, kakor tudi onim gospoda Scelbe in njegove vla-*■*, da bi preprečili, brez po-!®bne izbire sredstev in me-tod, nadaljnje oblikovanje in *drjOvanje prijateljskih odno-,0v med tremi balkanskimi jelami. Sodeč po tem, kar 1* sledilo, v prvi vrsti, kako )• na to reagiralo turško jav-"0 mnenje, in skoraj istočasno '‘no v Grčiji; sodeč na osnovi ••dvoumnih odgovorov najviš-8b političnih predstavnikov dežel na domišljave, ne-PSOlne zahteve, ki so jih •iOOr rutinirani rimski izsilje-y*lci pred kratkim tako naiv-»o vrgli v svet, lahko reče-da so se ti napori dokončno izjalovili, c« obstaja glede tega še dvom, odnosno (gledano 8 Perspektiv rimske diplomami*), če obstaja glede tega kako upanje, ga korenito opravlja dejstvo pravkaršnje. ** odhoda maršala Tita na ®"'*k v prijateljsko Grčijo, i* bržkone ni odšel, da bi J* Pomenil, ali morda res ne •aže, glede na italijansko na-®Ptotovanje, začasno ali na-*Ploh opustiti dosedanjo uspeš-razvijajočo se politiko medvojnega zbliževanja in so-••lovanja, več kot verjetno »ato, da bi se vse to kar ®*iboij utrdilo in našlo tudi Vnanji obliki svoj dokonč-Ustrezni izraz v organični 'v0rbi, ki jo bo predstavljala °doča balkanska zveza.
Da
si tri relativno zaostale v^ave, ki jih v bistvu vežejo lsK interesi, ki so po svojem ■^Političnem položaju in tu-* Po podobnosti zgodovinskih “Sod najtesneje združene, sku-1 8ai° s skupnimi napori za-sotoviti bvoJo varnost, neod-v'saost, postopno odpraviti ‘kletno zaostalost in sebi
cmogočiti uspešen vsestranski l|»Voj, to se brzda mora zdeti 8*ehernemu objektivnemu poučnemu opazovalcu popolno-I0* razumljivo, brez pičice ne-"•bosti ali dvoreznosti, Samo ki sam nima prav čiste more v tem videti nežnost, ki naj bistveno, živ-'*hlsko ograža njegove inte* ****, lahko smatra ta instru-samoobrambnega in iz-^no miroljubnega značaja za ki se z njim streže po "!«Sovem življenju. Dvakrat , >Urdneje pa je čuti takšne
iz ust starega, od ne-roparskih imperialističen Podvigov do konca preka-*Ynega Rima. Sledeč takšni ■*ŽOvi logiki bi morali priti do zaključka, da so že nekoč ali Jugoslavija Grčija ali Turčija ogra-.Italijo, jo morda celo na-,541« in uničile. A zgodovin-l , dejstvo je, da se to ni-hi zgodilo, da pa so, ha* ."°tno, vprav italijanske 0-j/*ialske armade že teptale •bienalne teritorije vseh treh gojenih balkanskih dežel nedavni preteklosti. Julijanska ponarejena, svečinska zaskrbljenost v zve-(j, s čedalje uspešnejšo poli-j 6 vsestranskega, politične-/. 'n posebno vojaškega so-|L.0Vanja med tremi balkan-U#’ni državami, predstavlja samo navadno cinično za-. abovanje zgodovine in obi-,natolcevanje, temveč se )j	kakor	vedno,	spet	en-
, 81 »krivajo določene, ne po-I n° nove, hočem reči zelo L*b» ln oguljene politične v ivez' * Trstom. * razvoj, resnični razvoj
. ,fnislu konstruktivnih na-
   %______________________
»oltl
nejo v najtesnejšo zvezo.
«Psi lajajo, karavana pa gre dalje...« Napačno je misliti, da jo je mogoče ustaviti. Balkanska zveza se ne poraja na osnovi trenutnih ali celo špekulativnih političnih in diplomatskih razlogov bolj ali manj dvomljive vrednosti in prehodnega pomena. Pognala je iz globljih korenin, ker predstavlja po svoji vsebini nekaj, kar zadeva bistvene interese vseh treh narodov. Elementi kot so mir, svoboda, blaginja, so neogibni za srečo in procvit slehernega naroda. Za dosego le-teh. za njihovo ohranitev in utrditev pa imajo narodi Balkana vso pravico vskladiti svojo voljo in napore, ne da bi morali za to kogar koli vpraševati za dovoljenje.
Naravna in nesporna pravica vsakega svobodnega in svobodoljubnega naroda je, da lahko ohranja, ob upoštevanju temeljnih načel svobode in demokracije v svojih odnosih do drugih narodov, popolno neodvisnost svojih dejanj, tembolj, če ta dejanja ne gredo samo v njegovo, temveč v splošno korist,
Ali ne pomeni nemoten razvoj balkanskih dežel, in tudi združitev njihovega vojaškega potenciala, prispevek k razvoju tudi ostalih dežel in jam. stvo za bolj uspešno obrambo miru v svetu nasploh? Brez dvoma! S tem se, razen v Rimu in Moskvi, strinjajo vsi. Toda eno je, če se s tem strinjajo, drugo, in prav zaradi tega toliko bolj nerazumljivo pa je dejstvo, da kljub temu ravnajo V nasprotju s splošnim Upanjem.
Zdi se, da odgovorni čini-telji na Zahodu znova zapa-dajo v znano staro napako, ko so zaradi splošne anemije italijanskega političnega in državnega organizma spet enkrat pripravljeni popustiti rimskemu izsiljevanju. Ali za histerijo res ni drugega zdravila. Imamo ga! Ko histerik grozi; žile si prerežem, če mi ne daš, odgovori; no, kar prereži si jih! To zdravilo je imelo vselej izredno pomirljiv in blagodejen učinek.
Zaradi rimskih histerij in nerazsodnosti pa si v Beogradu, Atenah in Ankari, kakor vse kaže, ne belijo glave. Pa tudi za nespremenljivo ponavljanje iz Londona in Wa-shlngtona, češ da treba vendarle prisluhniti tudi rimskim željam in nasvetom, ne kažejo preveč posluha. To dokazuje odhod maršala Tita v Grčijo, ki med drugim lahko izraža tudi sledečo misel; to so naše stvari in ne vaše, v
tDy naprednih sil za obram. bširu, blaginjo, enakoprav med narodi, za trajnejši
. bolj plodne oblike so
Hi°v*nja med vsemi država-»»vrača sleherno možnost |tl(r bi se takšne in podobne lJ!U mogle učinkovito uve-!(l »ti. Ta razvoj gre, je šel 0 šel po svoji zakoniti »lig’ mim° in protlrazkrojeval-V , tehdencam, izražajočih se, 1,1 našem primeru, v po-*blhern an*hronizmu Italijan* *»htov in postopkov. itSj°.taPljajoče se trhle ladje l),hskega notranjega kao-t>l |ubl Trst ne bo rešil; da lij. e Pa zavoljo znanih ita-kt6vSk'b imperialističnih za-
io Jn‘b apetitov in s pomoč-Ihlj Sta kot pripomočka za Ji J®v»njei Jugoslavija, Grči-«wri Turčija morale odreči docel* poštenemu Ho niu P° koristnem med. toj Jnem sodelovanju, to je i»t^ *JOma v skladu z znača-®»biv ’ »1 80 ze davno iz-1 Vsak smisel za realnost, j ^t(~^0*®nje ter mnenje tur*
' 'kit, *n grškega ljudstva, in stanovitno stališče odgovornih predstav-*«ttj . do neprikritih gro-»Itijj 'h lokave retorike rlm-bta '••'Perialistov neizpod-
odnosno njihovih teri
to so nikar ne vtikajte. Po drugi strani pa je to hkrati dokaz, kako visoka je zavest pri vseh treh vladah, da se mora začeto delo čimprej dokončati, da bi moglo kmalu roditi dobre in koristne sadove. In te zavesti, vznikle iz globokega prepričanja v pravilnost stvari same, niso mogle uničiti ne rimsko spletkarjenje s tržaškim vprašanjem ne mešetarjenje z evropsko vojsko, kar je za rimske diplomate lahko zelo zanimiva in poučna izkušnja. D. F.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
glasbene šole Iz Tolmina, ki bo nastopil v Štjaku 6. junija t. 1. ob 10-letnici prve konle-
rence protifašističnih žena.
