List 46. 1 J ^ t1 > ' SlV V < 4 M ■J& kt-Xt iV^-v' k Vi* K i ' Vfw y i 11 i 0 j < . > #M # r ^ 1 i •V tf. t vr: VVV • i V - ^ ^BmV.B » v • - T a< - ^ I L V* •& I V ecaj LX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". V Ljubljani 14. novembra 1902. izhoda iz stiske. Upreglo je Poljake in upreglo nemške veleposestnike, slednje v ta namen, da bi pridobili xL* Xfc<>cfc< xb< ki* x£r' >db- >c5d* xfcr' >čz< >dr< lA* x£rt x5r< >db< Xk* *ifc<>db<>dAA na katere zunanji strani lahko škoduje. Sol kuhinjska že v gobcu živine deluje na množino slin, v želodcu vse organe krepi, da čvr-steje prebavljajo in tako, da se celo truplo boljše razvija. Veliki vpliv ima sol tudi kot primes k slabi plesnjivi krmi, ker jo stori užitno in lažje prebavljivo živini. Enako tudi težko prebavljivo krmo, na pr. repo, krompir, sadne tropine itd.) sol primešana zboljša, da jo živina lažje in s pridom prebavi. katero živinče, brez da bilo treba živinozdravnika, ali pa še več — pogina živali. Kako se poznajo sveža jajca? Saksonsko društvo za vzgojo jajc je nagradilo iznajdbo, po kateri je mogoče določiti, kakor koliko je staro kako jajce. Ta iznajdba obstoji iz neke posode napravljene črte, ki spozna starost jajc. se so se označujejo kotove stopuje, po katerih Jajce se dene v to posodo, napolnjeno z vodo. Jajce, ki dene v vodo isti dan, ko je zvaljeno, leži v vodi na dnu posode vodoravno, jajce pa, ki je staro 3 do 5 dni, se dvigne z debelim koncem od tal za 20°; ko je staro 8 dni, za 45°, 14 dni za 60°, 21 dni za 75 a ko je staro 30 dni, pride vrhu, in splava nad vodo. Kako se odvadijo konji gristi jasli in druge reči, in kaj je vzrok temu? To je razvada, se zlasti pri konjih, so bili v hlevu vzrejeni in so se temu privadili iz dolgega Časa. V pričetku se da konj tega odvaditi, pozneje je Konečno se sol kot primes priporoča pri raznih pa skoraj nemogoče. Priporočajo mazati jasli s smrdečimi tva- slabostih živine, slabemu želodcu, proti nerodovitnosti krav, mršavi dlaki itd. Sploh je sol pravilno rabljena, jeden prvih pomočkov, ohraniti in živino z dobrim uspehom. Ker je sol tolike važnosti za vzrejo domače živine, gotovo je umestno, da se ji cena kolikor mogoče rinami, kakor na pr. s katranom, s karbolinejem itd. in konje tako privezovati, da ne morejo lizati, ne grizti samih sebe. Redilna vrednost jajc. Dasi so jajca jedna najzdra-vejših jedil, vender se premnogokrat še greši z vživanjem istih, ter se premalo zna za njih redilno vrednost. O tem piše predstojnica neke gospodinjske šole v Nemčiji sledeče: Jako napačno je, da se bolniku, ki potrebuje moči, da v ta namen zniža in dobava živinske soli slajša, kar se je deloma jajčji rumenjak v juhi, beljak pa se vrže proč, kot nerabljiv. že zgodilo z napravo posebne (rudeče soli, katera za ljudi ni rabna) in katera cena je skoraj za polovico se bi nižja od kuhinjske navadne soli. Pa tudi tej Glavno, kar ima hranilno vrednost, je beljak, rumenjak ima svojo vrednost največ zaradi maščobe. Enako napačno je, da se vživajo surova jajca. Surov beljak se v želodcu nikakor ne razkroji tako, kakor kuhan, temveč ostane, kakor težka tva- naj cena še znižala z ozirom na to, da sol rabi vsak rjDa v želodcu, ter se le prav polagoma izgublja. Še celo trdo človek, tudi največji revež, da je to naravna potreba kuhana jajca so ložje prebavljiva, kakor surova. Najrediluejša vsega prebivalstva države. Ako torej hoče vlada svoja ljudstva s kom njih dostikrat bedno stanje ublažiti, čaj stori to ondi, kjer bode vsakteri državljan to dejanje občutil. - so jajca, ako se jih mehko skuha brez drugih dodatkov. Uporaba jajc je velike vrednosti v gospodarstvu človeškega organizma, glede redilne moči, kakor tudi glede dobrote jedila samega. Vender pa je prislovica: „Eno jajce ima toliko redilne Kmetijske raznoterosti. moči v sebi, kakor pol piščeta" popolnoma neutemeljena, kajti pol kilograma mesa, naj bo tudi pišče, stane dandanes manj, kakor stalo toliko jajc, kolikor jih je potreba, da dosežejo ono redilno vrednost, kakor jo ima pečeno meso kakoršnokoli. Kašelj pri teletih. Kašelj, kateri pogosto napada teleta, Glavno je, da se jajca uporabljajo sveža, kar se več ali manj ni navadno nevaren in pri pravem oskrbovanju živali navadno da spoznati. Sveža jajca so prozorna in primeroma težja, kajti brezi zdravljenja premine. Vender pusti na živinčetu slabe na- starejša jajca kot je, toliko več vode izpuhti iz njih, ter so sledke, shujšanje in mešanost. Pogosto pa se tudi prigodi, da vsled tega lažja in temnejša. Za njihovo neškodljivo hranjenje bolezen se loti z vso silo in takrat je treba žival zdraviti. mnogo pripomočka, vender je skoro najboli razširjeno, hra- Najprej treba spoznati, odkod kašelj izvira. Zato je lahko več niti jih v apneni vodi, ako ne pride zrak do njih, držijo se vzrokov. Ako stoji živinče na prepihu pri vratih, treba postaviti na drugi prostor bolj v zavetje, če je morda se krava treba takšno mrzlo Ko tudi prehladila na mokri in mrzli paši, pašo zameniti s suho klajo. Če se je tele napajalo vodo, seveda se mora tudi ta zameniti z mlačno pijačo. z smo te zapreke odstranili, začnemo z zdravljenjem bolnega živinčeta. Kot dobro zdravilo proti kašlju se svetuje pijača od lanenovih tropin ali morda, če se je nekoliko