Ljubljana, torek 17. oktobra 1933 Cena 1- Din upravui&tvo: Ljuoijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon 8L 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Maro6nina znaša mesečno Din 26.— Za inozemstvo Din 10.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124. 3120, 3126. Mari bo i Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nobenega »plebiscita" več! Sedaj imajo punktaši menda vendarle zadosti. Že v drugič so pognali slovensko ljudstvo v »plebiscit«, s katerim naj bi se odločilo za jugoslovensko nacionalno misel ali proti njej. Sedaj se je ta plebiscit vršil v dravski banovini uprav na izrecno proklamacijo punktašev samih, četudi jim je bilo znano, da so Slovenci v tem vprašanju že dovolj jasno in odločno povedali svoje mnenje in pokazali svojo voljo pri volitvah 8. novembra 1931, in čeprav bi pač morali vedeti, da se plebiscit o takih vprašanjih ne more ponavljati kakor bi se komu zljubilo. Pa naj bo že kakor hoče: slovenski in jugoslovenski nacionalni ljudje _ so sprejeli ponovno borbo za ta plebiscit in punktaši so sedaj zopet našli, kar so iskali. Še z večjim elanom, še z mogočnejšo samozavestjo je v nedeljo pri občinskih volitvah udariia armada nacionalnih ljudi na punktaške trdnjave ter jih zdrobila v prah. Z dvetretjinsko večino vseh oddanih glasov je JNS iz-vojevala ponovni plebiscit za veliko jugoslovensko stvar. Zmaga nacionalne misli je tem pomembnejša in odločilne jša, ker je glasovalo za nacionalni režim nad 50% vseh volilnih upravičencev, kar daje nacionalni zmagi še poseben sijaj. Takega rezultata v Sloveniji še nikoli ni nobena druga stranka dosegla. Tudi bivša SLS nikdar ne, če tudi se je desetletja izdajala za »edino predstavnico slovenskega naroda«, še celo septembra leta 1927, ko so bili klerikalci na višku svoje moči, so pri skupščinskih volitvah v Sloveniji dobili od vseh volilnih upravičencev komaj 38.8% glasov, t. j. 106.239 glasov od 274.093 volilnih upravičencev. Absolutna večina, ki so jo dobili nacionalisti v nedeljo, pa bi se brezdvomno še povečala, ako bi se volitev poleg podeželskih občin udeležila tudi glavna slovenska mesta, kjer so centri jugoslovenske nacionalne misli. Oba zadnja v Sloveniji izvojevana »plebiscita« sta po vseh političnih normah, zlasti po pravilih politične aritmetike ustvarila čisto novo situacijo: Punkta-štvo in vse, kar je še navlake okoli njega, je pri nas končnoveljavno potisnjeno v absolutno manjšino, iz katere ni robenega povratka več v večino, dokler stoji in živi Jugoslavija. Ker stoji velik del katoliške duhovščine politično na žalost še vedno v taboru punktašev, sledi iz gorenjega dejstva druga žalostna či-njenica, da stoji sedaj tudi velik del naše duhovščine v nasprotstvu z ogromno večino slovenskega ljudstva. Huda stvar je to za samo katoliško cerkev ter njene interese. Mnenja smo, da mora duhovščina, ako hoče dobro veri in cerkvi, nujno izvajati konsekvence. Po dobljenih bitkah in izvojevanih popolnih zmagah velja strategično načelo, da treba premaganega sovražnika zasledovati do uničenja. To strategično, vojno načelo velja tudi v politiki. Da bi se po 8. novembru 1931, ko je 152.000 nacionalnih volilcev v Sloveniji izvoje-valo prvi, tudi takrat jim vsiljeni p1 > biscit, izkoristila zmaga in ne dopustilo, da je sovražnik zopet in zopet ne le smelo dvigal glavo, marveč se celo spustil nanovo v boj, bi ne bilo treba sedaj novega političnega plebiscita in občinske volitve bi se tudi pri nas mogle vršiti le z gesli komunalnega gospodarstva. Nismo krvoločni, niti bi hoteli posnemati politične manire klerikalnega diktatorja v Avstriji, vendar smo mnenja, da mora biti pri nas nacionalno - političnih plebiscitov že konec. Ravna linija in močna roka sta zato tudi pri nas potrebni, ako hočemo mir pred punktaši in ako hočemo, da bo triumf narodne in državne misli res popoln. Nacionalisti po vsej Sloveniji in kot njihovi zavezniki vsi trezni, Jugoslaviji in Slovencem dobro hoteči državljani so se v vsiljen: jim bitki borili z resničnim junaštvom, z nepopisnim elanom in z občudovanja vrednim požrtvovanjem. Najlepše plačilo, najboljše zadoščenje za vse napore in žrtve jim je krasna nedeljska zmaga, jim je popoln poraz punktaštva. Njihova sveta pravica pa je zahtevati, da politika, ki so ji v nedeljo na tako sijajen način vnovič izrekli svoje zaupanje, čvrsto nadaljuje nacionalno delo in jih enkrat za vselej obvaruje možnosti še tretjega »plebiscita«. Proces o požigu Reichstaga Berlin, 16. oktobra. AA. Na današnji razpravi je dal predsednik prečitati zapisnik izpovedb, podanih v nenavzočnosti obteženega Dimitrova, ki so ga danes spet pripustili k razpravi. Dimitrov si je izpovedi^ zapisoval. Nato je priča Prodohl, uslužbenec uprave državnega zbora izpovedmi. da je takoj, ko je slišal, da je nastal nj v državnem zboru, odšel tja in za-gleial pri stopnicah, ki drže v restavracijo Ktičijsižga, kupček rjavega prahu, gorečega br ti plamena. Obenem je videl, da hor d; po razbitem steklu in da je okno vlomljeno. Ko je pregledal posamezne sobe, je našel čepico, milo in ovratnico. V poslopju cii?dv»ega zbora ne zunaj njega ni videl n;'a/:.r fc:.'ierievske milice. 300 občin v nacionalnih rokah Zlom punktaskega plebiscita — Popolna zmaga nacijonalne misli pri nedeljskih volitvah — Ogromna volilna udeležba — Tri četrtine volilcev proti punktašem — Sijajni uspehi JNS tudi v drugih banovinah — Izjava notranjega ministra Beograd, 16. oktobra, p. Nocoj ob 20. je notranji minister g. Zivojin Lazič sprejel novinarje in jim dal naslednjo uradno izjavo o rezultatih občinskih volitev v dravski, zetski in vardarski banovini: Včerai so se vršile občinske volitve tudi v poslednjih treh banovinah, v dravski, vardarski in zetski ob velikem, živahnem in borbenem sodelovanju volilcev. Po poročilih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo do 18. ure, so rezultati naslednji: V vardarski banovini je bilo v 440 občinah 1112 kandidatnih list, in sicer 1079 JNS, 21 list neopredeljenih volilcev in 12 opozicijskih. Od 354.112 vpisanih volilcev je glasovalo skupno 246 tisoč 663 ali 69.%, čeprav so volilci v tej banovini po večini sezonski delavci raztreseni po državi in v inozemstvu. Za liste JNS je glasovalo 243.684 ali 98.8% volilcev, za neopredeljene liste 1672 ali 0.7%, za opozicijske 1375 ali 0.5%. JNS je dobila 438 občin, opozicija 2 občini. V konjčavski občini v radoviškem srezu se bodo volitve zaradi nepravilnega glasovanja vršile naknadno prihodnjo nedeljo. V zetski banovini je prišlo na 275 občin 586 kandidatnih list. Od teh je odpadlo na JNS 544, na opozicijo pa 42 list. Od 212.101 volilnih upravičencev je glasovalo 156.732 ali 74%, in sicer za liste JNS 148.742 ali 94.9%, za opozicijske liste 7990 ali 5.4%. Potemtakem je dobila Jugoslovenska nacionalna stranka JNS 263 občin, opozicija 12. V treh občinah se bodo volitve prihodnjo nedeljo ponovile, ker je bilo glasovanje v njih moteno. Iz 8 oddaljenih gorskih občin še ni poročil. V dravski banovini je prišlo na 369 občin 699 list, od teh 44 JNS; 52 je bilo kompromisnih, 243 >a opozicijskih. Od 274.282 volilnih upra vičencev je glasovalo 188.057 ali 68.5%, in sicer za JNS 125.577 ali 66.8%, za kompromisne liste 11.499 ali 6.1%, za opozicijske 50 tisoč 981 ali 25.6% volilcev. JNS je dobila 299 občin, kompromisne liste so zmagale v 13, opozicijske pa v 55 občinah. (Ta rezultat se glede JNS za tri občine razlikuje od rezultatov, ki jih podajamo v podrobnem pregledu, objavljenem v današnjem listu. Izkazalo se je namreč, da so nekatere liste, ki so v našem pregledu označene za kompromisne ali nevtralne, v resnici liste JNS. Op. ur.) Po podatkih iz vseh treh banovin je bilo v 10S4 občinah postavljenih 2396 kandidatnih list. od katerih je bilo 2027 list JNS, 21 neopredeljenih, 52 kompromisnih in 294 pa opozicijskih. Vpisanih je bilo 884.724 volilcev. glasovalo je 591.452 ali 70.7%, in sicer za liste JNS 518.005 ali 87.6%, za kompromisne 11 tisoč 499 ali 6.1%, za neopredeljene liste 10.602 ali 0.7%, za opozicijske 60.643 ali 10.2%. JNS je dobila upravo v 983 občinah ali 90.7%, kompromisne liste so zmagale v 24 občinah ali 2.2%, opozicijske v 69 občinah ali 6.4%. Volitve so se vršile v popolnem redu in miru, razen manjših incidentov v konjčavski občini v vardarski banovini, v novosej-ski in rugovski občini v zetski, ter v limbuški občini v dravski banovini. Do izgredov in incidentov ni nikjer prišlo. Minister dr. Kramer o porazu punktašev Izjava beograjskim novinarjem — Volitve v Sloveniji so bile pomembne za vso državo Beograd. 16. oktobra, v. Danes se je vrnil iz Ljubljane minister g. dr. Albert Kramer, ki se je. kakor znano, mudi zadnje dni v dravski banovini ter se bavil z organizacijo io propagando za občinske volitve. Po povratku je g. minister sprejel beograjske novinarje, ki so ga prosili za njegovo mnenje o pomenu rezultata občinskih volitev v dravski banovini. G. minister dr. Kramer je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Občinske volitve so bile tudi v dravski banovini za državno in nacionalno politiko še posebne važnosti. Dočim se je v savski m primorski banovini orotirežimska opozicija skušala afirmirati z abstinenco — poizkus je, kakor znano, na celi črti propadel — so v dravski banovini voditelji bivše SLS sklenili iti v borbo ter so v ta namen organizirali dobro premišljeno ofenzivo. Njih cilj je bil porušiti rezultat parlamentarnih volitev 8. novembra 1931. Proti programu narodnega un državnega edinstva so nastopih oni kot predstavniki tako zvanih znanih Ko-roščevih punktacli, zaradi česar jim je dal narod tudi novo ime: »punktaši«. Tako so volitve v diavski banovini dobile zaradi borbe med nacionalno jugoslovensko in punktaško seDairatistič-no fronto splošen državno-političen in narodno-političen značaj, ki je daleč presegal njihov lokalni in strankarsko-politični pomen. Razumljivo je zato, da ie celokupna jugoslovenska javnost z naivečjim zanimanjem pričakovala rezultat te borbe. Ta rezultat je sedaj pred nami. Od 270.000 upravičenih volilcev. kolikor jih je bilo vpisanih v volilne imenike v 369 občinah dravske banovine — v me- stih Ljubljana Maribor, Celje in Ptuj se volitve niso vršile — je nastopilo v nedeljo v volilnih lokalih 188.000 volilcev, kar predstavlja skoro 70 odst. vseh voMnih upravičencev. Ako primerjamo to število s številom volilcev pri skupščinskih vo&tvah 8. novembra 1931., ki je v teh občinah znašalo komaj blizu 130.000, vidimo, da je bila udeležba pri občinskih volitvah za skoraj 20 odst. večja, nego pri zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1931. Od 188.000 volilcev je za listo JNS in za kompromisne liste glasovado nad 137 tisoč volilcev, kar pomeni 74 odstotkov, dočim je punktaška opozicija dobila le 48.690, socialisti pa 2037 glasov. V rokah JNS se nahaja sedaj 299 občin, 13 občin ima neopredeljeno občinsko upravo, punktaška opozicija si je osvojila samo 54 občin, socialisti pa 2. Naravno je, da se vsi nacionalni ljudje veselimo tega ogromnega uspeha. Smatramo ga za zgodovinski dogodek. V odkriti borbi je jugoslovenska misel zmagala vse verske in plemenske predsodke. Punktaška opozioitja je bila vrgla med narod parolo plebiscita, pa je ravno zaradi tega odločitev naroda tem pomembnejša. Mirne duše lahko rečemo, da so bile nedeljske volitve triumf konstruktivnega jugoslo-venstva med Slovenci in da je z njimi bila zapečatena usoda politike punk-tacij na tem tako občutljivem in pre-važnem delu naše jugoslovenske celine. Borba je bila ostra. S strani nasprotnikov so bila uporabljena vsa stara teroristična sredstva, zlasti zloraba vere in plemenskih občutljivosti ter gospodarski pritisk. Državnim oblastem je jedva uspelo, da zaščitno svobodno opredelie^anje volilcev. Značilno je, da so na mnogih voliščih fungirali kot predstavniki punktaških list duhovniki. Na drugi strani pa je treba oodčrtati tudi to, da je lepo število duhovnikov bilo to pot na strani nacionalne fronte. Velika zasluga za uspeh pri občinskih volitvah gre narodnim poslancem, ki so od svoje izvolitve neumorno na poslu. Nič manjše zasluge pa nimajo naše vrie organizacije JNS, ki so v vsak! občini razvijale dobro premišljeno in nacionalnega outimizma prežeto agitacijo. Naš nacionalni tisk se je ves predal službi velike Ideje in celo radio je s predavanji o pomenu občinskih volitev in svojo informativno službo na dan volitev doprinesel svoj del. Tudi v organizatornem smislu beleži JNS občinske volitve v dravski banovini kot enega svojih najlepših uspehov. Globoko sem prepričan, da nastopa sedaj v dravski banovini doba notranjega miru. Stara sovraštva so likvidirana. Občine so v rokah novih, skrbno izbranih dobrih in poštenih gospodar- jev, ki bodo posvetili vse svoje sdle in sposobnosti dobrobitu svojih občanov. Te občine pa bodo istočasno čvrst steber narodnega in državnega edinstva in s tem odličen faktor našega notranjega ojačanja. Državna politika pa bo storila vse, da z ravno jugoslovensko linijo opraviči ogromni kapital zaupanja, ki ga je ponovno dobila 15. oktobra. Grčija in sosede Atene, 16. oktobra. AA. Predsednik grške vlade Tsaldaris je izjavil novinarjem o razgovorih v ženevi, da je bil grško-turški pakt predmet razprave in komentarjev ne le predstavnikov balkanskih držav, temveč tudi mednarodnih diplomatskih krogov, ki ga tolmačijo kot delo miru na Balkanu. Nato je poudaril ,da je Grčija v zelo prijateljskih stikih z Jugoslavijo in Rumuni-jo in to že od nekdaj. V 2enevi, je nadaljeval, sem se opetovano sestal z jugoslo-venskim zunanjim ministrom Jevtičem. V medsebojnih razgovorih sva ugotovila, da med Grčijo in Jugoslavijo ni nobenih nesoglasij, temveč spaja obe državi najpri-srčnejše prijateljstvo. O predstoječem potovanju rumunskega zunanjega ministra Titulesca v Atene je Tsaldaris izjavil, da bo tudi ta obisk potrdil dosedanje prijateljske stike med obema državama. Kar se tiče Bolgarske, je izrazil nado, da pride v najkrajšem času do tesnejšega sodelovanja z njo. To se bo zgodilo, čim bodo rešena finančna vprašanja, ki tvorijo še sporno točko ,v zadovoljstvo obeh strank. Venizelos proti Tsaldarisovi vladi Atene, 16. oktobra. AA Venizelos je imel na Kreti govor, v katerem je silno napadel vlado in ji odkrito grozil. Njegov govor je tembolj presenetil in razočaral politične kroge, ker je predsednik vlade Tsaldaris šele pred kratkim podal pomirljive izjave in naglasil, da je pripravljen popustiti, da omogoči kompromis z opozicijo. Titulescu v Ankari Ankara, 16. oktobra. AA. Poluradni list »Hakimijeti Midijeti« pozdravlja prihod g. Titulesca v turško prestolnico in pravi med drugim: Obisk g. Titulesca v Ankari je prišel v kritičnem trenutku, v katerem dobiva politika sprave in varnosti velik pomen in v katerem zbuja politični položaj v Evropi bojazen. V teh dneh, ki so usodni za ves svet, bi bilo koristno za nas narod in našo državo ter za vso Evropo, če se pokaže, da je ozračje na Balkanu, na Črnem morju in na Sredozemskem morju varno pred sleherno opasnostjo in anarhijo. Smrtna nesreča zeta maršala Joffra Pariz, 16. oktobra. AA. Iz Briancona poročajo, da je v tamkajšnji vojaški bolnici umrl poveljnik 27. francoske pehotne divizije general Pellegrin, ki se je ponesrečil pri neki avtomobilski nesreči. General Pellegrin je bil zet maršala Joffra. Bilo mu je 59 let. Volitve v Nar. skup. 8. novembra 1931. Srez Občinske volitve 15. novembra 1933. Dobile so kandidatne liste Srez ima Dobile so občin volilni upravičenci oddani glasovi volilni upravičenci oddaDi glasovi JNS i Kompr. Soc. Opoz. občin JNS Kompr. Soc. Opoz. 8534 4899 Brežice 9791 6738 5488 235 1015 16 15 1 14708 5984 Celje 15090 10003 6249 388 417 2949 21 21 — — — 3710 1673 Črnomelj 3986 3034 1991 — _ 1043 7 6 — — 1 9533 6195 Dol. Lendava 10021 6853 3578 3275 — — 12 12 — — — 8395 2722 Dravograd 8767 5380 2930 1517 569 364 11 5 4 1 1 4677 2621 Gornji grad 4863 3206 2167 296 - 743 10 6 1 — 3 9573 4147 Kamnik 10135 8114 4373 714 _ 3027 18 11 1 — 6 j 9721 6485 Kočevje 10696 7972 5808 _ 2164 14 12 — — 2 i 5 '41 1367 Konjice 5471 3206 1813 780 — 583 7 6 — — 1 8749 4788 Kranj 9811 7275 4335 398 _ 2542 15 12 — • 3 5662 2214 (škofja Loka) 5833 4665 2396 _ 2269 9 7 — — 2 13160 6272 Krško 14332 S618 5916 875 _ 2827 19 14 2 — 3 | 9577 5779 Laško 10606 7165 3513 237 _ 345 8 4 1 — 3 | 9862 4246 Litija 10357 8104 4019 1292 301 2492 14 8 3 — 3 19099 10541 Ljubljana 20457 14717 9048 1809 _ 3860 24 21 — — 3 10247 47^8 Ljutomer 10414 7318 5169 - _ 2149 14 13 — — 1 7255 3771 Logatec 7505 51 9 3579 _ ._ 1610 12 10 — — 2 13860 7723 Maribor desni breg 14590 9266' 7350 523 _ 1393 14 12 — — 2 13368 5529 Maribor levi breg 13634 8065 6259 332 _ 1474 18 17 — — 1 2358 1513 Metlika 2608 20(53 1476 __ _ 687 4 4 — — _... 14825 10808 Murska Sobota 15597 10154 10027 427 — — 19 18 1 — . 11741 5606 Novo mesto 12489 8098 5139 316 — 2343 16 14 — — 2 l 17429 7577 Ptuj 17952 12383 7993 1056 — 3334 28 21 3 — 4 9955 6976 Radovljica 10625 8104 4937 281 599 2287 15 11 — 1 3 7616 2228 Slovenjgradec 7207 4624 1936 _ 151 2537 9 4 — — 5 11368 3124 Šmarje 11445 6403 4569 548 — 1286 14 12 — — 2 i 260.423 129.556 Skupaj . , . , . j 274282 188017 | 125663 12024 2037 48293 | 368 | 296 1 16 j . 1 64 j DELO V ŽENEVI BREZ NEMCEV Razorožitvena konferenca kljub odhodu Nemcev ne bo odgodena — Hendersonov odgovor na brzojavko zunanj. ministra Neuratha 2eneva, 16. oktobra. AA. V svojem odgovoru dr. Neurathu na njegovo sporočilo, da Nemčija zapušča razorožitveno konferenco, naglaSa Henderson v glavnem, da se je nemška vlada odločila za ta korak v trenutku, ko je predsedništvo konference sklenilo predati splošni komisiji točno izdelan program, ki je jamčil postopno izvedbo znižanja oboroževanja v skladu z resolucijo konference, kjer je sodelovala tudi Nemčija. Pismo dalje poudarja, da je ta program jamčil dejansko enakopravnost, Id jo je nemška vlada zmerom postavljala v ospredje svojih zahtev. Zato, nadaljuje Henderson, obžalujem, da je vaša vlada storila tako resen sklep iz razlogov, ki jih ne moremo vzeti za utemeljene. Ker je splošni odbor razorožitvene konference odobril besedilo odgovora dr. Neurathu, so ga takoj brzojavno sporočili nemškemu zunanjemu ministra v Berlinu. Spletka proti Franciji Pariz, 16. oktobra. AA. Tu so se zadnje j dni razširili glasovi, da hočeta Nemčija ln neka druga velesila izločiti vprašanje razorožitve z razorožitvene konference ter ga prenesti na teren držav-podpisnic pakta štirih. Obe državi očividno računata s tem, da bi se pri razgovorih v štirih dale lažje izsiliti koncesije od Francije. Tudi snočnji »Temps« se v uvodniku dotika tega vprašanja in odločno odklanja že samo misel, da bi se razorožitveno vprašanje preneslo na teren držav, ki so podpisale pakt štirih. List pravi: Ta misel je samo nova zmota. Opozoriti je treba na to, da stoji pakt štirih po svojem uvodu in bistvenih točkah v zvezi z Društvom narodov. Pakt ima na umu iskreno sodelovanje v Društvo: narodov in nalaga državam podpisnicam obvezo, da morajo vse storiti za zagotovitev uspeha razorožitvene konference, iz katere se je Nemčija zdaj iz lastnega nagiba izključila. V zvezi s tem komentarjem Je treba opozoriti na zadržanje Italije, ki očividno želi, da bi se razorožitvena konferenca odgo-dila. Ka] pravi Henderson ženeva, 16. oktobra, g. Pri sprejemu delegacije mednarodnega odbora za razorožitvena vprašanja je izjavil predsednik razorožitvene konference Henderson med drugim: Borba za razorožitev se mora nadaljevati. Pakt Društva narodov se ne sme smatrati za krpo papirja. Preden je prišlo do ustanovitve Društva narodov, je bilo potrebnih 10 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih. Izvršiti moramo svojo dolžnost napram mrtvim. Ne sme več priti do vojne, ne smemo trpeti, da se bo uničilo upanje za mir in da bi se svet po novi svetovni vojni dovedel v stanje barbarstva. Razorožitvena pogodba za božič Ženeva, 16. oktobra. A A. Ker se je odbor razorožitvene konference izrekel za to, da se konferenca nadaljuje, je sklenil sklicati prihodnjo sejo na sredo 25. t. m., splošna komisija pa se bo sestala 26. t. m. Seja predsedništva je bila zelo kratka. Najprej so brez debate odobrili besedilo brzojavke, ki so jo kot odgovor poslali Neurathu, nato je pa predsednik na vprašanje, o čem bo razpravljala splošna komisija 26. t. m. odgovoril: Upam, da bo razpravljala o britanskem razorožitvenem načrtu, "kakršnega je orisal v soboto sir John Simon. Nadejam se, da bo razorožlt-^vena konferenca mogla dati narodom razorožitveno konvencijo kot božični dar. Splošna komisija konference je soglasno odobrila sklep odbora, da se zasedanje nadaljuje, in se bo sestala 26. t. m., kakor je bilo predlagano. Sklicanje konference držav pakta štirih ? Budimpešta, 16. oktobra, s. Posebni poročevalec >Az Estac v Rimu doznava od poučenih krogov italijanskega zunanjega ministrstva, da je Mussolini sklenil takoj sklicati na konferenco zunanje ministre signatarnih držav pakta četvorice. V Rimu vedno bolj prevladuje mnenje, da je pakt četvorice primerna podlaga za rešitev zapletene evropske situacije. Proti direktnim pogajanjem Pariz, 16. oktobra. AA. Vsi listi si postavljajo vprašanje: Kaj bo jutri? Opažat! je neko kolebanje. V splošnem listi ne nasprotujejo, da bi se razorožitvena konferenca začasno odgodila, češ da bi se tako duhovi pomirili in bi si razorožitvena konferenca kmalu opomogla od hudega udar' ca, k: ji ga je zadala Nemčija. Mnogi pogledi se obračajo tudi proti Rimu, ki še ni zavzel točnega stališča. V zvezi s tem se listi vprašujejo, ali je zdaj mogoče sklicevanje na četvorni pakt Ženevski dnevnik »Journal des Nations« naglaša, da je bi! četvorni pakt sklenjen med državami, članicami Društva narodov. Z izstopom Nemčije odpade temeljna podlaga pakta in s tem tudi njegova sedanja veljava. To pa po mnenju pariških listov ni merodajno, ker bi bilo rimsko posredovanje mogoče v okviru posebne konference v petih. Možna rešitev bi bila tudi direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo, kj jih predlaga Hitler, kar pa veliki listi odklanjajo. Verjetno je, da ie Nemčija storila to gesto, ker upa, da jo bodo prosili, naj se vrne v Ženevo in da ji bodo dali za to nove koncesije. Tudj nro-ti tej možnosti so vsi listi. »Exel«or« piše: Odstop nemške delegacije je novo dejstvo. To je že enkrat storila, in sicer leta 1932. Tedaj je uspela in dobila pravico do enakosti. Po tem izkustvu pa se sedaj Anglija, Amerika, Francija in Italija ne 'bodo dale zapeljati. Francoska vlada sedaj ne kaže volje, da bi obnovila to narako, pač pa je pripravljena nadaljevati razorožitvena pogajanja z Nemčijo ali brez Nemčije. Toda Francija je mnenja, da ta pogajanja zadevajo vse države jn da se morajo vršiti na konferenci, na kateri bodo tudi Zedinjene države in Rusija. Direktna pogajanja med hitlerjev-sko Nemčijo in demokratično Franoijo bi bila huda nepremišljenost. Podobna pogajanja so hoteli že Briinjng. Papen in Schlei-cher, ki so predlagali celo skupnost obeh generalnih štabov. Zaradi svoje zvestobe do Poljske in Male antante pa je Francija te ponudbe odklonila. V »Le Journalu« piše Saint Brice med drugim: Ženevska pogajanja ne bodo prekinjena zaradi odsotnosti Nemčije, pač pa zato, ker bi bilo absurdno omejiti obrambna sredstva, ko vlada na svetu tolikšna slaba volja. Ko se bodo Nemci pomirili, ho mogoče pričeti o razorožitvi nove razgovore. »Excelsior« priobčuje izjavo bivšega francoskega poslanika v Rimu de Jouvene-la, ki zastopa Francijo pri pogajanjih za pakt štirih. De Jouvenel pravi: Cl. 3 govori o razorožitveni konferenci in določa, da je treba vnovič pričeti pogajanja, če bi ostala med državami, kj so podpisale pakt, po končani razorožitveni konferenci še katera vprašanja nerešena. To se je zgodilo sedaj. Hitler bo moral sedaj prekiniti vse stike z velikimi evropskimi državami s tem, da odkloni ta pakt, aH pa se bo moral sestati s svojimi včerajšnjimi partnerji, to Je z Italijo, Veliko Britanijo in Francijo. Ce Nemčija odkloni nova pogajanja, bo Imela proti sebi vse človeštvo. Če pa privoli v nje, mi nikakor ne bomo v manjšini, ker obstoja med Francijo in Veliko Britanijo sporazum v vseh načelnih vprašanjih. Prav tako je priporočljivo, naj bi se v Ženevi nadaljevala pogajanja, da hi sporazum med Francijo, Veliko Britanijo in Ameriko pomenil nekakšen mednarodni plebiscit, ki bi po svoji tehtnosti daleč prekosil skorajšnji plebiscit v Nemčiji. Angleži hladnokrvni London, 16. oktobra. AA. Listi so sprejeli zadnje mednarodne dogodke povsem hladnokrvno. Sklep nemike vlade, da se umakne z razorožitvene konference in izstopi iz Društva narodov, pripisujejo tu želji napraviti globji vtis na nemško ljudstvo. Hitlerjeva pojasnila smatrajo kot popolnoma neosnovana in brez vsake podlage, ker predlagana konvencija še dolgo ni hotela ponižati Nemčije. Obratno Je res, da bi Nemčija po tej konvenciji postala po osmih letih vojaško popolnoma ravno-pravna. V začetni dobi bi dobila enake pravice glede vojaštva, v drugem obdobju pa bi ji bile priznane iste vrste orožja, kakor jih imajo druge države. Obenem bi morale v tem obdobju vse države uničiti svoje vrste težkega orožja. »Times« pra-"i, da je sedaj naloga posameznih vlad, da dopovedo Hitlerju, da vročekrvni sklepi nikakor ne morejo prinesti Nemčiji diplomatskih uspehov. Nemški državni kancelar je udaril baš v trenutku, ko so bila pogajanja tako blizu sporazuma, kakor nikoli dozdaj. Najlažje bo obnoviti upe v končno rešitev razorožitvenega vprašanja s tem, da se druge države o njem končno sporazumejo in nato prepu-ste Nemčiji, da sporazum sprejme. »Daily Telegraph« pravi, da za enkrat ni razloga za bojazen, da bi bil mir ogrožen. Nemčija nikakor nI v položaju ponižane države. Zavezniki so izpraznili predčasno Porenje, vojaško nadzorstvo nad Nemčijo so ukinili, reparacije so bile črtane, in Nemčijo so sprejeli v Društvo narodov in s tem izkazali najvišje časti in moči v Svetu Društva narodov. Nemčija se zdaj repenči, ker so druge države za splo-Sno razorožitev in ker hočejo Nemčiji priznati ravnopravnost šele čez nekaj let in ne takoj, ker je to odvisno od mednarodnega zaupanja. Angleške senzacije o Hitlerjevih načrtih London, 16. oktobra. AA. Reuter poroča iz Berlina, da bodo volitve dne 12. novembra po vsej priliki prinesle ukinitev urada nemškega državnega predsednika in predsednikove funkcije same. Mnogi znaki kažejo na to, da se je Hindenburg sklenil umakniti v Neudeck, tako da bi Hitler postal edini zakonodajec Nemčije. Nekateri mislijo, da je Hindenburg hotel celo odstopiti v korist bivšega nemškega cesarja. S tem v zvezo spravljajo tudi nedavni obisk bivšega nemškega prestolonaslednika v Neudecku. Politični krogi so ta obisk močno komentirali, toda v nacionalno socialističnih krogih ni posebnega navdušenja za monarhijo. V njihovih vodilnih krogih mnogo razpravljajo o ukinitvi posebnega položaja državnega predsedništva in o ustanovitvi položaja državnega voditelja, ki bi bil obenem državni kancelar. Pred vseslovanskim pedološkim kongresom v Brnu Kakor smo v našem listu že najavili, se bo vršil konec tega meseca velik pedološki kongres, ki se ga bodo udeležili znanstveniki vseh slovanskih narodov na tri dni trajajočem sestanku v Brnu v CSR. Kongresu bo predsedoval predsednik tamkajšnjega pedološkega društva in profesor brnske Masarykove univerze, naš ožji rojak dr. Mihajlo Rostohar. Sodeč po bogatem seznamu predavateljev bo kongres, po številu 5., eden najlepših, kar jih je bilo do sedaj sploh. Zastopani bodo to pot tudi naši jugoslovenski pedagogi-znan-stveniki. V seznamu predavateljev nahajamo te jugoslovenske sotrudnike: prof. dr. Brani-slav Krstič: Duševni razvoj podeželskega otroka po dovršeni osnovni šoli, prof. dr. H. Mandič iz Zagreba: Oblika otroške glave in njene sprememce v šolski dobi, Vlada Petrovič iz Beograda: Razvoj čitalnega pouka v Jugoslaviji, prof. dr. Ramiro Bujaa iz Zagreba: Elektrogalvanični pojavi pri otroku, direktor Mlodrag Matič iz Beograda: Razvoj šolstva za abnormalno de-co v Jugoslaviji, inšpektor Veljko Rama-danovič: Gluha deca v Ameriki in v Evropi. Izmed znanstvenikov dravske banovine pa bo sodeloval kot edini dr. Karel Ozvald, profesor ljubljanske univerze s temo: Individualna risarska nadarjenost otroka v predšolski dobi. Kongresni odbor želi, da se udeleži kongresa tudi čim več slovenskega učitelj-stva. Predsednik kongresa je izposloval predvsem za svoje ožje rojake čim več različnih ugodnosti. Kakor sporoča, bo uživalo 50 slovenskih učiteljev in učiteljic popolnoma brezplačno hrano in stanovanje ob kongresnih dnevih v Brnu. Za udeležence je razen tega kongresni odbor preskr-bel še razne druge ugodnosti. Tako uživajo na primer v Jugoslaviji polovično železniško ugodnost na železnicah, v CSR pa 35% popust, in to za vse proge ln vse vlake. Izletniki bodo obiskali po kongresu tudi najbolj zanimive predele bratske slovanske države. Za brnski kongres, ki bo važen mejnik glede nadaljnjih študij otroka, in to predvsem slovanskega, vlada tudi pri nas veliko zanimanje. —nč— čitajte tedensko revijo ».