Politični ogled. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se je dne 5. t. m. odpeljal na obisk k ruskemu carju, hotel je skraja, da ga spremlja tudi kak ogrski plemenitaš. Izbral si je vodj^ ogrskih katolikov grofa Zichyja. Ko pa je ogrski ministrski predsedaik Szell, ki je velik liberalec, zvedel za to nakano, poskusil je vse načine, da bi nadvojvoda ne vzel seboj katoliškega grofa. Nadvojvoda pa je rekel, ali Zichyja, ali rajši nobenega. Ker Zichyja ni mogel več vzeti, odšel je na Rusko brez kakega ogrskega plemenitaša. Odločno nastopanje našega prestolonaslednika vzbuja v vseh katoliških krogih veliko občudovanja in veselja. Ruski car je odlikoval spremstvo nadvojvode Franca Ferdinanda. Grof Nostiz je dobil red sv. Ane z briljanti, knez Hugon Windischgratz Stanislavov red in baron Rumerskirch red sv. Ane drugega razreda. Prelat Alojzij Karlon. Dne 9. t. m. je umrl v Gradcu bivši politični vodja Stajarskih Nemcev prelat Alojzij Karlon. Niemu se majo zahvaliti Stajarski nemški katoliki za vso politično organizacijo. Dasi v deželnem zboru naSi Slovenski poslanci niso mogli biti vedno zadovoljni z njegovirrj postopanjem, vendar je bilo ž njim ložje izhajati, kakor s sedanjimi precej nemškonarodno navdahnjenimi konservativnimi politiki štajerskih Nemcev. Nemška vladohlepnost. V mestu Budejevice na Češkem so imeli dosedaj Nemci v mestnem zastopu vso vlado v rokah. Toda začeli so čutiti, da se iim tla pod nogami majajo in da se je bati kmalu čeSke zmage v mestni zastop. Kako so si poraagali ? Celo doigo vrsto častnih občanov so imenovali, ki dobijo s tem volilno pravico v mestu. Tudi druga mesta na Cežkem, ki so Se dosedaj v nemških rokah, hočejo posnemati Budejevičane. Cehi seveda ugovarjajo proti takemu ravnanju in so o tej zadevi že govorili z ministrskim predsednikom in čeSkim cesarskim namestnikom. Osvoboditev Balkana. Slovansko blagotvoriteljno društvo v Moskvi priredi dne 23. aprila 1.1. slavnost v proslavo petdesetletnice slovanske osvoboditeljne vojne na Balkanu. Slavnost se začne z mašo zadušnico za padle ruske vojake, na kar se položč venci na grobova general-adjutanta Stolipina in vodje prve bolgarske čete, Kalinina. Na to bo imelo druStvo v dvorani konservatorija slavnostno zborovanje, na katerem se bodo proslavljali vojaki iz tedanje dobe. Po odpevanju slavnostne pesmi slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu na čast, peli bodo rusko, srbsko, bolgarsko in črnogorsko himno. Potem se boste darovali še maSi zadušnici za carja Aleksandra II. in Aleksandra III. — Slavnost se zaključi s slovesnim obedom. Vojska v Južni Afriki. Angleži so delali velike priprave, da vlovijo burskega generala Deweta. Kitchener je bil zagotovo prepričan, da se mu to posreči. V nofii 7. t. m. so se zbrale v Wolvehoeku vse angleške čete iz raznih delov, ki so bile prej razpostavljene južno od Liebenberg-Blei in ob reki Wilge. Iz teh čet, gotovo več tisoč mož, povečini jezdecev, se je sestavila močna, neprodorna črta od Wolvehoeka do Falangsbome in Kafir-kopa. Zjutraj dne 7. t. m. je vsa črta prodirala proti zahodu in zasedla črto od Hollanda, v vrsti stražnic Heibronn-Fankfort, do Doornkloofav vrsti stražnic Kronstad Lindley. Poleg tega so bile na celi črti 50 yardov druga od druge zavarovane predstraže. Druge angleSke trume so zasedle deloma cesto od Heilbrona v Kronstad, deloma pa Se vrsto stražnic ob železnici. Tako je bil do zadnjega kotička zastražen ves prostor, na katerem se je, to so Angleži dobro vedeli, nahajal Dewet z 2000 možmi, in vendar, kako so se začudili angleški generali, ko so dne 7. t. m. zjutraj opazili, da jim je Dewet — uSel: pustil je na mestu le nekaj konj in volov. Ušel jim je pa celo na takem kraju, kjer je bil prostor zaprt z žično ograjo. Poskus se mu je tem lažje posrečil, ker je razdelil svoje fiete v majhne oddelke, ki so se neopaženi izmuznili iz angleSke pasti. Angleži še nimajo Deweta, pač pa jako velik dolg nos.