semena pridejalo. Dobro dodati tudi nekoliko ovsene moke. To treba za- prav dobro, ter se jih pokvari k večjemu pet od sto. Zoper prašičjo »moro«. Bolezen prašičev, pri kateri pravijo, da prašiče „mora" sesa, je bolezen v prebavilih, ki je spojena z neko revmatiško boleznijo. Vzrok bolezni je pokvarjena krma, zlasti pokvarjeno žito in presilno krmljenje s žitom, s sočivjem, z otrobi itd. Bolezen se posebno rada pokaže, kadar se preide od slabe krme na boljšo. Takim prašičem je predvsem odtegniti vsa močna krmila, ter jim je po- vreti in potem do mlačnega shlajeno živinčetu dati. Tudi se priporoča za pijačo voda od smole, katera se tako-le pripravi: Vlijmo na jeden del smole štiri dele vode, mešajmo to pogosto za dva dni in ko se je goščava od smole vsedla na dno posode, odcedimo vodo z vrha in jo v primerni množini davajmo bolni živini. Ako žival noče žreti, oglejmo jo natanko, morda zaprta, kar se spozna, če ima lakotnice trde in blato zeleno krmo i. t. kladati krompir, kislo mleko, repo, zdravilo se prašičem daje na dan po 50 gr grenke soli. Kot i m « 4 -i i 4 i 4 2 -t « «i i j Letnik LX Stran 455. Ob Donavi. » Jako lepo od Vas gospod Šlet, da nas popolnem ne zabite. Kak možak ste postali na Dunaji Ze to ga je speklo. Saj ni bila Lavrina navada, dvoriti komu. Mogoče, da se je v času spremenila. „Lavra, sprejmite mojo najsrčnejo čestitko na (Konec.) i f Mej pogovorom prišla sta tudi do Lavre. Pravila mu je, kako da se domače gospice njej hudujejo, ker je povsodi prva. In zakaj je prva. Prva je vsled svoje izredne nadarjenosti in pa vsled protekcije Milana, kateri je sedaj prvak mladine v trgu. Govori se, da je čez ušesi zaljubljen vanjo in ona tudi vanj, dejala je šaljivo mati, in da se nje oče ne zoperstavlja, gotovo bila bi že z davna zaroka. Ko bi bila mati pri tem opazovala spremembo na Josipovem obrazu, gotovo bi spremenila svoje hvalisanje in govorico o Lavri. Toda bila je preveč polna veselja, da bi se udala opazovanju. Oče Šlet prišel je mej tem domov in tudi veselo pozdravil svojega sina. Govorila sta o trgovini in drugih važnih stvareh. Krepko premaga val Josip pri tem, kajti, kje so bile njegove misli, toda zaroki in spe", dejal je mirno. » Gospod Šlet, ne prenaglite se, saj je še ni. Toda česar še ni, lahko bode in morda celo v kratkem". Toliko in tako hipnega najedenkrat ni pričakoval Josip. „Torej je res gospica Lavra, česar sem se na Dunaju tolikrat bal*. Tresočim glasom govoril je te besede. » Gospod Šlet, kaj vam je, kaj ste tako raz burjeni". n Lavra, Lavra. ne šalite se z menoj, saj je dovolj, da ste me imeli v igračo, katero ste odvrgli kakor razvajen otrok, kadar se je naveliča. se zasačen ni hotel biti. Veselo, kakor navadno, tekla mu je govorica, ko je pripovedoval o dunajskem živ- ko je pravil o Heleni, potemnil se je ljenju in njega obraz. Sledečo noč ni bilo Josipu, dasi je bil jako utrujen potovanja, moč zatisniti očesa. Prošle dogodbe švigale so mu slikovito pred očmi. Vrt ob Donavi, vse vrstilo „Jaz vas v igračo? Ne umejem Vas". „Kako ste srečna, da ne umejete", odgovoril jej je ironično. .Toda, nečem Vas spraviti v zagonetke. Dasi je netaktno, ako Vam mimogrede omenim, da ste jako kratkega spomina, vender se ne morem kaj, da bi tega opustil. Se-li ne spominjate več, kaj se je godilo pred nekako četiri in pol leti na tem mestu?" „Ha, ha. take otročarije Vam blodijo po glavi? od Smatrate li Vi ljubezen dveh otrok5 ne bodite žaljeni, da tako govorim, kot kaj boljšega od otročarij?" njenih besed kipel je v polni, neprikriti ironiji. Glas Lavra, nje prisega, potem zopet Helena n Toraj otročarije so bile. Sveti čut ljubezni, katerega sem hranil boljše skritega od najdražjega zaklada, bil čut nezrelega otroka. Ni je bil in ponavljalo se je. Verjeti pa le ni hotel, da bi mu Lavra bila res postala nezvesta. Prepričati se je hotel. Zvedeti hotel je iz nje ust svojo sodbo. Za rana zapustil je že mehko ležišče. Po bližnjih gozdičih hitel je brez namena naprej. Po krajih, jati. Kdo bo mislil dan danes na preteklo vreden te otročarije ne. Torej Vaše besede gospica: Tvoja za vedno tvoja! bile so le ravno navadna fraza". „Gospod Šlet, čemu se po nepotrebnem razbur- kjer se je kot mal deček igral njo. Še zvok zvona, ki je oznanjeval vernikom ob sedmih angelja # tega. „Da preteklo Lavra. Res. kdo se bode spominjal Prisego ob Donavi odnesli so valovi in pozdrav, vzdramil ga je. Napotil se je domov, da kam, kdo jim sledi. Bodite srečni Lavra. Hvala Vam dospe pravočasno k zajutreku. Roditelja začudila sta za nekdaj lepe ure". Hitro vstal je pri teh besedah, se, ko sta ga zagledala že popolno opravljenega ob vzel klobuk, ter pohitel, ne ozrši se nazaj k čolnu. tej uri se vrniti že s prehoda. Isti dan popoludne ukazal je Josip spustiti svoj to zgodilo, od- bi bil porogljiv smehljaj na videl da nekdanji čolnič v Donavo. Ko se veslal je krepko nizdoli po reki. Ko pa ga z doma ne opazujejo, premenil je hitro smer. Zavil jo je proti nasprotni obali. Ob vrtiču veslal je zopet. Veslal je dolgo časa, toda ta, kakor prihodnji dan veslaril je zaman. Da bi se bil ozrl, videl nje ustnah. Dolgo, da pozno v noč veslal je po Donavi, kakor da bi iskal po nji zgubljene sreče. Doma pa bili so v skrbeh, da se mu je kaj pripetilo. Toda