PRED PREMIERO AMERIŠKE KOMEDIJE «HARI/EY>
Kramljanje
2e ztfaunaj so znali ljudje porazdeliti umetniške zbrstt v due ueliki skupini,- ti tiste, ki imajo sOoje dopajauje t) času, fn v one, ki ttnajo svoje dogajanje t) prostoru. C* berem roman, pesem ali povest, porabim za to nekaj časa. Literatura (prav tako glasba) je umetnost, ki živi v (asu. Slikarstvo ali kiparstvo pa spadata med one umetniške veje, ki žive v prostoru. Gledališka umetnost zavtema pri tej delitui »vbje posebno mesto. Ona živi hkrati v času in prostoru. Dojemamo jo kot umetniško sliko ali skupino kipov, hkrati pa tudi kot literaturo ati glasbo. Prati iz tega pa izhaja še ena njena odlika: na gledalca učinkuje najmoč-
KULTURNI DELAVCI
/w Em	Mant: 220 tolarjev, 2 iunta tobaka in 16
1	1 J_ jk_JiL IL	parov klobas - Zola je sam skrbel za re*
'	- ■"	klamo svojih del ■ Goethe je služil milijone
Grillparzer je imel smolo, ker je bil... pesnik - Rembrandt #obogatir... pa smrti - Bach komaj preživlja svojih 20 otrok - Mozart... «propalica in nesposobnež»■ Silni Beethoven samolari in strada
Rred dnevi smo pisali o izredno visokih plačah, odnosno honorarjih, ki jih dobivajo razne filmske zvezde in režiserji za svoje umetniško U-stvarjanje. Isto velja, in seveda v še večjem obsegu, za razne holly\voodske zvezde, igralce in priznane režiserje. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi glede honorarjev raznih pisateljev, pesnikov ln drugih ljudi, ki se ukvarjajo z umetniškim ustvarjanjem, kjer gredo posamezni honorarji ali cene raznih del v težke milijone. V tem verjetno prednjači španski slikar Pablo Picnso.
Toda nekoč ni bilo tako. V starem Rimu niso poznali honorarjev, niso poznali cene, niso poznali materialne plače za umetniško izživljanje. Kot nas zgodovina uči, sta na primer rimska pesnika Virgil in Horac komaj shajala, kajti za svoja dela nista dobila skoraj nič. Nasprotno pa je izdajatelj njunih del, poznani rimski bogataš bančnik Attieus, zaslužil na njun račun veliko bogastvo Še bolj drastičen primer glede materialne cene, ki so jo dajali umetniški u-stvarjalnosti v Rimu, vidimo v prodajnih cenah zbirke satir rimskega satirika Martia-la. Ena njegovih zbirk je v starem Rimu stala približno
sto današnjih lir. Ista zbirka pa, vezana v usnju je stala približno tisoč	sedanjih	lir.
Kot vidimo ni bila cena v satiri, v poeziji, ampak v opremi. Tedaj so knjige izhajale v izredno majhni	nakladi,	saj
Rim še ni poznal tiska in je bilo vse delo	napisano	na
roko.
Pozneje pa so se razmere počasi spremenile in umski ustvarjalci si počasi Utirali pot, vendar pa še danes le redkim uspe prodreti tako, da jim umetniško ustvarjanje nudi tudi materialno blagostanje. Nekaj primerov;
Slavni nemški filozof Kant je dobil za svoje delo «Krlti-ka čistega razuma« 220 tolar-jev> 2 funta tobaka za njuha-nje in 10 parov klobas, Schiller	je	bil v	nekaterih	delih
srečnejši, drugje manj. Za svoje delo »Zgodovina propada	Združene	Nizozemske«
je dobil vsega 80 tolarjev. Za svojo	dramo	«Wilhelm	Tell«
pa	je	dobil	Že dokaj	lepo
vsoto 1,600 tolarjev, dočim rnu je «Don Charlos« prinesel le 378 tolarjev ter po 3 tolarje za vsako predstavo tega dela. Oglejmo si sedaj tedanje cehe. Za en tolar sl dobil 7 kg mesa, odnosno 12 kg kruha, četrt kg čaja ali pa par čevljev. Ena moška obleka pa je stala celih 2o tolarjev. Kot
vidimo honorarji niso bili prav tako sijajni, pa četudi je bil Schiller na boljšem od Kanta.
Se bolje se je odrezal Bau-marchais, ki je dobil leta 1784. za svojo »Figarovo svatbo« nič manj kot 80.000 zlatih frankov. In tudi Balzac ter Dumas sta si služila s svojim delom lepe denarce. Emil Zola pa se je vrgel v reklamiranje svojih del, saj je sam dal tiskati plakate, ki so bili nalepljeni po vsem Parizu in na katerih smo čitali: «Ci-tajte Na*la, novi roman Emila Zolaja!«.
V vrsto srečnih umetnikov štejemo tudi Goetheja, ki je za svojega «HermBna in Doro-thejo« dobil od svojega izdajatelja 1.000 tolarjev. Za Goetheja menijo, da je imel letnih dohodkov od 4.500 do 5.000 tolarjev, kar bi bilo v današnjih razmerah precej milijončkov.
A mnogim sreča ni bila mila, Pesnik VVieland je zaslužil na leto komaj 800 tolarjev, dočim je imel Klcist komaj polovico tega. Grlll-parzer je nekoč pisal Beetho-venu da tdma smolo, ker je pesnik« in ta smola ga je spremljala do smrti.
Hebbel je 1837. leta pisal iz Muenchena, da «že dve leti in pol razen preteklega poletja, ni okusil tople hrane«. Naslednjega leta ga je vzdrževala neka hamburška šivilja in 2o let pozneje je dobil za svojo aMater in otroka« komaj 000 tolarjev. Enako vsoto Je dobil tudi Keller za svoj velik avtobiografski roman v štirih knjigah «Zelem Helnrich« z edino razliko, da ni bil Keller odvisen od no-norarja, ker je bil premožen.
Nič bolje se ni godilo likovnim umetnikom. Rembrandt je sicer dobil za svoje poznano delo «Nočna straža« 1,600 zlatnikov, toda 11 let potem so mu dajali za vsako njegovo platno komaj po B zlatnikov; tako da je moral on, učitelj, poziratt svojim bivšim učencem, ki so ga zato plačevali ,in se tako preživljati, Danes pa se njegovi umotvori prodajajo za milijonske vsote, dočim je njegova »Nočna straža«, ki je v amsterdamskem muzeju, neprecenljive vrednosti. Vzemimo še primer slikarja
Delo z radioaktivnim materialom kontrolirajo od daleč s posebnimi pripravami, »vtpeena oneka ščiti delavce pred izžarevanjem kot vidimo na sliki i* delavnice neke britanske
atomske tovarne.
no ogrlico« je leta 1811 prodal za 36 zlatnikov, pred kratkim pa so jo ocenili na 2 milijona zlatnikov. Za sliko »Umetnik v svojem ateljeju« so leta 1938 Američani ponujali milijon dolarjev, toda njen sedanji lastnik grof Czcrnin, je ni hotel prodati. Njegov prednik pa jo jc leta 1813 kupil za 50 zlatnikov,
Dočim je Rembrandt umrl kot berač, je 30 let starejši Rubens po svoji smrti pustil dedičem imetje v milijonski vrednosti, razkošne šestero-vprežne kočije in vrsto drugih dragocenih stvari. Raffaelo je bil dobro plačan, vendar pa ne pretirano. Zato pa je bil Michelangelo pravi, bogataš, pa četudi je stanoval v siromašni sobi in vsak dan jezdil na oslu k cerkvi sv. Petra, kjer je delal.
Francoski 6likar Millet je prodajal svoje slike po 5 frankov kos. Ko pa je živel v Cherbourgu je slikal razne napisno table za razne trgovine. Za kar so mu plačevali po 30 frankov *a napis.
Cezanne je dolgo živel na račUh Zolaja in še leta 1894 so plačevali njegova slike komaj po 45 frankov.