žr^^N.fF IN SVKV" Državna razredna loterija Žrebanje I. razreda 27. kola. V prvem razredu 27. kola dne 11. in 12. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 5.000.— št. 5.916. EiS 1400:- It! llol; 5.918, 22.791. 22.798. 37.061, 37.071, 42.507. 51.555, 58.317, 58.344, 58.368, 58.369, 62.255, 73.389, 73.400, 88.212. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo, da boste mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Sreskim in krajevnim organizacijam Jugoslovenske nacionalne stranke Borba nacionalnih ljudi ▼ dravski banovini je zaključena z ogromno zmago ?igo-slovenske misli. Dne 15. oktobra smo postavili za vedno mejnik med našo preteklost in bodočnost, ko se bomo Slovenci izživljali v nacionalno jugoslovenskem gospodarskem in socialnem preporodu. Zmaga je presenetljiva, čeprav emo od vsega početka neomajno verovali v delavnost, voljo, požrtvovalnost in vztrajnost naših pristašev, ki so posegli v to volilno borbo bolj kot kdaj prej z vsem svojim velikim navdušenjem in idealizmom ter s trdno vero v zmago. Za to veličastno zmago gre vsa zasluga organizacijam Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so v vseh občinah dravske banovine — sezidane kot trdnjave nacionalizma in gospodarskega ter socialnega napredka — storile več, kakor je bila njih dolžnost. Z organizacijami pa gre zasluga za zmago vsem našim pristašem in prijateljem, ki so šli z veliko vero v moč naše ideje in z zaupanjem v samega sebe neustrašeno v boj. Banovinsko tajništvo JNS je zato dolžno izreči za vse te uspehe toplo zahvalo vsem strankinim organizacijam, njihovim funkcionarjem ter vsem pristašem in prijateljem, ki so pokazali v tei borbi s svojo di-scipLiniranodtfjo mo5 nacionalne organizacije. Delo naših organizacij pa e tem uspehom ni zaključeno, marveč je s to zmago šele postavljena garancija za to, da bo vsa obnova našega materialnega in moralnega življenja šla edino pravo pot: v svitj iugo-slovenske nacionalne ideje. Hočemo, da bo zmaga 15. oktobra v vseh konsekvencah potrdila v ljudstvu vero v moč in nemin-ljivost skupnih in velikih idej jugoslovenskega naroda in hočemo tudi, da ljudje^ ki so se izjavili za misel narodnega in državnega edinstva, ne bodo ostali razočarani v nobenem pogledu. Banovinsko tajništvo JNS va9 zagotavlja, da bo kakor doslej tudi v bodoče vselej imelo razumevanja za vse težnje svojih organizacij in pristašev. Z zmagovito zavestjo, da ogromna večina Slovencev goji neomajno zvestobo do jugoslovenske nacionalne ideje, do svojega vzvišenega vladarja in do veličine ter moči svoje narodne države, pošiljamo vsem strankinim adinicam, vsem pristašem in prijateljem iskrene nacionalne pozdrave. Banovinsko tajništvo JNS dr. Marjan Zajec 1. r. Izpremembe v nemški diplomaciii Berlin, 16. oktobra. AA. Predsednik Hindenburg je imenoval nemškega poslanika v Stockholmu Rosenberga za poslanika v Ankari, poslaniškega svetnika na madridskem poslaništvu Mackensena za poslanika v Budimpešti, generalnega konzula v Gdan-sku barona Thermanna za poslanika v Bu-enos Airesu in legacijskega svetnika princa Wieda za poslanika v Stockholmu. Vojaške priprave Rusije na Daljnem vzhodu Na mandžnrsko mejo vozijo neprestano vlaki z vojaštvom in mnnicijo — Vladivostok veliko vojaško taborišče Peking, M. oktobra g. Po poročilih potnikov se vršijo na ruski meji mrzJičme vojaške priprave. Vlaki, ki vozijo proti vzhodu, prihajajo povsod z velikimi zamudami, ker ao proge zasedene z vojaškimi vlaki. Vsako uro prihajado iz notranjosti Rusije nove čete v ruakcnmandžursko obmejno ozemlje. Vladivostok slHSi vojaškemu taboru. Noč ln dan delajo na utrdtbah. Vladivostok figurira v ruskem načrtu kot velika letalska baza. Poskrbljeno je za to, da bo luka takoj zaprta z minami, ako bi prišlo do vojnih zapletljajev z Japonsko. Ruski nosilci min so pripravljeni za odhod. Poleg tega so Rusi spravili v Vladivostok veliko število bombnih letal. V zadnjem ftaen je Japonskim trgovskim ladjam prepovedano prihajati v pristanišče, da se tako prepreči vohunstvo Japoncev. V Vladivostoku, Habarovsku, Blagoveščensku In na otoku Sahalinu so vedno pripravljena lovska ln bombna letala. Njih število znaša približno tisoč. Vrhovni poveljnik vzhodne armade general Bliicher ima sedaj na razpolago deset divizij. Listi ugotavljajo, da položaj Japonske pri eventualnem konfliktu med Japonsko in Rusijo ne bo ravno rožnat. Prezenčno stanje sovjetske vojske znaša sedaj 750.000 mož, število lzvežbanlh rezerv pa 5 do 6 milijonov. Kje je ing. Franjo Dedek? Italijanske oblasti so 17. septembra aretirale njega in njegovega šoferja hi še zdaj iti znano, kje sta Ljubljana, 16. oktobra. Znani, ugledni ljubljanski gradbeni podjetnik ing. Franjo Dedek, ki gradi na Su-šaku velika carinska skladišča, se je vozil po svojih poslovnih potih, ki so bila vsa v zvezi z gradbo carinskih skladišč, že več kot poldrugo leto po večkrat vsak teden iz Ljubljane na Sušak čez Postojno in Reko, ker mu je bila ta pot najkrajša in v poslovnem pogledu najbolj prikladna. Vozil se je vedno s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral njegov šofer Alojzij Bešter. Pred dvema mesecema se je nekega dopoldne vračal • Sušaka nazaj v Ljubljano. Nad Matuljami, kjer križa cesto železnica, se je moral avtomobil zaradi mimo vozečega vlaka ustaviti. V tem času je prikorakata po cesti kolona italijanskih vojakov, med njimi četa s poljsko kuhinjo, na kateri je sedelo nekaj vojakov, ki so prav v tem času jedli makarone. Vojaki so se šalili in smejali ter v veselem razpolženju izzvali g. inženjerja, da jih je ujel na fotografski film. To je videl neki podčastnik, ki je pristopil k inženjerju in ga opozoril, da je fotografiranje prepovedano. Vse to se je zgodilo v prav prijateljskem tonu in g. inženjer je rade volje izročil film, ki ga je pravkar posnel, podčastniku s pripombo, da mu je p« žal drugih filmov, ki »o bili obenem s pravkar posnetim v aparatu, ker je imel na istih posnete svoje gradbe tako s Sušaka kot iz Zagreb«, kjer gradi veliko gimnastič" no dvorano. Uslužni podčastnik je dal gosp. inženjerju svoj naslov in ga povabil, da ga pri svojem povratku na Reko, odnosno Sušak obišče v vojašnici, kjer mu bo vse druge filme povrnil. — Ker ing. Dedek ni mogel po tem dogodku nekaj časa na Sušak, je pisal podčastniku, naj bo tako prijazen, in naj izroči njegove filme ravnatelju Ban-co di Roma na Reki, s katerim je znan. Za slučaj, da bi imel kake stroške, pa naj mu g ravnatelj, pri katerem naj se podčastnik s tem pismo legitimira, povrne stroške. Nacionalnemu delavstvu in namesčenstvu! V času, ko je slovenski narod izrekel neomajno zaupanje v politiko nacionalnih in naprednih krogov, je potrebno, da tudi delavstvo in nameščenstvo pokaže svoja nacionalna stremljenja. S tem bomo prepričali celokupno javnost, da hočemo sodelovati pri reševanju socialnih in gospodarskih problemov. 21. in 22. oktober naj postaneta važna datuma v zgodovini delavskega pokreta, ko bomo dokazali, da Je delavstvo in nameščenstvo v pretežni večini daleč od stanovskih in duhovnih internacional, ki odvračajo narode od ustvarjanja in zaščite lastnega značaja. Stanovski in nacionalni interesi nam narekujejo, da nastopimo pri volitvah v Delavsko zbornico strnjeno. S tem bomo lažje uveljavili naš program, kj stremi za dosego socialne pravičnosti na podlagi lojalnega in enakopravnega sodelovanja med stanovi. Dolžnost nas vseh je, da prigovarjamo prijateljem in znancem, da volijo listi nacionalnega delavstva in nameščenstva. Ne sme se zgoditi, da se ne hi nacionalni delavci in nameščenci udeležili volitev, temveč naj stopi vsak na volišče In odda modro glasovnico kot izraz neomajnega nacionalnega prepričanja. Narodno strokovna zveza ln Zveza društev privatnih nameščencev se zavedata, da bo le nacionalna večina v Delavski zbornici mogla uveljaviti splošne interese delovnega ljudstva. V svrho čimbolj uspešne propagande se bodo še v naprej vršili sestanki volilnih upravičencev po posameznih okrajih, lako se za Ljubljano vrši drevj ob 20. sestanek zaupnikov v dvorani OUZD. Na sestanek so vabljeni vsi člani Narodno strokovne zveze Zveze društev privatnih nameščencev in Jugoslovanske nacionalne stranke. Poročali bodo tov. Zemljič, Kosem, dr. Bohinjec in drugI. Delavci in nameščenci vseh panog ter posebno še gospodinjske pomočnice morajo potrditi nacionalni značaj Ljubljane, in tako povečati zmago nacionalne ideje v dravski banovini. Vzgledu Ljubljane bodo sledili delavci in nameščenci po vsej naši ožji domovini in dokazali resničnost gesla: Ta plava Je ta prava! _ Železniška nesreča v Beogradu Beograd, 16. oktobra, p. Danes ob 13.30 se je na koncu beograjske železniške postaje pripetila železniška nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev, a-je povzročila veliko materijalno škodo. Dve ranžirni lokomotivi, ki sta premeščali vagone s sladkorjem in repo. sta po krivdi kretničarja nenadoma z vso silo trčili, tako da sta se popolnoma razbili. Razbiti so tudi štirje vagon« To je dejanski stan tega dogodka. Dne 17. septembra, torej pred enim mesecem, se je peljal g. inženjer zopet na Sušak. Z njim se je peljal tudi urednik »Jutra« g. Ravljen in njegova soproga, ki sta hotela napraviti majhen izlet na Jadran. Avto je šofiral kot navadno šofer Alojzij Bešter. Ko so privozili na Reko do mosta ki deli Jugoslavijo od Italije, so ondotne oblasti aretirale g. inženjerja in šoferja in se polastile tudi avta. G. Ravljena in njegovo soprogo pa so pustili v Jugoslavijo. Kot rečeno, je minilo od tega časa že mesec dni, navzlic mnogobrojnim intervencijam, poizvedovanjem in pisanju na vse mogoče oblasti, pa ni mogoče do danes zvedeti niti kako se jima godi. Vse prošnje 78-letne, bolehne matere g. inženjerja ne zaleže jo nič in niti toliko, da bi se moglo areti-rancema vsaj sporočiti, kako je doma, kako je v podjetju in kako je z gospo materjo, ki je bila, kakor znano, g. inženjerju poleg njegovega podjetja edina skrb in radost na svetu. Zdaj pa pride najlepše. Nekega dne je dobil zastopnik interesov g. inženjerja na Sušaku ponudbo italijanskih oblasti na Reki, da so iste pripravljene izpustiti g inženjerja in njegovega šoferja toda pod pogojem, da naše oblasti izpuste nekega Pa-renzana, ki je od naših oblasti pravomoč-no obsojen zaradi špijonaže na 12 let ro-bije. Torej, dva nedolžna človeka, katerima se ni dokazovala nobena krivda, v zameno za pravomočno obsojenega špijon®. Narav no je, da je naš konzul na Reki odločno protestiral proti sami domnevi, da je kaj takega mogoče. Mi prepuščamo vso zadevo poklicanem oblastem v Beogradu in Rimu, da se zavzamejo za te primer, naša časnikarska dolžnost p« nam nalaga, da ga objavimo in pokažemo svetu, kakšno je postopanje in ravnanje ljudi, ki se ponašajo z 20001etno kultuTO. Kako se voli pri volitvah v Delavsko zbornico Vsi volilni upravičenca, ki so prosili za glasovnice pri Glavnem volilnem odboru v Ljubljani, volijo pismeno. Ko dobijo glasovnice, jih morajo vrniti Glavnemu volilnemu odboru za volitve v Delavsko Zbornico. V to svrho bodo dobili tudi kuverto z natančnim naslovom. V kuverto morajo dati vse prejete glasovnice, t j. delavci 3 glasovnice, nameščenci pa 4. Pri tem je treba paziti, da sme biti le plava glasovnica cela, ostale morajo biti strgane. Kuverto je treba zalepiti, frankirati in odposlati v Ljubljano. Volilni upravičenci, ki delajo v kraju, kjer ni rednega krajevnega volišča, ali ki so zaposleni več kot 5 km od volišča, pa niso prosili za pismeno glasovanje, naj gredo na dan volitev na najbližje volišče in tam oddajo svoj glas. V krajih kjer so redna krajevna aH obratna volišča, morajo vsi volM glasovati osebno. Naslovi volišč so javno razglašeni. Na teh krajih bo poslovala volilna komisija, ki bo sprejemala glasove. Vsak volilec naj gre na volišče, kjer bo dobil glasovnice in navodila, kako naj voli. Dobil bo glasovni*-ce potrjenih list (delavci 3, nameščenci 4) in posebno kuverto. V kuverte mora dati modro glasovnico celo, ostale pa strgan«. Zalepljeno kuverto mora izročiti volilni komisiji. Pred odhodom na volišče naj vzame s seboj delovno knjižico ali pa legitimacijo kakšnega društva, da se bo mogel legitimirati. Pristojnost posameznih volišč se odreja po kraju zaposlitve, tako da se vsak volilec mora podati na volišče, na čegar področju je njegov obrat. Glavni akcijski odbor Hst nacionalnega delavstva in nameščenstva Otrok je utonil Zagorje, 16. oktobra. V soboto je padel v potok Medijo in utonil 18mesečnl sinček delavca Podlogarja iz Izlak. Podlogarjeva žena je ravnokar,v otroški postelji, zato je mož moral paziti na otroka, ki se je pred hišo igral. Ko se je Podlogar za malo časa odstranil, je otrok šel k poteku in padel vanj. Ker je voda narasla, ga je odplavila s seboj. Oče je takoj opazil, da je otrok izginil. Slučajno je zagledal kapico pri potoku in vedel, da se je zgodila nesreča. Iskaje je tekel ob Mediji in prišel do Zagorja, a otroka ni našel. Na povratku je pa zvedel, da je otroka našel delavec Burlančink 200 m od hiše v grmovju. S prizadeto rodbino sočustvuje vse prebivalstvo. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved «a torek: Bolj oblačno, zaradi tega ne več tako hladno, podnevi nekaj nad 10 stopinj, na zapadli in severu mogoče lahn» nadavine, osvežujoči vetrovi. Izseljenci — nasa deseta banovina Milijon naših ljudi je razkropljenih po svetu Sarajevo, 16. oktobra Na kongresu izseljencev v Sarajevu je v nedeljo predsednik zveze izseljenskih organizacij g. Milan Marjartovič, šef Centralnega Presbiroa, v obsežnem govoru opisal delo zveze, ki je navzlic velikim oviram storila marsikaj dobrega. Uspelo ji je priti t stik z vsemi rašimi izseljenci na vseh koncih sveta. Zveza je organizirala informativno in posredovalno pisarno, nadalje izseljenski muzej in informativni tisk za raše izseljence. Kolikor je mogla, je zveza nudila tudi gmotne podpore in se je z državno pomočjo brigala za repatriiranje naših bratov iz tujine. Posebno je govornik podčrtal delo kolonizaci jskega odseka savske banovine, ki premore že okrog milijon Din gotovine. Preko tega odseka je uspelo veliko število izseljencev kolonizirati v Jugoslaviji. Na otoku Hvaru. v Jelši pa je bil otvorjen velik dom za obnemogle in stare povratnike. V raznih krajih sveta, je poudaril govornik, je raztresenih vsega skupai okrog 1 milijon naših izseljencev. To ie na*a deseta banovina! Govornik je navaial, kako velike žrtve so darovali naši izseljenci za svobodo, za uedinjenje, za blagor naše domovine. Krvavo prisluženi denar so pošiljali domov, da so se lahko vzdrževale s te>m denarjem cele naše vasi. Res je, je nadaljeval g. Marjano vid. če-eto se govori, da predstavlja naša emigracija pasivo, ali njen pomen je neoporečen. Mi moramo ohraniti kulturne in gospodarske zveze z našimi izseljenci. Moramo paziti, da se ne potujčijo. Govori se. da so naši ljudje v tujini v ogorčenju zašli predaleč na levo ali pa postali separatisti. Res je, da so mnogi nekdanii veliki Jugo-sloveni, ki so se borili za državo, postali razočarani. Ali zato jih ne smemo obsoditi, do tega jih je dovedla zmeda razmer. Potruditi se je treba, da z delom iz domovine pokažemo ljubezen, pa se bodo ti dobri Jugosloveni zopet vrnili na pravo pot in pomagali domovini. Enako zanimivo je nato razpravljal še* izseljenske službe dr. Fedor Aranickv, zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje. V zanimivih izvajanjih je opisal naše izseljevanje pred vojno in po njej: — Dejstvo, da se izseljenski kongres vrši v Sarajevu, ki mu je pripadala v našem obračunavanju z avstro-ogrsko monarhijo tolikanj važna naloga, me spominja na ogromne šte-viTke našega naroda in ostalih Slovanov, ki so se pred osvoh^ njem brez sleherne priprave in zaščite selili iz monarhije v tujino." Niti avstrijski, niti madžarski parlament nista smatrala za potrebno, da bi ustvarila zakon o zaščiti izseljencev. Svetlo iziemo je v tem pogledu storil hrvatski sabor v Zagrebu, v katerem je srbsko-hrvatska koalicija prva in edina v monarhiji čutila potrebo in našla nožnost, da je izdala ostre določbe nrnfi onim, ki so se p-egrešili v pogledu izseljenskih interesov Po osvobojenju in zedinje-nju se je nadaljevala izgradnja te zaščite v še močnejši meri, čeprav je število nr §ih povojnih izseljencev v primeri s predvojnim znatno manjše. Dočim je v samem letu aneksije Bosne in Hercegovine število izseljencev iz našib krajev doseglo 50.000 Geza von Bolvary Robert Stolz Gustav Frohlich Marija Solveg v zvočni opereti duš, se v vsej dobi po vojni do danes ni izselilo več kakor 80.000 duš. Tako se izseljevanje iz naše nacionalne država lahko presoja kot likvidacija one velike selitve našega naroda, ki se je vršila pod a. o. režimom, zaradi katerega imamo danes izven države skupno okrog enega milijona bratov in sester Oblasti naše narodne države nikoli niso podpirale izseljevanja, temveč so vedno stremele za tem, da ga omejijo. Dosledno so najodločneje preprečevale vsako nagovarjanje k izseljevanju. Politika naše države proti izseljevanju in njeno prizadevanje, da vsakemu Jugoslo-venu najde kruh in zaslužek v domovini, se najbolj manifestira v besedah Nj. Vel. kralja, ki je vzposredil našo narodno izgu- bo zaradi izseljevanja z izgubljeno bitko. Če bi se bilo izseljevanje nadaljevalo kakor do leta 1918, bi bila Amerika postala naše drugo Kos >vo. Naše plodne ravnine in divne obale našega morja, naša industrija in naša trgovina bi povsem prišle v tuje roke. Minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj z velikem interesom motri sodelovanje izseljenskih organizacij z državno izseljensko službo in mi je posebej naročil, da se glede na današnji zelo težavni položaj naših izseljencev po svetu in zlasti še v Južni Ameriki posvetujem z organizacijami, kako na i ti način, da se ublaži beda teh naših ljudi. To je tudi namen zveze izseljenskih organizacij. S kongresa ie bila poslana vdanostna brzoiavka Ni. Vel. kraliu in brzojavni pozdravi predsedniku v'ade ter ministru za socijalno politiko in narodno zdravje. Prihodnji kongres bo v Osijeku. Žrtev skrivnostnega a Na Trojanah so našli izkrvavljenega posestnika Valentina Trdino — Preiskava je našla prve sledove Trojane, 16. oktobra. Trojane z okolico in slednjič ves kamniški okraj je v nedeljo silno razburil krvav dogodek, katerega okoliščine so za enkrat še vedno zavite v kopreno ta-jinstvenosti. Ko je v nedeljo vozil poštni voznik s Trojan pošto v Zagorje, je opazil ob kupu gramoza neko žensko, ki je ogledovala na tleh ležečega moža, poleg njega pa je ležalo kolo. Poštni sel je ustavil, in skočil na tla, da pogleda, kaj je z neznancem. Takoj je spoznal v njem 301etnega posestnika in mlinarja Valentina Trdina, doma iz Podmil v blagoviški občini. Bil je mrtev, hudo okrvavljen na vratu in na desnici. V soboto, precej pozno zvečer je čul neki domačin z Ovčjaka iz neprevelike daljave pet do šest strelov. Strele so čuli tudi nekateri drugi ljudje, ki so znali povedati celo, da so okrog 22. videli s ceste svetlobne pramene, kakor bi nekdo svetil z električno svetilko. Po cesti ni pozneje do jutra nihče več prikorakal in tako je moral nesrečni mlinar, pogoden od strelov, umirati poleg ceste počasne smrti. Prestreljen je imel vrat, zapestje desnice, najbrže pa je več strelov tudi v životu. Trdin se je bil odpeljal že pred mrakom od doma, in sicer s kolesom svojega brata, ki stanuje pri njem. Imel je opravka pri nekemu krojaču v Izlakah. Trdinov brat, ki mu je posodil kolo. se je vrnil nedavno z Nizozemskega, kjer je bil v rudniku. Valentin se je zvečer vračal s kolesom zopet proti domu. Na strmini je korakal nekaj časa peš, vodeč kolo ob sebi, in tedaj je bil izvršen nanj napad iz zasede. Orožniški komandir g. P a v š a r, ki je prišel na vse zgodaj na kraj umora, je našel v bližini gramoza, kjer je ležalo truplo in kolo, dva ne-izstreljena revolverska naboja kalibra 9 mm, nedaleč proč pa še tulec izstreljenega naboja kalibra 6.5 mm. Ali sta napad izvršila dva zločinca? Truplo je bilo zjutraj, ko sta ga našla omenjena ženska in pa postiljon, še mehko, nikakor ne povsem otrplo. To baš pričuje, da se je moral ustreljeni Trdin mučiti skoraj do jutra. Okrog trupla so se pričele kmalu zbirati večje množice domačinov. Ker pa se je raznesla novica bliskovito po okolici, zlasti tudi do Zagorja, so jeli zgodaj prihajati ljudje tudi od drugod. Pričelo se je zapleteno ugibanje, kdo bi utegnil biti zločinec in kakšen je bil nagib. Orožniki so že v teku dopoldneva doznali marsikatere podrobnosti, ki so zasukale preiskavo v določeno smer. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kamor je prišla danes komisija in kjer se je vršila tudi obdukcija. Tragično preminuli Valentin Trdin je bil dober gospodar, ki je z veseljem ob-delaval svojo malo kmetijo in upravljal mlin. Vdovi zapuš?a dva nedoletna otroka. Razpeževaki ponarejenih tisočakov Zanimive podrobnosti o aretaciji lahkožive družbe Ljubljana, 16. oktobra. Aretacija nevarnih razpečevalcev ponarejenih tisočdinarskih bankovcev, ki je bila izvedena v Zagrebu, je bila pripravljena že dalje časa. Naša varnostna oblastva so budno opazovala kreta- Predstave ob 4., 7%, 9% uri zvečer. Najnovejši zvočni žurnal. Zgodba dveh mladih src. — šale ljubezni, ki postanejo resnica. — Veseli dovtipi. — Lepa glasba. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Slike iz nedeljskega športa Moštvi banovine in OUZD, ki sta se včeraj spoprijeli v nogometu. V sredi zastopnik bana svetnik g. Svetek in ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec nje sumljivih ljudi v Ljubljani, o katerih se je vedelo, da nimajo posebnih rednih dohodkov, odnosno sploh nikake-ga pravega zaposlenja, a so navzlic temu izhajali prav imenitno. Povsod si jih lahko videl, živeli so prav dobro. Zlasti v zadnjem času se je nekaterim izmed njih, ki niso nikdar sejali pa vendarle želi, položaj temeljito izboljšal. Pohajkovali so po lokalih, ubijali noči na prijetne načine in si privoščili kar zaporedoma več izletov v Zagreb. Imeli so tudi stike z raznimi ženskami, ki so jih podpirali tudi gmotno. V Ljubljano je prikrožil kak ponarejen tisočak le od časa do časa. Po navadi pa so jih zamenjali ali hoteli zamenjati samo ljudje, ki se jim ni moglo dokazati, da vzdržujejo zveze s falzifi-katorji v Trstu in so jim sami nasedli, odnosno so prejeli tisočak v dobri veri, da gre za pravega. Nedavno je skušal zamenjati v »Daj-damu« falzifikat neki mesarski pomočnik, že prej pa je bil zamenjal tak ponarejen tisočak v neki trgovini. Razpečevalci tisočakov, ki so sicer živeli stalno v Ljubljani, od časa do časa pa tudi odhajali v Trst, ljubljanskim razmeram niso prav zaupali, zato so skušali drobiti tisočake rajši v Zagrebu in sploh na Hrvatskem. Albert Besednjak je izredno nevaren tip, Tržačan, ki se je v Ljubljani vedno družil z raznimi sumljivimi tržaškimi prijatelji. Tako sta se ob neki priliki seznanila tudi z bivšim trgovcem Armidom B a -siliseom, ki je bival v Ljubljani že dolga leta. Bil je na ulicah in v kavarnah znana pojava, ker je vedno nosil v gumbnici nageljček. Basilisco je moral pred leti pobegniti iz Trsta, ker je vtihotapi jal po morju v mesto razno kolonialno blago ter sleparil carinske organe. Naselil se je v Ljubljani, kjer je imel razna zastopstva in je spočetka prav imenitno izhajal. Razmere pa so se sčasoma zasukale in je prišel v zadrege tudi gospod Basilisco. Pred leti je ustanovil v Ljubljani tvrdko Jugo-special in dobavljal iz inozemstva razne slike, ki jih je spravljal pri nas v denar. Nedavno mu je predla trda, naenkrat pa si je zopet opomogel in postal stari kavalir. Besednjak ga je spravil v zvezo s tržaškimi falzifikatorji, nakar A L B U S terpentinovo milo Za vse dni-in za vse perilo. je pritegnil v družbo še bivšega lastnika anončne reklamne pisarne Romana G. Na kakšen način so spravljali denar čez mejo, za enkrat še ni popolnoma pojasnjeno, vendar je preiskava na sledu tudi že temu. V Zagrebu sta bila aretirana dva razpečevalca in so našli pri Romanu G. večje število falzificiranih tisočakov. Basilisco pa je pričakal aretacije v Ljubljani, in sicer na stanovanju v Kapiteljski ulici. Pri njem so našli samo en falzificiran tisočak, raztrgan v koščke. Takoj nato je bila izvršena v Ljubljani še ena aretacija. Ljubljanska policija je odposlala oba aretiranca v Zagreb, kjer vodijo glavno preiskavo. Sedemdesetletnica ge. Terezije Čraologarjeve Pomladi 1904 se je mnogo omenjalo v naših časopisih in v znanstvenih krogih ime — Črnologarjevo. Ugledno Črnologarjevo družino je namreč zadel to leto krut udarec: Nemila smrt je nepričakovano ugrabila njih družinskega očeta, učitelja v Šmarju na E>olenjskem, g. Konrada Črnologarja, tipografskega raziskovalca, starega komaj 43 let. Zaradi njegovega vsestranskega znanja so ga imenovali za konservatorja in ta služba mu je nalagala doižnost, da je proučeval zgodovino in o uspehih svojega proučevanja pisal v znanstvene knjige. Vprav na znanstvenem potovanju se je prehladi! in umrl. Novine so objavile njegovo sliko in ganljive nekrologe, poudarjajoč, da je narod izgubil velikega znanstvenika, ki zapušča vdovo s tremi nedoraslimi hčerkami. Od tedaj je minilo skoraj 30 let. A danes je v domu Črnologarjevih, ki stanujejo sedaj v Ljubljani na Karlovški cesti 26, velik praznik. Gospa Terezija slavi sedemdesetletnico v krogu svojih treh hčerk, gospe M are, gdč. Zine, učiteljice, in gdč. Angele, uradnice v prosvetnem odde'-ku banovine. Gospa Črnologarjeva, po rodu Gorenče-va, je zagledala luč sveta v Velikem Gabru pri Št. Vidu na Dolenjskem 17. oktobra 1863. Le malo let je uživala tiho zakonsko srečo. Kdo bi opisal vse duševne in gmotne boje vdove v dobi zadnjih trideset let! Plemenita mati je energično zmagala vse življenjske neprilike in se povsem posvetila vzgoji svojih treh ljubljenk. V tihem spominu na svojega prerano umrlega soproga je živela skromno, a uspešno življenje. Umetniški duh pokojnega Črnologir-ja, ki je bil tudi dober risar, se odraža v njegovih potomkah, kajti malokje najdeš toliko smisla za umetnine, ročna dela, slikarstvo in drugo, kakor pri Črnologarjevih.