prazen je bil njih strah, kajti Josip vstopil je veselega obraza, kakor bi se vračal, kot najsrečnejši človek. Še tretji dan bila mu sreča, da je bil opažen. Lavra zrla je ravno po Donavi, ko je priveslal od zadaj. In še le ko jo je pozdravil, zapazila ga Stariši pripisovali so njegovo veselje seveda le vrnitvi domov. Ko bi vedeli, kako so se motili, gotovo bi bilo drugače. * Ustavil čoln f er skočil na suho. Privezal ga je * * kakor nekdaj k stebriču in tudi Lavra odprla mu vratica. Toda kako mrzel bil je nje pozdrav, najostrejša burja, dirnol ga je Slednji dan hodila jo zopet gospa Šletova po Kakor sobah. Nerazumno jej je bilo zakaj da Josip tako hitro odpotuje. Vzrok temu vedel je samo on in mo Stran 456. Letnik LX. goče si ga je mislila Lavra, seveda nekaj dni pozneje i Lavra in Milan vrnila sta se s potovanja. Brez- ko je zvedela, da je odpotoval. skrbno, kakor dva otroka, sta živela in kaj bi ne. Nje Lincu pridobil si je Josip s svojo marljivostjo oče, ki se je sprva jako zoperstavljal tej zvezi, udal jednako hitro zaupanje predstojnikov, kakor na Du- se je slednjič prošnjam hčere Bila je jedinka in zakaj naju Le raztresen bil mnogokrat in saj ni bilo bi ne volila po svoje, saj si sama izbira sreče, tako Čuda. Poprej miren Josip, postal je sedaj jeden prvih js dejal pametni oče. rogoviležev. Nobena ura ni mu bila več prepozna iti Polovico svojega ne neznatnega premoženja pri Dasi je bil razven svojega delokroga tak, v pisal jej je na dan zaroke domov. svojem delu bil je vesten in natančen. To zadostovalo Milan % Ko je zvedel nekaj mesecev potem o zaroki Lavre, udal se je popolnoma neizmerni pijači, kakor da bi hotel utopiti v njej pretekle spomine, ako jih je odgnal zvečer v veseli družbi za časa, porajali so se mu v jutru s tem bolj barvami. Toda, nekaj y I I • živimi kateri je prevzel pivovarno svojega očeta, poravnal je z nekaj tisočaki na posestvo vknjižene dolgove ter razširil pivovarno. Vse mu je šlo po sreči in ta se še znatneje povekšala, ko mu je podarila Lavra sina. Ljubezen vezala ju je s to vezjo še tesneje. In kaj Josip? Prevzel je trgovino svojega očeta. Mož, ki je bil zašel že na slaba pota, spremenil se Preteklo je zopet leto. Josipov oče, trden mož, ki ni poznal bolezni v svojem življenju, obolel je na-gloma. Mati in sin stala sta potrta ob postelji, stražeč menjaje bolnika. Toda smrt je neizprosna. Navadno pa požanje tam najhitreje, kjer je najmanj strahu pred njo. Kakor je navadno pri tako trdnih ljudeh, da obole jedenkrat za vselej in da jih v tej jedni bolezni pokosi bela žena, tako je bilo pri gospodu Šletu. malo dneh vzdihnil je mirno svojo dušo. Veselo oznanjevali so zvonovi isti dan poroko Lavre in Milana. Vse hitelo je k cerkvi, da si ogleda je popolnoma. Postal je še resnejši od nekdaj, veselicah in zabaviščih pa si ga iskal zaman. Na Videl si ga pri resnem delu. starimi prijatelji očeta občeval je največ. Po malo letih pa zavzemal je v občini isto ve-Ijavno mesto, kakor njegov oče. Resni gospod župan, bilo stvari, katera bi reklo se je vedno, kajti ni mu zamogla privabiti smehljaj v resne poteze obraza. Z Lavro srečaval se je večkrat, toda spregovoril dolgo njo besedice, kajti pretežko mu je bilo. Toda čas m in mnogostranska opravila, sta ga zlečila, da je zabil na ob Donavi prelomljeno prisego. po to krasno dvojico. Gospice tržiča Ašah zbrale so se polnoštevilno, jeze peneč se in kakor ženske navada obirajoč vse, kar jim ravno prišlo na jezik. Ravno ko je mašnik zvezal poročenca za vse življenje, za- zvenel je tožno mrtvaški zvon po dolini, oznanjujoč f Osebne vesti. Ravnateljem kranjske hranilnice je da je preminul zopet jeden izmed milijonov sveta, izvoljeti odvetnik gosp dr Anton vitez Schopp 1. — Postaje- Ko so se vrstile potem vesele napitnice na slavljenca, načelnik v Matuljah pri Opatiji g Malovrh je premeščen j čestitalo jima je zopet vse. Na drugi strani brega v lični jednonadstropni hiši pa sta stali mati in sin nema. žalosti polnih src ob mrtvaškem odru. Kako krivična je vender usoda. Tu seje z jednim udarcem brezmejno žalost in tam zopet brezmejno veselje. Veličasten je bil zadnji pozdrav gospoda Šleta. v Trbovlje, postajenačelnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici gosp. Fraa L a v r i Č pa v Matulje. Premeščen je naš rojak dr. Ignac Herman, štabni zdravnik v Mariboru, v Zagreb, priliki imenovan polkovnim Štabnim zdravnikom ter ob razreda V Šolska vest. Gdč Erna Zarlijeva je imenovana za pomožno učiteljico na štirirazrednici v Šiški. Cel tržič spremljal je obče spoštovanega in čislanega moža na mirodvor. Le Lavre ni opazil Josip, saj ni Poroke Poročil se je gosp Ivan Lovšin iz Rib- nice z gdč. Auico Šliber iz Selc pri Škof j i Loki. se vedel, kaj da se je zgodilo mej tem Bila Poročil gosp. Fran Meden iz Begunj pri Cerknici z gdč. Ma- namreč rijo Dolenčevo. je 200 Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani volila kron danes teden na Vačah pri Litiji umrla Marija odpotovala s svojim soprogom v vedno cvetočo Italijo. Po sprevodu razšlo se je ljudstvo in prej toliko Ča-ščeni mož bil je v kratkem popolnoma pozabljen. Ne, ni bil pozabljen, kajti njega soproga, ki ga je foni torek pred komisijo v" Lincu gg. učitelja Anton Arko in tolikanj ljubila, ni