Slavni Van Gogh je bil še mnogo na slabšem. Svoje slike ja ponujal po tolarju in še to se mu je zdelo, da je predrago, Koliko pa je zaslužil nemški slikar Hans von Ma-recs za 13 let svojega dela, in sicer od 1853 do vključno 1885? «Niti pfenninga« je sam Maree? pisal svojemu bratu, ko ga je ta prosil, naj bi mu pomagal z nekim posojilom. Hans Thoma se je preživljal s preslikavanjem slavnih moj strov, Feuerbach Pa je dobil ■m svoj ženski portret vsega 50 scudov. torej kakih 20.000 lir
Kaj pa glasbeniki? Slavni Bach je živel skoraj izključno od svojih pogrebnih skladb in komaj, komaj preživljal svojih 20 otrok. Ko je umrl, so prodali starinarju bakrene plošče, na katerih so bile vtisnjene njegove skladbe, njegova žena Ana Magdalena pa je odšla v sirotišče. In Mozart? Njega je salzbtirški nadškof nazlval s propalim človekom in nesposobnežem. Po premieri njegove opere »Beg iz Se-raja« je dobil 50 dukatov. De
Ko je veliki Beethoven po' svetil svojo «Bitko pri Viktoriji« angleškemu kralju Juriju IV., je pričakoval, da mu bo poslal vsaj nekaj za to delo. Toda kralj se niti ni smatral dolžnega, da bi mu vsaj odgovoril. Tudi nekaj njegovih dunajskih koncertov ni popravilo njegovih težkih gmotnih razmer, saj so celo prireditelji koncertov priložili iz svojega žepa, da so krili stroške. Neki angleški kritik je tedaj pisal takole: »Gluhi skladatelj je zmogel napisati to stvar samo zato, ker je ni mogel slišati«. In «ta stvar« n! bila nič drugega kot njegova — «Deveta simfonija«.
Kot vidimo se velikanom, čigar dela danes uživamo pri radijskih aparatih ali pa doma v naslanjaču z branjem njihovih umotvorov, ni godilo lepo. Nasprotno komaj sO sc preživljali ali so celo trpeli lakoto. Mnogim se tudi danes pogosto godi tako; dvomimo pa, da Jih v sedanjem pomanjkanju tolaži misel, da bodo za njihov« dela, po njihovi smrti, morda ponujali milijone.
Vermoera Van Delata, ki je po set let nato so ga pokopali v
svoji smrti pustil II nepre skrbljenih otrok in kup dolgov. Njegovo «Dekle z biser-
t»k,llolt»1!UJeJ0 ntvzdržnost *'	tetl	poskusov,	hkra-
»o dokaz neogibne nuj-ki organično in zgodo-t«- narekuje potrebo, da balkanski narodi str-
Pred kratkim je prišlo na Jadranu v jugoslovanskih teritorialnih vodah do hujšega incidenta zaradi intervencije italijanske vojne mornarice, ki naj bi bila zaščitila italijanske ribiče in ki je s silo odvedla štiri jugoslovanske vojake v Italijo. Zaradi tega incidenta je prišlo do obojestranskih protestnih not, vendar pa ni Jugoslavija vztrajala dalj časa na tem ter je jugoslovanski glasnik zunanjega ministrstva Draškovič na zadnji tiskovni konferenci omenil, da smatrajo ta incident že za likvidiranega. Vse to pa v smislu pomirjevalne politike Jugoslavije v tem predelu. Kljub temu pa je vredno zaustaviti se pri tem problemu nekoliko podrobneje (n osvetliti incident ali bolje vrste Incidentov, ki se stalno dogajajo ob jugoslovanski obali Jadrarta.
Zakaj prihaja do Incidentov?
Italijanska vlada onemogoča uresničenje sporazuma o ribolovu ob jugoslovanski obali in spravlja s tem v težave tisoče italijanskih ribičev. Zakaj to dela, je znano.
2ue faillodUl
neje. Moč opoja te umetniške zvrsti, hipnotična sila, katero izžarevajo igralci na občinstvo je večja kot pri vseh drugih umetniških zvrsteh.
Čeprav težko razložimo, kaj ja ta hiptiotičaa sita, ta opoj ga je VStlk oblskonatec gledališča že mnogokdaj doživel. Ze takoj, ko se je predstava začela, po navadi o pazimo, da so se gledalci popolnoma zatopiti u dogajanje tta odru. clovek-glvdnlec se nenadoma nič več ne zaveda svojih osebnih težav, skr bi, misli. Pozabit je na vsa osebna stremljenja, pozabit celo to, da je v gledališču, da je vse, kar se godi preti njim na odru, le igra in ne prano Življenje. Gledalec torej v tistem času ne fipi neč svojega osebnega Življenja, temveč Žini te * osebami na odru, se z njimi rad uje in smeje, joče in žaluje, hrepeni, trpi, se bori in obsoja. Iz tega hipnotičnega opojnega stanja se občinstvo z budi šele, ko se zopet zagrne zavesa in je dejanja ali predstave konec.
Ta opojnost gledališča, Čar tega hipnotičnega stanja, je osnovna lastnost gledališke umetnosti in ostaja stej ko prej bistvo gledališke umetnosti sploh, Predstava je slaba, če ne prevzame občinstva do te zavzetosti, do te samopozabe. Slabi so igralci, če ne inficirajo občinstva s tem hipnotičnim stanjem. Slabi pa so tudi taki gledalci, ki se nikoli ali pa selo redko prepuste in predajo temu čarobnemu opoju gledališča. Ce nas je torej igra na odru prevzela do take mere, da smo vseskozi ali vsaj oečji del predstave živeli le t ose bami in dogajanji na odru, če smo bili P igro tako potopljeni, da nismo več vedeli zase, potem je bita to predstava dobra. Ce pa tega na predstavi ni bilo ali pa smo se prepustili temu opo' ju samo pri redkih prizorih ali le pri posameznih igralcih, potem to ni bila do. bra predstava, pa naj je bila igra napisana Še tako izvrstno in so bile pisateljeve ideje, misli še tako tepe, gto. boke in popotne.
V tem hipnotičnem opoj nem stanju se namreč podzavestno vrši tisti proces, ki je pravzaprav smoter vsakega. umetniškega delovanja. človeka-gledalca dviga, bodri, ga dela boljšega, vrednejšega, mu ostri pogled v skrivnosti, lepoto in globine življenja. V tem opojnem sta. nju gledale« podsavestno doživlja tisto, kar so stari Grk i imenovali katarzo (katarzis)
Zaključek šolskega leta
na klasični in realni gimnaziji
Po mednarodnem pravu moro vsaka država dovoliti lovljenje rib v svojih teritorialnih vodah ribičem neke druge države. Nikakor pa ni k temu prisiljena. Da bi pa dovolila ribarjenje, jc potrebno, da se med zainteresiranima državama sklene sporazum in da država, ki prosi za dovoljenje za ribolov, plača državi, ki lov dovoljuje, določeno odškodnino, ki je lahko večja ali manjša. In tudi Italija je imela tak sporazum še v času Avstro-Ogrske, in sicer sporazum, ki Je bil sklenjen leta 1884. podoben sporazum je Italija sklenila tudi z bivšo Jugoslavijo, in sicer z brionsko konvencijo leta 1920. Po dolgih razgovorih Je bil 15.
aprila 1849 sklonjen v Beogradu sporazum o ribarjenju. Ta sporazum je z italijanske strani sklepal senator Bastia-netto. Bila so določena štiri omejena področja v jugoslovanskih vodah, in sicer V pasu štirih milj od dalmatinska obale, kjer smejo ribiči loviti. Italija pa se je obvezala plačevati za to 750 milijonov Ur na leto. Italija bi bila morala plačati to vsoto v kliringu z Jugoslavijo. To so bili pogoji, ki so bili zelo ugodni za Italijo, saj je Jugoslavije nameravala kupiti za to vsoto v Italiji blago in ni zahtevala valute.
Toda ta sporazum ni stopil nikoli v veljavo, ker ga italijanski parlament ni odobril
in tudi zato, ker ni Italija nikoli plačala vsote, za katero se je obvezala s sporazumom-Prvo polovico bi namreč morala plačati 1. oktobra 1949, drugo polovico vsote pa bi morala plačati l. januarja 1950.
Ko je bil sporazum sklenjen so ga razni krogi z italijanske strani sprejeli kot zelo ugodnega in za Italijo koristnega, in to ne samo za italijanske ribiče, ampak za italijansko gospodarstvo v širšem smislu. Od tega ribolova bi živelo 70.000 Italijanskih družin, hkrati pa bi ribolov dajal večji razmah industriji rib in celo tistim ladjedelnicam, ki grade ribiške ladje. Poleg tega pa bi imela ko-
nekem skupnem grobu in na pogrebu ni bilo Žive duše razen grobarjev,
risti tudi vsa tista drobna trgovina italijanske obale, koder so ribiške kolonije.
Sam senator Bastianetto je tedaj govoril, da je povsem normalno, ker se ja Italija obvezala plačati vsoto, ter da je bilo vedno tako. Isti senator je zatrjeval, da je bilo pomanjkanje sporazuma škodljivo za italijanske ribiča in da je bil končno sporazum dosežen zahvaljujoč se »velikemu razumevanju odgovornih činiteljev v Beogradu«, Znani politični delavec in minister Giorglo De Martino j« tedaj pisal v nekem svojem članku, da izkoriščanje jugoslovanskih teritorialnih voda osvobaja Italijo od trošenja velikih vsot deviz, ki jih mora Italija plačevati za uvoz rib z Atlantskega oceana in iz Severne Evrope. Poleg tega, je pisal De Martino, prinaša ribolov v jugoslovanskih vodah državi (Italiji seveda) «letno nekoliko milijard lir«. Potemtakem ni bila na, ki bi se bila dala Jugoslaviji, niti v razmerju z velikanskimi koristmi, ki Jih je imela od tega Italija.