^ In kdor je bil kdaj gost te ugledne družine, ne pozabi več njene prijetne domačnosti. Ko stopa gospa jubilantka prožnih korakov po Karlovški cesti, se ji kar nič ne pozna sedem križev. Vedno je vedrega, na-smehljanega obraza, splošno je priljubljena in spoštovana. Gospa je zavedna Kola-šica in že dolga leta naročnica »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Častitljivi gospe iskreno čestitamo, želeč ji še mnogo zdravih in zadovoljnih let! M. L. Smučarski plebiscit Smučarjem in tu jskoprometnim interesentom v preudarek. Predrsal sem v zadnjih 7 zimah vso Slovenijo, zbral vse poglavitno zimskosport-no gradivo, rokopis V-a »Zimski vodnik po Sloveniji« gre h kraju. Knjižica lahko izide hkrati s snegom za božič, ako le to hočejo tisti, katerim v prid je bilo to delo izvršeno. Vodnik bi nudil jasen pregled. kaj vse more nuditi Slovenija v beli odeji, bil bi zanesljiv kažipot vsem jugoslovenskim zimskim športnikom ter še prav posebno v interesu našib hotelirjev, gostilničarjev, planinskih gostišč, železnic, avtobusnih in drugih podjetij. Zimski vodnik po Sloveniji, lično v platno vezana stvarca žepnega formata, bi imel približno isto obliko, kakor »Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem«, nad 200 strani drobnega tiska s srbo-hrvatskim tolmačem. Za splošnim delom je obdelanih XII krajin s hribi in dolinami: Zasavje, Ljubljana, Dolenjsko (2 oddelka), Notranjsko, Gorenjsko (7 oddelkov) Saviniska, Šaleška, Mislinjsk* dolina, proga Celje—Maribor, Pohorje, Dravska in Mežiška dolina. I zteh krajiih hje podrobno opisanih 130 zimskosoortnih postojank in 170 smučarskih izletov, omenjenih nad 360 smučarskih vežbališč. okrog 40 sankališč, vse skakalnice in ledišča. Na knjigi je poleg zimskih športnikov direktno interesi ranih okrog 500 gostišč (tuisko-prometnih interesentov). Smučarji in gostilničarji! Preudarite, pro- sim, in se čimprej izjavite: Je-li po 30 letih našega zimskega športa in turistike že čas, da izide vodnik, ki podrobno obravnava Slovenijo v zimskosporfcnem pogledu, ali menite, da je za našo revno deželo bolje, da taka propaganda zanjo še nadalje izostane? Kaj je koristneje za Slovenijo in Jugoslviio: da nam vedno več gostov (posebno petičnejših) — uhaja čez mejo v Avstrijo in drugam in da tam več potroši jo za ono, kar bi pri nas lahko ceneje dobili, ali je pametneje, da jih k nam privabimo? Je-li bolje, da izvedo smučarji, katerim izletom so kos na smučeh in kod ter kako se obvarujejo zablod in opasnosti, aH je bolje, da se čim več ljudi ponesreči, zboli in da se bolnice po nepotrebnem polnijo še s smučarji? Stavil bi lahko še druga vprašanja, pa ne smem preveč izrabljat: urednikove potrpežljivosti. Povedal sem, kar mi je bilo pri srcu, besedo imate sedaj smučarji in tujskopro-metni interesenti. Ako bo dovolj naročnikov za knjigo, da lahko riskiram tiskovne stroške, bo izšla, ako pa za njo n". dovolj zanimanja in menite, da nam ni potrebna, bom mirno še na ta rokopis zapisal R. I. P. in ga položil a. a., kakor rokopis »Gornji Jadran« in »Karavanke«. Zimski vodnik po Sloveniji bj stal za subskribente 40 do 45 Din. čim več naročnikov, tem nižja bo cena. Naroča se pri avtorju po dopisnici (prosim za čitljliv naslov), plača pa v teku 14 dni po prejemu knjige po položnici. Rud. Badjura, Ljubljana, Knafljeva 9/1. Svečana otvoritev balkanskih iger v Atenah Na levi jugoslovenska reprezentanca z zastavonošo Kleutom, na desni bolgarska ekipa Kolesarskih tekem na Hermesovem dirkališču se je udeležilo lepo število gledalcev. Posamezne točke so bile prav zanimive, saj so dirkali naši najboljši kolesarski dirkači. Na sliki je finale glavne dirke. Podrobno poročilo je prineslo ponedeljsko »Jutro«. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo/da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slovenski atleti na balkanskih igrah, ki so priborili naši drž. reprezentanci 45 točk. (Vidi članek v športni rubriki!) Homar« vesti ♦ Vojaške vesti. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku je bilo letos sprejetih dvajset kandidatov, med drugimi naši ožji rojaki: Marijan Gorečan, Nikolaj Gabrijelčič, Ivan Plesničar in Štefan Pust. Imenovani pa so: za artilerijskega kapetana 1. razreda za general-štabne posle Ernest Peterlin; za pehotnega kapetana 1. razreda' Vladimir Sirnik, Nikolaj Pavlič in Franc čokan; za artilje-rijskega kapetana 1. razreda Oton čuš ln Dragotin Dogan; za konjiškega kapetana 1. razreda Stanislav Pire; za inženjerske-ga kapetana 1. razreda pa Mladen Srnec. Za veterinarskega pomočnika 1. razreda je napredoval Rudolf Možina, za vršilca dolžnosti komandirja 11. čete pehotnega polka Boke Kotorske pa pehotni poročnik Vekoslav Marčič. ženitev je dovoljena: pehotnemu poročniku Aleksandru Nikifo-rovu z gdč. Betino Holertovo, hčerko pehotnega majorja v pokoju v Mariboru; nižjemu vojnotebničnemu uradniku 4. razreda zrakoplovno-tehnične stroke Janku Blazniku z gdč. Anico Cvitanovičevo, hčerko posestnika v Radoču, in poročniku bojnega broda 2. razreda Antonu Zupanu z gdč. Mladenko Rokovo, hčerko učitelja iz Dubrovnika. ♦ Sodniški izpit je napravil v petek pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. Lju-bomir štefanovič, sodnijski pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, čestitamo! ♦ Himen. V soboto se je poročil v št. Petru v Savinjski dolini znani narodni delavec g. Adolf Č a rman, železniški uradnik, z gdč. Elzo Pirčevo z znane napredne hiše Filipa Pirca, pekovskega mojstra v št. Petru. Mlademu paru želimo obilo sreče! ZA PUL.LOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trs 1 ♦ Za sklad septembrskih žrtev je poslala CM podružnica v Kranju zbirke šolske mladine i. s. se je nabralo na kranjski gimnaziji 837.25 Din, na tekstilni šoli 130 Din, na dekliški osnovni šoli 440 Din. Srčna hvala! To je nepobiten dokaz, da uživa šolska mladina mesta Kranja v vsej banovini najjačjo nacionalno vzgojo. Vsa čast in priznanje celokupnemu učiteljstvu srednjih in osnovnih šol mesta Kranja. Ali bi ne bilo drugod tudi tako mogoče? ♦ Ita Rina v Splitu. Naša rojakinja Ita Rina je v soboto prispela v Split. Sprejeli so jo samo njeni poklicni tovariši, ki že nekoliko dni pripravljajo snimanje našega domačega filma, ki se odigrava na našem Primorju. To bo naš prvi zvočni film, ki naj se uveljavi tudi v tujem svetu. Vsa filmska skupina je včeraj prispela v Komižo, kamor prispe tudi znana film-»Ka umetnica Baranovska, bivša članica Hudožestvenega teatra. Ita Rina je bila v Splitu prava senzacija dneva. ♦ Levstikov zbornik. Vezani izvodi se bodo začeli pošiljati konec tega tedna Zbornik še vedno lahko naročite pri Slavističnem klubu na univerzi v Ljubljani. Knjiga obsega 420 strani in stane nevezana v lepi opremi 80 Din, vezana v celo platno 95 Din. ♦ List »Organizator«, glasilo stanovske liste nacionalnega nameščenstva za Delavsko zbornico je izšel. Vse krajevne akcijske odbore in nameščensice poverjenike plave nameščenske liste opozarjamo, da takoj razdele list med privatne nameščence v svojem in sosednjih krajih. List naj gre iz rok v roke, vsak nameščenec naj ga temeljito prečita! Glavni volilni odbor Zveze društev privatnih nameščencev in bančnega Saveza. ♦ Pobijanje trahoma v Prekmurju. Higienski zavod v Ljubljani je zgradil v Dolnji Lendavi Zdravstveni dom, kateremu je poverjena naloga, da pospešuje zdravljenje trahoma v Prekmurju. To je sedaj drugi zdravstveni dom v Prekmurju, ker je bil že lani otvorjen Zdravstveni dom bo imel poseben odsek za zaščito de-ce, šolsko polikliniko in javno kopališče. ♦ Poseben vlak v Beograd bo vozil iz Ljubljane 23. t. m. ob 20.15, ter stane vožnja tja in nazaj 145 Din. Povratek iz Beograda bo 25. t. m. okoli 22. Prijave sprejema »Putaik« v Ljubljani do 21. t. m. ♦ Novi grobovi. V Bučečovcih pri Ljutomeru je v nedeljo zadet od možganske kapi umrl tamkajšnji posestnik g. Anton Slavič, brat rektorja ljubljanske univerze. _ V Ljubljani je umrl g. Edvard Ižanc, sodni uradnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. _ Pokojnikoma blag spomin žalujočim naše sožalje! ♦ Naši v Ameriki. Kakor javlja »Ameriška domovina«, se je vrnil te dni v staro domovino rojak Viktor Kibelka, ki ie kvo-jedobno sestavil prvi angleško - slovenski besednjak. — V Calumetu so nedavno priredili jugoslovenski dan. Kakor poročajo li; sti, ni bilo v Calumetu zbranih še nikoli toliko Slovencev in Hrvatov kakor pri tej priliki. Nad 3000 Jugo9lovenov se je udeležilo prireditve. — Rojak Ivan Goričan Iz Virdena je v 6vojem prostem času zgradil avtomobil, ki ga goni para. — Nedavno se je s tem avtomobilom pripeljal v Chica-go, toda policija ga je ustavila in mu povedala, naj kuri s koksom, ker je njegov dimnik v nasprotju z mestno zadevno odredbo. Goričan je obljubil, da bo uvaževal policijsko odredbo. — V Cleveland je nedavno prispel znani slovenski odvetnik ^Josip Zaviršek, ki ima 6voj uradni sedež v Arizoni. V Clevelandu je napravil izprt za državno odvetniško diplomo tudi v državi Ohio. Zaviršek se začasno še vrne v Arizono. — V Los Angelesu je 24. septembra praznoval zlato poroko rojak Jakob Stanič, trgovec z zlatnino. Po rodu sta Stonič in njegova žena iz Otovca pri Črnomlji. — V Clevelandu je po dolgotrajni bolezni umrl rojak Andrej Dolenc, pek po poklicu in doma iz Babnega polja pri Polhovem Gradcu. V Ameriki ie bil 32 let. Zapušča ženo. ki je tudi bolna, tri sinove in dve hčeri, od katerih je ena že dvajset let mrtvoudna. — V Roundupu je legel v grob Luka Zupančič star 57 let in doma iz Vav-če vasi pri Trebnjem. Zupančič se je z avtom peljal v Great Fallf. kjer ima dve hčeri. drugi dan pa so ga v nekem potoku našli mrtvega. Pokojnik je bil star rudar. Zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere. — V Chicagu je preminila rojakinja Marija Jera-jeva, doma iz Dobrega polia, stara 52 let Zapušča moža in štiri otroke. * Zadnji rok tekme za najboljši amaterski film, ki jo prireja Fotografski klub v Zagrebu, je 1. novembra letos opoldne. Posebnih pristojbin ni. Navodila in pogoje daje na zahtevo Fotoklub, Zagreb, Ma-sarykova 11. Nagrade so prav lepe. ♦ Poštni almanah. Pripravlja se koledar »Poštni almanah«, ki bo vseboval poleg običajnega koledarskega dela še vrsto poučnih člankov o pošti, telegrafu in radiu. članki ne bodo pusti strokovni sestavki v uradnem slogu, temveč poljudno pisana praktična navodila za uspešno uporabljanje pošte, telegrafa, telefona iti radia, tako da bo našel v almanahu vsakdo same zanimive, poučne in koristne stvari. Almanah bo pestro ilustriran in izide v nakladi 5000 iz>vodov, zaradi česar pride tudi oglasni del do polne veljave. Knjiga izide v decembru t. 1. in opozarjamo nanjo že danes vse, ki imajo opravka s pošto. Mleko, ki olepšava In posnlaja M« ne4i»teaa io m**tcem o6t»»d n«t«j*Je reiike pore io »gre. obraj se prodiaaoo »Urc-ti. Z »porabljanjem bioloikega preparata Por« ni 11 k, je motoo temeljito oii»titi »brci ia vrat v»ei> kotnih nečistosti. Kož« postan« ?iadka in ela«tv6ra, a polt mladostna in »vež«. T« preparat j« dane« potreben vsaki žeei. naj bo mlada tli Mar«, lep« ali grda. 1 steklenic« 82 Din. — Zahtevajte pov&od. Gl»vao »kladiMt Nobilior parfume«}*, Zagreb, ni«« 34._ ____ tem pogledu bansko upravo in sreski kmetijski odbor tudi lokalni faktorji. Ker bo razstava v marsičem poučna, si naj jo ogledajo vse sosedne organizacije in okoliški živinoreiei . „ _ ♦ v Jugoslaviji Iščejo zlato. V Beograd so preteklo soboto prispeli člani francoske družbe za essploatacijo zlata. Družba je kupila zemljišče v kraju Sv. Varnava, kjer se nahaja zlato v reki Pek. ♦ Bogat ribji lov. Ribiči v Komlži so preteklo soboto imeli posebno srečen dan. Nalovili so poldrugi vagon sardelic. Ogromna množina rib je bila razprodana tovarnam za toonserviranje. ♦ Huda nesreča na Belju. Na državnem posestvu Belju se je v soboto pripetila huda nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Nesreča se Je pripetila v globoki betonirani jami, v kateri Je bila spravljena klaja za živino. Dninarju šan-dorju Boškoviču je bilo naročeno, naj jamo očisti. Ker se dolgo ni vrnil, so drugi delavci začeli sumiti, da se mu je pripetila kaka nesreča. Za njim se je spustil v Jamo šestdesetletni GjurD Horvat, si pa se tudi ni več javil. Oba sta se zadušila v jami, v kateri so se razvili strupeni plini. « Nagle smrti je umrl v nedeljo zvečer na Slemenu zagrebški odivetnik dr. Svo Rastovčan, star 47 let. Smrt ga je dohitela na takozvanem Kraljevem vrhu. ♦ Smrt v apneni jami. Delavec Josip Gomba v Zagrebu je mešal apno, pri čemer je padel v jamo, polno apna. Ko so drugi delavci opazili nesrečo m ga potegnili iz jame, se je Gomba že tako napil apnene vode, da je na prevozu v bolnišnico umrl. ♦ Velik požar v Sisku. Na Sintičevi obali v Sisku se je v soboto zvečer vnela velika množina sena, last Branka Mom-čiloviča. Gasilci so sicer kmalu prihiteli na pomoč, a zaloge sena ni bilo več mogoče rešiti. Ogenj je bil grozen in plamen je švigal do sto metrov visoko. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. septembra ie obolelo 136 oseb, in sicer: za ošpicami 50, za davico _ Uprava »Poštnega almanaha« v Ljub- I 3^ za gkrlatinko 13, za tifuznimi boleznimi ljani, Sv. Jakoba trg 2. 12, za Senom 12. za grižo 11, za vraničnim * Zbori. IX. letnik, št. 5. Ureja Zorko prisadom pa 1 oseba. LTU Tragikomedija s fronte (Miroslava Feldmana »Zajec« v naši drami.) Človek, ki živi blizu literature in je imel že na prebitek prilike, da se prenavžije dramskih in pripovednih del o grozotah svetovne vojne, ki še zmerom niso prenehala biti moda, je šel v četrtek morda z občutkom rahle skepse v našo dramo. Miroslav Feldman, odličen lirik mlajše front-ske generacije, je prišel na deske slovenskega Narodnega gledališča z igro v štirih dejanjih ki se godi v zadnjih mesecih svetovne vojne na laški fronti in katere glavna oseba je tako rekoč zajec, znamenito »lice iz svetskog rata«. Toda igra je v Te-žiji prof. Šesta pred polnim gledališčem dosegla prav lep uspeh, avtor, ki je prisostvoval premieri je bil po drugem dejanju burno aklamiran in enake hvale so bili deležni igralci. Takoj prvi večer si je »Zajec« utrl pot do našega občil stva in brez dvoma bo še marsikaterikrat naoolnil hišo s smehom. Zgodba o stotriku von Doringerju in o ..ladem zajčku ki mu ga je na koti Co--taita med bobnenjem topov prinesel iz nozda dobra duša domobranec Kadič. je idlomek iz vojne, ki so mu strahote fronte n bojnih nasilstev sam širok okvir, sredi katerega se odigrava najbolj človeška, naj- rn Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Vsebina glasbenega dela: Z. Prelovec: Nad mojim grobom bodo rože vzcvele« (moški zbor), Z. Prelovec: »Očka moj je delavec« (mladinski zbori, M. Taj-čevič: »Vesele popevke« (IV. V.) mešan zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kun-čič: »Tožba« (pesem), Pet minut pred zborom, Matej Hubad (povodom 401etnega kulturnega dela). Opera. Koncerti. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Iz uredništva in upravništva. — Vsa pevska društva, vse pevske zbore, vse naše pevke in pevce vljudno vabimo, da se naroče na »Zbore«, službeno glasilo Hubadove župe in Ipavčeve župe JPS. Letna naročnina le Din 50.—, štev. poštno čekovnega urada 12134. — Podpirajte svoj pevski list • Rodovniško premiranj« t Šmarju pri Jelšah. Dne 20. priredi Selekcijska zadruga za sivopšenično govedo v Šmar ju pri Jelšah prvo premiranje goveje živine. Razstavljenih bo okrog 60 glav. Po zatrjevanju poznavalcev živine bo na tem rodovniškem pre-miranju samo izbran material. Čeprav je zadruga začela mlečno kontrolo šele 1. januarja leto9, vendar že vodijo vsi zadru-garji brez izjeme mlečno kontrolo prav vestno. Banska uprava in sreski kmetijski odbor v Šmarju pri Jelšah sta že naklonila zadrugi lepe zneske za nagrade živinorejcem. Pričakovati ie. da bodo posnemali v Zvočni kino Dvor Telefon 2730 DANES PRVIČ „Frankenstein" film napetih prizorov, strahu in groze. — Umetni človek z možgani zločinca. — Film, katerega prenesejo samo močni živci. V glavni vlogi Boris Karlov Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer LJUDSKE CENE: 3, 4 in 6 Din (balkon 8 Din) PREGLED intimnejša tragedija oficirja stare armade. To je ena tistih brezštevilnih, neznanih zgodb, ki niso mogle priti ne v kroniko ne v anale, ker je na zunaj preneznatna, pre-smešno osebna, da bi jo mogli zapisovalci zgodovine zabeležiti tam, kier brbrajo o dogodkih, ki so preoblikovali narode in svet. In vendar govori ta žalostna komedija o nesmiselnosti vojne, o človeški duši, kakšma se izkaže v ognju, o pričetku konca in o vsem, iz česar se je vojna rodila in kar se je rodilo iz nje, več, kakor bi mogel povedati najbolj vesten popis vseh bitk m vseh zmag, vseh porazov in izgub, kar se jih je v onih blaznih štirih letih zgodilo na vseh frontah Evrope. Ta stotnik von Doringer je od vsega početka bolj tragičen kakor pa smešen junak. Feldman je v tem oficirju stare armade odpel bluzo brez sramu, razgalil je prsa strahujočemu komandantu in je sredi domobrancev in pred vsem svetom razgalil dušo gospoda stotnika: šibko, mizerno, vsega pomilovanja vredno dušo kakršne so pač tako pogosto duše v ljudeh, pa naj bodo komandanti ali infanteristi. naj nosiio uniformo al5 pa civil. V tem, na kako neposreden način je Feldman iz srede vojnega vrveža izoblikoval ta kos najbolj intimnega, najbolj človeškega življenja, je najbolj dragocena odlika njegove drame. Ce bi bil pisatelj z ♦ Brata je ustrelil. V Petrovaradinu Je v soboto Peter Goldberger ustrelil svojega brata Dragotina, ključavničarja v železniški kurilnici. Po uboju je Peter odšel iz hiše. Ko je na ulici srečal redarja, ga je pozval, naj ga aretira, ker je ustrelil svojega brata. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In pllslra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u_ Cankarjevi Hlapci na Delavskem odru. Delavski oder, ki med našimi amaterskimi gledališči po pravici uživa sloves idejno naj dosledneje usmerjenega in po igralcih, ki so pretežno sami ročni delavci, najbolj simpatičnega odra, je v nedeljo uprizoril v dvorani Delavske zbornice Cankarjeve Hlapce v režiji in predelavi Ferda Delaka. Režiser je iz Cankarjeve, ga dela izločil vse, kar je v njem samo realističro slučajnega, samo v kvaliteti dramske zgodbe nujnega in je tako z vsem poudarkom podčrtal, kar je v Igri občega in simbolnega. Z enostavno scenerijo, 8 svetlobnimi efekti s conferencierejem Ravnikarjem, ki je za uvod v vsako sliko prispeval sijajno zamišljene diapozitive in z zborom, ki je za odrom poudarjal smisel Cankarjeve besede, so ob vzorni igri igralcev dosegli Hlapci dovolj lep uspeh. De-lakovo neprestano iskanje novih oblik odrskega življenja je vredno vseh simpatij, njegov Delavski oder je mnogo več kakor samo zabavišče diletantov. Po velikem uspehu, ki ga je lani dosegel z uprizoritvijo Hlapca Jerneja, pa moramo priznati da ob teh novih Hlapcih nismo izprevide-li nujnosti njih kolektivizacije in da uprizoritev ni prinesla kakšne nove reSifcve. Vsega občudovanja vredna pa je lepa, smiselna, z vsem razumevanjem poglobljena igra članov Delavskega odra. — Frl. u_ Strehe Iščemo za slavčke Iz Trbovelj. Kakor znano, bo v soboto zvečer v unionski dvorani velik rudarski koncert, katerega čisti dobiček je namenjen podpiranju bednih rudarskih otrok. Na koncertu bodo sodelovali trboveljski Zvon, ki Je znan kot naš najboljši pokrajinski pevski zbor, pianist Ciril Ličar in pa trboveljski slavčki. Akcijski odbor za pomoč gladujo-čim rudarjem, Je prevzel nalogo, da preskrbi pri zasebnikih za soboto zvečer prenočišče in večerjo vsem 75 slavčkom, kar Jih pride v Ljubljano. Doslej manjkajo prenočišča še za 35 malih pevcev. Akcijski odbor se obrača s prošnjo na vse rojake iz malo strožjo tehtnico razmejil bučni, zunanji svet fronte in pa osebno tragedijo, ki se sredi vrveža godi, če bi bil bolj smiselno, bolj arhitektonsko izgradil gradacijo od dejanja do dejanja in prehod od komedije do katastrofe, bi bil svojemu delu zagotovil seveda Se vse drugačen uspeh Občinstvo je igro v skrbni interpretaciji prof. Šesta — in v lepem prevodu Juša Kozaka — sprejelo z iskreno toploto. Uprizoritev je z vsakim dejanjem rasla in ie na koncu dosegla višek, ki je pretresel. Iz neprisiljene karikature so živeli obrazi živih ljudi. Zeleznik (von Donnger) je svojega žalostnega junaka izrazil v vseh nijansah. V zadnjem dejanju, kjer se Do-rigerju duša enkrat samkrat odpre m spet na vekomaj zapre, je bil resničen do dna. Z njim so bili v lepi skladnosti Skrbinšek, epizodni ganeralmajor, Jerman, poročnik Kotromanič, ki ga je pisatelj nasl^al z rah lim hrvatskim patriotizmom, Ltrenovec, madžarski praporščak, ki je v večnih skrbeh za svoja goveda doma, Gregonn, desetnik Kuzman, in Jan, ki je prav simpatično podal enoletnika Vranko. Med domobranci so postavili krepke može Kralj, večna podoba gospoda boga podoficirja, kuhar Lipah, imeniten stotnikov sluga Bratina pa Sancin. Plut, Murgelj, Pianecki. Fri. Pristopajte k »Vodnikovi družbi" revirjev, ki prebivajo r mestu, prav tako pa. tudi na druge rudarjem naklonjene meščane, ki bi bili pripravljeni koga izmed dečkov ali deklic sprejeti, da se javijo na odbor (Wolfova ulica 1, telefon 20-56). u_ Razstava mlavtipov. Harry Halm Ida Wttet Predstave ob 4., 7. In 9. nri zvečer. u_ Novi telefonski Imenik sa dravsko banovino, ki je pravkar izšel, se dobi t trafiki v Prešernovi ulica nasproti glavna pošte za ceno 20 Din. u_ Stalna razstava sadja pri Kmetijski družbi (Novi trg 3.) Kdor si želi preskrbeti za zimo prvovrstna in trpežna dolenjska, štajerska in belokrajinska jabolka v manjših in večjih količinah po ugodnih cenah, naj si ogleda to razstavo. Vse sadje je lepo sortirano v zabojih in strogo pregledano po kvaliteti. Sadje se lahko ogleda med poslovnimi urami brez vsa Ke obveznosti za nakup. u_ Francoski tečaji, ki se vrše na moškem učiteljišču, so se izpopolnili s še eno konverzacijsko uro na teden. Prva ura bo v sredo 18. L m. od pol 19- do pol 20. Predaval bo g. dr. ivan črnagoj, ki je živel več let v Franciji in bo mogel nuditi poslušalcem uspešno in zanimivo konver-zacijo. Vabimo interesente, da se udeležujejo tudi te konverzacijske ure. Za one, še niso vpisani, pa pripominjamo, da se sprejemajo nove prijave še nadalje pri g. A. Dolencu na moškem učiteljišču. Ponovno opozarjamo, da za mesečno ukovino 20 Din lahko vsak obiskuje vse tečaje. u_ Za napravo cestnega kanala v Frančiškanski ulici in za popravilo Zbiralnega kanala v Prešernovi ulici je razpisana ofertalna licitacija. Ponudbe je treba vložiti z običajnimi pogoji pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra 2 H. nadstropje, do torka 24. t. m. do 11. dopoldne. Istotam so na vpogled vsi razpisni pripomočki. u_ Na Blelvveisovl cesti so pričeli te dni odkopavati električni kabel, ki je bil do-sedaj položen na desni strani ceste v sme. ri proti Celovški cesti. Ker pa bodo v kratkem Bleivveisovo cesto zaradi tlakovanja znižali, kopljejo zdaj na levi strani ceste globlji jarek, v katerega bodo položili kabel. u_ Vse one, ki so prejeli v odkup tom- ibolske listke za tombolo Sokola Ljubljana IDL ki se bo vršila v nedeljo 22. t. m. vljudno naprošamo, da nam nakažejo protivrednost po priloženi, položnici ali pa vrnejo tombol ske listke. Tombolski odsek Sokola Ljubljana HI. u_ preporodašice. Danes, v torek, bo sestanek ženske sekcije. Pridite vse gotovo in točno ob pol 18. u_ Plesna vaja JNAD »Jadrana« bo v četrtek v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra Jazz >Ronny«. Začetek točno ob 20. u_ Začetek plesnih vaj ljubljanskih maturantov bo 18. t m. oto pol 8. v dvorani Kazine. u_ Poškodovani v prepiru. Na Goepo- svetski cesti se je ponoči sprla neka drul-iba. Nekdo je sunil 26 letnega vrtnarja Dominika s Celovške ceste silovito z nogo v trebuh. Prav tako Jo je t prepiru izku-pil 27 letni delavec Štefan H. iz Vošnjako-ve ulice. V gostilni ga je nekdo treščil s kozarcem po glavi. Z Golega brda je prišel v bolnico 22 letni France Trampuž, ki ga je nekdo napadel z nožem in mu razreza! nogo. 40 letni dninar France Jenko ta Domžal je včeraj doma padel in se poškodoval na desni nogi. n še vedno kradejo žarnice. V hišo št. 14. na Cesti v Rožno dolino je prišel te dni kakih 35 let star moški, ki je potrkal na vrata strank z raznimi izgovori. Nato Je odšel iz hiše, čez čas »o pa opazili stanovalci, da je izginilo s