prebolela tega udarca. Po malo Frančišek Grm. Primožič. Blag ji spomin in naj bi našla obilo posnemalcev. Izpit za pouk gluhonemnih sta napravila prete- mesecih odnesli so tudi njo za soprogom. Josip ostal je sam, popolnoma sam. Kaka samota je to, čuti jo le tisti, ki nima nikogar, kateremu bi zamogel razkriti svoje bolesti in to je bilo pri Župan Odposlanstvo občinskega sveta pri cesarju H ribar, ravnatelj Šubic in dr. Tavčar, katera deputacija ima cesarju izročiti v imenu občinskega sveta ljubljanskega prošnjo za olajšave pri vračanju 3°/#nega regulač- nega posojila, niso bili v avdijenciji sprejeti v četrtek, dne njem. Vedno od doma, ni imel doma nikogar, kate- 13. t. m. Cesar je namreč nagloma obolel in so bile vsled rega mogel nazivati svojim pravim prijateljem. tega odpovedane vse avdijence Zasebna dekliška šola v Lichtenthurnovem * * * zavodu se je razširila v osemrazrednico. Letnik LX, NOVICE Stran 457. — Iz Lelikih Lašč se nam poroča, da se je gospod Matija Hočevar odpovedal županstvu in načelništvu cestnega odbora. — Sodno poslopje v Litiji. Litijska občina je sklenila, prepustiti sedanje sejmišče za stavbiŠče erarju, da tam zgradi novo sodno poslopje. V sredo se je vršil komisijonalni ogled in ker je komisija to stavbišče odobrila, se začne že na spomlad z gradnjo. — Lični skladni koledar je ravnokar izšel. Cena mu je samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Delo je dobro znane narodne tvrdke Ivana Bonača, katera kaže vedno velik napredek. Želimo, da bi dobil skladni koledar obilo naročnikov. —■ Shodi. V nedeljo sta bila dva shoda: katoliška stranka je zborovala v Čatežu ob Savi, narodnonapredna pa v Kostanjevici. — Občinske volitve v Idriji so se vršile minolo soboto. Boj je bil hud. V tretjem razredu je zmagala z majhno veČino klerikalna stranka, v prvem in drugem razredu pa narodna stranka. — Žalostne vesti iz zadrug. Proti upraviteljem posojilnice in konsumnega društva v Marenbergu se je začelo kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije. Tam so zapravili okrog 100 000 kron kmetskega denarja. — Pri posojilnici in pri mlekarni v Cerkljah se je razkrilo večje pone-verjenje in se je tudi že začela sodna preiskava. — Akademični slikar Grohar je prišel v nedeljo opoludne v Ljubljano in sicer iz Beneške Slovenije. Šel je naravnost v svoje stanovanje, ki pa je uradno zapečateno. Nato se je nastanil v nekem tukajšnjem hotelu, kjer ga je v ponedeljek zjutraj policija aretovala in ga potem izročila deželnemu sodišču. — Okrajni zastop v Ormožu. Pri volitvi iz skupine veleposestva v okrajni zastop so bili soglasno izvoljeni sledeči narodnjaki: Dr. Omulec, Leopold Pe tovar, Martin Stanič, Andraž Muhič, župnika Ivan Bahonec in Albin Š vinger ter Jakob Majcen. — Pri Sv. Ivanu na cesti, podružnici rajhenburški, je padel vseh Svetih dan Josip Divjak, ko je zvonil večernice, iz zvonika, ter se smrtno pobil. — Deželnozborske volitve na Štajerskem. Slovenci so za spodnještajerske skupine mest in trgov postavili pač svoje kandidate, a storilo se je zanje jako malo. Vsled tega je izid volitev tudi precej presenetil javnost. Sicer ni nihče resno mislil na zmago, a mislilo se je. da pokažejo volitve vsaj toliko, da slovenski živelj v mestih raste. Toda udeležba je bila od slovenskih strani jako pičla, med tem, ko je bila od nemške jako znatna. Število glasov bodo seveda Nemci korenito izrabljali v dokaz, na kako trdnih nogah stoji nemštvo v spodnještajerskih mestih in trgih. —, Deželnozborske volitve na Koroškem so se končale s popolnim porazom Slovencev. Doslej so imeli Slovenci v deželnem zboru tri poslance, pri minolih volitvah pa so izgubili dva mandata, pridobili pa nobenega, dasi bi bili lahko pridobili mandat iz splošne kurije Celovec-Velikovec, kjer se 19.000 volilcev sploh ni udeležilo volitve. Najhujši udarec za Slovence je, da je tudi v kmetskih občinah velikov-škega okraja propadel slovenski kandidat. Ta okraj je popolnoma slovanski in vender je volil nemškega nacijonalca. — Slovenska šola pri Sv. Jakobu na Koroškem. Kakor znano, je naučno ministrstvo razveljavilo sklep koroškega deželnega šolskega sveta glede slovenske šole pri Sv. Jakobu. Zgodilo se je to vsled tega, ker ni bilo pravne podlage za preuredbo te šole. Nemci in nemškutarji so namreč uprizorili velik švindel, da bi zadušili to jedino slovensko šolo na Ko- roškem. Ker je ministrstvo razsodilo po pravici in po zakonu, so silno nevoljni. Poslali so posebno deputacijo k deželnemu predsedniku vitezu Frejdeneggu, oziroma prišli so, če smemo verjeti nemškim listom, vsi dotični renegatje in Nemci, ki bi radi ubili slovensko šolo pri Sv. Jakobu, in protestirali proti odločbi naučnega ministrstva. Najlepše pa je, da jim je glasom poročila v „Grazer Tagblattu" deželni predsednik vitez Freudenegg obljubil, da hoče z vsem svojim uplivom podpirati njih prizadevanja, to je, delati na to, da se zatre slovenska šola pri Sv. Jakobu. v V — Lahonska ošabnost presega včasih res vse mejo. To kaže slučaj, ki se je primeril v okrajnem šolskem svetu v Pazinu. Gimnazijski ravnatelj Kos je v tej korporaciji govoril uradno in privatno hrvatski. Laški trije Člani okr. šolskega sveta so proti temu demonstrirali s tem, da so odšli od seje. Sedaj pa so