(Nadaljevanje sledi)
Od zgoraj: Maturanti klasične gimnazije pozdravljajo profesorje in dijake iz IV. razreda. — Dijak iz IV. razreda prevzema V. razred. — »Pogrebna* svečanost v V. razredu realne gimnazije.
— očiščenje. Človek se namreč v tistih trenutkih otrese Vse Svoje miselnosti, vsega svojega osebnega čustvovanja, okorelosti, predsodkov. Drami se. iz gnilega filistr-stUa, lenobnosti čustvovanja ln Tnillj**ija. Ne da bi se čto.
sam zavedal, srka gledalce V teh trenutkih iz neusahljivih vrelcev umetnosti nouih tnočt, pobud, volje, globokih spoznanj o žlulje* nju, oso ono, kar nstoarja življenje lepše in polnejše. Res, prana šola dobrot«, pravice tn Icpotel Po končani predstavi, ko to opojno stanje premine, za. Živi v gledalcih misel, ki hoče Še vse več spoznati, razumeti in uravnati, Predstava nas je nekako razburila ter nas vzdramila k živečemu delovanju. To nam ni Všeč, drugo priznavamo, tret. je spet odklanjamo, ali pa se nad Čem navdušujemo. Tiste predstave, ki jih Že o kratkem času pozabimo, ki nos niso ogrele, navdušile ali vznemirile, za na« niso bil« pomembne. Visoko vredne so one druge, h katerim se v svojih mislih znova in znova vračamo, katerih s« pogosto spominjamo, o njih premišljujemo, ki živ« odslej v nas samih. Prave so tiste predstave, M nas vlečejo, de bi st jih ponovno ogledali-Skratka, lahko bi rekli takrat, kadar umetnost stopi v naše življenje, postane del našega bitja, tako kot so dogodki, k‘ smo M n Življenju v resnici doživeti. To so tis»i spomini, čustvovanja, razglabljanja, dogodki, ki jih nikoli več ne moremo izbrisati, ker so poslali del človekove osebnosti, del njegovega bitja, kos njegovega pravega življenja.
Doseči tako visoko stopnjo popolnosti in dovršenosti gledališke umetnosti — samo taka namreč tako deluje — je precej težka in zamotana reč. Neštevllno je komaj opaznih ali morda celo neugotovljivih stvari, ovir in zaprek, ki pogosto onemogočajo, da bi bile gledališka predstava * celoti tako popolna, velika, odrešujoča umetnost. Precej težav je, ki jih igralci in ves aparat gledaliških sodelavcev stalno premaguje v cilju, da bi dosegla predstava čim večjo popolnost, da bi dosegla umetniško dovršenost. 2e ugotoviti je težko vse okol-nosti, vzgibe in vzroke, is katerih umetnost raste, še prav posebno zaradi tega, ker je vsako umetniško dejanje porojeno tudi iz umetnikove podzavesti, na katero neposredno vplivati ni mogoče. Vendar bi opozorit na eno tistih zelo važnih, morda odločilnih stvari. Gledališko ob. činetvol Pisatelja prav nič ne moti, če je brale« ob branju njegove knjig« raztresen in raz* mišljen. Slikarja prav nič ne moti, če je gledalec pred njegovo umetnino duševno odsoten jn brezbrižen. Ce Slučajni obiskovalec razstave razume ali ne razume, če mu je všeč ali ne, njegova slika ni zato nič manjša umetnina in še vedno ohranja svojo umetniško vrednost in pomembnost, Slikar je svoje delo dovršil, umetnina pa lahko čdka tudi stoletje ali več, dokler ne bodo prišli k njij ljudje odprtega srca, katerim bo dala najlepša doživetja. Pri gledališču pa ni tako! Gledališki umetnik u-stvarja vsak večer na novo in vselej samo za tiste ljudi, ki sede v dvorani, in tudi s pomočjo teh ljudi. Kajti brez občinstva s* ne more izpolniti bistvo gledališke umetnosti, ne more se poroditi Čar opoja. Občinstvo j« v gledališču soustvarjalec tega hipnotičnega stan ja. Torej, če pridejo k predstavi nezbrani, nejevoljni, nergavi, sitni in kaj vem kakšni ljudje še, potem bo gledališka predstava prav gotovo slabša — toda ne po krivdi gledaliških igralcev in sodelavcev, temveč po krivdi obiskovalcev, k> niso prišli v gledališč« iskat čist« lepote, globokih spoznanj, plemenitega čustvovanja, pri slabem, nemirnem, nezbranem občinstvu predstava nikoli ne mo. re doseči tistega pravega opoja in hipnotičnega čara, ki je bistven za gledališko umetnost. Zato naj bo za vsakega človeka obisk predstave poseben in lep praznik, gledališč« pa prostor, v katerega moramo	hoditi	* vso	zbra-
nostjo in upoštevanjem. Ce ie nič drugega ne, potem se vsaj potrudimo v času, ko st predstava odvija pred nami. Potrudimo s« da bomo kolikor le mogoče zbrano sledili izvajanju na odru; n« upirajmo se, ne Čakajmo, da nas bo igralec osupnil in prevzel le	sam s	svojo	suge-
stivno šolo! Pojdimo mu naproti, potrudimo se vživeti o igro, podajmo igralcu roko v pomoč, saj smo v gledališču vei ustvarjalci — igralci in občinstvo, Potem bo namreč ve« lepše, bogatejše, popolnejše.	ln	vei	bomo	srečnejši —	oni	na	odru	in mi
V dvorani!
VREME
Viemenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami in krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvene spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21 stopinj; najnižja pa 17.1 stopinje.
TRST, sreda 2. juuija 1954
PRIHOD
DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas. na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:
Skladbe slovenskih skladateljev igra violinist Ivo Gorše. Trst II.: 15.00: Razgovor s šahovskim velemojstrom Pircem. Trjt I.: 21.20: V. Bellini: «Norma». dirigira V. Gui. Slovenija: 17.10: Poje vokalni kvintet «Niko Štritof«.
OB PKAZIVIKT REPUBLIKE
Republika s kršitvijo
Pred. osmimi leti je na današnji dan večina italijanskega ljudstva izbirala med dvema alternativama, ali za republiko, ali proti njej. V tem odločilnem trenutku, ki je po važnosti vsaj enakovreden borbi italijanskega ljudstva za svojo narodno in socialno svobodo, se je pokazalo, da je italijansko ljudstvo za napredek, za boljše življenjske pogoje, za enakopravnost vseh Italijanov, kajti ljudstvo je izbralo republiko!
Ko se danes oziramo na tisto nedvomno pozitivno dejanje, in če razmere pred osmimi leti primerjamo z ia/merami današnje dobe, potem bomo ugotovili, da želje italijanskega ljudstva, ki je bilo leta 1948 še vse prežeto z idejami boja za narodno in socialno svobodo iz partizanskih časov, niso bile v celoti izpolnjene.
Republika je za delovne ljudi pomenila uničenje vsega starega, uničenje nesramnega izkoriščanja delavcev, nečloveškega ravnanja s kmečkim slojem, in ukinitev podložništva delovne inteligence interesom kapitala in reakcije.
Slovensko ljudstvo, ki je leta 1946 glasovalo skupno z vsem naprednim italijanskim ljudstvom za republiko, pa je s svojim glasom za napredek ne le samo prispevalo k Pr0' glasitvi republike, ampak je tipalo, da bo demokristjanska oblast prav zaradi ogromnega pritiska naprednih delovnih množic prisiljena sprejeti moderno in napredno ustavo, s katero mu bo dejansko priznana enakopravnost, tista e-
j IZ TRŽAŠKE KROMIKE
Cisterna „Mare Adriacum"
uspešno prestala preizkušnjo
Predvčerajšnjim so se v zalivu končale poizkusne vožnje 32.000-tonske turbocisterne «Mare Adriacum«, ki je bila zgrajena v Tržiču za brodarje «Fratelli d’Amico». Ladja je s polnim tovorom dosegla hitrost 17,8 vozlov, kar je za 3/10 vozla več. kot je bilo določeno v pogodbi.
enakopravnost, ki je slovenskemu ljudstvu v Italiji omogočila da je po svojih močeh pripomoglo, da je usoda Italije začela hoditi napredno pot.