stopnišča več žarnic, o katerih ni bilo dvoma, da jih je odnesel neznanec. Drznega tatu zasleduje policija. Iz Celja Razstava slovanskih časopisov v Pragi Agilna Jednota slovanskih žen v Pragi,-ki jo vodi ga. Č a p k o v a - S m o 1 a f o v a, je priredila s sodelovanjem znanega slovanskega prevajalca Emencha C e c h a že drugo razstavo slovanskih, pretežno ilustriranih časopisov. Razstavo so namestili v prostorih Poljedelske prosvete kra^ne mo-derne palače v Kral. Vinogradih. Ze prve dni je živahni obik pokazal, da vzbuja zanimanje tudi v širših vrstah. . , Nedvomno je ta razstava zanimiva in obenem vzpodbudna. Marsikdo ee je tu prepričal prvič na lastne oči, da imamo bio-vani (zlasti Cehi in Poljaki)lepo število ilustriranih časopisov, ki vzdrže tekmo n. pr z najbolj razširjenimi nemškimi časopisi. Nekateri kažejo celo višji nivo in popolnejšo grafično izvedbo (omenjam n. pr. češke časopise »Salone, »Dilo«, »wyi\re~ stry tyden in dr.). V tem pogledu bi «e lahko Slovani popolnoma emancipirali oa Nemcev in njihovih časopisov, ki so sedai polni neokusne propagande za hitlerjevsko pangermanstvo Prav minule dni so nekateri krogi v Pragi, zlasti Ceškoelov - jugo-elov. liga in Jednota slovanskih žen. pričeli praktično skrbeti, da bi se v praške kavarne vpeljali slovanski ilustrirani listi. Odkar so prepovedani skorai vsi pomembnejši listi iz Nemčije, se zdi. da 90 kavar-narji in lastniki driffih iavnib lokalov der vzetnejši za tako akcijo 0 sami razstavi i? treba pripomniti, da le e— Po občinskih volitvah. V nedeljo 15. t m. zvečer, ko so se zaznali rezultati občinskih volitev iz posameznih občin celjskega sreza, prav posebej pa še iz celjske okoliške občine, se je v Celjskem domu zbralo veliko število volilcev in pristašev JNS, ki so navzočemu novo izvoljenemu županu okoliške občine g. Vinku Kukov-cu priredili prisrčne ovacije. Predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Ka" lan je podal kratek pregled del in uspehov, ki jih je delo zadnjih tednov rodilo. Zahvalil se je vsem navzočim političnim delavcem in vsem onim zvestim prijateljem, ki so zunaj po občinah zastavili vse sile in dosegli tako častno zmago. Čestital je navzočemu županu g. Kukovcu in podžupanu g. Hrastniku, navzočemu županu občine Škofje vasri g. Kožuhu ter vsem navzočim novo izvoljenim občinskim odbornikom teh dveh naših velikih, Celju najbližjih občin. Za g. dr. Kalanom je govoril še narodni poslanec g. Ivan PrekoTŠek, sreski veterinar g. Maksim Sribar, g. Fric, g. župan Kuikovec in g. župan Kožuh iz Škofje vasi. Vsi govorniki so dajali izraza zadoščenju za doseženi uspeh in poudarjali potrebo složnega intenzivnega gospodarskega in političnega dela v občinah. G. dr. Kalan je prečital tudi brzojavno čestitko g. ministra dr. Kramerja, naslovljeno na narodnega poslanca g. Ivana Pre" korSka, v kateri se g. minister zahvaljuje vsem političnim delavcem celjskega sreza in čestita narodnemu poslancu k uspehu, ki je plod skupnega, solidnega dela. slasti jugoslavica dokaj nepopolna; krivda bržčas ni na strani organizatorjev, marvej v lenobi ali brezbrižnosti naših izdajateljev. Razstavljeno je to, kar je prispelo v Prago, ne pa, kar bi bilo moralo predstavljati jugoslovansko revialno književnost. Neprimerno je, če vidimo med časopisi posamezne zvezke neke zagrebške biblioteke, ki ne sodijo na razstavo takega značaja. Upajmo, da je samo pomotoma vsaj prve dni razstave ležal med bolgarskimi časopisi neki propagandni zemljevid, ki eo ga po vsej verjetnosti izdali makedonstvujušči. Tu si zamišljajo bodočo Bolgarijo z vso južno Srbijo in delom moravske doline: apetit, ki bi zahteval novih potokov slovanske krvi. Na slovanskih razstavah naj bi ne bilo prostora za literaturo take vrste! Sicer pa že druga razstava slovanskih časopisov v Pragi zgovorno priča, da praški slovansko usmerjeni krogi čedalje smotrnejše delJiejo za izvedljivo in stvarno koristno slovansko vzajemnost. Vidno prehajajo od lepih programatskih besed Ji manj bleščečim, a zato tem važnejšim in koristnejšim dejanjem. Zares: v besedah je bilo povedano že prav vse, sedai ie treba dela. podrobnega, smotrnega dela. In v tem »o Cehi še vedno vzor ostalim Slovanom. Beograisk« umetnostne razstave. V nedeljo sta bili v beograjskem Umetnostnem paviljoni otvorjeni dve razstavi: Zgodovinski muzei |e priredil kolektivno razstavo del slikarja Gjorgja Kretiča (1851—1907). Mi- e— V celjskem gledališču bo gostovala ljubljanska drama v torek 24. t m. ob 20. z znano dramo hrvatskega pisatelja Krleže »V agoniji«. e— Člani Vodnikove družbe, ki želijo ostati člani še naprej odnosno prejeti letošnje štiri lepe knjige, naj nemudoma poravnajo članarino za letos, ker se bo nabiranje članov v kratkem zaključilo. Opozarjamo ponovno, da se mora letos poslati družbi denar v naprej, zaradi česar se pozneje došli prijavljenci pri razdelitvi knjig ne bodo mogli upoštevati. e— Izdaja evidenčnih tablic ter registriranja biciklov in fijakarsikih (polfijakar-skih) voz se konča v območju mestne policije v soboto 21. t. m. Po tem roku morajo biti vsa navedena vozila opremljena v prometu z reg. tablicami (številkami) v smislu člena 106! točk 8. in 10. pravilnika 4 zakona o taksah in pristojbinah. e— Gradnja zasilnega mosta čez Savinjo. Banska uprava je odrekla, da se takoj začne z delom za leseni zasilni most čez Savinjo poleg porušenega kapucinskega mostu. Želeti je, da se gradnia čim bolj pospeši, ker je sedanje stanje, ko je Celje brez važne prometne zveze z banovinsko cesto proti Zidanemu mostu, nevzdržno. e— Obnovitev brvi pri parku. Včeraj so zopet pričeli s preddeli za obnovitev porušene brvi čez Savinjo pri parku. e— Celje brez vode ?z vodovoda. Mestno načelstvo razglaša: Preteklo noč od 15. na 16. t. m. je počila glavna vodovodna cev v Fužinah ter ie dovod vode popolnoma prekinjen. V nabiralniku je le še mala količina vode, s katero se mora do skrajnosti štediti. Razpoložljivo vodo je dovoljeno uporabljati izrecno samo za uživanje. Uporaba te preostale vode za pranje, kopanje in v druge slične svrhe je pod strogo kaznijo prepovedana, dokler se glavna vodovodna cev ne popravi. Nai-poTTieie v torek 17. t. m. zjutrai bo predvidoma slavni dovod zopet v redu. Ako bi med tem časom popolnoma zmanjkalo vode v mestnem vodovodu, bo mestna občina razvažala po mestu s škropilnim avtomobilom vodo iz vodnjaka pri mestnem gledališču. Voda iz sumljivih vodnjakov in iz onih. ki so bili pri zadnji povodnji poplavljeni. se pa naj nikakor ne uporablja 20 uživanje. e— Žalni dan invalidov. Krajevni odbor UVI bo obhajal vsakoletni žalni dan v spomin vseh v svetovni voini padlih in po-grešenih ali pozneie umrlih invalidov v petek 20 t. m. Ob 8. bo v župni cerkvi falna maša. h kateri so vabljena vsa obla-stva in občinstvo. e_ Francoski tečaj, 4. letnik (čitanje in razlaga modernih tekstov), se prične v torek 17. t. m. v sobi Francoskega krožka v Narodnem domu (vhod z dvorišča). Začetek ob pol 19. Prijave za začetniški tečaj bo sprejemal v sredo 18. t. m. med 18. t. m. med 17. in 19. knjižničar Francoskega krožka. Knjige se izposojujejo ob sredah od 18. do 19. e— Koncert v gledališču. V soboto 21. tega meseca ob 20. zvečer priredi v celjskem mestnem gledališču g. Milan Stante koncert na kromatično harmoniko in je čisti dobiček namenjen Podpornemu dru-rtvu za uboge učence drž. realne gimnazije in Dijaški kuhinhji v Celju. Milan Stante je pri letošnjih tekmah jugoslovensikih harmonikarjev v Ljubljani prejel ▼ težki skupini kromatične harmonike prvo nagrado. Koncertiral je ponovno tudi v radiu. Vstopnine ni. e— Tehnični načrti letnega telovadišča, ki ga bo zgradil celjski Sokol na Glaziji, so razstavljeni v izložbi veletrgovine g. R. Stermeckega. e— Mraz. Včeraj zjutraj so kazali toplomeri v Celju in okolici komaj 2 stopinji nad ničlo. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura.. 4 relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 16. oktobra Ljubljana 7, 767.1, 3.6, 90, mirno, megla, 10, Ljubljana 13, 763.8, 10.3, 59, SSW1, 1, _; Maribor 7, 766.3, 2.0, 88, mirno, 0, —, _; Zagreb 7, 766.5, 5.0, 90, NNE1, _, _, Beograd 7, 765.3, 8.0. 90, mirno, 10, 0.1, _; Sarajevo: ni depeše; Skoplje 7, 764.4, 10.0, 80, mirno, 10, _, _; Split 7, 762.3, 11.0, 60, NEE3 3, —; Kumbor 7, 761.3, 15.0, 70, NNE2, 6, Rab 7, 763.4, 9.0, 50, NE1, 2, _ Temperaturi.', Ljubljana _, 1.8, 11.2, _ Maribor 11.0, 1.0; Zagreb 16.0, 4.0; Beograd 10.5, 8.0; Sarajevo 14.0, Skoplje — 8.0; Split 19.0, 10.0; Kumbor —, 14.0; Rab —, 8.0. Solnce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 17.14. Luna vzhaja ob 0.23, zahaja ob 15.17. Darujte za nesrečne poplavljence e— Žrtve napadov in nesreč. V četrtek zvečer je neki moški v prepiru zabodel 29-letnega .brezposelnega vratarja Maksa Kramerja iz Gaberja v levo lice. Gimnazijec Rudolf Sernec se je v četrtek vrezal s koso globoko v levo nogo. V Št Lovrencu pri Št Pavlu pri Preboldu je prišla petletna Marija Kupčeva doma na dvorišču pod voz. Kolo jo je hudo poškodovalo po hrbtu. Brezposelni čevljar Rudolf Rozman je padel v celjski okolici s kopice slame in si zlomil desno nogo. e— Tatvine v šoli. V nedeljo med 10 in 12. dopoldne je nekdo ukradel iz garderobe v trgovski šoli 340 Din vreden Hu-bertus plašč. e— Dve tatvini. V petek ob 17. je nekdo ukradel mehaniškemu vajencu Franu Glin-šku iz Celja 400 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Styria«, evid. št. 2—11.196-3, v četrtek okrog 18. pa je nekdo odnesel hišnici v Aleksandrovi ulici 3 z dvorišča 100 Din vredno rdečo svileno obleko. e— Dober plen policije. Včeraj je bil v Celju aretiran 34 letni brezposelni knjigovodja Ivan Gračner z Zidanega mosta, ker je oškodoval trgovca g. Blaža Sodi na v Celju za voz desk v vrednosti 796 Din trgovca g. Belcerja za 1000 kg premoga v vrednosti 380 Din, trgovca g. Žuraia za kubični meteT drv ter ukradel izdelovalcu klavirjev g. Ropasu v Medlogu in posestniku Lipovšku v Medlogu po eno kolo. Včeraj je bil tudi aretiran v Celju 30 letni brezposelni rudar Josip Krevelj iz Leskov-ca pri Blanci. Pri sebi je imel kolo znamke »Waffenrad«, razne obleke, kuhinjsko posodo in druge stvari. Pri zaslišanju je priznal, da je kolo uikradel v nedeljo ob 19. izpred neke gostilne v Laškem. Priznal je tudi, da je uikradel še dve kolesi, in sicer eno v avgustu pri Brežicah, ga prenaredil in prodal za 480 Din, drugo, znamke »Opel«, pa v Ljubljani in ga prodal za 370 dinarjev. Gračnerja in Krevlja so izročili okrožnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Španska ljubezen« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a_ Ljudska univerza bo priredila v četrtek 19. t m. poučno ekskurzijo v predilnico in tkalnico Doctor & Drug. Zbirališče na Glavnem trgu pri Veliki kavarni. Odhod točno ob 14. a_ Diplomiran je bil na geografskem oddelku filozofske fakultete ljubljanske univerze g. Stanko šijanec a. ugledne in narodno zavedne mariborske rodbine, čestitamo! a— N»v gozdarski InženJer. Na zagrebškem vseučilišču je bil diplomiran za inže-njerja gozdarstva g. Tonček Fabjan, s;n upokojenega davčnega nadupravitelja v Mariboru in Sicer s prav dobrim uspehom. Naše iskrene čestitke! a_—Novo narodno gasilno društvo. Glede na vse brezuspešne intervencije glede ureditve razmer v tukajšnjem gasilnem društvu »o sklenili člani mariborskih nacionalnih društev ustanoviti novo nacionalno gasilno društvo, ker se je zanj pokazala več ko nujna potreba. Ustanovni občni zbor bo v najbMžnji bodočnosti. a— Nov načelnik Prostovoljnega In gasilnega društva mariborskega. Prejeli smo: Dosedanji načelnik Prostovoljnega in gasilnega društva v Mariboru g. Ivan Voller je iz zdravstvenih Ln gospodarskih vzrokov odstopil in je bil določen za začasnega poveljnika po § 12 do obč. zbora četnik Anton Benedičič iz škofje Loke. Mestno načelstvo mariborsko in starešinstvo Jugoslovenskega gasilskega saveza. so bili o tem pravočasno obveščeni. a— Drava je nevarno narasla. Zaradi predvčerajšnjega deževja je Drava včeraj nevarno narava in na raznih krajih preplavila ozemlje. Stanje Drave je znatno višje, kakor je bilo ob septembrskih poplavah. Upati je, da bodo nadaljnje poplave izostale, ker je vreme spet lepo. i— Prva letošnja slana. Včeraj zjutraj je tudi štajersko pobelila slana. V nedeljo zvečer je bilo krasno vreme, toda jutranja temperatura je znašala samo 2.1, mu nimum je bil 1.3. i— Tatvina pisalnega stroja. V noči na nedeljo je bil ukraden upokojenemu ministru Ivanu Vesenjaku iz njegove vile v Lešnikov! ulici 3000 Din vreden pisalni stroj znamke Remington. Iz Kamnika Zobni atelje V. Stuzzi, dent. teh. Kamnik ob nedeljah dopoldne zopet redno sprejema. 11063 Iz Ptuja J_ Ukinjenje avtomobilskega prometa na progi v Haloze. Mestno avtobusno podjetje namerava s koncem oktobra ustaviti avtobusno progo Sv. Vid-Sv. Barbara-PtuJ. Ti kraji bodo ostali zdaj brez vsake zveze Trpela bo s tem tudi poštna dostava. Vse. kakor bi bilo želeti, da prevzame to progo poštna uprava. j— še k umoru dveh bratov. Kakor se doznava, Je streljal Petek Alojz na brata Franca ln Antona Lajihova v Rraslovcih z vojaško karabinko sobe, medtem ko sta bila brata v veži. Franc Lajh je bil takoj mrtev, a Anton je izdihnil dve uri pozneje na svojem domn. Raztelesenje obeh trupel v mrtvašnici na Polenšaku je ugotovilo, da je zadel strel oba v trebušno i Bilo kuda svuda! votlino. Alojz Petek zatrjuje, da je dejanje izvršil v silobranu, ker se je bal za svojega očeta. J_ Vlom v mehanično delavnico. V noči na soboto so izvršili neznani vlomilci vlom v mehanično delavnico Zaverskega Ivana na Ormoški cesti ter odnesli razne dele od koles. Lastnik delavnice sumi, da so morali biti vlomilci od stroke, ker so izbirali samo boljše predmete. Gospodarstvo razsvetljave, zgradba šupe za ognjegasno orodje, zgradba žične ograje, instalacija električnih zvoncev itd.) Sla j en je vinskih moštov Kraljevska banska uprava dravske banovina je izdala obče dovoljenje za slaje-nje letošnjih grozdnih moštov po zakonu o vinu, finančno ministrstvo pa je dovolilo nabavo trošarine prostega rafiniranega sladkorja iz državnih sladkornic za to svrho. Zaradi oprostila trošarine na sladkor si je finančna uprava pridržala nadzorstvo uporabe takega sladkorja po organih finančne kontrole pri vsakem posemaznem vin&rju, ki sme dodeljen mu sladkor uporabiti izključno samo za slajenje svojega letošnjega mošta žlahtnih vrst vinske trte. Pri dobavah in dodelitvah sladkorja posreduje Kmetijska družba v Ljubljani. Podrobnejši pogoji z navodili za vse to so bili nedavno — v tem listu dne 13., 14. in 15. t. m. — javno razglašeni in jih je treba točno upoštevati. Mnogi se boje, da sladkor ne pride pravočasno in da predpisano nadzorstvo sla-jenja moštov ne bo mogoče zaradi velikega števila sladilcev, ki berejo v glavnem istočasno itd. Mnenja smo, da ob dobri organizaciji ne bo tako hudo, ker 1. pretežna večina vindrjev ne bo sladila iz razlogov, ki jih tu ne moremo naštevati, vsi pa tudi ne bodo v en mali brali; 2. ni treba sladiti baš na dan trgatve, odnosno prešanja, marveč lahko in še z večjim pridom pozneje, med vrenjem novine, ki traja včasi po več tednov. Na ta način se bo število sladilcev določenega okolja na en dan močno skrčilo, da ni dvomiti o uspešni in učinkoviti kontroli slajenja, tem manj, če pomislimo, da število sicer mnogostransko močno zaposlenega osobja finančne kontrole samo v dravski banovini presega 700, od tega pa ga je največ baš v naših vinorodnih kra jih. Organi finančne kontrole imajo bogate izkušnje za praktično izvedbo drugače res velikega dela, ki pa bo poenostavljeno tudi zategadelj, ker bodo imeli vse zapiske, odnosno imenike sladilcev itd. na roki že ob prispelosti pošiljk sladkorja v vsak za to odrejeni kraj, kjer bodo vinArji svoje deleže prevzemali. Upamo, da ustrežemo mnogim sladilcem, še bolj pa sladilcem novincem, ako podamo tu glavna navodila za slajenje samo. Sladimo drozgo ali mošt; bolj praktično je slajenje mošta. V moštu namreč lahko dovolj točno ugotovimo količino prirodnega sladkorja, torej pred slajenjem, in količino skupnega sladkorja po slajenju, oboje seve — samo pred vrenjem; pri takem slajenju ostane ves dodani sladkor v moštu, pri slajenju drozge pa ga lahko nekaj ostane v tropu, odnosno v tropinah. Najbolj priporočljivo pa je slajenje med vrenjem mošta, ki traja, kakor smo že prej omenili, često precej tednov. V tem primeru zadostuje, da določimo količino sladkorja pri obdelavi in prešanju grozdja s klosterneuburško moštno tehtnico, ki pokaže odstotke sladkorja, in je treba samo še vedeti, da povečamo vsebino sladkorja za 1%, ako dodamo na 100 1 novine kg sladkorja. Drugače se je treba ravnati po oblastvenem razpisu o občem dovoljenju za slajenje letošnjih moštov ln po zakonu o vinu s pravilnikom k temu zakonu. Odmerek sladkorja raztopimo v dotič-nem moštu, odnosno v delu dotičnega mošta (nikarte v vodi!), brez posebnih pripomočkov, najbolje tako, kakor raztapljamo modro galico za škropivo v boju proti peronospori in drugim rastlinskim bolez nim. Slajenje kipeče novine ima še to prednost, da se sladkor v njej laglje raztopi zaradi po viška toplote, ki se pri vrenju mošta vselej pojavlja. Zapomniti si je končno še. da je treba takoj po obavlje-nem slajenju poslati pristojnemu kletar-skemu nadzorniku »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A v dvojniku, kakor je na tiskovini označeno. Več o tem smo napisali v nedeljski številki »Jutra« od 8. oktobra t. 1. želimo, da bi ne bilo — ne po vinskem zakonu ne po trošarinskih predpisih — nobenih zlorab, ki bi tako velikopotezno akcijo v bodoče ogražale in onemogo-čHe. Andrej žmavc. Zmeda zaradi seznama najemnikov in podnajemnikov Kakor smo že poročali, so davčna oblast-va pozvala lastnike zgradb, da istočasno s prijavo za zgradarino predlože še nekak poseben seznam najemnikov in podnajemnikov, kjer je treba navesti tudi vse stanovalce, kd se bavijo s trgovino, obrtjo in industrijo ali s kakim drugim gospodarskim poklicom, vso hišno služinčad, nadalje višino podnajemnin in končne naslove delodajalcev onih oseb, ki imajo sobe v podnajemu. Kakor smo že pretekli teden ugotovili, ne poznata zakon o neposrednih davkih jn pravilnik k temu zakonu predlaganja takega seznama. Oblika davčne prijave za zgradarino, ki je v smislu § 105. zakona o neposrednih davkih, pa na bila spremenjena. Seznam, ki ga sedaj zahtevajo davčna ohlastva in ki ni v nikakj zvezi s prijavo za zgradarino, predstavlja nekak popis davkoplačevalcev. Tak popis pa se ima po zakonu o neposrednih davkih in po njegovem pravilniku izvesti vsako leto v januarju po formularju, ki je prav tako točno določen v pravilniku. Pa tudi ta popis davkoplačevalcev imajo izvršiti občanski organi, tako da hodijo od hiše do hiše in po-piševo vse osebe (pravilnik k čl. 110 davčnega zakona). Niti glede tega zakonitih določbah temelječega popisa davkoplačevalcev nimajo posamezni najemniki dolžnosti izpolnjevati posameznih rubrik v seznamu. Zato je še tem manj utemeljeno opozorilo, navedeno v novem seznamu najemnikov in podnajemnikov, češ da 'bo kaznovan ro § 138. zakona o neposrednih davkih oni, ki seznama ne bi izpolnil. Omenjeni paragraf določa le kazni za neizpolnitev ali za neresnične izjav«, odnosno podatke na prijavah, glede katerih je dotična oseba po zakonu zavezana. Najemnik pa je v zvezi s prijavo za zgradarino po zakonu dolžan le potrditi v tej prijavi navedene podatke in podati izjavo na vprašanja davčnih oblastev. Hišni posestniki sedaj ne vedo, kaj bi prav za prav počeli s tem seznamom najemnikov in podnajemnikov, kdo ga mora izpolniti in potrditi, kdo je odgovoren za navedbe itd. Jasno je, da hišni posestnik ne more prisiliti najemnikov in stanovalcev, da bi izpolnili tak seznam, sam ga pa tudi ne more izpolniti ker nima na razpolago podatkov glede posameznih stanovalcev. Tudi če bi bil seznam v zakonu osnovan, ne bi bilo mnogo drugače. Vsekakor je raz-čilčenje vprašanja tega novega seznama nujno potrebno, kajti rok za vložitev prijav za zgradarino roteče že 31. t m. Kakor čujemo so bili že napravljeni koraki, da davčna oblastva zahtevo po predložitvi tega seznama umaknejo. hailo Petrov pa je zopet razstavil svoje najnovejše risbe in slike Nov spis Carla Sforze v srbskohrvaškem prevodu. Bivši italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza je poleg G. Ferrera eden najbolj čitanib italijanskih političnih publicistov Njegova spisa »Graditelji sodobne Evrope« in »Diktatjre in diktatorjih sta prevedena v mnoge jezike. S prevodom nainoveišega Sforzovega dela. ki ie izšlo 1. 1932. najprei v nemškem prevodu iz rokopisa in ki ima v srbohrvaščini naslov »Brača a nepri;atelji«, smo dobili v Jugoslaviji letos že drugo Sforzevo knjigo. Bivši noslanik Ivo Grisogono je gladko in veščp preložil spis bivšega zunanjega ministra naše zapadne sosede Odlični avtor _ danes emigrant v Belgiji — pa je svoj spis za srbskohrvasko izdajo delno predelal in izpopolnil Napisal je tudi poseben predgovor, s čimer je dobil srbsko-h-vaški prevod ve?jo vrednost kakor io ima za nas nemška ali francoska izdaja. V predgovoru se grof Sforza ne izreka samo za orijateljske odnošaje med Jugoslavijo in demokratično Italijo, marveč posebej poudarja, kako važen je obstoi Jgoslavije za samo Italijo. Pisec pripoveduje, da je nekoč kot minister zunanjih zadev odločno odklonil hrvaške intrigante, ko so iskali pri njem pomoči zoper Jugoslavijo— Kuji-ga »Rrnča a neprijatelji« obsega 18 poglavij in obravnava vse važnejše mednarodno-politične probleme v današnji Evropi. Posebno opozarjamo na poglavja o nemškem vprašanju, o francosko • italijanskem zbli-žanju in o odaosj med Italijo in Jugosla- vijo. Sforza je tako spreten stilist, da ee njegove politične razprave čitajo kakor povesti. V sedanjem mednarodno - politično tako usodnem času bo vsakdo čital Sforzevo knjigo z velikim užitkom in s pridom. Izšla je pri knjigarni Vas i 6 v Zagrebu, naroča pa se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Iz revij. >Srpski književni glasnik« pri-občuje v oktobrski številki prevod povesti Mirka Javornika »Balada o cigareti«. V isti številki je izšlo več prevodov 'v. slovaške lirike, dalje članki dr. Atanasijevideve, dr. Ivana Gjaje, dr. A. Hallerja in drugih. — »Misao« je izšla v izredno obeežnem zvezku. Prinaša izvirno prozo (Zivko Vasilič. Milan Ristid. M. Nikačevid, Z. Lučanin in dr.), nekoliko pe9irri in več člankov, izmed katerih naj posebei opozorimo na razprave dr A. Pogodina »Jedna stranica iz istovije medjuslovenskih odnosa« (odnos med pesnikoma Puškinom in Mickiewiczem), Zagorke C. Ničid »O fenomenologiji u savremenoj ne-maČkov filozofiji«, dalje na informativni članek Jaroslava Malega »Realistički i naturalistični roman češki«, dr Joeio Bogner je prispeval prvo obsežnejšo studijo o znanem dalmatinskem pesniku in pripovedniku Sibi Miličidn. Miloš Savkovid obravnava noeziio in osebnost pokoinega Dragutina M. Domjanida. Božidar Tomid pa načenja stu-diio o piVitelm Simi Matnvulju. — V zagrebški »Hrvatski Reviji« je izšel daljši esei izredno nlodovitega Tina Ujevida o Bandelaireu (Še pred leti ie ista revija priobčila članek, ki obravnava Tina Ujevi-ča kot živega mrtveca. Nekako od tega časa ne mine mesec, da se ne bi Ujevič oglasil v katerem literarnem časopisu!). Daljši članek je posvečen pokoinemj pesniku Josipu Bersi. V prijogah HR se že nekaj časa razpleta polemična bitka glede Matice Hrvatske. V tej številki odgovarja F. Lukas o sponi zaradi predsedstva D. M. Domjanida v »Matici Hrvatski«. Zdi se, da so v ozadiu neliterama vprašanja in bolečine. — Sarajevski »Pregled« priobčuje v pravkar izišlem zvezku med drugim pesmi Frana Alfirevida. prevod eseja Paula Va-16ryja »Razmišlianje o napredku«, Tina Uieviča prevod iz Upanišad. odlomek iz novega romana Novaka Simiča »Sestra Ana«, Iv. Minarika novest »Leto«, dr. B. Tartaglie nekroloe Adolfu Loosu in dr. Mariborsko gledališče Torek, 17.: Fože v snegu. C. Sreda. 18.: Zaprto. Četrtek, 19.: Voda. B. ★ Prva ponovitev operete »Rože v suegu« bo drevi za red C. Glasba tega dela je prekrasna ter je premiera »Rože v snegu« dosegla prav močan uspeh, o čemer je pričalo bučno odobravanje občinstva. V orkestru 9vira na harfo g. Lukež. Prva letošnja otroška predstava bo v najkrajšem času. To pot bodo vprizorili Wflchnerjevo igro »Pastirček Peter m Kralj Briljantin«. To delo je poleg svije pravijičnosti tudi silno zabavno ter je ob lanski premieri v Ljubljani doseglo prav velik uspeh. Režira Hinko Tomašič. Gospodarske vesti = Seja predsedstva Zvez® trgovskih združen] za dravsko banovino se bo vršila 19 t m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani (na dnevnem redu so med drugim: razprava o volilnem redu za Zbornioo za TOJ, razprava o iz-premembi pravil združenj, razprava o pripravljalnih delih za osnovanje Trgovske bolniške blagajne). = Gibanje indeksa cen. Narodna banka je objavila podatke o gibanju cen v trgovini na debelo v septembru. V tem mesecu je ostal indeks docela nespremenjen na doseženem nizkem stanju v avgustu, namreč 60.7 točke (19i36 = 100). Lani v septembru je znašal indeks 61.8. Od posameznih indeksov je v avgustu popustil indeks cen rastlinskih proizvodov (za 1.3 na 48.0) in indeks cen industrijskih izdelkov (za 0.9 na 67.6), dočim sta se povečala indeks cen živine in živinskih proizvodov (za 2.6 na 58.2) in indeks cen mineralnih proizvodov (za 0.3 na 75.2). — Indeks cen glavnih izvoznih predmetov se je dvignil od 55.8 na 56.7, Indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa je popustil od 73.4 na 732. — V članek o podbiran ju in spravljanju gnilega grozdja se je vrinila tiskovna pomota glede rabe e poni ta. Ne 50 do 1000 gramov, nego 50 do 100 gramov eponita se sme rabiti na hektoliter mošta. = Dalmatinci proti trošarini na smokve v Ljubljani. Iz Splita poročajo, da vlada med dalmatinskimi kmetovalci nerazpolo-•ženje zaradi tega, ker se na južno sadje iz Dalmacije pobira v velikih jugoslovenski h mestih visoka uvoznina, odnosno trošarina. Dalmatinski težak dobi za smokve le 1.25 Din za kg; voznina znaša n. pr. do Ljubljane 1 Din, trošarina pri uvozu v Ljubljano pa kar 1.50 Din, torej več kakor dobi kmet za svoj proizvod. Zato bosta Zadružni savez in Zadružna Matica v Splitu pod-vzela korake pri ljubljanski mestni >bČi-ni, da se ta trošarina ukine. Dalmatinci poudarjajo, da uvažajo mnogo predmetov iz Slovenije, zato naj se tudi obratno izvoz iz Dalmacije v Slovenijo ne ovira. = Oddaja raznih del. Dne 3. novembra se bo vršila pri inženierskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija glede oddaje raznih del (zgradba vodovoda, instalacija električne Hmelj + Žalec, 15. oktobra. V preteklem tednu so bile cene za savinjski hmelj čvrste. Večinoma se je iskalo le dobro blago in se plačevalo po najvišjih dnevnih cenah Po raznih cenitvah je do danes prodanega okrog 80% pridelka; t. j. 16_17.000 stotov Po 50 kg, neprodanega pa je 4—5000 stotov. V Angliji se prava kupčija še-le prične v drugi polovici oktobra. Tudi tukaj je letina razočarala in je znašala le 200 000 stotov po 50 kg. Ves teden so prihajala poročila iz Nemčije o zelo mirnem nakupovanju. Ker so pričele cene slabeti Je posegla vmes v Nemčiji kakor v češkoslovaški državna podporna akcija za vzdrža-vanje cen. Na Poljskem je pridelek slabše lisaste barve. Zato je še polovica June-Ija še neprodana. V Alzaciji pa Je 90% pridelka prodanega. »Iz raznih poročil Je sklepati, da je do danes Amerika šele malo posegla v trgovino na kontingentu za kvalitetni hmelj. Na vseh drugih tržiščih je bilo povpraševanje po hmelju slabše in so cene nekoliko popustile. Nasprotno pa je prišlo na žalskem tržišču do prav znatnih zaključkov po nespremenjenih cenah, kar je pripisati prvovrstni kakovosti savinjskega hmelja, ki si je pridobil v zadnjih letih svetovni sloves. + Žatec, 16. oktobra. Nakupovanje se nadaljuje po 1800—2300 Kč za 50 kg. Kakor poroča »Saatzer Anzeiger« je bilo že v soboto zopet živahnejše povpraševanje za srednje .in boljše blago. Nemška sekcija hmeljarskega združenja pravi, da skušajo tudi tamkaj nekateri trgovci kupovati hmelj pod dnevnimi cenami, tem trgovcem pa naj vsak producent pokaže vrata. Borze 16- oktobra. Na vseh zunanjih tržiščih se je deviza Newyork danes močno okrepila. Tudi na ljubljanski borzi, kjer smo imeli pret. petek srednji tečaj 48.84 Din (skupaj s premijo) je bil danes zabeležen tečaj 51.11 Din za 1 dolar. Tudi angleški funt se je vzporedno precej popravil, in sicer od 229 na 234.50 Din za funt. Avstrijski šiling se je trgoval nespremenjeno po 8.75 (v Zagrebu po 8.58, v Beogradu 8.575 zaklj.). Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 40.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila na 241, pozneje pa se je zopet nekoliko popravila in se je trgor vala po 242 in 243. V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Deviz«. Devize: Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1362.91—1373.71. Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 181.69-183.29, Newyork 3963.89—3992.09, Pariz 223.99—225.11, Praga 170.12—170.98, Trst 300.74—303.14 (premija 28.5%5). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.75. Curih. Pariz 20.20, London 16.50, New-york 365, Bruselj 71.90, Milan 27.20, Madrid 43.125, Amsterdam 208.10, Berlin 122.75, Dunaj 57, Stockholm 85.10, Oslo 82.90, Kobenhavn 73.75, Praga 15.35, Varšava 57.85, Bukarešta 3. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.59, London 29.27, Milan 47.87, Newyork 651.53, Pariz 35.58, Praga 25.52, Curih 176.10, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 242 _ 245, TU investicijsko 51 den., 7°/o Blair 34 — 36, 8°/o Blair 36 — 37, 7°/» Drž. hipotekama banka 43 den., 4°/o agrarne 27 den., 6°/« begluške 36 — 37. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod« 242 — 243, za november 244 den., za december 245 den., 7% investicijsko 51 den., 4% agrarne 27 den., 8°/« Blair 35.50—39, 6% begluške 36 — 37.50; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 226 — 227; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 170 den., Trbovlje 90 — 100. Beograd. Vojna škoda 244, 239 zaklj., za december 242, 241 zaklj., 7°/« investicijsko 51 _ 52, 4°/o agrarne 27.50 zaklj., 6°/« begluške 37.40, 37.20 zaklj., 8°/» Blair 37 zaklj., 7°/o Blair 34.75 zaklj., Narodna banka 3600 den., Priv. agrarna banka 226, 222 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 15.90, Trboveljska 10.65, Alpi-ne-Montan. 9.40. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 16. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 74.50, za maj 78.50; koruza za dec. 38.50, za marc 36; Ti: za dec. 56. + Winnipeg, 16. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 55.50, za dec. 55.50, za marc 60.75. + Ljubljanska berza (16. t m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vee za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): baška, 79/80 kg 145 _ 147.50- baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145; sremska, 78/79 kg 142 50 — 145; koruza (po mlevski tarifi): za oktober 112 50 _ 1l5; moka: baška »0« 2oJ — 255; banatska 265 - 270. + Novosadska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 68 vagonov. Pšenica hiška, okolica Novi Sad, okolica Sotnbor 97 — 98; srednjebaška. baška potiska in ladja Ti9a 98 — tfJ. gornjebaška 101 — 102, gornjebanatska in baška ladja Dunav 97 — 98; sremska 93 — 97; slavonska in baška ladja Begej 96 — 97, pužno-banateka M — 9i. Oves: ba^ki, sremski in slavonski 52 — 54. Ječmen: baški. sremsk;, 64 65 61 — 63. Koruza: baška. sremska P2 — 64- baška. okolica So uho.- 63 — 65: slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bel. "7 50 _ 80; baška laiia Savi 63 do 64 ladia Begej 64 — 65; ladja Tisa, Dunav 65—66: sremska nova umet sjš. za okt. par. Indjija 56—58 Moka: baška, banatska »0g« in »Ogg« 187.50 — 2j'5!>; »2« 170 do 190; »5« 150 — 170; »6« 110 — 120; >7« 80 — 90; »8« 55 — 60; sremska in slavonska »Og* in »Ogg« 177.50 — 192.50; »2« 157.50 - 177.50; »5« 137.50 — 157.50; »6« 102.50 - 112 50: >7« 72.50 — 82.50; »8« 52.50 — 55 Otrobi: baški, sremski, banat ski 41 — 44. Fižol: baški, 6remski beli 180 - 135. Iz življenja in sveta Telesa mumije merilni plin Iz Pariza prihaja vesela vest, ob kateri se bo moral povečati utrip vseh src. Odkrili so nov strupeni plin, proti kateremu so baje rumeni križ, modri križ, fosgeni, lewisiti in vsi doslej znani uničevalni vojni plini prava otročja igrača. Maske zoper plin lahko mirno pomečejo med smeti. Novi plin se jim smeje. Razje dihala, oslepi oči. spremeni vse telo v nekoliko minutah v mumijo, ki razpade v prah in pepel. Kaj bi proti temu maske, ki ne morejo preprečiti niti njegovega dostopa do obraza? Lahko si mislimo srečo in veselje tistega raziskovalca, ki je spravil to morilo na dan. Gotovo ga navdaja z zadovoljstvom zavest, da je svoji domovini dal novo, doslej najbolj učinkovito orožje v roke. Seveda so Istočasno v neštetih laborato-riiih onstran njenih mej nešteti drugi duhovi« na delu, da prinesejo na svet nekaj še oolj učinkovitega, nekaj še bolj strašnega. In ni dvoma, da bodo uspeli. Znanost še ni našla sredstva proti raka, ni še odkrila, kako se kamenje spremir" v kruh, toda glede novih morilnih prip močkov ni v nobeni zadregi. Kako je dejal neki modri mož? »Duhovi so se sprostili. Veselje je, živeti v takšnem času!« Kirurgija v zatonu Besede znamenitega sodobnega ranocelnika V Budimpešti je stopil v pokoj eden izmed najboljših kirurgov naših dni, prof. Humer Hiiltl, ki je za svojega življenja operiral kakšnih 40.000 oseb. še v času, ko so drugi kirurgi delovali s karbolom, sublimatom in drugimi desinfekcijskimi sredstvi, se je potegnU za asepso in sterilno operacijo. Kot prvi je odpravil izpiranje operacijskega polja, uvedel rokavice, uporabljal jodovo tinkturo za sterilizacijo, propovedoval čuvanje tkiva in bolnikove duševnosti. Bil je tudi prvi, ki je ustvaril načelo, da mora operiranec čim prej ostaviti postelj. Zanimive so besede, ki jih je izrekel pro- fesor Hiiltl v slovo. »Kirurgija,« je dejal, »izgublja čim dalje več pomena. Odstranjuje še kakšne tvore, kamne v organizmu popravlia polomljene kosti. Kjer ima danes še kakšen pomen, bodo v bodočnosti zavladala zdravila in žarki. Vzemimo n. pr. raka. Cim bodo odkrili sredstvo zoper njega — in odkrili ga bodo gotovo — bo kirurški nož zopet izgubil nekaj svoje upravičenosti. Isto bo kakor z bezgavkami, ki so jih nekoč operirali vsakomur, danes pa le še poredkoma. Tudi bolniki z žolčnimi kamni, sladkorno. Basedovvovo in jetično boleznijo bodo pripadli izključno internistu.« Parasiti v črevesju I Strupena kuha V kakšni meri se lahko parasiti razvijejo v človeškem črevesju, nam povedo dejstva, da so našli pri otrocih često do 1000 in celo 2000 glist. Čeprav so te gliste večinoma neškodljive vendar morejo otrokom povzročiti težke, kolikam podobne motnje elavobol itd. Volčja lakota, ki jo otroci včasih kažejo, je dokaz, da imajo v svo-lem tenkem črevu velike množine požrešnih črvov. Proti tem sta dobri sredstvi santonin in kenopodijsko olje ki P* utef neta z nepravilno rabo povzročiti težke zastrupitve; moramo ju zato uporabljati le po zdravnikovih navodilih. Proti glistam se je izkazalo tudi uživanje sirove, nastrgane kolerabe na te-šče," prav tako klistirji z vodo, v kateri smo kuhali češenj. Važno je redno, vsakodnevno iztrebljanje. Ker polagajo gliste svoja ■jajca ob črevesnem izhodu, je zelo priporočljivo da se otroku čez noč oblečejo zaprte hlačke, kajti drugače se jajca raz-tresejo po telesnem in posteljnem perilu, obvisijo na rokah in pridejo po tej poti v telo. _ __ Žena, njeni dolgovi in nje mož »žena, ki ima velike zahteve, spravi svojega moža lahko v kratkem času na beraško palico,« pravi londonski odvetnik Kerman. »Ko je tako daleč, da zaradi nje izkrvavi ga po možnosti še ostavi, ker ni več sposoben, da ji zajamči »stanu primerno« življenje. Na žensko ima demoralM-rajoč vpliv, če ve, da mora mož jamčiti za vse njene nakupe. To je nezdravo in uničuje premnoge zakone. Ce bi žena vedela, da bo morala dajati račun za vsak izdatek bi marsikateri nakup izostal. Zato je treba spremeniti zakone, ki določajo, da" mora mož povrniti vsak dolg svoje žene Spremeniti bi jih morali tako, da bi jamčil samo za tiste, ki jih prostovoljno prevzame nase. Seveda pa ostane ženi še dovolj pripomočkov z domačimi prizori, priliznjenostjo m drugimi ženskimi umet-nijami, da si izsili priznanje kakšnega izdatka. Proti takšnim grdim metodam ne bodo pomagali pač nobeni paragrafi.« Mister Kerman Je po vsej priliki precejšen sovražnik žensk. Zanimivo pa je, da se njegovim zahtevam priključujejo tudi ženske same. Ga. Appelbejeva, znana londonska odvetnica, n. pr. piše, da prirejajo samo neinteligentne žene svojim možem finančne težave. Pametna ženska ne bo nikoli več izdala, nego je potrebno v nje prid in v prid njenega moža. Zoper nespametne ženske pa bi bili primerni zakoni, ki bi omejevali njih pravice, povsem na mestu. še nedavno je neka ženska težko obolela z znaki zastrupitve, ker ni vedela, da na videz nedolžnega peteršiljčka ne smeš kuhati z jedjo. Dodati ga smeš šele po kuhi, ker se drugače v njem razvijejo strupene snovi. Marsikatera gospodinja ne ve niti tega, da more zastrupiti svojo družino tudi s kuhanjem krompirja, ki je že dalj časa ležal na toplem. Krompir je treba hraniti na hladnem, dasi spet ne tako, da bi utegnil pozimi zmrzniti. Tudi hlajenje jedi v loncih na oknu nI povsem brez nevarnosti, ker se razvijajo pri tem v njih strupene kovinske soli. Sploh je treba kuhinjskemu posodju posvečati veliko skrb. Glinasti piskri z gla-zuro manjvredne kvalitete utegnejo povzročiti zastrupitve s svincem, zlasti če kuhamo ali hranimo v njih kisle jedi. Jedi bi v takšnih loncih sploh ne smele dolgo stati. Medeni in bakreni lonci morajo biti vedno bleščeče čisti, ker nastaja v njih drugače zeleni volk, ki je hud strup. Pariška moda Odmevi iz Nemčije Zadolžitev kmetov narašča. Glasom poročil Nemškega zavoda za raziskovanje konjunkture bo letos kmečki dolgovi v Nemčiji silno narasli. Pod vlado bivšega kancelarja Brflniinga so ti dolgovi nazadovali za 400 milijonov maric, v zadnjem času pa so se zvišali za 7575 milijonov mark. To korist je prinesel nemškemu kmetu Hitlerjev režim. »Internacionala« se r « z 1 e g a. Zadnje dni so se v vzhodnem delu Berlina na treh mestih pojavile demonstracije delavcev proti vladi. Demonstranti so prepevali »Internacionalo« tor so vpili »Dol s Hitlerjem«. Napadli so jih oddelki rja-vosrajčnikov s pomočjo policije. Prijeli so 30 demonstrantov in nekatere med njimi tako pretepli, da so jih morali takoj od-poslati v bolnišnico. Nobelova ustanova ln antisemitizem. Neki švedski list objavi ia pregled doslej razdeljenih nagrad iz Nobelove ustanove po narodnostih. Doslej so bili Nemci z Židi na prvem mestu, ker pa je rasistična teorija sedanje Nemčije izključila iz svojih vrst Žide, stoji zda i na prvem mestu Angliia, nato pride Francija in šele za njima Nemčija, dočim zavzemajo Zidje kot samostojna skupina peto mesto za Ameriko. Krvnik na delu. Nemški krvniki že dolgo niso imeli toliko posla kakor v zadnjem času, ko se vrste justifikaciie druga za drugo. V zadnjih dneh so poslali na oni svet zopet tri liu-di: Tragerja, Meissneria in Bartelsa. Ob-istinila se je napoved rjavih srajc: Ko pridemo na krmilo, bodo padale glave ... Anglija odklanja Hitlerjevo ideologijo. Te dni je izšel v Londonu modificiran anglešiki prevod Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«. Večina angleškega tiska odklanja to delo zaradi njegove reakcionamosti in zaradi rasističnih načel, ki jih proglaša Hitler proti Franciji in drugim narodom. Zopet vohunstvo. V bližini Metza so francoske oblasti prijele osem Nemcev, ki so osumljeni vohunstva v prid Nemčije. Štirje aretirana so priznali, da so imeli nalog vohuniti po vzhodni Franci ii Nacisti so skrivali Napoleonova odlikovanja Po usodni bitki pri Waterlooju so prišla Prusom v roke tudi Napoleonova odlikovanja. Hranili so jih do leta 1919 v berlinski orožarni, kjer pa so jih kmalu po prevratu ukradli nacionalistični častniki in dijaki, da bi preprečili njih izročitev Franciji. Zdaj je neki nacist poslal odUkovanja pruskemu min. predsedniku Goringu, ki je odredil, naj se postavijo zopet v muzej Potniški letalski promet čez Ocean še Angleška in kanadska vlada pripravljata načrt, po katerem bi v naslednjem poletju otvorili redni potniški zračni promet med Liverpoolom in Montrealom. Ta čas se že gradijo ogromna letala, ki bodo enkrat tedensko opravila to pot. Gradijo jih po izkušnjah na dosedanjih prekooceanskih poletih in bodo imela poleg posadke in prostora za prtljago še dovolj prostora za 18 potnikov. Proga je dolga kakšnih 5000 km in bi jo letalo zmagalo s povprečno brzino 250 km na uro v treh dneh. negotova stvar Prva vmesna postaja bo y Reykjaviku na Islandu, druga na rtu Farewella na Gr5n-landu. Ceno so preračunali na kakšnih 30.000 Din za vsakega potnika. Iz tega je razvidno, kako daleč so že napredovale priprave. Promet bi se vršil od bodočega poletja redno vse leto. Vprašanje pa je, da-li se bo dalo to spričo ogromnih težav z vremenom ▼ resnici izvesti. Baš zadnji polet Balbove letalske ekspedicije v Ameriko, ki se je izvršila v ugodnem letnem času, nam kaže, da so poleti preko oceana z uro v roki izredno negotova stvar. V Metzu so Francozi aretirali »lepo Zofko« Drosdovo in njenega moža Josepha Drosta, lastnika kavarne »Šport« v St. Avoldu. Oba sta zapletena v vohunsko afero izdajanja vojaške tajne o konstrukciji najnovejšega tipa francoske strojne puške. Vohunila sta za NemCijo Dežnik za v žep Češkoslovaškemu patentnemu uradu je predložen v potrditev svojevrsten patent žepnega dežnika. Gre za načelo, da se bo posihmal dežnik lahko vedno nosil v žepu. Dežnik je tako konstruiran, da se palica in železne paličice lahiko porinejo druga v drugo, pri odpretju pa se potegnejo ven in dežnik se pojavi v svoji naravni velikosti. V žepu meri dežnik samo 25 cm in je tako majhen, da se lahko nosi ▼ vsakem površniku. Brezžični violinski pouk Vodja glasbenega oddelka na univerzi v Michiganu dr. Jos. Maddy si je izmislil in" teresanten brezžični pouk ▼ violini.' Učitelj sedi pred mikrofonom in gleda slkozd veliko okno v dvorano, kjer sedijo njegovi učenci, katerim govori skozi ojačen zvočnik. Dr. Maddv si je doslej nabral že 5000 gojencev, katere bo poučeval v petdesetih krajih po tej metodi. —— Salmiak proti vodenici Salmiak, ki ga poznamo kot sredstvo proti kašlju, se je v novejšem času izkazal tudi proti vodenici, ker spravlja vodo iz telesa. Seveda ga Človeški želodec običajno ne prenese, zato ga vežejo sedaj z želatino. Kakor uči izkušnja, se bolniku v tej obliki ne upira. Zanimiv proces DOBRO JE, ČE VEŠ. Krasna večerna obleka iz zlatega lameja Da obravnavata dva pisatelja daleč narazen istočasno isto snov v skoraj isti obliki novele, se ne dogaja pač vsak dan. O takšnem primeru je razpravljalo te dni neko irsko sodišče. Eden izmed pisateljev, Anglež, Je svojo novelo predložil 14. maja nekemu londonskemu listu. Z istim datumom, pa dan pozneje, Je prispela v uredništvo drugega londonskega lista novela drugega pisatelja, ki je Irec. Obe sta izšli mesec dni pozneje v istem tednu. Ko Je Anglež prebral Irčevo novelo, je nemudoma vložil tožbo zaradi plagiata, a ko Je Irec zvedel za to tožbo, je s svoje strani tožil Angleža, češ, da Je ta plagiral njega. Angleževa tožba se je obravnavala v Dublinu in sodišče je imelo težko stališče. Dokazano Je vsekakor, da ni nobeden izmed obeh pisateljev pred objavo vedel za novelo drugega, a oba sta toliko trdovratna, da se nočeta pogoditi. Angleževo tožbo so zavrnili, sedaj pa bodo po vsej priliki zavrnili na isti način Irčevo tožbo v Londonu. Servatija so ustrelili Našim čitateljem je gotovo še v spomi nu zverski zločin, ki so ga pred meseci odkrili v Italiji. Našli so v dveh kovčegih razkosano žensko truplo in dolgo niso mogli dognati, kdo je žrtev m kdo storilec. Slednjič se je pokazalo, da je bila žrtev služkinja, ki je odgovorila na časopisni inserat nekega Serviatija. kateri je po listih iskal žensikih poznanstev, da bi se z niimi gmotno okoristil. Ko je Serviati pognal denar svoje žrtve, je ta zahtevala od njega. naj jo vzame za ženo, toda on jo je cinično umoril in ostavil njene telesne dele v dveh kovčegih hna brzovlakih italijanskih železnic. Pred sodiščem je morilec priznal zločin v celoti in tudi navedel motive. Obsojen je bil na smrt. Te dni so ga ustrelili v Sarzanu. Justifikaciji je prisostvovalo kakšnih 5000 liudi. Serviati je zadnie čase popolnoma izgubil oblast nad seboj. Zadnje dni pred usmrtitvijo ga je silno bolel zob, a ni imel poguma, da bi si ga dal izdreti. Potem je pisal svoji ženi, na i si njegove smrti nikar ne žene k srcu. Zadnje želie mu niso mogli izpolniti. Zahteval ie namreč opulenten obed. toda zadovoljiti se ie moral samo s cigareto. Pred ustrelitvijo so ga morali privezati na stol. Nato je hkratu počilo 24 pušk in svinčenke so mu skoraj raztrgale glavo, ker so streljali na zločinca iz neposredne bližine. Smrt je nastopila takoj. RAZOROŽITEV IN NEMČIJA Letnik 1933 Nemška Greta: »Dragi g. Henderson, saj hočem vendar samo ljub! mir!« da so Rusi zaradi nepovoljnega vremena odgodili drugi letošnji polet v stratosfero na prihodnjo pomlad; da kandidirata za letošnjo Nobelovo nagrado v medicini prof. Zondek, ki je moral zapustiti Berlin in se preseliti v Anglijo, ter francoski bakteriolog Levaditi. Nobelove nagrade bodo letos izjemoma oznanili že 21. L m., ob obletnici Nobelovega rojstva; , , .... da je francoska vlada sklenila določiti najvišje cene mesu. mleku im drugim najvažnejšim živilom; da je te dni v Nantesu razseial slien požar, ki se je vnel v neki tiskarni ter je ogražal celo mestno četrt. Skoda znaša 10 milijonov frankov; _ t t da bodo prihodnje dni v Gibraltarski morski ožini začeli delati na neki francoski ladji poskuse za izenačenje gibanja ladij med vožnjo, kar bi pomenilo konec morske bolezni; , da imajo v Avstriji prednost za sprevod niško službo fcisti kandidati, ki lahko dokažejo, da obvladajo več jezikov; da bodo otvorili 24. t. m. v Pragi kon greš napoleonologov; da so se t« dni vršile v Jeruzalemu velike demonstracije Arabcev proti doselje- vanju Židov; . __ da je potniški promet na severni atlantski progi letos silno nazadoval; da se je v angleški grofiji Worcesterhi-re pojavila čudna epidemija želodčnih in črevesnih obolenj, o katerih sumijo zdravniki, da izviTajo od slabe pitne vode; da je izginil iz Finske generalštabni častnik Pentikainen ter odnesel finske mobilizacijske načrte čez mejo v Rusijo; da je v Galioiji pogorela do tal vas Nie-borow. Ogeni je upepelil 72 hiš; da ie v Madrasu eksplodirala neka tvor-nica pirotehnikih izdelkov. Katastrofa je zahtevala šest mrtvih in večje število ranjenih; , . da si bo Amerika po francoskem vzorcu uredila »Hudičev otok« za gangsterje m podobne zločince; . r, , da je v Siamu izbruhnila voiaska revolucija v trenutku, ko ie bil kralj Projadhipok na malajski meji; , , da je bil te dni poskusen bombni atentat na valutno borzo v Chicagu. K sreči pa je bomba, ki so jo napadalci vrgli iz letala, odrekla: , da bo ameriški prezident Roosevelt pod-vzel ukrepe za znižanje ogromnih plač filmskih igralcev v ameriški kinematografski industriji. Francoski vinogradniki so imeU letos izredno dobro trgatev Kokain v polžih Nedavno sta minili francosko carinsko mejo dve čudni pošiljki iz Holandske. Bila sta to dva velika polža. Ko je pošilja-tev dospela na francoska tla, pa je neka neznana oseba poklicala francosko obmejno carinarnico ter sporočila ondotnemu cariniku, naj dobro pregleda pošiljatev, ki j« sumljiva. Carinik je ravnal po navodilu in je ugotovil, da sta »polža« natrpana s kokainom, katerega je bilo v pošiljatvi 10 kg. ANEKDOTA Cesar Karel V. je trpel za putiko. Nekega dne, ko ga je hudo napadla, je z vso težavo stopal po sobi sem in tja. Vstopil je grof Biisenski, ki se ni mogel vzdržati smeha, ko je videl cesarja, kako stoji kakor štorklja sedaj na tej sedaj na drugi nogi. Cesar ga je vprašal z resnim glasom, zakaj se smeje. Grof je padel na kolena in mu odkrito povedal, da se j« moral smejati cesarjevim nogam: zazdelo se mu je. da se ziblje sveto rimsko carstvo kakor njegov poglavar. Karel mu je mirno dejal, naj vstane in dodal: »Zapomnite si pa, da ne vladajo noge državam, temveč glave.« VSAK DAN ENA Med ljudožeri. »Kaj bo nocoj za večerjo?« »Ocvrt šofer!« »In za desert?« »Avtomobilska guma v bencinovi omaki.« občinskih volitev Volitve so se v redu izvršile v 368 občinah, v eni občini se morajo ponoviti — 296 občin je v rokah JNS, 16 je nevtralnih, 2 sta socialistični, samo 54 opozicijskih - Glasovalo je 69 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od tega nad dve tretjini za liste JNS Srez: Brežice 1. Artiče: 504 volilni upravičenci, 347 oddanih glasov. JNS Kovačič Ivan 127 glasov (2 odbornika), Cerjak Josip 220 glasov (16 odbornikov). 2. Bizeljsko: 1041 vol. upr., 422 odd. gl. JNS Balon Ivan 333 gl. (23 odb.), Frece Martin 89 (1). 3. Blanca: TU vol. upr., 471 odd. gl. JNS Radej Josip 372 (23), Abram Fran 99 (1). 4. Brežice: 281 vol. upr., 204 odd. gl. JNS dr. Drnovšek Janko 204 (18). 5. Dobova: 816 vol. upr. 645 odd. gl. JNS Kovačič Mihael 357 (15), JNS Pinterič Fr. 288 (3). 6. Globoko: 419 voL upr. 315 odd. gl. JNS Urek Ivan 277 (18), komp. Molan Al. 38 (0). 7. Kapele: 494 vol. upr. 343 odd. gl. JNS Urek Franc 313 (18), Urek Mat. 30 (0). a Pišece: 441 vol. upr. 332 odd. gl. JNS Ogorevc Kari 295 (17), Kostevc Mihael 37 d). 9. Pleterje: 224 vol. upr. 215 odd. glasov. JNS Zupančič Franc 215 (18). 10. Podsreda: 639 vol. upr. 436 odd. glasov. JNS Skrbeč Ed. 258 (16), JNS Bezov-šek Ernest 178 (2). 11. Rajhenburg: 1383 vol. upr. 1099 odd. gl. J1NS dr. Benedičič Fran 734 (26), Vra-netič Fran 365 (4). 12. Sevnica: 864 vol. upr. 557 odd. gl. JNS Trupej Fran 460 (17), kom. Strnad 3 (0), dr. Jesenko Rok 94 (1). 13. Sromlje: 336 vol. upr. 232 odd. gl. JNS Bertole Ivan 133 (16), Avšič Ivan 99 (2). 14. Videm: 565 vol. upr. 370 odd. gl. JNS Lepšina Fran 262 (16), Soba Fran 108 (2). 15. Zabukovje: 469 vol. upr. 364 odd. gl. JNS Senica Josip 364 (18). 16. Zakot: 538 vol. upr. 363 odd. gl. JNS Volčanšek Ivan 315 (17), Šetinc Josip 71 (1). Srez: Celje 1. Braslovče: 831 volilnih upravičencev. 553 oddanih glasov. JNS Omladič Josip 331 glasov (16 odbornikov), Marovt Ivan 222 glasov (2 odbornika). 2. Celje-okolica: 2422 vol. upr. 1341 odd. gl. JNS Kukovec Vinko 779 (31), Mihelčič 312 (3), soc. P'ankar 250 (2). 3. Dobrna: 498 vol. upr. 371 odd. gl. JNS Dergajner Ivan 247 (16), Škent Ivan 124 (2). 4. Dramlje: 492 vol. upr. 337 odd. gl. JNS Mastnak Franc 337 (18). 5. Gomilsko: 257 vol. upr. 233 odd. gl. JNS Hočevar Ivan 118 (15), kompr. Ranči-gaj Anton 115 (3). 6. Griže: 587 vol. upr. 409 odd. gl. JNS Veligošek Jože 198 (12), Holobar Anton 53 (1), soc. Kajtna Andrej 167 (5). 7. Polzela: 512 vol. upr. 402 odd. gl. JNS Mešič Anton 220 (15), Košec France 182 (3). 8. Sv. Jurij - trg: 211 vol. upr. 188 odd. gl. JNS Cretnik Jože 120 (16), Sporer Martin 68 (2). 9. Sv. Jurij - okolica: 1218 vol. upr., 636 odd. gl. JNS Klanšček Martin 370 (26), Soline Anton 266 (4). 10. Sv. Pavel: 675 vol. upr., 503 odd. gl. JNS Sadnik Julij 370 (17), Stenovec Anton 133 (1). 11. Sv. Peter v Sav. dol.: 401 vol. upr. 323 odd. gl. JNS tetina Andrej 210 (16), Rojnik Ivan 118 (2). 12. Škofja vas: 1112 vol. upr. 690 od. gl. JNS Kožuh 417 (21), kompr. Samec 273 (3). 13. šmarno v Rožni dolini: 293 vol. upr. 212 odd. gl. JNS Potočnik Anton 115 (15), Jezernik France 97 (3). 14. Teharje: 1143 vol. upr. 692 odd. gl. JNS Cajhen Jožko 404 (21), Dimec France >8 (3). 15. Velika Pirešica: 687 vol. upr. 384 odd. gl. JNS Cokan Martin 229 (16), Kokolj Martin 155 (2). 16. Višnja vas: 1020 vol. upr. 618 odd. gl. JNS Pader Ivan 393 (21), Petovšak France 225 glasov (3). 17. Vojnik: 174 vol. upr. 171 odd. gl. JNS Klančnik Leopold 171 (18). 18. Vransko-trg: 309 vol. upr. 263 odd. gl. JNS Lavrič Jože 177 (16), Stancer Ivan 86 (2). 19. Vransko-okolica: 912 vol. upr. 756 odd. gl. JNS Žilnik Alojzij 379 (20), Cu-kala Maks 374 (4). 20. Zalec-trg: 261 vol. upr. 253 odd. gl. JNS Lorber Rudolf 253 (18). 21. Žalec-okolica: 1075 vol. upr. 703 odd. gl. JNS Urbašek Ivan 460 (21), Jelovšek Stanko 243 (3). Srez: Črnomelj 1. Adlešiči: 470 volilnih upravičencev, 381 oddanih glasov. JNS Petek Matija 201 glas (15 odbornikov), JNS Strucelj Jože 180 glasov (3 odborniki). 2. Črnomelj mesto: 407 vol. upr. 365 odd. gl. JNS Miiller Kari 228 (16), Klemene Pavel 137 (2). 3. Črnomelj — okolica: 765 vol. upr., 532 odd. gl. JNS Grahek Anton 259 (4), Grahek Ivan 273 (20). 4. Dragatuš: 463 vol. upr. 352 od. gl. JNS Štefanič Franc 180 (15), Mušič Matija 172 (3). 5. Semič: 755 vol. upr. 486 odd. gl. JNS Kočevar Ivan 220 (16), JNS Vidmar Matija 72 (2), Malnarič Anton 194 (6). 6. Stari trg: 415 vol. upr. 374 odd. gl. JNS Mavrin Peter 210 (15), JNS Majerle Marko 158 (3), JNS Sterk Josip 6 (0). 