marki Polesini in drugi laški poslanci celo v državnem zboru interpelirati vlado, ker se je ravnatelj Kos poslužil svoje pravice. To je že preneumno, kaže pa silno ošabnost Lahov. Ti vidijo že v tem provokacijo, da se kdo poslužuje po postavi mu pristoječe pravice. — Umrl je v Celju bivši c. kr. notar in posestnik, gosp. Anton Kupljen, v starosti 61 let. Pokojnik jo bil vrl narodnjak in se je tudi poskusil na literarnem polju in sicer z neko narodnogospodarsko razpravo. Resigniral je pred nekaj leti na svoje notarsko mesto v Črnomlju in je od tedaj živel v Celju. Blag mu spomini — Medveda so srečali. V sredo zjutraj, ko so šli ljudje na Ig v semenj, so na Zgornjem Igu srečali medveda. Seveda je zavladal velik strah. Ta medved straši že dlje časa okrog Rakitne in v soseščini. — Sleparskega agenta so prijeli orožniki na Dolenjskem. Zavaroval je ljudi in sprejemal predplačila. Tudi je prodajal stroje in sprejemal predplačila, seveda niso stranke dobile nikdar strojev, ker je slepar le izmišljene tvrdke zastopal. Pred dnevi je ukradel nekemu gostilničarju pri Litiji zlato uro in je pobegnil. Ko so ga orožniki dohiteli, je vrgel ukradeno uro v jarek. — V Naklem zvabil je Vogenov gospodar kovača Jauha Martina v svojo hišo in ko se je zmračilo, rekel je Pajer: zdaj ga pa imamo hudiča — porinil Jauha na klop in rekel, sedaj ga pa bodemo kot Kristusa. Tone Šporn mu je pri tem pomagal in nabijali so ga z „dogami", in ko je bilo tega dovolj, pravi Pajer: „sedaj ga pa obesimo". — Obešanje je Pajerjeva specijaliteta — obesil je pred tremi meseci nekega revnega popotnika za rinko na stropu, da je bil že ves višnjev. Prisilila sta Jauha, potem, da je molil roženkranc s po vzdignjenimi rokami. Ven grede ga je še Pajer davil. Navzoč je bil pri tem tudi Sajovic Janez iz Strahinja, kateri je ves čas branil — ter so ga potem ti zločinci tudi poškodovali na roki. Ta Pajer je doma iz Milj ter pravijo, da je svojega mrtvega očeta s par vrgel. — Vas prestavili tri milje daleč. Vas Bentov v Ameriki se mora preseliti, in sicer ne le meščani, temveč tudi vsa poslopja, hiše, prodajalnice itd. Poslopja bodo namreč podrli in prepeljali po reki Platte tri milje daleä in na novem mestu zopet postavili. Zemljišče, na katerem sedaj stoji imenovana vas, je kupila „Union Pacific" železnica, ki bode na do-tičnem prostoru zgradila velika žitna skladišča. — Skrunitev indijanskih grobov. Izvestne „znanstvene" hijene ne morejo pustiti pri miru grobov starih Indi-janov. V zadnjih 5 letih izgreble so te hijene okoli 1200 mrtvecev, od katerih so odnesli lobanje ter jih prodali ca dober denar anatomiškim muzejem Glavne krivce so zasledili, med ojimi so tatje „profesorji anatomije". Stran 458. NOVICE Letnik LX. — Velike vremenske nesreče. Vsled hudih nalivov okoli Katanije in Sirakusa je vsa tamošnja železnica razdrta. Di užine železniških čuvajev so v veliki nevarnosti. Na več krajih je voda stopila za 5 metrov visoko. Prebivalci beže na gore, ker voda razdira bivališča. — Koliko se na zemlji porabi papirja? Na celi zemlji je 3085 tovarn za izdelovanje papirja, katere dajo papirja 7904 milijone knjig. Polovico tega papirja porabijo tiskarne, 600 milijonov knjig papirja odpade na časopisje. Največ papirja porabi Angleška, potem Amerika in na to Nemčija; na četrtem mestu je Francija, na petem Avstrija in na šestem Italija. — Črnogorska vojska, črnagora ima zdaj, ko je dobila še eno novo gorsko baterijo, 40 topov Kruppovega sistema in 62 topov drugih sistemov. V vojnem Času ima Črnagora 50.000 mož vojske razdeljenih v 8 delov. V slučaju vojne, kakor je znano, so vsi Črnogorci od 16. do 60. leta dolžni stopiti pod orožje. Na prvi poziv pridejo oni od 20 do 45 let, na drugi oni od 16 do 20, a na tretji oni od 45 do 60 let. Pešci so oboroženi vsi na moderni način. V cetinjskem arze- nalu je bilo 1. 1897. 30 000 pušk Berdankovega sistema in 40.000 pušk drugih sistemov, poleg tega 20 000 revolverjev. Leta 1898. daroval je ruski car drugih 30.000 pušk Berdan-kove iznajdbe in 3 milijone patronov. Leta 1877. za vojne s Turčijo je razpolagala Črnagora s 30.000 puškami starega sistema in ni imela še niti jednega modernega topa. — Reformna obleka žensk, ki si je pridobila po svetu že precej simpatij, ima vender tudi svojo slabo, neprijetno stran. Po velikih mestih se je zgodilo že parkrat, da so ustavili in tudi že zaprli vestni ter skrbni čuvaji reda tako oblečene ženske, misleč, da so preoblečeni moški, kaki anarhisti ali kaj enakega. Par redarjem je v takem slučaju igralo veselja in ponosa srce v misli, da so rešili domovino velikanske nevarnosti, a kmalu se je pokazalo, da so zaprli le neko doktorico v reformni obleki. —- Drevesa — brzojavni drogi. V državi Kongo so za brzojavne droge drevesa, ki lepo zelene in katerim morajo izsekati veje, da niso na poti brzojavnim žicam. Navadne droge, kakoršne imamo mi, so namreč tamošnje velike mravlje vedno kmalu uničile. A ker se lotijo te mravlje le suhega lesa, je prišlo nekemu uradniku na misel, da bi uporabljali za brzojavne droge mlada, posekana debla, ki pa v zemlji zopet poženejo korenine. Najboljša za to so mahagoni drevesa. — Ženin brez nog. Iz Brna javljajo: V Brigu, v kantonu Walis se je poročil te dni pohabljenec Schmidhalter, ki