Osemletna politika vlade tako imenovanega demokratičnega centra pa je sadove borbe delovnega ljudstva za republiko in za napredek o veliki meri uničila, tako da se danes marsikdo sprašuje,, po kateri poti bo krenila italijanska politika, in da se tistemu ponovno vsiljuje perspektiva poostrene borbe za ohranitev republike in izvajanje njenih pisanih ustavnih zakonov, ki so sicer po vsebini napredni, vendar ostajajo samo mrtve črke.
V današnjem notranjepolitičnem boju je borba za republiko, za socialne reforme, za pravilen odnos do delovnega človeka in za pravilno stališče Italije do številnih mednarodnih vprašanj obenem tudi borba za zmago socializma v Italiji. Nobena od dveh vodilnih italijanskih političnih strank, niti krščanska demokracija in niti kominformistična partija nista poklicani, da branita republiko, ker jo obe stranki prav s svojim izdajalskim ravnanjem pehata na pot nazadnjaštva, k pokorščini tujcu.
Napredek Italije je mogoč samo v njeni neodvisnosti. Kako pa se ohrani neodvisnost, odnosno, kako se pribori, to najbolje dokazujejo stranke azijske socialistične konference, stranke, ki so že na oblasti, odnosno ki se zanjo borijo.
Zato je danes borba za neodvisnost italijanske politike in za izvajanje členov republiške ustave ena izmed najvažnejših nalog vseh naprednih in socialističnih italijanskih sil. Samo na tak način bemo tudi Slovenci prišli do tisie enakopravnosti, za katero smo se borili ob izbiri republiške italijanske ureditve.
Javno cestna dela
Oddelek za javna dela je Jobril vrsto načrtov za cestna ela v vrednosti 31 milijonov r. Med drugim gre za obnovo ?stišča avtostrade v bližini ocola, za učvrstitev brega zdolz obalne ceste in za tla-ovanje številnih ulic v me-u kot: Istrske ulice od Ul. eronese do Trga Pestalozzi, 1. XXX. oktobra. Ul. Gallina. 1. Torri. Korza Garibaldi in 1. Geppa.
Smrt dr. Giulia Cleve
Včeraj so ob udeležbi predstavnikov civilnih oblasti pokopali predvčeraj umrlega predsedn ka ((pokrajinske de-putacije« v Trstu dr. G.ulia Clevo. Pokojnijc se je rodil v Trstu 1. 1875. Služboval je pri tržaški občini, pri finančnem ravnateljstvu, pri «Assicurazio-ni Generali« in pri raznih drugih ustanovah.
Nova znamka
Dd včeraj je v prodaji pri ;h poštnih uradih področja jminska znamka za 25 lir, lana ob 1. desetletnici odpo-Za frankiranje bo znamka (javna do 30. junija 1955, za-ijijatl pa jo bo mogoče do 'decembra 1955.
Glavna ribarnica na nabrežju Nazario Sauro je danes odpria od 8. do 12. ure,
BORBA DELAVCEV «SOLVAY» ZA ZVIŠANJE MEZD
RAZKOL MED SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI SLADI UDARNO MOČ DELAVSKEDA RAZREDA
Zaradi «pulUičnt:ga znai;aja» napiM cdain: stavka UIL in CISL udpuve-dali udeležba - Razkol omogoča ravnateljstvu izigravanje dciaveev
OB DODELITVI 15 MILIJONOV ZA JAMELJSKO ŠOLO
Po dolgem zavlačevanju
ustregli zahtevam prebivalstva
V ponedeljek je več delav skih delegacij obiskalo ravnateljstvo «SOLVAY» in zahtevalo izboljšanje mezd za vse zaposlene v podjetju. Delavci so zahtevali predujem 2.000 lir za posameznika na račun bodočega poviška.
Po celi državi se v zadnjem času vrstijo stavkovna gibanja izrazito ekonomskega značaja. S temi gibanji so delavci 2454 podjetij dosegli tudi po 3.000 kr ali več predujma na posameznika. V dosedanjih akcijah za dosego pravičnih zahtev delavskega razreda je večina sindikalnih organizacij nastopala enotno, vendar pa se v zadnjem času ponovno opaža razdor med tremi največjimi sindikalnimi organizacijami, kar prinaša borbi delavcev samo škodo. Posebno v goriški pokrajini, kjer je položaj delavcev zaradi slabega gospodarskega stanja in nizke industrijske proizvodnje izredno slab, pa smo na žalost priča vedno večjemu nesoglasju med najvažnejšimi sindikalnimi organizacijami kot so UIL, CISL in CGIL. Tako sta se UIL in CISL prejšnji teden vzdržali stavke, ki so jo organizirali delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču zaradi šibke proizvodnje v podjetju. Prav tako pa sta sindikalni organizaciji odklonili sodelovanje v stavkovnem gibanju, ki so ga za prihodnje dni napovedali sindikati kemičnih delavcev v «SOLVAY». Izgovor za neudeležbo sta oba sindikata našla v nekakšnem
((političnem značaju napovedane stavke« v «SOLVAY». čeprav so delegacije delavcev pred ravnateljstvom podjetja točno prikazale želje in zahteve vseh zaposlenih.
Z razbijanjem enotnega nastopa organizacij, ki bi morale dosledno zastopati interese delavcev omenjeni sindikati omogočajo ravnateljstvu «SOL VAY» odklonitev vseh upravičenih zahtev zaposlenih delavcev.
Televizijske antene se množijo
Skoraj pred latom dni je ves goriški tisk zabeležil senzacionalno vest, da je bila v Ulici Manzoni postavljena prva televizijska antena v Gorici. Ta ulica je tiste dni postala pravi romarski kraj, saj si je vsakdo hotel ogledati od blizu to anteno, saj velika večina meščanov prej sploh ni imela pojma o sličnih stvareh. Kmalu nato pa se je pojavila druga antena na goričkem gradu, a to je moral gospodar sneti po nekaj dneh, ko so komaj ujeli prve televizijske programe, ker je goriški grad zasedlo vojaštvo; bili smo namreč v času tržašk“ .krize.
Televizijski oddajnik pa je bil tedaj postavljen © bližini Milana in je bilo težko ujeti programe v Gorici. Nekateri so se sploh čudili, kako jih je mogoče ujeti zaradi takšne razdalje,
Vsa ta ugibanja in vsi poizkusi, pa so že zastareli, čeprav niso stari niti leto dni. Sedaj, ko je postavljena oddajna postaja v bližini Padove je seveda laže sprejemati oddaje. Trgovci z radijskimi potrebščinami so se takoj modernizirali.— a ne še vsi — in v izložbah vidimo lepe in vsakovrstne televizijske sprejemnike. A kar mraz nas spreleti, ko pogledamo cene, 180.000. 200.000, 300.000 lir. Navaden človek st misli; Ca bi imel toliko denarja, si raje kupim motocikel. Kljub temu pa se najdejo ljudje, ki si lahko privoščijo tak .luksus. Pred izložbami nekaterih goričkih trgovcev vidimo zvečer cele gneča ljudi, ki gledajo «kino zastonj». Dva gorička javna lokala imata tudi na razpolago za svoje goste televizijske sprejemnike; v teh dneh, ko se vrši znameniti «Giro»,. je zvečer polno ljudi, ki gleda v teh javnih lokalih svoje ljubljence med dirko; seveda si gospodarji lokalov manejo roke, kajti vsi ljudje, ki pridejo, v lokal, pijejo in ne samo kozarec vina.
Ce pogledamo z visoke goričke strehe, bomo videli polno televizijskih anten, ki se dvigajo iznad goričkih streh. Seveda so nekateri sprejemniki postavljeni tudi v hišah nekaterih goričkih bogatašev. Vendar pa je gotovo, da se bo mreža TV-anten u prihodnosti še razširila.
To je edeu izmed redkih primerov, daje demokristjan-ska oblast ustregla potrebam ene izmed slovenskih vasi
Z izredno velikim naslovom je goriška stran ((Gazzettina« objavila v začetku tega tedna vest, po kateri je ministrstvo za javna dela odobrilo dober-dobski občini prispevek 15 milijonov lir za novo slovensko osnovno šolo v Jamljah. Dosedanji prostori osnovne šole so v zasebni zgradbi in nikakor ne ustrezajo potrebam šolstva. Zaradi tega so prebivalci Ja-melj že takoj po letu 1947 zahtevali od pristojnih ooiasti novo šolsko poslopje, vendar je od tistega časa prc-taklo mnogo let in je njih prošnja obležala pozabljena v predalih odgovornih ljudi.