7. Vinica: 711 vol. upr. 544 odd. gl. JNS Stegne Ivan 277 (20), Ostronič Franc 267 (4). Srez: Dolnja Lendava 1. Beltinci: 555 volilnih upravičencev. 441 oddanih glasov. JNS Peterka Martin 176 glasov, (2 odbornika), JNS Baligač Štefan 365 glasov (16 odbornikov). 2. Bogojina: 646 vol. upr. 547 odd. gL JNS Ošlaj Franc 266 (3). JNS Gutman Jožef 288 (15). 3. Bratonci: 870 vol. upr. 660 odd. gl. JNS Erjavec Mihael 253 (3), JNS Cigan Marko 407 (21). . Črensovci: 1148 vol. upr. 908 odd. gl. JNS Skoberne Franc 406 (4), JNS Horvat Anton 502 (20). 5. Dobrovnik: 1036 vol. upr. 500 odd. gl. JNS Trajbar Ludvik 307 (21), JNS Leonhard Josip 193 (3). 6. Dolnja Lendava: 902 vol. upr. 636 odd. gl. JNS dr. Pikuš Janko 237 (3), JNS Ba-čič Arpad 399 (21). 7. Gaberje: 935 vol. upr. 697 odd. gl. JNS Kiraly Jože 303 (4) JNS Lebar Jožef 394 (20). 8. Genterovci: 523 vol. upr. 369 odd. gl. JNS Norišič Kari 167 (3). JNS Slivnyek Geza 202 (15). 9. Odranci: 978 vol. u,pr. 694 odd, gl. JNS Horvat Ignac 280 (3), JNS Hozjan Štefan 414 (21). 10. Orešje: 806 vol upr. 522 odd. gl. JNS Muhvdč Rudolf 333 (21), JNS Pavli-nek Josip 189 (3). 11. Polana: 618 vol. upr. 344 odd. gl. JNS Jaklin Jožef 181 (15) JNS Jerič Martin 163 (3). 12. Turnišče: 1004 vol. upr. 535 odd. gl. JNS Dravec Jožef 124 (3), JNS Litrop Štefan 401 (21). Srez: Dravograd 1. Brezno: 829 volilnih upravičencev, 366 oddanih glasov. JNS Vollmaver Anton 366 glasov (24 odbornikov). 2. Črna: 850 vol. upr. 630 odd. gl. JNS Geršak Ivan 144 (3), komp. Lesjak Jakob 258 (16), soc. Knez Franc 228 (5). 3. Dravograd: 1037 vol. upr. 526 odd. gl. JNS Mori Franc 526 (24). 4. Guštanj: 975 vol. upr. 585 odd. gl. JNS Mrkva Franc 244 (3), soc. Kotnik Dominik 341 (21). 5. Marenberg: 736 vol. upr. 441 odd. gl. JNS Ternig Franc 441 (18). 6. Mežica: 732 vol. upr. 548 odd. gl. JNS Stopar Rudolf 263 (3), Lampret Robert 285 (15). 7. Muta: 717 vol. upr. 541 odd. gl. JNS Paternuš Ivan 337 (16), JNS Hribernik Iv. 214 (2). 8. Preval je: 1272 vol. upr. 841 odd. gl. JNS Lahovnik Franc 555 (22), JNS dr. Sen-čar Dušan 207 (2), soc. Hočnik Franc 79. 9. Ribnica na Pohorju: 587 vol. upr. 340 odd. gl. komp. Držečnik Luka 142 (2), kompromisna Zabovnik Ivan 198 (16). 10. Vuhred: 327 vol. upr. 169 odd. gl. JNS nž. Pahemik Franjo 169 (18). 11. Vuzenica: 705 vol. upr. 393 odd. gl. kompr. Peruš Alojz 393 (18). Srez: Gornjlgrad 1. Gornji grad - mesto: 192 volilnih upravičencev. 122 oddanih glasov. JNS Mer-mal Franc 122 glasov (18 odbornikov). 2. Gornji grad - okolica: 600 vol. upr. 387 odd. gl. JNS Presečnik Franc 144 (3), Fale Janez 243 (15). 3. Ljubno: 821 vol. upr. 509 odd. gl. JNS Kolenc Franc 213 (3), Sem Anton 296 (15). 4. Luče: 474 vol. upr. 269 odd. gl. JNS Volar Ivan 29, JNS Zamernik Ignacij 240 (18). 5. Mozirje-trg: 148 vol. upr. 119 odd. gl. JNS Goričar Matija 119 (18). 6. Mozirje - okolica: 608 vol. upr., 419 odd. gl. JNS Žnidaršič Venče 169 (3), Stvarnik Anton 250 (15). 7. Rečica ob Savinji: 715 vol. upr. 498 odd. gl. JNS Matek Ivan 135 (1), JNS Rakun Franc 363 (17). 8. Solčava: 224 vol. upr. 145 odd. gl. JNS Ošep Franc 145 (18). 9. Šmartno ob Paki: 502 vol. upr. 357 odd gl. JNS Bizjak Ivan 107 (2), Steblovnik Martin 250 (16). 10. Zadreta: 576 vol. upr. 381 odd. gl. JNS Partel Josip 230 (15), JNS Levar Franc 151 (3). Srez: Kamnik 1. Blagovica: 373 volilnih upravičencev. 292 oddanih glasov. JNS Iglič Tomaž 1.38 (3 odbornike), Štrekar Ivan 154 (15 odbornikov). 2. Dob: 619 vol. upr. 506 odd. gl. JNS Detela Ivo 275 (15), Štarbek France 231 (3). 3. Domžale: 723 vol. upr. 635 odd. gl. JNS dr. Hočevar Matija 324 (15), Vrečar Ivan 311 (3). 4. Homec: 484 vol. upr. 360 odd. gl. JNS Giovanelli Ivan 192 (16), Repanšek Gregor 144 (2), Nastran Ivan 44. 5. Ihan: 260 vol. upr. 232 odd. gl. JNS Ložar France 133 (15), Kokalj France 99 (3). 6. Kamnik - mesto: 793 vol. upr. 679 odd. gl. JNS Krainar France 457 (22), kompr. dr. Vidic France 222 (2). 7. Kamnik - okolica: 625 vol. upr. 494 oddanih grasov. JNS Medved Anton 108 (1), Novak Ferdo 386 (17). 8. Kamniška Bistrica: 657 vol. upr. 529 odd. gl. JNS Pavlin Janez 148 (1), kompr. Urh Franc 381 (17). 9. Komenda: 869 vol. upr. 663 odd. gl. JNS Vode Ferdo 224 (2), Strcin Janez 439 (22). 10 Lukovica: 755 vol. upr. 629 odd. gl. JNS Mav Lovro 186 (2), kompr. Kersnik Anton 443 (22). 11. Mengeš: 446 vol. upr. 352 odd. gl. JNS Kosec France 125 (2), šuštaršič Avgust 227 (16). 12. Moravče: 971 vol. upr. 861 odd. gl. JNS Tome Ignac 544 (21), Cerar Anton 317 13. Motnik: 300 vol. upr. 115 odd. gl. JNS Novak Karol 115 (18). 14. Radomlje: 298 vol. upr. 248 odd. gl. JNS Škerjanec France ml. 64 (1), Pavlin Ivan 184 (17). 15 Trojane: 337 vol. upr. 204 odd. gl. JNS Cukjati Gašper 204 (18). * 16. Trzin: 360 vol. upr. 310 odd. gl. JNS Čolnar Miha st. 199 (16), Kepic Anton lil (2). 17. Tuhinj: 730 vol. upr. 579 odd. gl. JNS Cevec Jože 271 (4), Poljanšek Martin 308 (20). 18. Vodice: 535 vol. upr. 406 odd. gl. JNS Jenko Jože 223 (15), Kranjc France 183 (3). Srez: Konjice 1. Konjice — trg: 374 volilnih upravičencev, 309 oddanih glasov, JNS Jereb Rado 212 glasov (16 odbornikov), kompromisna lista Sumer Martin 97 glasov (2 odbornika). 2. Konjice — okolica: 1027 vol. upT. 470 odd. gl. JNS Konec Pavel 315 (22), komp. Šelih Ivan 155 (2). 3. Loče: 949 vol. upr. 352 odd. gl. JNS Cucek Josip 331 (21), komip. Zdolšek Franc 219 (3). 4 Oplotnica: 960 vol. upr. 634 odd. gl. JNS Jerman Ivan 325 (20), komp. Jelen Blaž 309 (4). 5. Tepanje: 496 vol. upr. 345 odd. gl. JNS Kumer Gabrijel 139 (2). Polegek Anton 206 (16). 6. Vitanje: 895 vol. upr. 487 odd. gl. JNS Kranjc Marko 258 (20), Zdtauer Ivan 220 (4). 7. Zreče: 770 vol. upr. 409 odd. gl. JNS Kračun Davorin 261 (16), Kovač Ivan 148 (2). Srez: Kočevje 1. Dolenja vas: 604 volilni upravičenci. 495 oddanih glasov. JNS Honigman 181 glasov (2 odbornika), Kronar Karol 314 glasov (16 odbornikov). 2. Fara 718 vol. upr. 513 odd. gl. JNS Majetig Leopold 275 (16), JNS Kajfež Jože 183 (2), Delač Anton 55 (0). 3. Kočevje mesto: 726 vol. upr. 630 odd. gl. JNS Lovšin Anton 450 (22), JNS dr. Sa-jovic Ivan 180 (2). 4. Kočevje okolica: 954 vol. upr. 620 odd. gl. JNS Jaklič Josip 620 (24). 5. Kočevska Reka:. vol. upr. 483 odd. gL JNS Tschinkel Matija 481 (18), JNS Ždravig Ivan 2 (0). 6. Koprivnik: 356 vol. upr. 218 odd. gl. JNS Roschitsch Josip 218 (18). 7. Loški potok; 702 vol. upr. 531 odd. gl. JNS Lavrič Ivan 280 (15), Rus Joaip 251 (8). 8. Moielj: 498 vol. upr. 847 odd. gL JNS Schemitsch Ivan 347 (18). 9. Ribnica trg: 614 vol. upr. 501 odd. gL JNS Klun Ivan 342 (16), Petek Fran 159 (2). 10. Ribnica okolica: 634 vol. upr. 455 odd. gl. JNS Kovačič Franc 242 (15), Smalc Matija 213 (3) 11. Sodražira: 861 vol. upr. 642 odd. gl. JNS Ivane Evgen 4C6 (21), komp. Levstek Ivan 236 (3). 12. Stari trg: 590 vol. upr. 218 odd. gl. JNS Samide Ivan 218 (18). 13. Velike Lašče: 1701 vol. upr. 1418 odd. gl. JNS Hočevar Franc 721 (25), Jelene Ivan 697 (5). 14. Videm - Dohrepolje; 1106 vol. upr. 901 odd. gl. JNS Šteh Ivan 426 (4), Strnad Jože 475 (20). Srez: Kranj 1. Cerklje: 787 volilnih upravičencev. 442 oddanih glasov. JNS Robas Josip 192 glasov, kompromisna Kem Ivan 92 glasov, Sleme Franc 158 glasov. 2. Jezersko: 207 vol. upr. 167 odd. gl. JNS Vimik Peter 109, Muri Franc 58. 3. Kovor: 470 vol. upr. 399 odd. gl. JNS Golmayer Vinko 158, Košir Anton 214. 4. Kranj: 982 vol. upr. 845 odd. gl. JNS dr. Šemrov Franc 366, JNS Pire Ciril 479. 5. Križe: 742 vol. upr. 570 odd. gl. JNS Kuhar Ignac 386, Plajbes Miha 184. 6. Naklo: 502 vol. upr. 451 odd. gl. JNS Pavlin Janez 249, MarinŠek Janez 202. 7. Preddvor: 889 vol. upr. 604 odd. gl. JNS Markič Peter 362, Bizjak Janez 242. 8. Predoslje: 823 vol. upr. 539 odd. gl. JNS Novak Janez 187, Zabret Ivan 352. 9. Smlednik-Trboje: 895 volilcev. 507 odd. gl. JNS Bohinjec Jernej 308, Burger Jože 299. 10. Stražišče: 815 vol. upr. 735 odd. gl. JNS Križnar Anton 429, kompr. Šifrer Ciril 306. 11. Sv. Ana: 160 vol. upr. 133 odd. gl. JNS Ankele Ivan 61, JNS Meglič Jakob 72. 12. Sv. Jošt: 300 vol. upr. 272 odd. gl. JNS Intihar Alojzij 93, Papler Ivan 179. 13. Sv. Katarina: 285 vol. upr. 156 odd. gl. JNS Godnov Anton 156. 14. Šenčur: 800 vol. upr. 603 odd. gl. JNS Šter Jakob 334, Umnik Anton 269. 15. Tržič: 897 vol. upr. 743 odd. gl. JNS Globočnik 378, Majerlifi 365. Sreska izpostava Škofja Loka 1. Oselica: 532 volilnih upravičencev, 461 oddanih glasov. JNS Jezeršek Anton 246 glasov (15 odbornikov), Kokalj Anton 215 glasov (3 odbornike). 2. Poljane: 745 vol. upr. 557 odd. gl. JNS Sadež Anton 228 (2), Debeljak Ivan 329 (16). 3. Selca: 737 vol. upr. 533 odd. gl. JNS Benedik Franc 299 (15), Šmid Franc 254 (3). 4. Sorica: 435 vol. upr. 306 odd. gl. JNS Grohar 162 (15), Pintifr 144 (3). 5. Stara Loka: 1102 vol. upr. 954 odd. gl. JNS Hafner Anton 573 (21), Hartman Fran 381 (3). 6. Škofja Loka: 512 vol. upr. 477 odd. gl. JNS šink Stevo 259 (15), Ziherl Matevž 218 7. Trata: 628 vol. upr. 460 odd. gl. JNS JelovČan Franc 241 (15), Uršič Franc 219 (3). 8. Zminec: 579 vol. upr. 481 odd. gl. JNS Dolinar Pavel 250 (15), Mrak Pavel 231 (3). 9. Železniki: 563 vol. upr. 422 odd. gl. JNS Globočnik Josip 144 (2), Zumer Niko 278 (16). Srez: Krško 1. Boštanj: 613 volilnih upravičencev, 368 oddanih glasov. JNS Dobovšek Fran 368 glasov (18 odbornikov). 2. Čatež: 774 vol. upr. 656 odd. gl. JNS Horvatič Martin 390 (16). JNS Radaj Martin 266 (2). 3. Kostanjevica: 686 vol. upr. 440 odd. gl. JNS Rabuse Franc 186 (2), Likar Jožef 254 (16). 4. Krško-mesto: 482 vol. upr., 442 odd. gl. JNS Pfajfar Jožko 234 (15), Vodopivec Franc 208 (3). 5. Krško-okolica: 1546 vol. upr. 853 odd. gl. JNS Strgar Franc ml. 444 (25), Pire Franc 409 (5). 6. Mokronog: 527 vol. upr. 414 odd. gl. JNS Dev Ivan 227 (16), Strupih Anton 187 7. Radeče: 963 vol. upr. 671 odd. gl. JNS Polanc Anton 352 (20). Rozman Josip 319 (4). 8. Raka: 778 vol. upr. 533 odd. gl. JNS Šiško Alojzij 346 (21), komp. Lekše Alojzij 187 (3). 9. Studenec: 647 vol. upr. 508 odd. gl. JNS Jane Alojzij 285 (15), JNS Stojs Fran 223 (3). 10. Sv. Jurij pod Kumom: 430 vol. upr. 283 odd. gL JNS Medved Henrik 229 (17), JNS Jesenšek Janez 54 (1). 11. Sv. Križ: 1200 vol. upr. 821 odd. gl. JNS Kodrič Anton 412 (20). Grubič Franc 409 (4). 12. Škocjan: 553 vol. upr. 459 odd. gl. JNS Globevnik Ivan 258 (15), Lovša Ivan 201 (3). 13. Šmarjeta: 569 vol. upr. 382 odd. gL JNS Šinkovec Anton 144 (2), Oberč Ivan 238 (16). 14*y Št. Jani: 710 vol. upr. 562 odd. gl. JNS Majcen Ignac 386 (16), Jakoš Marko 176 (2). 15. Št. Jernej: 1166 vol. upr. 687 odd. gl. JNS Radkovič Anton 261 (3), Vide Franc 426 (21). 16. Št. Rupert: 1041 vol. upr. 593 odd gl. JNS Lukek Jože 188 (2), komp. Prijatelj Tomaž 405 (22). 17. Trebelno: 531 vol. upr. 305 odd. gl. JNS Klemenčič Fran 305 (18). 18. Tržišče: 625 vol. upr. 390 odd. gl. JNS Tratar Anton 226 (16), JNS Kobal Franc 164 (2). 19. Velika dolina: 497 vol. upr. 251 odd. gl. JNS Žrlič Franc 251 (18). Srez: Laško 1. Hrastnik-Dol: 2134 volilnih upravičencev, 1157 oddanih glasov. JNS Roš Ferdo 636 glasov (4 odbornike), Babič Blaž 894 glasov (26 odbornikov). 2. JurkloSter: 553 vol. upr. 112 odd. gl. JNS Jurko Anton 112 (18). 3. Laško: 296 vol. upr., 259 odd. gl. JNS dr. Roš Franc 259 (18). 4. Zidani most: 1122 vol. upr. 767 odd. gl. JNS Kovač Peter 605 (22), Tavčar Jakob 162 (2). 5. Marija Gradec: 910 vol. upr. 482 odd. gl. Topole Martin 482 (24). 6. Sv. KriStof: 1035 vol. upr. 687 odd. gl. JNS Klemen Franjo 390 01), Lešnik Alojzij 297 (3). 7. Sv. Lenart: 529 vol. upr. 347 odd. gl. JNS Pušnik Jakob 110 {2), komp. Tratnik Martin 237 (16). 8. Trbovlje: 4227 vol. upr. 2954 odd. gl. JNS Pleskovič Rudolf 1374 (6), Klenovšek Jakob 1580 (30). Srez: Litija 1. Kresnice: 426 volilnih upravičencev, 375 odadnih glasov. JNS Kos Valentin 101 (3 odbornike), JNS Ustar Martin 129 glasov (3 odbornike) in kompromisna lista Kokalj 145 glasov (12 odbornikov). 2. Krka: 454 vol. upr. 345 odd. gl. JNS Podržaj Janez 175 (15), JNS Jeraj Franc 170 (0). 3. Litija: 859 vol. upr. 670 odd. gl. JNS Lajovic Franc ml. 392 (21), Lebinger Hinko ml. 278 (3). 4. PolSnik: 480 vol. upr. 362 odd. gl. JNS Pograjc Josip 158 (3), štempihar Martin 204 (15). 5. Stična: 604 vol. upr. 484 odd. gl. JNS Stopar Franc 256 (15), komp. Mestnik Jože 228 (3). 6. Sv. Križ: 638 vol. upr. 492 odd. gl. JNS Božič Janez 264 (15), Martinčič Jože 228 (3). 7. Šmartno pri Litiji: 915 vol. upr. 749 odd. gl. JNS Strman Jože 402 (20), Drčar Ernest 347 (4). . . 8. Št. Lambert: 356 vol. upr. 303 odd. gl. JNS Vrtačnik Ivan 188 (16). komp. Jurič Ivan 115 (2). 9 Št. Vid pri Stični: 822 vol. upr. 588 odd. gl. JNS Krašovec Franc 282 (4), Pevec Ignac 306 (20). 10. Trebeljevo: 482 vol. upr. 393 odd. gl. JNS Kočar Peter 112 (2), Gale Josip 281 (16). 14. Vače: 564 vol. upr. 498 odd. gl. JNS Kos Franc 270 (15). Mrva Metod 228 (3). 12. Veliki Gaber: 549 vol. upr. 411 odd. gl. JNS Cebular Josip 166 (3), komp. Zajec Alojzij 345 (15). 13. ViSnja gora: 943 vol. upr. 6170 odd. gl. JNS Potokar Alojzij 201 (2), komp. Erjavec Jože 559 (22). 14. Zagorje: 2265 vol. upr. 1671 odd. gl. JNS Drnovšek Ivan 750 (14), soc. Cobal Melhior 301 (4), Prosenc Anton 620 (8). Srez: Ljubljana - okolica 1. Borovnica: 695 volilnih upravičencev. 570 oddanih glasov. JNS Petrič 260 glasov (12 odbornikov), JNS Suhadolnik Ivan 253 glasov (5 odbornikov), Švigelj Franc 57 glasov (1 odbornik). 2. Brezovica: 730 vol. upr. 496 odd. gl. JNS Novak Franc (17), komp. Marinka Anton 187 (1). 3. Dev. Marija v Polju: 1401 voL upr. 1070 odd. gl. JNS Jamšek 543 (26), komp. Gartroža Ivan 257 (2), Grum Karel 270 (2). 4. Dobrova: 620 vol. upr. 414 odd. «1. JNS Knez Andrej 137 (2), Čeme Franc 277 (16). 5. Dobrunje: 1418 vol. upr. 1005 cdd. gl. JNS Miklavc Josip 466 (30), komp. Gorše Franc 195 (3), Trkov Janez 344 (7). 6. Dol: 816 vol. upr 609 odd. gl. JNS Grad Ivan st. 323 (15), Moder Matevž 286 (3). 7. Grosuplje: 858 vol. upr. 590 odd. gl. JNS Žitnik Alojzij 420 (16), Adamič Miha 170 (2). 8. Horjul: 607 voL upr. 455 odd. gl. JNS Filipič Lovro 136 (1), Bastič Ivan 329 (17). 9. Ig: 433 vol. upr. 361 odd. gl. JNS Hi-tejc Josip 203 (15), Toni Franc 158 (3). 10. Ježica: 1067 vol. upr. 769 odd. gl. JNS Ramovž Ivan 530 (20), Plevuik Ignac 239 (4). 11. Medvode: 707 vol. upr. 455 odd. gl JNS šušteršič Jože 455 (18). 12. Moste: 1394 vol. upr. 798 odd. gl. JNS Pavčič Pavel 518 (27), Oražem Josip 280 (3) 13. Polhov Gradec: 683 vol. upr. 503 odd. gl. JNS Leben Jože 143 (1), Trobec Josip 360 (17). 14. Preserje: 584 vol. upr. 504 odd. gl. JNS Košir Franc 253 (15), komp. Debeve Jože 251 (3). 15. Rudnik: 364 vol. upr. 284 odd. gl. JNS Jeršin Karol 170 (15), komp. štrumbelj Andrej 114 (3). 16. Šmarje: 597 vol. upr., 453 odd. gl. JNS Škerjanc Jože 231 (15), škerjanc Anton 222 (3). 17. Št. Jurij: 487 vol. upr. 343 odd. gl. JNS Goršič Alojzij 199 (15), Perne Josip 144 (3) 18. Št. Vid: 940 vol. upr. 736 odd. gl. JNS Babnik Valentin 436 (21), komp. štrukelj Anton 300 (3). 19. Tacen: 638 vol. upr. 507 odd. gl. JNS Medved Ivan 376 (17), kompr. Juvan Fran 131 (1). 30. TomiSel) 397 vol. upr. 315 odd. gl. JNS Modic Jakob 301 (16), Kraljič Ivan 114 (2). 21. Vič: 1806 vol. upr. 1117 odd. gl. JNS Petrovčič Jurij 716 (27), komp. Pavlič Viktor 100 (0), Gale Rudolf 301 (3). 22. Vrhnika: 1709 vol. upr. 1290 odd. gl. JNS mg. ph. Hočevar Stanko 923 (27), Ma-rolt Marjan 367 (3). 23. Zg. ŠiSka: 1050 vol. upr. 714 odd. gl. JNS Zakotnik Ivan 440 (21), komp. Perko Matija 274 (3). 24. Zelimlje: 456 vol. upr. 360 odd. gl. JNS Dolenc Ivan 181 (15), JNS Glavan Josip 179 (3). Srez: Ljutomer . 1. Apače: 1150 volilnih upravičencev. 812 oddanih glasov. JNS Kolarič Franc 812 (24) 2. Cezanjevci: 488 vol. upr. 389 odd. gl. JNS Vunderl Franc 196 (15), Ribič Ivan ml. 193 (3). 3. ČreSnJevci: 924 voL upr. 581 odd. gl. JNS Korath Karol 256 (3), šantel Franc 325 (21). 4. Gornja Radgona: 370 vol. upr. 303 odd. gl. JNS dr. Boeccio 220 (17), dr. Breznik Franc 83 (1). 5. Križevci: 828 vol. upr. 654 odd. gl. JNS Skuhala Ivan 359 (20), Vavpotič Matija 396 (4). 6. Ljutomer - mesto• 370 vol. upr. 329 odd. gl. JNS dr. 2mavec Josip 236 (17), Rajh Jakob 93 (I). 7. Ljutomer - okolica: 884 voL upr. 636 odd. gl. JNS Bobnjar Tomaž 352 (20), Sla-vič Franc 2S3 (4). 8. Mala Nedelja: 637 vol. upr. 466 odd. ^JNS Spindler Franc 349 (17), Spindler vro 117 (1). 9. Negova: 581 vol. upr. 349 odd. gl JNS Bezjak Janko 25 (0), JNS Kavčič Franc 324 (18). 10. Slatina Radenci: 908 vol. upr. 704 odd. gl. JNS Zemljič Jakob 598 (23), Rožman Jakob 106 (1). 11. Sv. Jurij ob Sčavnici: 680 vol. upr. 450 odd. gl. JNS Zernec Alojzij 244 (15), Korošak Anton 206 (3). 12. Štrigova: 1675 vol. upr. 924 odd. gl. JNS Kovač Tomislav 728 (38), Bendekovič Josip 196 (2). 13. Trbegovci: 439 vol. upr. 322 odd. gl. JNS Jurinec Matija 233 (17), Plaveč Franjo 89 (1). 14. Veržej: 480 vol. upr. 398 odd. gl. JNS Cmerekar Ivan 236 (16), Galunder Franc 162 (2). Srez: Logatec 1. Begunje: 786 volilnih upravičencev. 463 oddanih glasov. JNS Meden Anton 239 glasov (15 odbornikov), Petrič Ivan 224 glasov (3 odbornike). 2. Bloke: 780 vol. upr. 337 odd. jI JNS Rudolf Jože 337 (18). 3. Cerknica: 980 vol. upr. 707 odd. gl JNS Verli Anton 452 (21), Otoničar Ivan 255 (3). 4 Dol. Logatec: 702 vol upr. 509 odd. g! JNS TrŠar Gregor 468 (17), Maček Jakob 122 (1). 5. Gor. Logatec: 314 vol. upr. 254 odd. gl. JNS Pupis Miroslav 215 (17), Turk Josip 39 (1). 6. Hotedršica: 207 vol. upr. 138 odd. gl. JNS Turk Josip 138 (18). 7. Lož: 334 vol. upr. 209 odd. gL JNS Skrbeč Franjo 209 (18). 8. Planina: 215 vol. upr. 179 odd. gl. JNS Blažon Josip 122 (16), Ziherl Andrej 57 (2). 9. Rakek: 711 vol. upr. 560 odd. gl. JNS Tavčar Franjo 499 (18), Modic Andrej 61. 10. Rovte: 479 vol. upr. 325 od. gl., JNS Merlak Anton 84 (1), Reven Janez 241 (17). 11. Stari trg: 1196 vol. upr. 776 odd. gl. JNS Primšar Anton 261 (5), Štritof Janko 163 (3), Keržič Ludvik 352 (16). 12 Žiri: 801 vol. upr. 651 odd. gl. JNS Primožič Franc 392 (21), Zakdj Anton 259 (3). Srez: Metlika 1. Gradac: 568 volilnih upravičencev. 457 oddanih glasov. JNS Smuk Ivan 202 glasova (3 odbornike), JNS Pezdirc Peter 255 glasov (15 odbornikov). 2. Metlika mesto: 390 vol. upr. 338 odd. gl. JNS Malešič Ivan 239 (16), Koren Ignac 99 (2). 3. Metlika okolica: 1117 vol. upr. 992 odd. gl. JNS Bajuk Martin 504 (20), Nemanič Jože 488 (4). 4. Radatoviči: 533 vol. upr. 276 odd. gl. JNS Smiljanič Marko 276 (18). Sre^. Maribor desni breg 1. F ram: 694 volilnih upravičencev. 484 oddanih glasov. JNS Kodrič Ivan 339 glasov (15 odbornikov), Petek Ivan 145 glasov (3 odbornike). 2. Hoče: 1028 vol. upr. 511 odd. gl. JNS Papež Lovro 283 (20), Novak Anton 228 (4). 3. Jelovec - Makole: 715 vol. upr. 496 odd. gl. JNS šoštar Jože 208 (3), Rogina Ivan 288 (15). 4. Limbuš: Zaradi nereda v volilnem lokalu se bodo morale volitve ponoviti. 5. Pobrežje: 2165 vol. upr. 1093 odd. gl. JNS Volk Matija 1093 (30). - 6. Podvelka: 268 vol. upr. 102 odd. gl. JNS Urbane Maks 102 (18). 7. Polskava: 1295 vol. upr. 1080 odd. gl. JNS Kodelič Viktor 551 (20), JNS Poharc Karol 529 (4). 8. Poljčane: 1153 vol. upr. 873 odd. gl. JNS Medved Anton 511 (30), komp. Kitek Simon 362 (4). 9. Rače: 1519 vol. upr. 1397 odd. gl. JNS Kirbiš Ivan 477 (20), JNS Bauman Štefan 218 (4), Kolman Josip 402 (6). 10. Ruše: 725 vol. upr. 502 odd. gl. JNS Lesjak Davorin 502 (24) 11. Slov. Bistrica - mesto: 579 vol. upr. 483 odd. gl. JNS dr. Pučnik Josip 358 (15), komp. Kac Franc 125 (3). 12 Slov. Bistrica - okolica: 1099 vol. upr. 630 odd. gl. JNS Zafošnik Pavel 300 (4), Kos Ivan 330 (20). 13. Studenci: 2029 vol. upr. 1208 odd. gl. JNS Kaloh Alojzij 821 (26), JNS Kolnik Maks 387 (4). 14. Sv. Lovrenc na Pohorju: 842 vol. upr. 436 odd. gl., JNS Pernat Alfonz 400 (23), komp. Jodl Peter 36 (1). 15. Šmartno na Pohorju: 480 vol. upr. 271 odd. gl. JNS Frešar Leopold 271 (18). Srez: Maribor levi breg 1. Cerkvenjak: 689 volilnih upravičencev. 386 oddanih glasov. JNS Zimič Jernej 233 glasov (15 odbornikov), komp. Balaškovič Alojzij 153 glasov (3 odbornike). 2. Duvlek: 499 vol. upr. 485 odd. gl. JNS Partlič Rudolf 344 (16), JNS Gmajnar 141 (2). 3. Jakobski dol: 850 vol. upr. 534 odd. gl. JNS Senčič Benedik 290 (20), Šnuderl Fran 244 (4). 4. Jurovski dol: 708 vol. upr. 510 odd. gl. JNS Korošec Peter 331 (16), Rotman Janez 179 (2). 5. Kamnica: 728 vol. upr. 287 odd. gl. JNS Lorenčič Peter 287 (18). 6. Korena: 798 vol. upr. 356 odd. gl. JNS Kajnih Jožef 356 (24). 7. Košaki: 1409 vol. upr. 927 odd. gl. JNS Janžekovič Ivan 643 (27), Vesenjak Ivan 284 (3). 8. Pesnica: 770 vol. upr. 481 odd. gl. JNS Korenčič Anton 284 (16), Spari Franc 197 (2). 9. Selnica ob Dravi: 1007 vol. upr. 551 odd. gl. JNS Verdonik Josip 551 (24). 10. Senarska: 751 vol. upr. 478 odd. gl. JNS Vračič Matija 248 (15), Zupe Franc 230 (3). 11. Sv. Križ: 225 vol upr. 169 odd. gl. JNS Hlade Jože 169 (18). 12 Sv. Kungota: 947 vol. upr. 793 odd. gl. JNS Leber Ivan 409 (21), JNS Vavpotič Franc 314 (3). 13. Sv. Marjeta ob Pesnici: 471 vol. upr. 355 odd. gl. JNS Šiker Alojzij 194 (15), komp. Suman Anton 161 (3). 14. Ščavnica: 920 vol. upr. 414 odd. gl. JNS Breznik Franc 312 (22), Spindler Jože 102 (2). 15 Št Ilj v Slov. goricah: 1053 vol. upr. 507 odd. gl. JNS Svaty Kari 507 (24). 16. Št. Lenart v Slov. gor.: 380 vol. upr. 314 odd. gl. JNS dr. Gorišek Milan 314 (18) 17 Velka: 662 vol. upr. 266 odd. gl. kompromisna Mially Anton 181 (16), komp. Ferk Leopold 85 (2). 18 Volečina: 767 vol. upr. 463 odd. gl. JNS Arnoš Jakob 46 (0), Muršak Janez 417 (24). Srez: Murska Sobota 1 Bodonci: 744 volilnih upravičencev. 528'oddanih glasov. JNS Hodošček Ludo-vik 266 glasov (15 mandatov), JNS Mar-šek Rudolf 262 glasov (3 odbornike). 2 Cankova: 569 vol. upr. 368 odd. gl. JNS Vogler Viktor 368 (18). 3 Gornja Lendava: 920 vol. upr. 481 odd. gl. JNS Bokan Josip 268 (21), komp. Ba- čič Franjo 213 (3). 4 Gornja Slaveča: 897 vol. upr. 473 odd. gl. JNS Pfartek Janez 373 (23), JNS Sabo Franc 100 (1). , 5 Gornji Petrovci: 1168 vol. upr. 739 odd. gl. JNS Bohar Adam 739 (24). 6. Križevci: 984 vol. upr. 632 odd. gl. JNS Kučan Peter 632 (18) 7. Kupftnd: 495 voL upr. 401 odd. gL JNS Titan Janez 221 (16), JNS Gider Jože 159 (2), komp. Norčič Peter 21 (0). 8. Mačkovci: 897 vol. upr. 623 odd. gl. JNS Kocet Ludovik 293 (3) JNS Car Aleksander 330 (15). 9. Martjanci: 602 vol. upr. 401 odd. gL JNS Vezir Geza 285 (16), JNS Kovačič Ko-loman 116 (2). 10. Murska Sobota mesto: 977 vol. upr. 770 odd. gl. JNS Hartner Ferdinand 606 (23), JNS Koder Anton 164 (1). 11. Murska Sobota okolica: 976 vol. upr. 753 odd. gl. JNS Rainer Janez 14 (0), JNS Martinec Viktor 81 (1), JNS Kovač Alojzij 319 (7), JNS Celeč Ferdo 339 (16). 12. Pertoča: 919 vol. upr. 621 odd. gl. JNS Kolmanko Josip 621 (24). 13. Prosenjakovci: 875 vol. upr. 652 odd. gl. JNS Kvarga Koloman 390 (16), JNS Hack Josip 266 (2). 14. Puconci: 940 vol. upr. 610 odd. gl. JNS Kuhar Štefan 610 (24). 15. Rogaševci: 977 vol. upr. 729 odd. gl. JNS Ungar Mihael 729 (24). 16. Strukovci: 481 vol. upr. 330 odd. gl. JNS Savel Aleksander 330 (18). 17. Šalovci: 930 vol. upr. 587 odd. gl. JNS Štefanec Franc 200 (3), JNS Žižko Janez 387 (21). tj 18. Tešanovci: 961 vol. upr. 811 odd. gl. JNS Kuhar Štefan 664 (16), JNS Antalič 147 (2). 9. Tišina: 555 vol. upr. 292 odd. gl. JNS Ciglar Ivan 52 (2), JNS Ficko Štefan 47 (1), komp. Gabor 193 (15). Srez: Novo mesto 1. Bela cerkev - Št. Peter: 861 volilnih upravičencev. 623 oddanih glasov. JNS Kramar Janez 352 glasov (21 odbornikov), Bevc Jože 271 glasov (3 odborniki). 2. Brusnice: 883 vol. upr. 255 odd. gl. JNS Krevs Albin 255 (24). 3. Črmošnjice: 459 vol. upr. 144 odd. gl. JNS Petschauer Ivan 144 (18). 4. Dobrnič: 602 vol. upr. 375 odd. gl. JNS Grmovšek Jože 177 (3), Slak Jernej 198 ^5? Dvor: 490 vol. upr. 376 odd. gl. JNS Kovač Jože 185 (12), komp. Zupančič Henrik 123 (4), Koželj Franc 68 (2). 6. Hinje: 525 vol. upr. 350 odd. gl. JNS Sporar Josip 118 (2). Pečjak Angel 232 (16). 7. Mirna: 490 vol. upr. 420 odd. gl. JNS Bule Franjo 227 (15), komp. Celar Andrej 193 (3). 8 Mirna peč: 764 vol. upr. 401 odd. gl. JNS Povše Alojzij 255 (21), Krevs Franc 146 (3). „ , 9. Novo mesto: 1046 vol. upr. 640 odd. gl. JNS dr. Rezek Josip 640 (24). 10. Prečna: 758 vol. upr. 472 odd. gl. JNS Zagorec Josip 346 (17), Turk Anton 126 (1) 11. Šmihel - Stopiče: 1920 vol upr. 1196 odd. gl. JNS Matko Josip 762 (32), komp. Kulovec Ivan 120 (1), Hrovat Alojzij 314 (3). 12. Toplice: 755 vol. upr. 599 odd. gl. JNS Rom Ivan 327 (15), Pezdirc Janez 272 (3). 13. Trebnje: 863 vol. upr. 662 odd. gl. JNS Miklič Jožef 387 (21), Žafran Josip 275 (3). 14 Velika Loka: 669 vol. upr. 544 odd. gl. JNS Saje Alojzij 451 (17), Abolnar Stanko 93 (1). .. , 15. Zagradec: 820 vol. upr. 602 odd. gl. JNS Hrovat Ivan 437 (22), Skupek Rudolf !65 (2). , ,„rt . 16 Žužemberk: 585 vol. upr. 439 odd. gl. JNS Pehani Albin 256 (16), Stupica Josip 183 (2). Srez: Radovljica 1. Bled: 708 volilnih upravičencev, 492 oddanih glasov, JNS Vovk Anton 348 glasov (16 odbornikov), JNS Vrhunc Jože 144 glasov (2 odbornika). 2. Boh. Bistrica: 711 vol. upr. 552 odd. gl. JNS Žmitek Franc 198 (3), JNS Mavrič Franc 353 (15). 3. Boh. Srednja vas: 845 vol. upr. 566 odd. gl. JNS Hodnik Janko 566 (18). 4. Brezje: 590 vol. upr. 483 odd. g\. JNS Tonejc Valentin 256 (15), Gabrijelčič Anton 227 (3). 5. Breznica: 440 vol. upr. 368 odd. gl. JNS Bizjak Ivan 224 (16). Finžgar Janez 144 (2). 6. Dovje-Mojstrana: 440 vol. upr. 328 od. gl. JNS Klančnik Gregor 195 (16), JNS An-cel Janez 133 (2). 7. Goriš: 938 vol. upr. 709 odd. gl. JNS Dežman Jože 334 (4), Jan Jakob 375 (20). 8. Jesenice: 2081 vol. upr. 1669 odd. gl. JNS Žabkar Jože 816 (20), soc. Čelešnik Ivan 281 (3), dr. Stanovnik Aleš 572 (7). 9. Koroška Bela: 1025 vol. upr. 762 odd. gl. JNS Svetlin Jože 182 (3), soc. Šoberl Virgil 318 (16), Erlah Ivan 262 (5). 10. Kranjska gora: 498 vol. upr. 337 odd. gl. JNS Lavtižar Josip 263 (17). Ferjančič Avgust 74 (1). 11. Kropa: 561 vol. upr. 434 odd. gl. JNS Cerar Jakob 191 (3), Ješe Janez 243 (15). 12. Lesce: 587 vol. upr. 486 odd. gl. JNS Ažman Ivan 279 (16), komp. Srnid Ivan 207 (2). 13 Radovljica: 354 vol. upr. 328 odd. gl. JNS dr. Dobrave Ivan 193 (16), Resman Vinko 135 (2). 14 Rateče: 194 vol. upr. 125 odd. gl. JNb Pintbah 125 (18). 15. Ribno: 653 vol. upr. 465 odd. gL JNS Mulej Janez 136 (2), Cengle Matevž 329 (16) Srez: Ptuj 1. Breg: 611 volilnih upravičencev, 466 oddanih glasov. JNS Vindiš Ignac 364 glasov (17) odbornikov), kompromisna Ogrizek Ivan 67 glasov (1 odbornika), Muzek Ignac 35 glasov (0). 