se je pred leti ponesrečil in so mu morali zato odrezati obe nogi prav do života Njegovo telo je pritrjeno na desko, in mož se pomika s svojima močnima rokama naprej ter gre lahko sam celo po stopnicah. Schmidhalter je prodajalec cvetlic in si je s tem že precej pridobil. In tako je tudi ženo lahko dobil. Na svatbi je mladi zakonski mož brez nog celo — kegljal. — O pisanju na steklo poroča pariški „Cosmos": Že pred 6 leti je ženovski profesor Margot spoznal svojstvo nekaterih kovin, sosebno magnezija in aluminija, da puščajo na steklu neke sledove. Opozoril je svet na to, da bi se moglo pisati na steklo, in tako pisanje bi bilo trajno. Bazni poskusi — kakor se je pokazalo in kakor poroča „Cosmos" — so se dobro obnesli. — Tomaseo in Italijani. Mesto Florenca je o priliki slavnosti stoletnice rojstva slavnega italijanskega pisatelja in politika čestitalo občini Šibenik v Dalmaciji kot rojstni občini tako slavnega moža. Občina Šibenik je odgovorila, da jo ta čestitka tembolj veseli, ker je bil Tomaseo Slovan in je goreče želel, da izgine italijanski jezik čim prej iz vse Dalmacije. Vsled te brzojavke šibeniške občine zavladalo je po vsej Italiji veliko ogorčenje in so nekatere občine na pr. beneška odgovorila že prav surovo. Je pač smola, da n vsak Dalmatinec Italijan. V " — Strajk v Dalmaciji. Iz Drniša poročajo, da so v premogokopu v Velušiču opustili delo vsi delavci ter zahtevajo povišanje plače. Bati se je izgredov. Vsled štrajka tovorni vlak med Drnišom in Velušičem ne občuje. — Nova uniforma za avstrijske domobranske avditore. Avditorji avstrijskega domobranstva dobijo v kratkem novo uniformo, ki bode podobna uniformi c. in kr. avditorjev skupne armade, samo da bode imela bele gumbe in srebrne zvezde odnosno ovratnike. — Sneg v Bosni. V Sarajevu so imeli te dni že sneg, ki je padal ves dan in celo noč. Veliko sadja, kateiega še niso povsod potrgali, ie uničenega. — Carjevo suženjstvo. Parižki „Journal" poroča:: Obrambna sredstva za carja so jako stroga. Nekoč letos se je sprehajal car v vrtu Carskega sela. Nakrat je hotel utrgati carici rožo, a ker ni mogel, je poklical vrtnarja, naj uvije carici šopek. Ko se je približal, je naenkrat pokailo in vrtnar se je zgrudil na tla. In takoj se je od vseh strani nabralo vse polno stražarjev k carju, da jim je naročeno ustreliti vsakogar, ki se približa carju za deset korakov. Car je odhajal v graščino jako potrt ter je preklinjal svoje suženjstvo. — Lord Kitchener in zakon. O priliki nekega slavnega obeda pri angleškem poslaniku v Parizu je pripovedoval lord Kitchener, da so vsi njegovi odličnejši častniki neoženjeni. „Dober vojak" je dejal Kitchener „se ne sme ženiti, jednako kakor tudi ne duhovnik, da po kakoršnih koli obzirih ni oviran v izvrševanju svojih najsvetejih dolžnosti". „Ali moj soprog je pa oženjen" opomni soproga častnika, ki se je v transvalski vojni odlikoval. Kitchener jej odgovori: „Izjeme so tudi v tem slučaju, milostiva". — Tri poštene ženske na svetu. Marquis Grenwille je bil na dvoru angleške kraljice Elizabete jako priljubljen radi svojih dovtipov. Nekoč ga je vprašala kraljica Elizabeta, kaj sodi o ženskah. „Ne preveč ugodno", je dejal marquis, „kajti poznam na svetu le tri poštene ženske". Prisotne dame so obledele, a kraljica ga je smehljaje vprašala: „In katere so taiste?" Grenville se je globoko priklonil ter pravil: „Vaše Veličanstvo je prva izmed njih — moja gospa druga — in tretje ne bom imenoval, da vsaka meni kakor bi ona bila ta tretja. — Podzemeljsko meteorologično postajo hoče v Przibramu postaviti dunajska akademija znanosti v globočini 1100 metrov. Tu bo v prvi vrsti seismograf, s katerim bo mcgoče opazovati delovanje potresa pod zemljo in nad njo. — Tragična smrt vojaških beguncev. Kako težko kaznuje vojaški zakon vojaške begunce, nam kaže sledeči slučaj, katerega poročajo madjarski listi. Štirje mladeniči, Ivan Gall, Lovro Csibi, Ivan Mate in Mihael Fekes, vsi doma iz Csike, se nikakor niso mogli privaditi vojaški suknji in srce jih je-vleklo proč na svoj dom, kakor tudi v tujino. Ravno v trenotku, ko so hoteli pobegniti čez mejo v Rumunsko, jih opazi straža in jim zakliče, naj obstoje. Ali vojaki so jeli še le zdaj pravzaprav bežati. Ko pa le niso na drugi poziv obstali, je straža dvakrat ustrelila na nje. Prvi strel je zadel Galla in Csibav ki sta po kratkih mukah umrla, drugi strel pa Mätea in Te-kesa, ki sta težko ranjena obležala. — Razbojniki na Španskem. V Španiji se pojavljajo razbojniške čete v raznih krajih. K razbojnikom gredo ljudje črne preteklosti., največ tatovi in morilci. Prebivalstvo je v velikem strahu pred temi tolpami, pred katerimi ni varno ne življenje, ne imetje in morajo že zdaj ljudje trpeti bedo zaradi hudodelstev roparskih tolp. Najnevarnejši je ropar Torribio. Njega zasleduje cel oddelek žandarjev, ali prebivalstvo ga noče • izdati iz strahu pred maščevanjem. Zaradi tega pa je že zaprtih mnogo gospodarjev. Letnik LX. NOVICE Stran 459. Amerikanski trust govejega mesa. V Prentenu razredu imajo svojega decenta, a mož je že bolj v letih. Seveda (New Yersey) se je ustanovila tvrdka United States Peking ni treba omenjati, da je oblečen moderno in elegantno. Tu Company s kapitalom 1 milijon dolarjev, ki se pa