To bo prvo novo šolsko poslopje za slovensko šolstvo v Italiji, razen šole v Rlešivem, ki pa je bila zgrajena na pobudo šovinističnih krogov, ki so upali in še vedno upajo, da bo slovensko šolstvo v krmin-ski občini zaradi odstranitve šole v Krminu popolnoma zamrlo.
Zatorej so slavospevi beneškega lističa demokristjanski oblasti, prav v zadevi slovenskega šolstva in pomoči, ki ga mu daje, pravzaprav posmeh slovenskemu ljudstvu v Italiji, ki prav na tem za ohranitev nekega naroda najvažnejšem področju, preživlja iz dneva v dan največje žalitve in krivice. Demokristjani naj se zavedajo, da z novo šolo v Jamljah ne bodo zmanjšali krivic, posebno pa ne tistih krivic, ki jih že nad 90 let povzročajo našemu ljud-
stvu v Beneški Sloveniji, s tem, da mu kratijo njegovo najosnovnejšo pravico do šol v materinem jeziku.
Urnik trgovin danes
Zveza trgovcev sporoča,’ da bodo danes 2. junija pekarne, mlekarne in cvetličarne odprte samo v dopoldanskih urah. Vse ostale trgovine kakor tudi pokriti trg bo ves dan zaprt.
Urnik velja za vse občine geriške pokrajine.
Seja občinskega
upravnega odbora
Včeraj zvečer, je bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis, Na dnevnem redu so bila razna vprašanja upravega značaja.
Zaključna prireditev slovenskih srednjih šol
Danes zvečer ob 2Q,3Q bodo goriški srednješolci ponovili svojo zaključno šolsko prireditev, ki bo na dvorišču šolskega doma.
Obvestilo potrošnikom električne energije
Občinska podjetja opozarjajo vse potrošnike električne
energije na poizkus spremembe jakosti električnega toka na 50 tresljajev. Poizkus bo elektrarna izvršila 6, junija od 9. do 12. ure. Potrošniki so naprošem, da se takrat ravnajo po navodilih okrožnice, izdane decembra 1953.
Zopet dežuje
Ko je pretekli teden sonce le topleje zasijalo nad našo pokrajino, se je domačim kmetovalcem ;n sadjarjem porodilo upanje, da je končno le prišel ugodni trenutek za spomladansko setev, košnjo in druga dela. ki čakajo kmečkega človeka v tem času. Toda up je bil kratkotrajen. 2e v nedeljo zvečer so se težk: oblaki zgrnili nad pokrajino in sedaj že dva dni zaporedoma zelo močno dežuje. Vsako delo na polju in travniku je onemogočeno. Velika škoda pa je nastala tudi v sadov-nj akih.
Rojstva, smrti in poroke
poroki
Bregant,
V goriški mestni °b®'n' bilo od 23. do 29. maja 1951, leta 18 rojstev, 12 orimero smrti, 6 oklicev in 6
Rojstva:	Giovanni
Rita Patussi, Fulvio T<«W, Angelantonio Recchiuti, '• rio Belli, Paolo Kumar, PieW» Castellan, Eaolo Bressan, M ria Radin. Antonio LippU “ ' vana Lovisini. Gabriella ’ ni, Daniela Stekar, Anna -vi a Grakelj, Marina Lamanaa, Daria Podveršič, Adriano A tinier, Maurizio Martellani.
Smrti: 67-letna Eufemia M* tič vd Pecorari. 40-Ietn Ludmilla Pisk, por. Prodorut-ti. 68-lctna Marija Tinta, v t Ciglič. 50-letna Iside F1®00 '' por. De Lucca, 82-letna M«« Piciulin, vd. Culot, 45'*e ” delavka Alma Leban. por. ganelli, 62-letni delavec vatore Puddu, 54-letm ^ trgoj vec Marino Bonetti. &-I® . mehanik Edoardo Sessi, 49-na Maria Clocchiatti. v ‘ Franco, 3i-letni delavec M* Krasna, 53-letni upokojen Umberto Spangher.	.
Oklici: odvetnik dr. FraIlf sco Ianche in Giuseppina cavelli, agent javne vara“ Clemente Crasselli in P1 Malaini, uradnik Guido Av rini in Mariana Baldare I kmetovalec Giovanni Mar in delavka Carmen Marc0]S' 1 orožnik Cesare Piras :a de'a ka Marija Terpin, trgovec C® radino Magno in uradnica rina Povodnich.	.
Poroke: Bruno Querin' Matilde Bordon, agent jmm varnosti Duilio Tansi in seppina Voivoda, uradnik vanni Visintin in Maria D* santi, mehanik Alfonso ^'eS,;. lin in frizerka Veronika šofer Giovanni Busatta 'n_ • Ieste Compassi, električar G1 vanni Marsecchi in šivilja Di Lorenzo.
IZ ZGODOVINE
beneških Slovencev
I	•
:
:
-
L,;|-	1	"V	"iliMaja	SPej&jt,	,|j
g -'Vm,	■	■	t	-
.Tl' .
:;L
i::	j;
TUDI ASI V BITKI ZA PRVA MESTA
Zmagal je Giannesehi
Coppi za malenkost Izboljšal položaj - Slab plasma De Šantlja, ki je dalj časa vodil
VRSTNI RED NA CILJU XI. ETAPE CESENATICO — ABETONE (230 km):
1. Giannesehi 7.4T0”, povprečno 32:534 km na uro;
2. Grosso presledek 4”;	3. Franchi 5”; 4. Astrua 7”; 5. Coppi 1’02”; 6. Nencini 1’05”; 7. Defilippis PIO”; 8 Koblet 116"; 9. Ciolli 2’.
Nato s presledkom 2’12” sku-p na s Clericijem, Bartalijem, Impanisom, Montijera, Forna-to in drugimi.
VRSTNI RED NA LETEČIH CILJIH — XI. ETAPE: CASTEL BOLOGNESE:	1.
Pezzi; 2. Van Steenbergen; 3. Brasola.
BOLOGNA: 1. De Santi; 2. Van Steenbergen; 3. Brasola. MARANELLO: 1. De Santi; Benedetti; 3. Grosso.
LAMA MACOGNO: 1. Benedetti; 2. Grosso; 3. Ciolli.
ABETONE; I. Giannesehi; 2. Grosso; 3. Franchi.
Angleški avto povozil Zensko
Včeraj popoldne je neki angleški vojaški avto povozil v Ul. Sterpeto 30-letno Pavlo Danieli iz Ul. Nicold de Rin 19, ko je ravnokar prečkala cesto. Fri prvem pregledu v bolnici so zdravniki ugotovili, da je bila Danieli nekoliko vinjena in da si je zlomila levo nogo.
Tatovi na delu
Pet delavcev, ki so zaposleni pri gradnji neke stavbe v Ulici C. Marzio je prijavilo policiji, da so jim neznanci ukradli v slačilnici nekaj kosov obleke in čevljev, v skupni vrednosti 23.000 lir.
Dva begunca, ki stanujeta v taborišču pri Sv. Soboti, in sicer 26-letni Vasilij Palesnik in 26-letni Mircea Dragolja, sta prijavila policiji, da so jima neznanci ukradli kovček, v katerem sta imela dolarje, dinarje in lire. Palesniku so odnesli 20 dolarjev, 33.000 dinarjev in 70.000 lir; Dragolji pa 50.000 lir in 168 dolarjev. Organi javne varnosti so takoj napravili preiskavo v baraki, kjer stanujeta omenjena begunca, a brez uspeha.
SPLOŠNA KLASIFIKACIJA ZA LETEČE CILJE:
1. Van Steenbergen 61 točk; 2. Benedetti 23; 3. Pettinati 20; 4 Albani 17; 5. Baroni 15; 6. De Santi 13; 7. Voorting in Fornara 11; 9. Assirelli in Cie. iici 10; 11. Koblet in Gianne-schi 9; 13. Grosso, Gismondi in Minardi 8 itd.
ABETONE, 1. — Vsej karavani dirkačev, organizatorjev in novinarjev je kar težko zapustiti Cesenatico, prijazno mestece ob Jadranskem morju, kjer je bilo vse tako urejeno in prirejeno kot še nikjer doslej.
Dirkači so startali točno ob 10. Švicar Schaer je tožil, da je včeraj padel in izgubil kakega pol litra krvi; neki fotograf na motorju se mu je preveč približal in povzročil padec. Fornara pravi, da je včeraj v zadnjih kilometrih nekaj takega pojedel, da mu je škodovalo in je moral pustiti, da so ga prehiteli. Sicer pa so pač bolje vozili kot jaz, prizna na koncu. Današnja
etapa, ki ima cilj na strmini, bi lahko bila bolj ugodna zanj.