2. Cirkovci: 994 vol. upr. 787 odd. gl. JNS Lah Simon 449 (21). JNS Beranič Fran 388 (3). 3. Dornava: 593 vol. upr. 449 odd. gl. JNS Horvat Janez 239 (15), Kranic Ivan 210 (3). 4. Dervetinci: 351 vol. upr. 174 odd. gl. JNS Tož Tomaž 174 (18). 5. Gorišnica: 556 vol. upr. 463 odd., gl. JNS Ranfl Franc 215 (3). Muhič Ivan 248 (15). 6. Hum: 430 vol. upr. 344 odd. gl. JNS Ivanusa Ivan 133 (2). Plaveč Anton 211 (16). 7. Ivanjkovci: 968 vol upr. 658 odd. gl. JNS BokSa Alojzij 437 (21). Pučko Ivan 221 (3). 8. Juršinci: 609 vol. upr. 456 odd. gl. JNS Kovačec Janez 246 (15). Herga Franc 210 (3). 9. Kog: 514 vol. upr. 409 odd. gl. JNS Toma žic Ivan 241 (16). Borko Anton st. 168 (2). 10. Koračice: 826 vol. upr. 483 odd. gl. JNS Hojniik Jernej 190 (3). Caf Alojzij 293 (21). 11. Leskovec: 495 vol. upr. 338 odd. gl. JNS Del Negro Rudolf 172 (15). Horvat Jože 166 (3). 12. Majšperk: 598 vol. upr. 468 odd. gl. JNS Turkuš Janez 339 (17), JNS Žunkovič Janko 129 (1). 13. Markovci: 820 vol. upr. 550 odd. gl. JNS Vajda Alojzij 206 (3), komp. Bezjak Jožef 58 (1), Veršič Ivan 286 (20). 14. Ormož: 351 vol. upr. 284 odd. gl. JNS dr. Hrovat Anton 284 (18). 15. Osluševci: 711 vol. upr. 575 odd. gl. JNS Lah Jošiko 310 (15). Janžekovič Alojzij 265 (3). 16. Pobrežje: 900 vol. upr. 607 odd. gl. JNS Burk Vid 437 (22). Vinko Anton 170 (2). 17. Podlehnik: 851 vol. upr. 482 odd. gl. JNS Sega Andrej 351 (22). Turk Anton 131 (2). 18. Ptujska gora: 424 vol. upr. 344 odd. gl. JNS Marinič Ivan 162 (3). JNS Rodo-< šek Jakob 182 (15). 19. Rogoznica: 802 vol. upr. 353 odd. gl. JNS Rašl Franc 353 (24). 20. Slovenja vas: 774 vol. upr. 611 odd. gl. JNS Lešnik Fric 311 (15). Zupančič Franc 300 (3). 21. Središče: 599 vol. upr. 306 odd. gl. JNS Kolarič Anton 306 (18). 22. Sv. Barbara v Halozah: 679 vol. upr. 441 odd. gl. JNS Kranjc Ivan 251 (15). JNS Koren iak Martin 190 (3). 23. Sv. Miklavž: 518 vol. upr. 343 odd. gl. JNS Tomažič Jožef 237 (16). Lukman Ivan 106 (2). 24. Sv. Urban: 656 vol. upr. 417 odd. gl. JNS Zelenik Jožef 247 (16). Čeh Franc 170 (2). 25. Trnovska vas: 334 vol. upr. 191 odd. gl. komp. Kranic Ivan 191 (18). 26. Velika Nedelja: 717 vol. uipr. 538 odd. gl. JNS Hržič Anton 309 (16). JNS Irgolič Friderik 229 (2). 27. Vurberg: 772 vol. upr. 547 odd. gl. JNS Kegl Viktor 179 (2), komp. Svenšek Franc 368 (16). 28. Zavrč: 490 vol. upr. 299 odd. gl. JNS Budigan Ivan 155 (15). Rihtarič Jurij 144 (3). Srez: Slovenjgradec 1. Mislinje: 819 volilnih upravičencev. 508 oddanih glasov. JNS Rozman Edvin 220 glasov (3 odbornike), Planinšec Franjo 288 glasov (21 odbornikov). 2. Pameče: 631 vol. upr. 403 odd. gl. JNS Brezovnik Miha 103 (1), inž- Vrhnjak Vinko 300 (17). 3. Podgorje: 695 vol. upr. 444 odd. gl Areh Ivan 444 (18). 4. Slovenjgradec: 331 vol. upr. 284 odd. gl. JNS dr. Bratkovič Alojzij 167 (14), Martič Franc 117 (2). 5. Šmartno; 883 vol. upr. 501 odd. gL JNS Pečoler Ivan 242 (4), Hribernik Franc 259 (20). 6. Šoštanj, mesto: 368 vol. upr. 309 odd. gl. JNS dr. Majer Fran 309 (18). 7. šoštanj, okolica: 590 vol. upr. 367 odd. gl. JNS Perovec Anton 205 (15), Košar Karol 162 (3). 8. Topolšica: 618 vol. upr. 384 odd. gl. JNS žlebnik Franc 221 (16), Skruba Miha 163 (2). 9. Velenje' 2172 vol. upr. 1424 odd. gL JNS Blatnik Simon 469 (4), soc. Valen-čak Ferdo 151 (1), Lempl Martin 804 (31). Srez: Šmarje 1 Kozje: 588 volilnih upravičencev. 446 oddanih glasov. JNS dr. Kloar Franc 235 glasov (15 odbornikov), PodlinSek Josip 211 glasov (3 odbornike). 2. Pilštanj: 665 vo-. upr. 165 odd. gl. JNS Tacer Matija 165 (18). 3. Planina: 935 vol. upr. 315 odd. gl. Romih Mihael 315 (24). 4. Podčetrtek: 678 vol. upr. 493 odd. gl. JNS Kosi Tomo 213 (3), dr. Brešar Eme- rik 280 (15). „ , __ 5. Ponikva: 743 vol. upr. 448 odd. gl. JNS Štor Anton 448 (18). 6. Pristava: 991 vol. upr. 530 odd. gl. JNS Zupane Edvard 530 (24). 7. Rogaška Slatina, zdravilišče: 141 vol. upr. 119 odd. gl. JNS šentjurc Stanko U8 (Rogaška Slatina-, okolica: 1304 vol. upr. 805 odd. gl. JNS Verk Ivan 440 (25), PlemenitaŠ Jože 365 (5). 9. Rogatec: 1073 vol. upr. 339 odd. gl. JNS Prah Jakob 339 (24) 30. Slivnica: 661 vol. upr. 358 odd. gl. JNS Lesjak Jurij 270 (17), komp. Cret- nik Ivan 88 (1). 11. Sv. Peter pod Sv. Gorami: 838 vol. upr. 591 odd. gl. JNS Planine Ivan 342 (16), Zorenč Alojzij 249 (2). 12. Šmarje: 1596 vol. upr. 991 odd. gl. JNS Skale Miha 403 (5), Turk Ivan 588 (25). 13. žetale: 573 vol. upr. 362 odd. gl. JNS Pulko Anton 309 (17), Just Andrej 53 (1). 14. žusem: 668 vol. upr. 441 odd. gl. JNS Gajšek Florijan 441 (18). Ob koncu sezone Nekaj misli o turistiki, tujskem prometu In kar fe s tem v zvezi riti stalne pogoje, ki bodo neodvisni od valute vlekli tujce v naše lepe kraje. Brez nizke valute bi bilo marsikatero priznano naše letovišče s svojimi hoteli, ki jih ni, nemogoče niti za domačine, ki jih drži doma tudi le nizka valuta vpričo znanih razmer. In tu je treba predvsem ozreti se poleg prometnih sredstev na naše ceste! Brez asfaltirane ceste preko Gorenjske bo avtopromet kmalu zadrgnjen. Marsikak tuj avtomobilist je dejal vpričo strašnega prahu pri vsej trdnosti cesta: >Enkrat _ a ne več !«• Pešci ali kolesarji oblake prahu, ki ga dvigajo avtomobili, naravnost požirajo. Ako dospe tak nesrečnež še živ na svoj cilj, bi bilo komaj, da ga z gasilno brizgalno s kolesom vred očistijo blata in prahu in vse, kar ima poleg grla, ust, nosu, oči in pljuč. A »srečni« avtomobilist brez limuzine tudi ni v tem Pogledu na cilju dosti na boljšem: če stopi iz odprtega avta trdo na tla, ee najprvo zakadi iz njega prah, kakor da je eksplodiral. Take razmere pri nas morajo Izginiti čimprej, če hočemo računati s tujci in da se nam ne bodo smejali, kakor so se, ko smo se pripeljali do Pastirice z nekim petrefaktom, ki so ga menda našli r dilu-vijalnih plasteh naše matere zemlje! •In naša gorenjska železnica? Ko so že skoro celo Turško železnico elektrificirali poleg drugih, n. pr od Schwarzacha-8t Vida pa do Zeli a. S., ali se pri nas nič ne misli na to, da bi .biLo to nujno potrebno vsaj za celo gorenjsko progo? Tu Je treba zgrabiti na tujski promet, vsa druga ugibanja ln statistike, g katerimi nas pitajo in pojejo slavo našim »kolosal-nim< uspehom 8 tistimi par reklamnimi letaki oziroma »avtobusi« gori omenjenega izvora, nam ni dosti pomagano. Seveda vsega tega ne zmore kako društvo, n. pr. SPD, treba je širokopotezne akcije, pa tudi zasebne Iniciative in podjetnosti. Poleg društvenih planinskih koč (glej primer Gortlitzen, Grossglockner i. dr.) so nastale med posameznimi kočami prometne postojanke, ki razbremenjujejo prenapolnjene društvene naprave, zlasti za daljše bivanje. (Vilfanova koča bi se dala v to preurediti, seveda s privatnimi sredstvi). Ker sem 2e pri gorah — še nekaj! Iz Gradca, kjer nimajo dostikrat nič manj megle kakor ljubljanski marostarji, lahko iz vsake kavarne telefoniraš na Sch6kl, kakšno je vreme tam gori, naročiš to ali ono, aH se informiraš po družbi ali karkoli. Pri nas ni zvezana telefonski niti Kredarica z Aleksandrovim domom, niti s Sta_ ničevo kočo, kaj šele z Aljaževim domom. In tako se zgodi, da spijo v eni koči turisti na tleh, dočim so v drugi še sobe na razpolago. In v primeru nesreče _ kako vlogo bi pri tem igral telefon od koče do koče? Ali bi ne bila to najboljša reklama za naše koče ln najboljša regulacija »tujskega« prometa? Ali je to nedosegljivo in in ali ni morda še kaka druga oblast pri tem interesirana? Pri nas Je treba še marsičesa, menda še nujnejšega. Ne le pod vtisom, ki ga na-pravlja name Roblekov dom, nego tudi pod vtisom tujine in zavedajoč se, da nisem izčrpen, sem napisal te -vrstice v razmišljanje merodajniim faktorjem, ki naj ne bodo zaradi tega užaljeni! Morda so že tudi razmišljali o tem, a niso našli sredstev, toda njihova naloga je, da drezajo in zopet drezajo, trkajo tukaj in tam, dokler se jim ne odpre. V to so vedno kom-petentni in imajo to pravico in dolžnost zahtevati pomoč tam, od koder lahko pride; ta pa je nujna, dokler se tujci še zanimajo za naše kraje, železo kuj, dokler je vroče! Pridobiti tujce je lažje nego obdržati jih, odvrnjene in izgubljene zopet pridobiti pa je najtežje, če ne dosti, krat sploh izključeno. Vem tudi, da se naše razmere ne dajo v vsem primerjati z drugimi in da n« bodo tujci pridrli kar čez noč k nam. Toda vsaj najprimitivnedšim zahtevam današnjega modernega prometa moramo pri nas zadostiti že zaradi nas samih! Tudi to vem, da Ljubljana ni Dunaj, niti Salaburg ne, in da Kranjska gora ni n. pr. Lofer. Pa, ali ni Ljubljana tndi alpsko mesto pra»v tako, kakor Salzburg in Beljak? Ali ne gre tudi skozi Ljubljano velik del mednarodnega prometa? Le ustvarimo najpoprej za njeno okolje res ugodne zveze, pa bomo videli, da se da tudi pri nas marsikaj napraviti s tujskim prometom. Aid Je med Ljubljano, Bohinjem in Kranjsko goro res kaka upoštev-na razdalja — da ne govorim o Kamniku _ če se ustvarijo primerne zveze? že toliko ne kakor od Dunaja do Raxe ali do Schneeberga! Ne glede na to, da imamo pred nosom naše divne Polhograjske Dolomite, iz katerih bi drugod kovali kapital, _ tudi iz Krima, kjer nimamo niti najprlmitivnejše naprave in kjer ne posekamo niti tistega grmičevja, ki zavira prost razgled, prav tako kakor na Toščtt v Pograjcih itd. Pripomniti pa moram, da me srce boli, ko pišem te vrstice. Sundra v naših gorah mi je za mojo osebo več kot preveč; najljubše bi mi bilo _ poudarjam: za mojo osebo! — da bi bilo čim manj turL stov, zlasti onih gotovih, bolj ali manj kričavih, ki so vse prej kakor pravi turisti in prijatelji prirode. Za mojo osebo naj bi ostal oni božanstveni mir, ki je obdajal našo svete planine pred 30—40 leti, nedotaknjen. Naj bi ostala vsa ona gorska idila, neokrnjeni vsi oni tihi kotički, ki jim grozi turistovska invazija! Meni za mojo osebo ni treba avtomobilov nj^ do Planine in drugih dolin, ker si parni? gam — sam s kolesom, ki ga jemljem ■ seboj na planinske ture; sploh je bilo s planinstvom združeno kolesarjenje svoj čas nekaj idealnega. Toda sedaj pri tem cestnem avtoprometu in sedanji kvaliteti cest? To stališče Je več ali manj egoistično in ne more obveljati nasproti občestvu. Treba je višje interese zapostaviti svojim osebnim. Sicer pa vem, da ostane še vedno nekaj onih skritih svetišč v naših gorah, ki so dostopna le izvoljenim, in ta misel me tolaži. Svet se venomer vrti naprej ln ne nazaj in življenje gre preko takih sentimentalnosti, ki so in niso. živčna zadeva _ bo dejal kdo. Zadeva srca in čuvstvovanja, pravim jaz. Le pridi življenje v naše gore in doline in z njim nekaj blagostanja, kruha in zaslužka potrebnemu našemu ljudstvu! V Roblekovem domu, septembra 1933. Dr. Jo«. C. Oblak. Kdor hodi po svetu in prestopi kdaj tudi meje svoje države, temu moraš priznati, rekel bi, prirodno pravico, da katero zine o rečeh, katerim posveča svojo pozornost doma in naravno tudi na tujem. Zato bi dejal, da lahko kako rečem o turistiki, alpinistiki in slednjič o tujskem prometu, ki je s tem v ozkem stiku. Pišem deloma pod neposrednim vtisom, ki ga je napravil name, prišedšega iz tujine najmlajši planinski dom pod Begunj-ščico, ki je danes najlepša ln najsimpa-tičnejša slovenska planinska stavba tako po svoji izredno lepi legi, pa tudi stavba kot taka z vso svojo zumanjščino in notranjščino, ki se bo izpopolnila, (čisto mlad tehnik Leščan Peter Dellavalle iz znane Legatove hiše je napravil zanjo načrt). Zavedam se, da bi se mi pri tem lahko očitalo, da sem pri tem svojem opazovanju preveč subjektiven, morda zato, ker se je lep kos moje mladosti in celega življenja sukal okoli Begunjščice, ali morda celo zato, ker me vežejo lepi spomini na prijateljskega moža, po katerem se imenuje koča in v čegar družbi sem napravil svoje prve planinske ture še kot srednješolski dijak. Vsa ta okolica begunjska je pač ozarjena od nimba mladostnih mojih sanj. Zato sem si predočil ob pisanju tega članka te subjektivne momente, — a če se jih tudi povsem otre-sem, moram objektivno priznati, da se z Roblekovim domom danes more kosati edino le Aleksandrov dom in morda še Triglavski v Julijskih, pa Frischaufov v Savinjskih Alpah. (Domovi globoko v dolinah so komaj še »planinski«). človek bi mislil, da bo Roblekov dom, čim se razve od ust do ust (kar je naj. boljša reklama) njegova preizkušena boniteta, vedno prenapolnjen, a vendar se bojim, da temu ne bo tako, dokler se pri nas v planinstvu oziroma — ne toliko na gorah samih _ kakor v naših dolinah marsikaj ne izpremeni. Povsod se opaža _ deloma Je temu vzrok tudi kriza, deloma vreme — da promet v planinskih kočah pada. Kriza je privedla v naše kraje zaradi nizke naše valute mnogo tujcev, a vendar je razmeroma malo teh dospelo v naše gore. In zakaj? A propos! Ako se odpelJeS n. pr. iz LJubljane z brzovlakom nekaj pred pol-dnevom preko meje na sever, el okoli 5. ure popoldne že v Bischofshofen, a večerjaš lahko že 1500 m visoko v »Artur-hausu« pod »Hochkonigom«, kjer udobno in razmeroma nedrago prenočiš, & okoli 10. ure dopoldne (seveda ako si dosti zgodaj vstal ln stopil) si lahko 2978 m nad morjem v »Matrashausu« vrh Hoch-koniga, notabene na Salcburškem! Lahko si _ če hočeš _ še isti dan v dolini in zjutraj zgodaj v Ljubljani. Dunajčan nima prav nič bližje, celo dalje do te znamenite gore in jo tudi opravi komod-no v poldrugem dnevu. Kako je to mogoče? Ker so zveze! Iz Bischofshofna te popelje avtobus za mal denar v Miihlbach in odtod 1500 m visoko. In tako je tudi v drugih gorah: n. pr. do pod Hochschwa_ ba te privozi avtobus iz Tdrla (Vratca) do Bodenbaura, ki Je tudi po legi to, kar so za nas Vrata z Aljaževim domom. Ni ti treba »trapati« po ravninah in dolinah peš, ali pa plačati za srednjega človeka nedosegljive cene za prevoz. Srednji človek, ki mora danes varčevati, pa je pri nas t planinah, kakor povsod drugod, t večini. A tega pri nag ni. Avstrijci lin drugi dobro vedo, da se da dvigniti tujski promet v planinah ravno na ta način, a tudi obenem popularizirati planinstvo, s tem, da ustvarjajo cenene zveze do podnožja gora Kjer tega ni, Je količkaj upo-števen dvig izključen. In zato se bojim za Roblekov dom, da bo ostal mrtev, kakor je toliko drugih naših koč, ali vsaj ne tako obiskan, kakor bi se to opravičeno pričakovalo. iz Lesc oziroma Radovljice pa do podnožja Begunjščice ni nobene avtobusne zveze in to odbija! Naš mali, odnosno srednji človek, si ne more privoščiti avta, ali tudi predpotopnega fijakerja, ki bi stal več kakor ga stane železniška vožnja tja in nazaj. In kako idealna bi bila hoja na Begunjščico, da je do Drage ali do Poljč stalna avtozveza! Poltretjo uro imaš potem še do doma, koliko bi ta pridobil na obisku! Prav isto je z Golico in še marslkako drugo našo znamenito goro. Tujec smatra celo za »ungeheuer«, da mora človek pri danem krajevnem položaju ln skoro že izvršeni cesti peš do Aljaževega doma. Pešhoja po taki cesti pa, kakor je z Jesenic do Planine, je drugod toliko kot izključena, — tam, kjer te zapelje 2400 m visoko do pod Pastirice pod Velikim Klekom, ali 1400 m visoko v Pragraten pod Vel. Venediger, skratka: T vse doline do podnožja količkaj znamenitih gor. Hoja skozi take doline se v tujini vidi tako, kakor če bi kdo po cestah vozil na visokem kolesu iz prejšnjega sto-letja V Kamniški Bistrici je ta zadeva menda za vse rešena, treba le še hotelov; enega pri »žagani peči«!- 4 Seveda je treba postaviti potem tudi na vrh Golice hotel, ali vsaj večjo restav-racijo, ne zadošča pa več Kadilnikova koča v današnjem stanju. Pred toliko m toliko leti smo bili lahko ponosni nanjo in smo nji in sebi lahko slavo peli, saj Nemci tedaj tudi niso imeli dosti boljših. A poglej danes nove koče na Osojščlci, na Dobraču in drugod po takih vršacih, ki igrajo tam približno isto vlogo kakor Golica pri nas! Zavedam se, da Golica ni Osojščica ln da LJubljana ni Beljak in da tudi avtobusna zveza do Planine še ne bi nadomestila »Kanzel«. Toda Golica bi se dala »b-solvirati v pol dnevu, kar bi bilo za tujce in za nas same še vedno idealno in bi se vsaj približala udobnosti svoje koroške tako slične ji sestre Gorlice: na njo se povzpne s »Kanzelbahn« tujec takore-koč v času, ki mu preostaja za prestop od vlaka do vlaka v Beljaku. Zato pa se mu nudi Kolosalna panorama večinoma naše koroške zemlje in velegorske Slovenije, ki ji ni para Zavedati se moramo, da pride tistih par tujcev, s katerimi se bahamo v časopisih in zborovanjih, kjer govorimo o tujskem prometu k nam največ zaradi valute a treba pomisliti, da se valutarne razmere hitro izpreminjajo in da ne smemo delati tujskega prometa odvisnim od stanja naše valute, nego postaviti ga na zdravo, sigurno podlago. To se pravi, da Je ustva- Po balkanskih igrali Kakor sem že poročal, se Je tekmovanje V nedeljo zaključilo šele proti večeru. Skakanje s palico se je vršilo že ob razsvetljavi reflektorjev. Kljub temu pa je postavil, kot že omenjeno, Dojčev tako dober rezultat. Večerjali smo skupno z drugimi moštvi v restavraciji Averron. To pa ni bila ni-kaka oficielna večerja kakor prejšnja leta. Menda so se za take stvari tudi že Grki nekoliko ohladili. 2e v Atenah so imeli delegati držav, ki nastopajo na balkanjadi, sestanek, na katerem so določili kraj za balkanske igre. V letu 1934. ss bo zopet vršila balkanjada T Atenah. L. 1935. v Carigradu, 1. 1936. v Sofiji ali pa v Jugoslaviji. Po večerji so se atleti še dolgo časa razgovarjali med seboj. Ves pogovor pa se je vrtel okrog Bolgara Dojčeva ki se je prvi v atenskem stadionu približal marki 4 metrov. On sam je trdno prepričan, da si bo tekom letošnjega leta Izboljšal svoj rezultat. Trdil je celo, da bi mogel preskočiti 4 metre še istega dne, toda nekoliko bolj spočit in ob dnevni svetlobi. Mnogo se je govorilo tudi o Franguiditu, ki je prinesel Grkom dve prvi mesti in odlično nastopal v štafetah, dalje še o simpatičnem Mantikasu, ki je za Grke kar bog. Kadar se je namreč on pokazal v stadionu, ga je množica navdušeno pozdravljala. Saj je tudi on mnogo pripomogel k visoki zmagi Grkov nad ostalimi narodi. Mnogo se je na tem večeru sklenilo prijateljskih zvez med najrazličnejšimi atleti. V tem pogledu je imel največ posla vedno veseli m smejoči se Bolgar Georgi-jev. Vedno je bil najrajši skupaj z Jugo-sloveni. Sploh pa moram omeniti, da smo se najbolje razumeli z Bolgari in Albanci, kajti ti so povečini razumeli srbohrvaščino. Vodja Bolgarov mi je izrazil željo, da bi se Jugoslavija in Bolgarija sestajali večkrat na lahkoatletskih prireditvah, na katerih bi se najlažje poglobilo prijateljstvo med obema bratskima državama. Naslednje jutro je bilo vrvenje v hotelu neriavadno veliko. Vsa moštva so se namreč pripravljala na odhod iz Aten. Rumuni so se odpeljal', s parnikom »Romania«, ki Jih je že čakal v luki Faleronu, prav tako tudi Turki. Albanci so odpotovali z delom naiie reprezentance po morju v svojo domovino. Bolgari in mi pa smo potovali skupaj do Soluna, kjer so se ločili od nas in se popeljali proti Sofiji. Razstairek z njimi je bil nadvse prisrčen. Mi pa smo se udobno odpeljali proti domovini, katere mejo smo prestopili pri Gjevgjevliji. Po starem lahkoatletskem običaju so si atleti izbrali »vodje puta«, to so one, ki so tekmovali v Atenah, a se niso mogli plasirati in prinesti nobene točke za Jugoslavijo. Letos so bili kar štirje: Strmac, Bručan, prof. Mesner in Madžarevič. Ubogi »maršali pota« so morali preslišati mnogo, mnogo zbadljivk. Toda proti temu običaju ni nikake moči. Končno so se ostali le pomirili, dobro ve-doč, da so se oni prav tako junaško borili za nas, kakor oni. ki so dosegli več točk. Od HO točk. ki iih je Jugoslavija dobila v končnem placementu, so dosegli Slovenci približno 45 točK, kar je jasen dokaz, da so se potrudili, kolikor so le mogli. V Beogradu so nas zapustili beograjski atletje, in g. Jovanovič, podpredsednik JLAS; zato smo se mogli preostali še udobneje voziti do Zagreba, kjer smo se ločili od Zagrebčanov. Mi pa smo nadaljeval:; pot proti Ljubljani. žirovnik Boris. ./rije naši najboljši dirkači: Rozman (Maraton), Trobec (Sava) in Valant (Jesenice) Službene obfave LNP (Seja k. o. 12. oktobra 1933.) Navzoči gg. dr. Kosti, Logar, dr. Dolenc Galof, dr. Dougan, Bucik in Paušič. Upravičeno odsoten g. Šetina R. Uvede se kazensko postopanje proti igralcema Tuma in Sinkule, oba Slovan, na temelju sodniškega poročila dne 1. X. 1933. Prijava SK Javornika glede nastopa igr. Engelmana Staneta (Korotan, Kranj) pri tekmi Korotan, Kranj : Javornik se ne vzame v postopek, ker isti igralec ni suspendiran. Uvede se kazensko postopanje proti igralcu Košmrlju Milku (Reka). Istočasno se mu po § 55. kaz. prav. izreče suspenz G. Deklevi (Ilirija) se po § 30 kaz. prav. izreče suspenz. Na prihodnjo sejo se pozivajo tile igralci: Tuma, Sinkole (oba Slovan) in Košmrl Milko (Reka). Tajnik II Službeno lz sekcije ZNS. Drevi ob 20. v restavraciji štrukelj plenarni sestanek ljubljanskih saveznih sodnikov. Udeležba obvezna. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening vseh igračev od 16. naprej. Ob 19.30 seja sekcijskega odbora pri Beliču. Smučarska sekcija SK Ilirije. Danes ob 18.30 prvikrat gimnastične vaje v garderobi na drsališču Prinesite s seboj telovadno opremo. Gimnastične vaje za mladino. Danes prične smučarska sekcija SK Ilirije z gim-nastičnimi vajami, ki so predvsem namenjene neorganizirani smučarski mladini. Ker je dostop dovoljen vsakemu in je tečaj brezplačen, upamo, da bo odziv tudi temu primeren. Vaje se bodo vršile vsak torek tal petek od 15-30 do 17.30 v garderobi na drsališču Ilirije. Prijavi m lahko pri vsakih vajah. Mariborski akademski sabljaški klub. Z vežbami smo začeli 1. t. m. v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod iz Razlagove ulice). Sabljaške sekcije (damska in gospodov) vežba jo vsak torek in petek od 20. dalje. Začetniki so oddeljeni ter se bo s 15. t. m. otvoril poseben popolnoma ločen začetniski tečaj. V kratkem pride sabljaški mojster z Dunaja, ki je dosedaj vežbal na akademiji umetnosti na Dunaju. Ping-pong sekcija vežba vsako sredo in soboto od 20. dalje. Gim-nastična sekcija vadi vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. Eventuelne pristopne prijave je nasloviti na tajništvo kluba, Aleksandrova cesta 11-1, telefon 2391 ali pa pri večernih vajah v telovadnici v roke sekcijskih načelnikov. Na splošno željo ustanavlja klub tudi posebno gimna-stično sekcijo. V primeru zadostnega števila prijav bo vodila vežbe znana gimna-stična učiteljica gdč. Kovačeva. Prijave je nasloviti na tajništvo kluba. z življenja na Iz $!co£j[e Loke šl— Nova tekstilna tvornica Je zagotovljena. Pogajanja za gradbo nove tvornice v škofjeloškem območju so se ob koncu tedna pospešila in je bil v vseh glavnih točkah dosežen sporazum. Tekstilna tvornica bo stala pri nekdanjem Mlinostavu, ki je že dobil novega lastnika, prikuplje-nih pa je bilo še 30.000 m sveta. Gradnjo tvornice prično takoj prihodnji teden. Zanimivo pri vsej tej reči je pa vendarle to, da so nasprotniki tako zelo raztrobili pogajanja za navadni volilni trik. Nekateri posestniki še potem, ko so že imeli kupnino v rokah, niso mogli verjeti, da se bo tvornica res gradila. Predilnica bo brez dvoma pomagala ljudem do zaslužka, ki ga zdaj tako zelo manjka. Pogajanja sta vodila notar Stevo žink in župan Anton Hafner. šl— Hudi nalivi v škofjeloškem okraju. V četrtek na večer je pričelo deževati in kmalu se je vlila močna ploha. Lilo je vso noč na petek in še naslednjega dne. Vode so se zelo hitro dvigmile in so dosegle visoko stanje. Tako rekoč v nekaj urah so se izpremenili studenci v besneče hudournike. Selščica in Poljanščica sta se dvignili skoro za dva metra nad normalo. Posebnih sitnosti voda zaenkrat še ni napravila. pm— Potreba povečanja železniške postaje v Puconcih. Puconci je eno največjih naselij v goričanskem Prekmurju., Okolica ima precej sadja in žita in vse to se izvaža. Poleg tega stavlja na železniško postajo svoje zahteve tudi opekarna, ki je ena največjih v Prefcmurju. A tudi različnega gradbenega materiala, predvsem gramoza se mnogo koplje v bližnji okolici, kar vse zahteva pretežno transport po železnici. Kljub živahnemu prometu pa je postaja majhna in ne ustreza potrebam, še pravega dovoza k železnici primanjkuje. Zato je nujno potrebno, da se za razširjenje postaje v Puconcih zavzamejo odločilni čiui-telji. sg__Koroškim borcem. Kakor Je ina- no iz časopisov, se je v Mariboru ustanovila Zveza Maistrovih borcev, v katero spadajo tudi bivši branilci Korotana. Zadevne informacije in prijavnice se dobe pri poverjeniku za slovendgraški srez pri g. Ivu Kva.cu v Slovenjgradcu. Torek, 17. oktobra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Higijen-sko predavanje. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. - 18.30: Plošče. - 19: Francoščina. — 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848 (D ostal). __ 20: Radio - orkester (plesna glasba). — 20.45: Slovenske narodne v ženskem tercetu s sprem-ljevanjem kitare pojo sestre Bogataj. 21.15: Pevski koncert grofice Pininske. — — 21.30: Cas. poročila. _ 21.45: Radio jazz. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Pesmi. _ 19.30: Klavirski koncert. — 20.10: Slušna igra. — 21.05: oKncert orkestra. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.15: Beethovnova simfonija št. VI. — 21.05: Pevski in klavirski koncert. — PRAGA 20.25: Slušna igra. — 21.25: Koncert solistov. — 22: Mešan glasbeni program _ BRNO 20.20: Spevoigra. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.30: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Literaren program. _ 21.15: Glasb? iz Litve. — 22.25: Godba za ples. — DUNAJ 11.80: Alpska muzika. — 12: Orkester. — 15.35: Otroške pesmi. — 17.25: Koncert dunajskega komornega orkestra. — 19.25: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Barska muzika. — BERLIN 20.15: Igra. — 21.10: Koncertni večer. _ Preno3 nočnega koncerta iz Hamburga. — KONIGS-BERG 20.15: Veseloigra. — 21.20: Zabaven program. — MUHLACKER 20.10: Mešan program iz Kglna. — 21.20: Orkester. _ 22.45: Lahka glasba. — 23: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17.30: Gounodjeve skladbe na ploščah. — 18.40: Vojaška godba. — 19.30: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar* iz gledališča. — 23: Jazz. — RIM 17.15: Orkester. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Veseloigra. — 22: Plošče. Sreda. 18. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesrti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio - orkester. — 19: Religija pri prvobitnih narodih. — 19.30: Literarna ura. — 20: Pevski koncert g. Julija Betetta. — 20.45: Klavirski koncert gosp. Cerepnjina. — 21.35 Radio - orkester. — 22: Cas, poročila, radio jazz. BEOGRAD 16.30: Klavir. _ 19: Orkester. 20: Prenos iz Ljubljane. _ 22.35: Ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 10.25: Koncert zbora. — 20.05: Koncert Sukove glasbe. - BRNO 19.25: Ves program iz Prage. - VARŠAVA 18.20: Orkester. — 20: Koncert orkestra kitar. — 21.15: Klavir. — 22.10: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.05: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19: Vojaška godba. _ 21.10: Pevski koncert — 2225: Lahka glasba — BERLIN 20 35: Mešan program. — Plesna glasba. - KttNlGSBERG 20.10: Plesni večer. — Prenos iz Berlina. — FlHp Uratafkt Naloge našega brezposelnega skrbstva in banovinski bednostni Sond Prvi del te velevažne razprave Je bil objavljen 22. septembra ter je prinašal ugotovitve komisije o bedi v rudniških revirjih. Drugi c je bil objavljen 8. oktobra, danes pa prinašamo konec. ni. To dejansko stanje Je treba imeti pred očmi, ako razpravljamo o brezposelnem skrbstvu v letošnji zimi, posebno pa o uporabi banovinskega bednostnega fonda. Po načrtu, ki se Je objavil, naj bi se vporabil banovinski bednosti fond v prvi vrsti za zasilna dela. Le neznatni zneski, — kakor sledi iz gornjega, mnogo premajhni zneski, — bi se smeli vporabiti za podpore brez odškodnine. Očividno se misli tu na sistem, po katerem so se potrošili lani državni krediti za produktivna dela. Napram temu se je v banovinskem svetu poudarjalo, da je nujno potrebno, da se določijo večji zne.='-; za podpore brez obveze za protidajatev v delu. K vsemu temu bi bilo pripomniti: Podpore proti odškodnini v delu je na eni strani toplo priporočati. Te odškodnine so sredstvo za pravilno izbiro vrednih in potrebnih. Ta sistem pa lahko postane tudi silno nevaren, če se tisti, ki ga izvajajo, ne zavedajo, da je tu glavna svrha podpiranje vnaprej določenega kroga najpotrebnejših, od njih zahtevano delo pa le postranska stvar, ki naj služi glavnemu namenu. Lansko leto pa se k zasilnim delom često ni pristopalo s tem duhom. Zlasti nižjim, izvršujočim organom so postala dela. ki naj bi se s tem denarjem Izvršila, sama sebi namen. Napram temu so stopile potrebe brezposelnega skrbstva v docela podrejen položaj, mesto, da bi bilo nasprotno. V deio se niso jemali najpotrebnejši, temveč najsposobnejši delavci. Krediti se niso vporab-ljali izključno za odškodnino za delo. temveč tudi za materijal. Odškodnine za delo se niso izplačevale takrat, ko je bila največja potreba, temveč takrat, ko so se dala dela najlažje izvrševati. Vse to ne sme ostati tako, ako naj obdržijo ti krediti značaj kreditov za podpore v največji sili. Ta značaj pa mora banovinski bednostni fond imeti. Zakaj le ta značaj fonda opravičuje, da se obdavčujejo delavske mezde s posebnimi dokladami, ki bi bile sicer v smislu določb zakona o neposrednih davkih nedopustne. Za banovinska cestna dela, ki bi se vršila kakor vsa druga cestna dela, ti fondi ne smejo služiti. Kakor hitro pa odškodnina za delo ni glavni, temveč postranski namen, se nam odpirajo za organiziranle zasilnih del širše možnosti. V tem slučaju ni potrebno, da se izvrši delo takrat, kadar se da podpora. Mogoče je dati podpore preko zime in zahtevati dela preko pomladi ali poletja, ko se taka dela lahko vrše in ko se bodo mogla — kar ni nič manj važno — tudi v miru pripraviti in organizirati. Podpore se morejo dajati v tem slučaju kot posojila, eventuelno proti zastavi ali drugim varščinam. Odplačala pa bi se taka posojila kasneje z delom. Kot zasilna dela se morajo izbrati taka dela, ki bi se drugače ne vršila. V nasprotnem slučaju ne bi bila to nikaka socialna akcija, ker bi spravili delavci, ki bi jih na ta način zaposlili, le drugo enako veliko skupino delavcev ob kruh. Bila bi to celo protisocialna akcija — ako bi se zahtevalo, kar se je tudi dogajalo — delo pod slabšimi delovnimi pogoji, kakor noimalno. Druga karakteristika teh del mora biti, da se morejo izvrševati ali brez vsakih izdatkov za orodje ali materijal — ali pa tako, da se krijejo taki izdatki iz drugih virov. NI pa potrebno, da bi se morala vršiti na ta način le dela pri javnih korporacijah in da bi morala biti dela pri privatnikih izključena, tudi če nudijo privatniki brezposelnim večje koristi, kakor javne korpora-cije. Ako bi se osvojila glede zasilnih del ta načela, bi se morala organizirati podporna akcija nekako tako-le: Zasebni nameščenci in brezposelni intelektualci bi se vporabili za popisovanje brezposelnih, za ugotovitev najpotrebnejših prosilcev za podpore, kontrolo podatkov, tičočih se imovinskega stanja, zaposlenosti in rodbinskih dohodkov, za zbiranje ponudb za zasilna dela, za izdelovanje načrtov za taka dela. Danes nudijo sami socialno politični uradi sliko one absurdnosti in nesmiselnosti, ki je je vse naše javno življenje polno: osobje v teh uradih ne more niti od daleč zadostovati nalogam, ki se na njega stavijo, vkljub temu, da dela nadurno in pod takimi pogoji, da bi morala socialna zaščita tako prenapenjanje živcev prepovedati. To vse zato, ker je baje v imenu štednje potrebno, da se držijo režija in osebni izdatki v teh institucijah kolikor mogoče nizko, da pa žive zato na drugi strani stotine zasebnih nameščencev in intelektualcev brez dela. Z mnogimi sodelavci bi se dalo s formalne strani podporno akcijo tako organizirati, da bi ljudem ne bilo treba na podpore po cele dni čakati, da bi bile omejene zlorabe na minimum, da bi se zasilna dela res po zgornjih vidikih pripravila in organizirala. Pet tisoč rodbin najpotrebnejših v celi rodbini najti, njih imovinsko stanje točno proučiti, ne more biti nerešljiv problem, če je za take stvari toliko sodelavcev'na razpolago. Kakšna naj bi bila zasilna dela, ki odgovarjajo zgoraj postavljenim načelom? Naj navedemo nekaj primerov! Osuševanje močvirij, spreminjanje relativno gozdnih tal v polja in travnike, pre- I kopavanje vinogradov, pogozdovanje absolutno gozdnih tal, graditev podstrešnih sob v kmečkih domovih, kjer da les hišni lastnik, gradnja in popravljanje cest, ki bi se sicer ne gradile in pripravljanje za to potrebnega materijala. Ta lista se da gotovo Se zelo razširiti. Mi smo navedli le nekaj primerov. Mogoče je, da se opravljajo, kot rečeno, ta dela tudi pri privatnikih. To bi bilo v Interesu brezposelnih celo zaželjeno, ako bi nudili ti privatniki brezposelnim tekom časa, ko se delo izvršuje, saj hrano in stanovanje. S tem bi se sredstva za podpiranje nezaposlenih le povečala. V skladu s principom, da se mora smatrati rodbina za enoto, ki se naj podpira, ne pa poedini brezposelni rodbinski član, bi se lahko dovoljevalo, da odsluži podporo z delom tisti član rodbine, ki to najlažje stori. Ako bi bila zasilna dela po teh vidikih organizirana, ne bi bilo posebno važno kakšen del podpore se da za dela in kakšen brez odškodnine. Ako se zasilna dela ne bi organizirala po zgornjih načelih, ne bi predstavljala socialno podpornih akcij in bi bila socialno celo škodljiva. V tem slučaju jih je treba v celoti odkloniti. IV. Težave glede pravilne porazdelitve kreditov na poedine okraje in občine bi se dale premagati najlažje, ako bi se naslonila banovinska pomožna akcija na Javno borzo dela in ostala na eni strani za celo banovinsko področje centralizirana, na drugi strani pa bi se posluževala občin, kot pomožnih organov. Prošnje za podporo naj bi se vlagale preko občin bivališča na predtiskanih formu-larjih Centralni upravi. Te prošnje bi vsebovale natančne podatke o zaposlitvi v zadnjih dveh letih, natančne rodbinske in premoženjske podatke. Ti formularji bi se morali vlagati pri občinah, ki bi podatke overile in opremile s svojimi pripombami. Vsako osebno posredovanje za podpore pri Centralni upravi bi moralo biti izključeno. Opiraje se na podatke došlih prošenj in poročila občin, bi sestavila centralna uprava seznam najpotrebnejših rodbin, katere bi se iz sredstev bednostnega fonda podprle. Ako bi dobila docela brezposelna rodbina v petih zimskih mesecih po 250 Din na mesec, v celi zimi skupno po 1250 Din, bi se lahko podprlo iz celotnega donosa fonda čez zimo okrog 7000 najpotrebnejših rodbin, iz sredstev, ki bi se natekla samo tekom zime, pa čez 3000 rodbin. To ni število, ki bi se ga ne moglo pregledati iz eneca centralnega mesta. Podpore naj bi se nakazovale načeloma preko občin, v katerih prosilci prebivajo, pri čemur bi morale imeti občine nalog, da zadrže podpore rodbinam, pri katerih bi se zaposlitvene razmere tekom zime spremenile. More pa se predpostaviti, da bodo to izjemni slučaji. Centralna uprava naj bi vpostavila iz kroga zanesljivih brezposelnih tudi lastne kontrolne organe, ki bi poedine podpirane rodbine periodično doma obiskovali in zbirali na licu mesta podatke, do katerih morejo priti. Takih kontrolnih organov se lahko nastavi mnogo, če se uporabi za to kontrolo zanesljive brezposelne samce. Centralna uprava bi imela tako točen pregled čez število, kot tudi poklicno sestavo rodbin, ki bi prišle v poštev za zasilna dela, kakor tudi čez njih lokalno grupacijo. Tekom zimskih mesecev bi se lahko ta dela v miru pripravila. Pri teh predpripravah naj bi se dala prednost tistim delom, kjer bi se mogla nuditi tekom zaposlitve hrana in stanovanje. Morda bodo nudili te ugodnosti lažje privatni interesenti kakor javne korporacije. Seveda se je mogoče odločiti za take možnosti le, če gledamo na bednostni fond v resnici kot na socialno skrbstveni fond, ne pa kot na imovinsko postavko banske uprave. Le v tem slučaju, če nam je socialno politična svrha glavno, in nI glavno odškodnina za delo. Naj se doteknemo še enega ugovora proti predloženemu načinu organizacije podporne akcije. Trdilo se bo, da se bodo pri zgornjem načinu organizacije podpore sicer sprejele, obveznost dškodnine pa izigrala, ako bosta dajatev in protidajatev časovno ločeni. Ne izključujemo, da bi do takih izigravanj ne prišlo. Pri našem gledanju na cel problem pa ta izigravanja niso tako važna, da bi se smelo radi njih zavreči dober princip. Radi izjem ni treba zavreči pravila. Sem pa za to, da se predvidijo vsi. mogoči ukrepi p.oti takemu izigravanju, ki se jih da mnogo zamisliti. V. S tem smo obrazložili naše misli glede bednostnega fonda. Povedali smo s tem že nekaj tudi glede bolje organizacije brezposelnega skrbstva. Glavna naša misel je pri tem, da se naj pritegnejo k pomožnim delom glede organizacije brezposelnega skrbstva brezposelni sami. S tem bi bil podan osnoven predpogoj, da bi se izvedla cela organizacija brezposelnega skrbstva z več sistema in da bi se omejilo nesistematično reševanje poedinih slučajev, ki dajejo mnogo nepotrebnega dela. številke, ki jih navajamo zgoraj glede Ljublj^ie, nam bodo pojasnile, kaj si pod tem mislimo. Tako so videli v Ljubljani v decembru 1932 natanko, da Imajo v Ljubljani 1000 rodbin, ki so bile v decembru brezposelne in ki bodo tudi v januarju in v februarju. Vendar niso sredstev, ki so bila na razpolago, mednje za več mesecev porazdelili, temveč so jih vsak mesec na novo zasliševali in jim dodeljevali podpore na podlagi takih zasliševanj. Vsak dan se je rešilo v Januarju 75 prošenj pri teh referentih. Ako bi bilo vnaprej določeno, kateri prosilci pridejo pri poedinem referentu na vrsto, bi ne moglo biti postajanja po hodnikih od ranega jutra do poznih popoldanskih ur. V takih rezultatih vidim pomanjkanje pravilne organizacije, ki mora iti vedno za tem, da urejuje z enim ukrepom več konkretnih slučajev, ne pa vsakega poedinega slučaja posebej. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Torek, 17.: Sonata strahov. B. Sreda, 18.: Pravica do greha. Premiera. Sreda. Četrtek, 19. ob 15.: Pohujšanje v dolini Sentflorjanski. Dijaška predstava po znantno znižanih cenah. Izven. OPERA. Torefc, 17.: Halka. A. Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek. 19 : 01 - OL Začarani ptič. Premiera. Četrtek ★ Druga dijaška predstava bo v četrtek ob 15. uri. Vprizori se Cankarjeva farsa: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Globoko znižane cene. Ta teden nam prinese t ljubljanski operi tri noritete V četrtek dne 19. t. m. se poje rjska trodejanska opera »01-01«, ki jo je uglasbil Aleksander Čerepnin Premiera te opere v Ljubljani bo prva slovanska premiera tega dela, ki 6e je doslej izvajalo na raznih odrih v Nemčiji. Letos pa je tudi v repertoarju znamenite velike ruske opere v Parizu. Aleksander Čerepnin je odličen skladatelj, ki se naslanja na znano rusko Petko. v prvi vrsti na slavnega Musorgskega, ki mu je nekak vzor. Vezi med Musorgekim in Cerepninom so tako močne, da pripravlja Čerepnin zadnje ne-dovršeno operno delo slavnega Musorgskega za odrsko izvedbo. Instrumentacija je odlična, posamezne pevske partije krasne, siže pa je vzet iz znane drame: Dnevi našega življenja. Poleg opere 01-01 se 'zva-ja še balet: Začarani ntič. delo očeti Nikolaja Čerepnina. Balet obravnava bajeslovni motiv ljubezenskega tekmovanja med očetom in njegovima sinovoma. Izvrstna glasba baleta sloni predvsem na ruski folkiori ter je odlično instrumentirana. Nikolaj Cerenin je znan dirigent, ki v orvi vrsti dirigira slavnega Rjsa Rimski - Kor-zakova. Opozarjamo na premijero v fretr-tek. V soboto dne 21. t. m. bomo imeli premijero Abrahamove operete: Havajska roža. Ce povemo, da je muzikalni avtor te opere Pavel Abraham, ki je dame naj-uspelejŠi operetni komponist v Evropi, je to najboljše priporočilo. Zaradi obilnih izkušenj ostane opera v torek in sredo zaprta. _ Inozemsko podjetje izdeluje znan in vpeljan predmet dobre znamke sedaj tudi v Jugoslaviji in IŠČE za oddajo glavnega skladišča in prodajo neoporečnega, inteligentnega gospoda, da stopi z njim v zvezo. Nudi se prvovrstna eksistenčna možnost. Ker je predmet za dnevno potrebo in konzum izrednega pomena, so dane zlasti v sedanji dobi neobičajne prilike za zaslužek. Samo taki reflektanti pridejo v poštev, ki so na najboljšem glasu in ki razpolagajo z lastnim, prostim kapitalom cca. 70.000 Din. — Ponudbe v francoskem ali nemškem jeziku z obširno navedbo dosedanjega delovanja, prepisi spričeval in sliko pod »Organisation - Verkauf 13329-r na Publicitas d. d., Zagreb, niča broj 9. 11019 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Drva in premog pri rv. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št 29Si DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo, od navadne do najfinejše kvalitete, v najmoder-neiših fasonah, in sicer v cenah od 195 Din do 880 Din, dekliške od 7 let od 160 Din naprej, otroške od 2 let od 110 Din naprej nudi F. L GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29. Na zalogi vse številke v otroških in damskih velikostih. — Predno kupite drugje, oglejte si pri nas! 1105« večjo množino, novih in vinskih rabljenih, 50 do 700 litrov, zek) ugodno proda Alojzi! Kane, Mengeš 11551 t OMHna L}oM4a*» pogreta* M Tod Potrti v brezmejni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, najboljši oče oziroma sin, brat, stric in svak, gospod EDVARD I2ANC sodni uradnik v pokoja po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 1. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. oktobra 1933 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. oktobra 1933. 11064 Žalujoči rodbini I2ANC — LIPOVŠEK in ostalo sorodstvo. P. H.: Življenje Roman 1. POGLAVJE Dr. Milkovič čuti, kako ga izpreleti trepet. Samokres mu leži z vso svojo železno težo v pcbešeni roki. Molče strmi nekaj časa v žensko. Prepričan je, da je ni še ffikoli srečal; popolnoma tuja mu je. A v svoji prepadenosti vidi obenem, da je očarljivo lepa. S krznom obšiti plašč, ki jo odeva, ne more skriti ljubke vit-kosti njene postave. Izpod modne, poševno nadete čepice se usip-ljejo kodrasti plavi lasje. Rahel, nežen parfum plava v zraku. Dve veliki očesi, temni od groze, strmita vanj. »Tak — kako ste mogli noter —« onemoglo zamrmra dr. Milko vič in napravi dva, tri opotekajoče se korake. A že se ima spet v oblasti »Vse je bilo odprto,« de tujka, »vsa vrata. Tudi hodnik —« Tedaj je strojepiska slabo zaprla za seboj, pomisli Milkovič. Vrata so dvojna — vnanja je najbrže dekle pustilo odprta, notranja je pa sam pozabil zapreti. »In _ s čim smem postreči?« vpraša zdaj. sam čuteč, kako neumno ie to vprašanje v takem trenutku. »Moj Bog,« pravi tu.a dama in jezno pristopi k njemu, »dajte že ta samokres iz roke!« __ Dr. Milkovič jo uboga. »Vse — vse sem videla,« nadaljuje mlada ženska. Ntjen glas je čudovito mehak in zveni nekam tuje. Dr. Milkovič v prvem trenutku ne ve, kam bi ga del. »To — to vendar ne gre, za Boga —« Zdaj stoji tik pred njim, za pol glave manjša od njega, napeta, prožna, omamna. »Nu — moj Bog — zakaj pa ne?« vpraša dr. Milkovič, ki vsa napetost zadnjih minut je zdajci kakor odpihnjena iz njegovih možganov. Samo to čudovito, lepo in mlado tujko vidi pred seboj, samo nenavadnost tega položaja mu gre še do živega. »Da me niste zmotili, bi bilo že vse končano —« Dve dvojici oči gledata tesno druga v drugo. Nekaj trenutkov je tiho. »Moj Bog,« pomisli Milkovič, »to je čudež —« Rahla rdečica šine mladi dami v obraz. Oči se ji zaibliskajo. »Vsekakor bi bilo strahopetno, gospod —« »Dr. Milkovič,« se predstavi odvetnik in lahno nakloni glavo. »Vem, zunaj na ščitku sem brala vaše ime —« Tako govoreč seže po samokres, ki leži na mizi. Z urnimi, spretnimi prsti pobere naboje iz njega — natanko šest jih je — in #h spusti v svojo ročno torbico. Odvetn;k nekam začudeno gleda to naglo ravnanje in skomigne z rameni, kakor da bi ga zabavalo. »Vraga in še kaj!--« Ona vzdigne glavo. »Tako!« . Pogled ji zleti po vrsti urejenih pisem na mizi. Dr. Milkovič si popravi ovratnico in s pritvorjeno stvarnostjo vpraša: »In kaj mi je naklonilo čast vašega obiska? Milostiva? Moje uradne ure so zdavnaj —« _ »Vem. Ne zamerite. Namreč — bežala sem pred nekom —« »Prosim ?€ »Da, vsiljiv pouličnii brezdelnež me je zasledoval. Tolikanj je tiščal vame —« »Oho —« »-Nisem se mogla drugače pomagati: zbežala sem v to hišo. Pa je tekel za menoj. In tako sem prišla do vas, ker so bila vrata samo priprta. Potem —« N.ene oči so velike in jasne. . Dr. Milkovtšč se odkašlja. Ta dekliški pogled — šele zdaj vidi, da so njene oči tiste prečudne temno višnjeve barve, ki jo je opazil pri malokateri doslej — mu jemlje pamet. »Potem — ste me videli stoječega pred zrcalom.« »Da —« »Čudno —« »To strnjenje naključij? Da —« Milkovič se zapne: »Vsiljivih ljudi se v tem mestu res ne mamjka.« »Slučajno sem tu. In tukajšnji ljudje so mi skoraj neznani, gospod dr. Milkovič. Vendar — ali se vam ne zdi, da je v tem strnjen ju naključij — nekaj usodnega?« »Nisem praznoveren, gospodična —« Vprašanje drhti v njegovem glasu. Gospa ali gospodična? Tujka pa — kakor da ne sliši. Ne pove mu, kdo je. »Da sem jaz na vašem mestu, bi bila,« reče mirno. On zmaje z glavo in ji pokaže stol. »Prosim — odpočijte se nekoliko po begu.« Ona sede. Odvetnik ji sede nasproti in si prižge cigareto. Posmehljivo pravi: Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanj*: ***** beseda Din 2,— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.-. Oglati trgovskega ,n reklamnega značaja: vsaka beseda Dm /.-. Po Dm L- za besedo $e zaračunajo nvdalje vsi oglasi. ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam« »A 111 o-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«, »Lokali« »Stanovanja odda*. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les. ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek« če se z oglasom nudi zasluiek, oziroma, ie »e išče potnika, ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—* pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vsa pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. K d*w išče mesto pot nika, p! aii r,a v?ako bnsodo 50 par: ta da janj« naslova ali za i: fro 3 Din. — Kdor sprejem« potnike, p1 a S.» besedo po 1 Dinj iti dajanje naslova ah z.» šifro r>a 5 I>in. (5) Za okraj Slovenjgradec iščemo zastopnika z inkaso ponudbe rta oglas. oddelek »Jutra« pod šifro .Stalna služba«. 39243-3 Braedi 1 Diu; "> i® janj« naslova ali ta šifro S l>in- Dijaki, ki iščejo taistrukcij«, pla-f-ajo vsako besed« 50 paj-j nx šifro ali z* da-■anje tiasl.uva S Din (4) Večerni trg. tečaj pr) Trgovskem učnem zavodu Pražakova 8II - Začetek tečajev 16. oktobra - Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda 277-4 Dobrega ondulerja mlajšega, iščem za takoj. Ponudbe z zahtevkom plače na naslov: Jos.jp Polak, frizer. Raket. 38651-1 Poslovodio trg. naobraižemega sprejmem t trgovino deželnih pridelkov t Za.ffre.bu. Kalcija 25—3(1.000 Din t gotovini. Plača deloma^ fiks-na. de'oima v procentih. — Ponudbe na oglas. odd«lefk »Jutra« pod »Poslovodja — Zagreb«. Vrtnarja ea.m06tioijne.gB. oženjenega, brez otrok, preko 40 .et starega, z večletnimi spričevali, iščem za Slovenijo. Pismene ponudbe na naslov Pongratz. Opatučka 6 — Zagreb. 30246-1 Postrežnico pridno in polteno, rabim. Ostalo po dogovora. Na- s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39282-1 Natakarico sprejmem takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jntra« Služkinja za vsa hišna dela. zmožma tudi nekoliko kuhanja, ki je bi'a več let v eni služ-bi, želti zaposlitev na deželi ali v Ljubljani. — S dogovoru. Ponude na oč« 38S55-1 Fanta ali deklico v star os tli 14 let — siroto brez staršev, sprejmem v kuhinjo z vso oskrbo. Do pise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sta3no«. 39309-1 Učenca n boljši hiSe. s srednješolsko izoJ>re®biO. veščega slovenskega im nemškega jezika, sprejmem takoj v večjo trgovino mešanega blaga na Sp. Štajerskem. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Učenec«. 39244-41 Mehanikar. obrti bi rada dal« učit 14 let starega fanta, ki ima dva razreda meščanske šole. — Cerne Cecilija, ZaJog 17 Dev. Mar. t Polju. 39291-44 Ugiaj« trg. inačaj« po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca šifro S Din. — Ogla« socialnega značaja vsa k« besed* SO par; M dajanje na»I moč. popolnoma tsinjo d-ojno korespondentinjo i znanjem »lov en "k e :r nem ške o.t-wr>.ig'afije z daljšo p-akso- i»p-ejme tako; v trajno nameščenje večje tovarniško oodjetje v Ljub Ijani. Zgas^ti se je oseb n.o s pismeno rvonudb" m HpHčevali me*nje naslov« ali m šifro 0 Din. — Oglas socialnega raačaj* vsa k« beseda 5<) par; z* dajanj« naslova aii za šifro pa S Din. (7) mM mm • k .t beseda 1 Din, za dajanje naslova ali ta šifro 1» 5 Din. f95) [ Vsakovrstno zlato ku-pnje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!tova ulica 3 Pohištvo Vsaka beseda 1 Dia; u dajanj« naslov« ali a iifro p« 5 Dim. C12) Več pohištva dobro ohranjenega, po nh ki ceni prodam radii selitve Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30233-12 Spalnico š pena no (imitacija tnčji javor) pooeni proda Bitenc, Gosposka ulica štev. 10. 30249-1£ Oblatila lig. oglasi po 1 Din besed«; za dajanje na *lov« ali za šifro 5 D' ■ Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; z* dajamje naslova ali sa šifro 5 Din. (151 Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova aH la šifro p* 5 Din (17) Vsaka besmla 1 Di.n. z« daianj« naslov« ali ta šifro pa 8 Din. (83) Letošnje orehe zdtavo. vsak« množinu ku pim proti takojšnjemu pla &ilu hi povzetju Ponudbe ■i navedbo cene ® nojv>ii ne. kakor 4as dobave v. naslov: Alojizij Plaus'eime: _ Senovo pri Rrt.he.nbn.rgm fstotam se sprejme k ž m oš kima bolj priletna gospodinja 38720-35: Več gospodov sprejmem na stanovanje to hrano s prosto lučjo tn postrežbo po 500 Din mesečno. Sv. Jakoba trg 5. 38907 23 2 prazni sobi s predsobo in s separatnim vhodom oddam gospodu. Vpraša se: Dunajska c. 9, I. nadstr.. desno od 12. do 1. ali od 3. do 4. 39149-22 Prazno sobo takoj poceni oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39239-23 Lepo, veliko sobo oddam 1 ali 2 osebama takoj v vili v bližini banske upra.ve — Cesta na Rožnik 5/H. 30229-23 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslov« ali sa šifro S Din. (21-a) Trisob. stanovanje e kopalnico, in po možnosti z nekaj vrta, ne predaleč i iz mesta iščem v ceni do 900 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ->od šifro »Za 1. november«. 392S0-21/a Gobe na slanici, male, »vele im suhe, kupuje po najvišji ceni Peter Sefcina, Radeče. 38610-33 Vsaka beseda 1 Din: *. politik« lo nar. sdravjs S. Br. 3787 23./111 l93i Na stanovanje event. z vso oskrbo sprejmem dva gospoda ali gospodični na Starem trgu št. 28'in levo. 30290-23 Sobo prazno a.'i opremljeno, z vbodom s stopnjišča, pripravno za p'sarno ali o.brt odda.m. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30204-23 Opremljeno sobo solnčmo. s posebnim vhodom. oddam 3 1- novi m-brom v Ilirski ulici 29/1, desno. 39209-23 Prazno sobo lepo im solnčno. s poseb nim vhodom oddam solidni osebi. Kumelj. Borštnikom trg 1/U. 39302-23 Vsaka beseda 1 Din, m dajanj« naslov« ah ta šifro os * Dim (29; Pisalni stroj rab'jen, diobro ohranjen, kupim za privatno ni bo. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Por-ta-ble«. 30067-20 Vsaka beseda l Din: za dajanj« naslov« aH z» Kfro pa B Din (2«) t Klavir (pianino) rabljen, a dobro ohranjen kupi Sokolsko društvo Oplotnica. Ponudbe z na vedbo cene na naslov dru štva. 30347-26 ZAHVALA. Vsem, ki ste nam lajšali bolest in izrekali ust-mena ali pismena sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega, predobrega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda Karla Potočnika polkovnika v pokoju izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo č. duhovščini, g. divizijonarju generalu Cukavcu in častniškima zboroma ljubljanske in škofjeloške garnizije, nadalje Sokolskemu društvu škof j a Loka za časteče spremstvo in ganljivo petje, rodbini veleindustrijal-ca g. Dolenca in pokojnikovim lovskim tovarišem za nadvse požrtvovalno pomoč v bridkih urah. Slednjič naša najtoplejša zahvala za prekrasne poslovilne besede g. Vladimirja Kapusa, ki jih je govoril v imenu Lovskega društva v škofji Loki in za občutene besede pokojnikovega poslednjega komandanta g. polkovnika M. Radoviča ob odprtem grobu, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blagopokoj-nika na zadnji poti. 11065 ŽALUJOČI OSTALI. 30560 1 oddelku »Jutra«. — i>jnoija.ira. _-------—___________ "ujc L>avojm Kavljeii Izdaja Konzorcij »Jntnu Adoli Ribnik*. Za Naroono tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi * LjubijanL