bode po- opaziš poleg mladih gospic tudi stare gospodične in gospe množil na 500 milijonov dolarjev. Družba ima pravico izvrševati sivih las. Članice tega razreda pa kade kakor Turki cigarete, mesarski obrt na drobno in debelo, kakor tudi pravico, graditi smodke od navadnih do najpristnejših havän. Druge imajo parobrod in izvrševati parobrodni promet Nove vrste mize je iznašel Wagefield. Miza pipe iz porcelana, lesa, iz morske pene, iz jantara itd. Druge zopet, ne zamerite, prijazne čitateljice! žvečejo tobak je okrogla in ima trdno ograjo, na kateri je zadosti prostora, ali po domače rečeno: „Čikajo . Dalje se uČe, kako se naj- da se postavijo krožniki in namizno orodje. V srednjem delu, bolje mešajo razne vrste tobaka. Mnoge od njih se uče, kako se da vrteti, so nastavljena jedila. Ako hoče kdo pokusiti se na najbolj eleganten način z vso gracijo vzame priza tobaka kako jed, zavrti ta del in dotična jed je pred njim. Grofica Štefanija Lonyay proti svojemu očetu. Londonski list r» Truth u ve poročati, da namerava grofica Šte- fanija Lonyay tožiti svojega očeta belgijskega kralja Leopolda II. zaradi zapuščine svoje matere kraljice Henrijete. Kraljica je zapustila okoli 1 milijon frankov» svojega lastnega premoženja. za nos. Članice tega kluba so aristokratke iz starodavnih plemenitaških rodbin, kakor tudi iz denarne aristokracije, katere pripadajo dvanajsterim rodovom izvoljenega naroda izraelskega. To se lahko razume, ako se vzame v poštev, da je članarina tako visoka, da jo zmorejo le krasotice iz visokih denarnih krogov. Morda tudi v Ljubljani kaka emancipantka začne Ta svota Leopold imela po postavi pripasti njenim hčeram. Kralj kaj podobnega. pa temu ugovarja ter pravi, da je on večkrat dajal Bicikelj nasprotnik biljarda. Na Francoskem, v kraljici velike svote, mu niso bile nikoli vrnjene, zaradi domovini biljarda, ta igra od leta do leta pojemlje. Za, vzgled tega smatra zapuščino za svojo last Grofica Lonyay pa navedemo le to, da se je 1. 1889. nahajalo v gostilnah, raznih nasprotnega mnenja in je vložila tožbo PaČ res „kraljeve" razmere proti svojemu očetu, klubih itd. na Francoskem 96.000 biljardov, od katerih se je t ponudila plačeval davek; a že 1. 1901 je padlo število obdačenih bi-Iz Londona v Pariz po zraku. Dva Angleža sta ljardov na 89.000 torej za 7000 ! To razmerje se porazdeli tisoč frankov, ako s svojim tako, da zmanjka iz Francije na leto do 500 biljardov. Uzrok Santos Dumontu 200 zrakoplovom pride po zraku iz Londona v Pariz. Zrakoplovec temu popuščanju plemenite biljardne igre pa je v prvi vrsti izjavil, da potrebuje za priprave eno leto časa. bicikel. Ljudje iz vseh slojev, so si preganjali prej prosti Irci in Angleži so se v izredno velikem številu na biljardu, se rajši zdaj vozijo po prosti prirodi in na- udeležili romanj v Rim. in se predstavili svetemu očetu. Značilno je to, da so za adreso na svetega očeta glasovali tudi protestantovski Irci; mnogo se jih je tudi podpisalo na uda-nostno adreso, katero je izročilo 225 irskih korporacij sv. očetu. Velikanski železni most stavijo Amerikanci med Novim Jorkom in Brooklynom v Severni Ameriki. Most bode stal nad 32 milijonov kron in bode izgotovljen tekom dveh Most bode 220 čevljev daljši, kakor velikanski takozvani 780 čevljev daljši, kakor oni let. Klintonov most v Kanadi in čez Niagara slape. Dolg bode 7200 čevljev. Amerika noče grdih ljudij. Preselitvena komisija v Ellis Islandiji je nedavno zavrnila nekega priseljenca zaradi tega, ker je bil grd. Mož je čevljar, pa si je dal nekoč dreti zobe; oni, mu je drl zobe, pa je tako grdo ravnal njim, da mu je usta pretegnil in po vrhu se mu je še naredila bolečina v obrazu, je zapustila odurno brazgotino. Ko ko- misija v Ellis Islandiji ugleda tega človeka, zakliče: „Kaj s takim obrazom si upate priti v Ameriko in tukaj delo najti? Nazaj! u In čevljar z brazgotino v licu je moral zopet nastopiti dolgo pot nazaj v Evropo. Tako zdaj ne zadostuje več, da mora oni, ki hoče iti v Ameriko, imeti dosti denarja seboj, marveč biti mora tudi lep. Klub kadilk. V najelegantnejšem preüelu svetovnega mesta London vadno pri tem ne izgube nič. Vender ima tudi bicikelj svoje slabe posledice. Kača klopotača. Pred nedolgim časom se je govorilo, da je v Ameriki neki gospod pogostil svoje prijatelje z mesom kače klopotače. A veliko jih je dvomilo o novici toda kakor poroča neki sotrudnik „Daily News", stvar ni izmišljena. On sam je namreč prisostvoval neki pojedini v Novi Mehiki, kjer so jedli meso kače klopotače. Meso je trdo in belo z rudeČimi lisami, njegov okus je dober! A če hočejo kačo pripraviti za obed, jo morajo kolikor mogoče hitro usmr- titi, ker tako se misli težko ranieni reptil svoje strupene zobe potegne v meso in ga tako zastrupi. Jokajočega postajenačelnika imajo na neki postaji blizu nove bregenške železnice. Kakor na vseh postajah te železnice, upravlja tudi tu posel postajenačelnika ženska. Te dni ni mogla premeniti tira prihajajočemu vlaku in v tej zadregi jela je jokati. Rešil jo je neljubih posledic neki slučajno navzoči inžener. Čudna žena. V Ameriki živi neka Marija Eska, ki je že 40 let omožena, a cela ta leta ni še pregovorila s svojim možem ne besede ! Tako se je nekoč ta ženska za- prisegla in to