Deževati je začelo ze okrog sedme zjutraj. Danes je star-tslo še 83 dirkačev; dva Nemca, ki sta še ostala na dirki, msta prišla na start. Nekateri pobegnejo takoj po startu. Po 13 km, ki so jih Drevozili z brzino 50 km na uro, pa je skupina dohitela pobegle. Pred b orlimpopoli s» pričnejo poskusi za pobeg: leteči cilji vabijo. Precej se'jih odpravi, da bi pobegnili. Toda čim so videli, da se je mednje vrinil tudi Rik Van Steenbergen, tedaj je vsem upadel pogum in kmalu jih je ostala skupina dohitela. Skozi cilj v Forliju je najprej zavozil Baronti, toda prvi leteči cilj je šele v Castel Bolognese (54 km) in tu zmaga Pezzi pred Rikom. Potem pa se skupina zopet priključi.
Kmalu začne spet deževati in sicer imamo opravka kar z nevihto. Gledalci, ki so čakali r.a odprtem polju, se niso imeli kam zateči in namočili so se, da si bodo zapomnili.
De Santi in Zuliant sta nevihto izkoristila in pobegnila. Zulianiju celo poči zračnica, a na čudežen način dirkač niti ne pade. Kmalu nato ga pa drugi ujamejo. De Santi pa beži sam. V Bologni zmaga na letečem cilju v velikem dežju. V Modeni ima ze 8’30" prednosti. Začne se zasledovanje De Santija, v katerem sodeluje tudi Coppi, toda De Santi zmaga še v Maranellu. Končno se pokaže sonce, toda pokaže se tudi hrib. še 80 km je do cilja. De Santijeva prednost se kar očitno manjša. Trojica Ciolli, Benedetti in Grosso ga dohiti, potem pa kmalu tudi pusti za seboj. De Santi je izčpran. Leteči cilj Barigazzo postane plen Benedetti ja.
Nekaj senzacionalnega pa je bil napad Kobleta, ki pa se ni posrečil, saj ga je Coppi na cilju le pustil za nekoliko sekund za seboj. To bi pomenilo, da je v vožnji v hrib
Coppi še vedno boljši od svojega glavnega nasprotnika, ki ima sicer okrog 5 minut prednosti pred Coppijem, a ve, da je to še mnogo premalo, da bi lahko bil brez skrbi.
Današnji zmagovalec Gian-neschi, najmlajši «čredar» Montija, nima še niti 23 let in je bil lani še diletant.
Jutrišnja etapa ne nudi nič posebnega — 251 km vožnje do Genove z edinim težavnejšim mestom na 62 km pred ciljem na prelazu Bracco.
SPLOSNA KLASIFIKACIJA PO XI. ETAPI :
1. Clerici 69.37*37"; 2. Voorting presledek 12’53”; 3. Assirelli 14'49”; 4. Koblet 30’38”; 5. Defilippis 21*10”;	6.	Magni
3119”; 7. Schacr 31’24”;	8.
Conterno 32*15”;	9. Minardi
32*28”; 10. Astrua 32*29";	11.
Fornara 33*41”;	12. Nencini
33*56”; 13. Coppi 35*17”; 14. Im-panis 37*59"; 15. Albani 38*16”; 16. Barozzi;	17.	Coletto;	18.
Giudici; 19. Pellegrini; 20. Bar-tali; 21. Monti; 22. Gismondi; 23. Wagtmans; 24. Huber; 25. Franchi; 26. Giannesehi; 27. Pedroni; 28. Carrea; 29. Cor-rieri; 30. Zampini; 31. Zuliani; 32 Rosseel;	33.	Metzger;	34.
Van Est; 35. Scudellaro; 36. Martini; 37. Rossello; 38. Mas-socco; 39. Barducci; 40. De Santi; 41. Volpi; 42. Lorono; 43. Botella;	44.	Soldani;	’	45.
Van Steenbergen; 46. Bartali-ni; 47. Benedetti; 48. Baffi; 49. Biagioni; 50. Massip. Zadnji 75. Croci-Torti.
Italij anske košarkarice
odpotujejo danes v Beoqrad
Italijanske košarkarice, ki se v Trstu pripravljajo za nastop na evropskem ženskem prvenstču v Beogradu, so včeraj odigrale tekmo z ekipo Ginnastica Triestina in zmagale s 77:60.
Košarkarice bodo odpotovale v Beograd danes popoldne ob 15,43.
SPET NOV SVETOVNI REKORD
Zatopek - 28:54,2 na 10000 m
BRUSELJ, 1. — Zatopek je v odlični formi, kar je potrdil njegov nastop v Parizu zadnjo nedeljo, ko je končno zrušil že 12 let stari rekord Hacgga (in mimogrede še rekord na 3 km) na 5000 m, in pa njegov današnji tukajšnji nastop na prireditvi Racing Cluba. Danes zvečer je namreč Zatopek pretekel 10.000 m v 28:54,2. kar je za 7,4 boljše od njegovega prejšnjega' rekorda. Tako je Zatopek prvi, ki je znižal rekord na 10.000 pod 29 minut.
Ze po prvem kilometru se jt. svetovni rekorder odtrgal od vseh ostalih in je tekel
ZELO NEPRIJETNO ZA EVROPSKEGA PRVAKA
T. Mitri premagau
Podlegel je Angležu Hazellu
LONDON, 1. — Za senzacijo je danes poskrbel evropski prvak srednje kategorije, Tržačan Tiberio Mitri. Ta senzacija za njegove simpatizerje ni nič kaj prijetna. Obenem pa bo potrdila v veri vse tiste, ki o Mitrijevi zmagi nad Ran-dyjem Turpinom v Rimu le niso bili stoodstotno prepričani in so raje verjeli, da se je tedaj sodnik nekoliko prenaglil s prisoditvijo zmage Mitriju po k. o. že v prvi rundi.
Mitri je imel danes za nasprotnika v White City Gor-dona Hazella. Po dvoboju je bil Mitri kar presenečen, ko je videl, da je sodnik razglasil rjegovega nasprotnika za zmagovalca. Evropski prvak je namreč skozi vseh deset rund kazal popolno svežost, razen tega pa lep in tehnično dober boks. Mitrijev trener Proietti je pa celo dejal, da je s takim sodnikom nemogoče zmagati.
Na isti prireditvi je Anglež Don Cockell premagal po točkah v 12 rundah Američana Harryja Mattheivsa.
# # *
LONDON, 1.	— Revija
Ring je objavila mesečni seznam najboljših boksarjev. Največja sprememba je v srednji kategoriji, kjer je nenadoma prišel na četrto mesto Ti-betio Mitri zaradi svoje zmage nad Turpinom. (Seveda pa še ni upoštevan včerajšnji Mitrijev poraz. — Op. ur.)
Razvrstitev je torej po omenjeni reviji sledeča (najprej je naveden prvak, nato pa deset najboljših):
Težka kategorija; Prvak Rocky Marciano.
. 1. Ezzard Charles; 2 Nino Valdes; 3 Don Cockell; 4. Jim-
potem, vseh devet kilometrov sam. Zatopek	je	dosegel sle-
deče vmesne čase:
1 km: 2:47,8; 2. ikm: 5:53.8; 3	km:	8:38,2;	4	km:	11:34;
5	km:	14:27,6;	6	km,:	17:33;
7	km:	20:16,4;	8	km:	23:11,6;
9 km: 26:07,4.
Po levetem kilometru preide Zatopek v oster sprint in preteče zadnja dva kroga z veliko brzino.
my Slade, 5. Tommy Jackson; P. Roland Lastarza; 7. Dan Bucceroni; 8. Earl Walls; 9. Heinz Neuhaus; 10. Tommy Harrisom Srednjetežka: Prvak Archie Moore.
1. Harold Johnson; 2. Joey Maxim; 3. Gerhard Hecht; 4. Yolande Pompey; 5. Floyd Pstterson; 6. Willie Hoepner: 7. Paul Andrewu; 8. Danny Nardico; 9. Jacques Hairabe-dian; 10. Bobby Hughes.
Srednja; Prvak Carl Bobo Oison.
1 Rocky Castellani; 2. Hol-lv Mims; 3. Joey Giardello; 4. Tiberio Mitri; 5. Bobby Daw-son; 6. Pierre Langlois:	7.
Bobby Jones; 8. Willie Troy; 9. Randy Turpin; 10. Gil Turner.
Welter: Prvak Kid Gavilan.