prisego drži! Zares, neverjetno čudo! Zalepke opusti Nemčija. Leta 1897 so bile upe- m sicer v palači Portman, se shaja ta klub Jjane istega leta se )e izpečalo 8 milijonov. A že na-kadilk. Saloni so opremljeni nad vse moderno in razkošno, slednje leto je padlo število za polovico. Leta 1900 je znova Kljub je razdeljen na tri razrede; v prvi razred sprejemajo se kandidatke, a vsaka mora imeti vsaj osemnajst spomladi. padlo število in po najnovejši statistiki se je izpeČalo v letu 1901 samo 2,625.509 dopisnic. To število je jako majhno Te imajo nalogo, da se uče svaliti cigarete, pušiti skozi nos, v primeri s številom pisem, kojih je šlo križema po Nemčiji elegantno prižigati smodke, gracijozno držati cigareto v malih iz 1771 milijonov. Zalepk potemtakem več potreba ni. ustnicah itd. Kadar kandidatka z dobrim uspehom izvrši prvi razred, jo sprejmo v druzega. Tu pa že kade vse: cigarete, istini Turška cenzura. V sultanovi državi je cenzura v turška. Iz tujih dežel se ne sme prodajati v Turčiji smodke, tabak t. j. v pipi itd. Tudi se morajo priučiti pozna- noben naučni slovar, ker so v njem članki tudi o sultanih, vati razne vrste tobaka, razločevati avstrijsko virŽinko od ita- dalje je tam prepovedan Tassov „Osvobojeni Jeruzalem", Viktor lijanske. Uče se o raznih vrstah finih smodk in lepo dišečih Huga n Les Orientales", Lafontainove basni, Bouillefov „Atlas cigaret in prijetnega tobaka. Poznavati morajo vse različne de Geographie" itd. In vender se vse te knjige dobivajo v vrste tobaka, smodk in cigaret. Nalašč zato nastavljeni in dobro carigrajskem predmestju Pera naslovni list se vzame s plačani profesor uči jih o vsem, kar potrebuje kadilka. Mož kake druge nedolžne knjige in stvar se je srečno utihotapila je v najlepših letih in oblečen nad vse elegantno in gosposko, v knjigotrštvo, Na prepovedanih knjigah so navadno prav ne-Ko kandidatke dovrše tudi drugi razred, prestopijo v tretji in najvišji razred te slavne in originalne akademije. Tudi v tem dolžni naslovi, kakor: „Slovnica francoskega jezika", „Vrtnar if • " n*»! & i 4 k.!.. » * / stvo" i r> Sofijini doživljaji" itd. Stran 460, NOVICE Letnik LX. Kaj je pravi uzrok srbske krize cherchez la femme! Listi poročajo, da je bil car že pripravlj jeti srbsko kralj dvojico, a da se ?n spre carica temu uprla Tudi dve veliki kneginji, hčeri črnogorskega kneza, sta izjavile, da se ne moreti sestati s kralj Drago Vsled teh ženskih protestov je car izjavil, da pač sprejme Aleksandra in Drago, toda ne na dvoru marveč v vili ministra vnanjih poslov grofa Lamsdorffa. Vsled tega je nastala v Srbiji ministrska kriza. Najmanjša knjiga na svetu. Birminghamu v Ameriki je te dni zagledala beli dan knjiga, ki je najmanjša na svetu in leksikon in Črke vzbuja splošno zanimanje. Knjiga je nekak visoka 30 mm, široka 26 in debela ll1/^ mm. so primerno knjigi tako majhne, da se more čitati skozi daljnogled. In vender pravijo, da je knjiga jedno najpopolnejših književnih del. (M CO Belaeniceps Rex je zoologično ime nekega ptiča, biva v centralni Afriki. Život in noge ga spominjajo na štorkljo, vrat in glava na pelikana, tako da si mislimo, da ta ptič ne tvori posebne vrste med ptiči, marveč da je bastard. A to ni res. „Balaeniceps Rex" ima po vsem drugačno okostje, kakor drugi ptiči in tvori zase posebno vrsto v živalstvu, marsikaterem muzeju vidimo tega čudaka. Zdi se, da je njegova domovina v centralni Afriki kaj majhna. Kupčija z dekleti v južni Afriki. Iz Kapstadta se poroča: zadnjih dneh so se tu odkrile senzacijonalne Ravnokar izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika Mala stvari zastran kupčije z deideti in ženami, ki so bile iz Evrope pripeljane v južno Afriko. In to so delali največ agenti. nitni kleta, inserati posebno v angleških listih Ime- so vabili de- so šla na led. Vso golo resnico so izvedela še v Afriki, ko so nastopila svojo službo kakor sužnje. Da se je razvila kupčija z dekleti v južni Afriki, je največ pripomogla angleško-burska vojna, stopati. Proti kupčiji so začeli energično po- * 4 navadno leto / /A ki ima 365 Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba Loterijske srečke. V Brnu dne 12. novembra t. 1.: Na Dunaji dne V Gradci dne novembra 86, 19, 55, 54 89, 32, 25. novembra t. 1.: 73, 74, 81, 75, 51. a • t • % % • • • : • » . • • • • •• \J 'V rž Tržne cene. V Lrjubljani dne 14. novembra 1902. Pšenica K 7 50 h, oves K 6*50 h, ajda K ječmen K 6-30 h •i" M t J< A\\ h: ta * i 0 » proso K 6 50 h, turšica K 7 — h, leča K8*-h, fižol K 10 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. A Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Blasnikova ..Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kme ti j ska družba nad stoletja katera izhaja svojega rojstva čez Sto let torej edino tika", katero prava toliko starodavna Pra skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis in t. č. g. župnik Blaž Potočnik razni drugi učenjaki duhovskoga in svetnega stanu. Ta ..Pratika" ima na prvi strani podobo Jožefa kot uradno potrjeno yar stveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo ..Veliko Prati ko* vsako drugo zavrnite nepravo Velika Pratika" stane Pratika Odgovorni urednik Bajko Pirkovič Tiak in založba Blasnikovi nasledniki