1. Carmen Basilio; 2. Del Flanagan; 3. Johnny Saxton;
4. Freddy Daivson: 5. Ramon Fuentes; 6. Billy Graham; 7. Chico Varona; 8. Joe Miceli;
9. Art Aragon; 10. Johnny Bratton.
Lahka:	Prvak Paddy Dc-
marco.
1. Jimmy Carter; 2. Orlandu Zulueta; 3. Ralph Dupas; 4. Eddie Chavez; 5. Johnny Gon-sulvez; 6. Walla.ce Bud Smith;
7. Arthur Persley; 8. Cisco Andrade; 9. George Araujo;
10. Duilio Loi.
Peresna: Prvak Sandy Sad-dler.
1. Baby Ortiz; 2. Percy Bas-sett; 3. Lulu Perez; 4. Jetzer:
5. Ray Famechon; 6 Teddy Davis; 7. Gene Smith; 8. Eddie Burgin; 9. Ciro Morasen: 10. Roy Ankaara.
Bantam:	Prvaka zaenkrat
še ni.
1. Robert Cohen; 2 Cham-rern Songkitrat; 3. Pierre Cossemyns; 4. Raton Macas Macias;.5. Nat Brooks; 6. An-dre V/ilignat; 7- Bobby Sinn;
8. Mario D’Agata; 9. Pappy Ganit; 10. Hilaire Pratesi.
Mušja: Prvak Yushio Shirai. 1. Tanny Čampo: 2. Jake Tuli; 3. Leo Espinosa; 4. Dai Dower; 5. Louis Skena; 6. Eric Marsden; 7. Terry Allen; 8. Young Martin; 9. Pascual Perez; 10. Nazzarino Giannelli.
Znamenitega langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona lahko imenujemo tudi furlanskega in slovenskega zgodovinarja, ker le iz njegove «Hi-storia Longobardorum« (8. stoletje) izvemo natanko, kdaj so se Slovenci naselili v sedanjo Beneško Slovenijo.
Langobardi .SO navalili na Furlanijo meseca maja leta 569 po Kr., pod komando kralja Alboina. Zdi se, da so prišli po Nadiški dolini, potem ko se je Alboin bil nagledal lepe Furlanske ravnine z vrha našega Matajurja «mons regis«.
Furlanija, z glavnim mestom Čedadom, se ni mogla braniti proti novim ((barbarom«, ker je bila že leta 452 po Kr. tako strašno pomandrana od divjih Hunov kralja Atile, da, kakor pravi pravljica, «skozi tri leta se ni slišalo petelina peti« in je bila zato le redko naseljena.
Ker je bil namen Langobardov polastiti se Italije,, se oni niso brigali za zemljo, ki so jo pustili za seboj, čutili pa so potrebo zavarovati si hrbet in zsto je Alboin ustanovil v Čedadu prvo langobardsko vojvodino (Ducato). ki ;o je izro-čil svojemu vnuku Gisulfu.
Takoj za Langobardi so se prikazali na mejah Italije slovenski pastirji, ki so brez ovir zasedli vse hribe in neobljudene doline do vrat Čedada. Seveda, tudi njim so tekle sline po Furlanski ravnini, a na poti so jim bili močnejši Langobardi. V ta namen so se Slovenci združili v divjimi Obri (Avari) in skupaj so začeli napadati Langobarde.
Zgodovino vojske z Langobardi najdemo v «Historia Longobardorum«. kjer Pavel Diakon opisuje hrabrost branečih se Langobardov in indirektno tudi hrabrost napadajočih Slovencev in Obrov.
Vojna med Slovenei-Obri in Langobardi se je začela okoli 610 po Kr., kadar so Slovenci vdrli globoko v Furlanijo in so po hudih bitkah bili potisnjeni zopet v hribe.
Leta 663. so Slovenci in Obri zepet vdrli v Furlanijo, prebrodili so reko Tilment in prišli do Pordenona, pa tudi to pot so bili zopet vrženi nazaj. Po tej vojni so se Slovenci ločili od divjih Obrov in jih zapodili čez hribe, oni pa so se borili z Langobardi sami.
Med leti 665—670, so Langobardi, pod komando vojvode Vektarja, vdrli v Nadiško dolino, nenadoma napadli slovensko vojsko pri Briščah, 11 kilometrov nad Čedadom, in jo riizgnali. Ta bitka je morala biti res strašna, če je res kar pravi Pavel Diakon, da je bilo pobitih 5000 Slovencev. „
Vsekakor so si ta poraz Slovenci dobro zapomnili, se reorganizirali in , že leta 700 so prešli v napad. Utaborili so se na hribu nad Čedadom, verjetno na Karkošu. Vojvoda Ferdulf se jim je zoperstavil z izbranimi vojaki in jih je drzno napadel. Langobardi so
jo
gani pri Lavarjanu od v0] .uj
T,_______ WU..L	A_____ J-	«0	01	,
nj$
- tak*
bili popolnoma poraženi, da so v tej bitki ostali vsi lanski plemiči pobiti.	j
Zopet leta 725. so sloV.f'ni* zmagoslavno vdrli v Furl* -em* vod*
Pema. Kljub temu, da so Slovenci poraženi, je moč. njih bojevitost in nU, hrabrost tako imponirala ' vodi Pemu, da je sklenil čas ^ mir in prijateljstvo, tako ■ so se Slovenci povrnili v_s je hribe in doline nad t dom in od takrat so večiri01 živeli v prijateljskih odnos3 s Furlani, trgovali z nji101 ■_ jim večkrat, v sili, tudi P skočili na pomoč. Živeli *® Furlani v najlepšem Pr'^ stvu, tako da so se po ^ voru Slovenci posamezno . mirno naseljevali na zaPu ^ ravnine
ne in neobdelane rav ^ nižji Furlaniji in ob Tu j tu; pozimi so smeli s sV°^ čredami na določene
kraj«
Furlanije, medtem ko so P' -j Furlani smeli s svojimi k in voli na določene sloven planine.	.	s„
Langobardski kraljevinU^j napravili	konec	franko .
kralj. Karel Veliki <Car^nikii gno) in njegovi nasled^.-jj Pod oblastjo Frankov so P ^ ra površje oglejski Pat,iace. skoraj vsi nemškega rodu-sarji so jim dali toliko P’ legijev. da je Furlanska .jj ka dejansko prešla v oblast.	vSej
V tem času so nastali v ^pji Furlaniji gradovi z netns ^ graščaki in Furlani 'O bi ^ ko rekoč, zasužnjeni P° .nci Na etnični meji med Slo
■*» “jSj
nih gradov; Ibana, GtoVP ^ (Karkoski grad). UrusberB Senčjurjem. Cukula r.ad jg-dom. Soffumberg mod dom in Fojdo. Partistem v Fojdo in Ahtom. Attem-Ahtnu. Černejski grad P1*1^^ mah. Zavornjan ob *<?rU' ob ta. Rtin, Humin. Vencoa Tilmentu.	,,^-id
Nad to črto. na *1PV'_neg» tleh. ne najdemo nl^ pjja' gradu, razen gradiča v a čah. ki je služil ko uLandarsko banke«.	^
Furlani od Ibane do
(Iz ((Matajur
DEŽURNA LEKARNA^
Danes posluje ves ponoči lekarna Kuerne /o Italia 4 - tel. 26-76.
d«11
I
14.30:
N O
u
CORSO.
Young. VERDI. 15:
line Cherie«, M. Carol.
«pavl**’
Csto* ((Muhavost ^ barvni
•vo'
j®
N-
p o*
tv.
CENTRALE. 15: «Kie boda«, V. Molnar ,IV ver.	0
VITTORIA. 14.30:	in
ja«, C. Čampa011”
Chiari.	j	for**
MODERNO. 15: «Preh° C*' Osage«, barvni fi'01* meron in J. Nifib-
Odgovorni urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO:	UH C A MONTKCCH1 St. « HI. nad- — Telefon	Številka 93-808 in	J4-6J8.	—	Foitnl
predal VU - OPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA St. JO — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8.	do 12.30 m od	15 - 18	- TeL
g7_3j8 — Cene oglasov: Za vsak inm	vUirie v širin! 1 stolpca trgovski «0 finančno upravni 100, osmrtnice 90	Ur — Za FLRJ za	vsak mir,	Širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 2».-	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podrujn Gorica Ul. S. Pellico 1-II Tei. 33-82 — Rokoolsl se n-	vračajo.
21®
dl®*
,VČ-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 tir. Red. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno , PoStnl tekoči račun za STO ZVU ZaloiniStvo tržaškega tiSka Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Dri. založb* ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 605 . 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZoZ ’