lodarsko stanje v Hrvaški I; P«enche|er Nachrichten a Hrvaškem se vrši I e Potl zaščito naj-i^^epov. Vsa žetev je t.^ana in izvedena pod ^nadzorstvom. |je smejo izvajati samo |. posebno, strokovno ^ 0 2a to delo. Dovolj e-|| samo oni, ki prisežejo, trdili vsak poskus r 1 Najmanjšo množino L°st Poroča o draginji in priznava, da na | r^ci6niranje živil «; P°sluje edino le v Za-V začetku Hrvati ^°'agala s primernim Id uPravnim uradni-|to m°Sla biti kos svo-Hrvaško ozemlje O*1 tega tudi siln0 tr" % VoJaških operacij. Pe so motile delo, a je. morala Hr-at' še precejšen del Pridelka zaveznikom. Hj Pritožuje nad dra- V to iVa^em' naJ pomisli l,^' Je uvoz težko iz-I.Pfčuje pomanjkanj^1''1'1 predmetov do- Poj;, r Tagblatt poro-i h ^no ostrih ukrepu,; K.a hrvaškem pri pobili, e proti kopičenju jp^jkonitemu Prekup- r cevanju. Uveden je državni monopol aa vse vrste žita, krompir in oljni-ta semena. Kmetom odvzamejo vse, kar presega njihovo osebno potrebo. Količine so bile doffi-čene še v mesecu juniju in zapisane v posebno ''glavno knjigo^' tako da vsak kmet v naprej v«, katere količine žita bo moral oddati. Mlatilnice so pod drža1 vnim nadzorstvom. Lastnik jih sme uporabljati le ako priseže1, da bo skrbel za "pošteno" mlatenje. Tudi mlini so pod državnim nadzorstvom in poslujejo po strogih predpisih, ki veljajo za vse poljske pridelke. žitni pridelki so plačani posestnikom po isti ceni, kakor lani ; priboljšek dobe oni, ki žito najhitreje oddajo — uvedena je premija za brzo dobavo. Cena pšenice na Hrvaškem je višja nego na Bolgarskem, v Srbiji, na Madžarskem ali v Sloveniji, nižja pa nego v Rumuniu ali Grčiji. Izvedenci cenijo, da bo žetev na Hrvaškem morda prehranila dcmače prebivalstvo, toda le, ako bo pridelek turščice zadosten. Tobaka so nasadili letos na Hrvaškem manj nego lani. Iz Dalmacije in Hercegovine poročajo, da so kmetje povsod sejali žito in sadili krompir namesto tobaka. Južno sadje — kakor smokve, pomoranče, limone in mandarine — pa je mnogo tr-pelo od slane v pretekli pomladi. ra armada bo najbrže poslala starejše vojake domov v vojno industrijo \ ,gt°n. — Predsednik Rjavil, da bo ar-'H^'6 p.oslala starejše \i°V> bi več kori-Sj jdustriji, kot pa pri V,Predsednik je po-h °nferenci časnikarjih Sv°jem obhodu po VlgeUs in 40 let sta-^ re vojake, ki bi bili veliko bqlj koristni pri delu v kaki tovarrji, kot bi pa marširali po 25 milj na dan s polno opremo na hrbtu. Vendar, je pripomnil predsednik, še vedno se dobe moški pri 40 letih, ki so popolnoma sposobni za vojaščino in katere se bo poklicalo pod orožje._' E** predlog, da let t j., —- Senator Van-\ JCigana je vložil >ta^nici Predlog k do-; c'a se zniža volila r 21 na 18 let. Ako >0 a Predlog odobril, bi t^av briti tudi tri če" \ 1 Predno bi postal S v \ atldenberg je rekel: '>} do!? cani 18 let stari J\ vino, naj bi imeli voliti." Predlog da- \ Savico moškim in _ v Akronu s i" Mrs. Vin- 1q67 Sutherland J** ^ So se oglasile v rojenice ter -iim ga fantka- Mati P°žutita v Citify i(»Ci V Barbertonu* tajnik Slovenji V ^ ičiestitke! I -- I v°jne bonde! Ameriška zračna sila napada japonske pozicije v Solomonih in Aleutih Washington, 20. okt. — Mornariški department naznanja, da je ameriška zračna sila začela z vso vnemo bombardirati japonske čete in naprave na otoku Guadalcanal v Solomonskem otočju in na Kisko v Aleutih. Nobenih poročil ni, da bi začel sovražnik kako ofenzivno akcijo proti ameriškim pozicijam na Guadalcanal od 15. oktobra, ko se je izkrcalo več japonskih čet na tem otoku. Toda japonsko bojno ladjevje je še vedno nekje v bližini. -o- Igrač bo vseeno dovolj Kljub temu, da so vojni časi, pa to našega dobrega Miklavža ne bo pregnalo in otroci, ki so pridni in ki imajo dobre starše, bodo dobili polno igrač. Edina razlika z letošnjimi dalrovi je ta, da je posegla vojna tudi v Miklavževe tovarne ter mu naročila, naj izdeluje tekom vojne samo lesene in papirnate igrače. 'Teh bo pa dovolj. novi grobovi Terezija Kostajnšek O kateri smo že včeraj poročali, je podlegla smrti po hudi bolezni na otrpljenju udov (mrtvoudna) zadnje štiri mesece, kar je največ presedela na dvokolesnem vozilu v družbi njene hčere Mrs. Rose Košir na njih domu, kjer se družina nahaja že nad 30 let, 5408 Homer Ave., kjer bo truplo rajne počivalo do petka. Rajna je bila poznana izbor-na kuharica, v tem je bila aktiv do svoje bolezni. Rojena je bila v vasi Praproče, fara Št. Rupert na Dolenjskem, kjer zapušča brata Janeza. V Ameriko je dospela pred 40 leti. Njen soprog Anton je umrl pred 12 leti, stara je bila 68 let. Po očetu se je pisala Mau-sar. Zapušča tukaj tri sinove in dve hčeri: Antona, Josepha in Paula, ki se nahaja pri vojakih kot private first-class v Gordon, Georgia, in ki je dospel na dopust dan pred materino smrtjo, hči Rose Košir in Mary, poročena Meehan. Bila je stara mati sledečim: Dolores, Jimmy, Arleena, Paul Frances in Frank. Pripadala je sledečim društvom : Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; sv. Neže, št. 139 K. of O.; Srca Marije (staro), podružnici št. 25 SŽZ in Oltarnemu društvu fare sv. Vida. Pogreb se prične iz hiše žalosti ob četrt čez džveto uro v' cerkev sv. Vida ob 10. uri Pokopana bo v družinsko grobnico na Kalvariji. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Naj bo blagi materi ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. Joseph Mikovič V torek zjutraj je umrl Joseph Mikovič, 20361 Arbor Ave. Doma je bil iz sela Novo brdo na Hrvaškem, odkoder je prišel sem pred 34 leti. Bil je star 56 let. Tukaj zapušča soprogo Anastazijo, rojeno Telešman, štiri sinove: Joseph, Thomas, John in Eddy, hčer Ano, poročeno Yovich, v stari domovini pa mater Agato. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ. Pogreb bo iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Križa na E. 200. St. ter na Kalvarijo. Dan pogreba še ni določen. Ana Vidmar Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrla Ana Vidmar, rojena Zajmec, stanujoča na 1466 E. 175. St. Truplo bo ležalo v Svetkovem pogrebnem zavodu. Podrobnosti poročamo pozneje. John Katcher Včeraj popoldne je umrl John Katcher, stanujoč na 1094 E. 298. St., Wickliffe, O. Prej je stanoval na 15001 Hale Ave. Truplo bo ležalo v Svetkovem pogrebnem zavodu. Podrobnosti pridejo pozneje. --o- Na obisku v Columbusu Eddie Struna iz Hubbard Rd. in dr. Ellertson iz Madison, O., sta se podala v Columbus, O., kjer sta se udeležila žogometne igre med ohijskimi in illinoiskimi fanti. Zmagali so ohijski. Potem sta si ogledala prestolico ter razne zanimivosti tam. Zadušnica V cerkvi Marije Vnebovzete bo darovana jutri ob 8:30 maša za pokojnim .Frank Youngom v spomin prve obletnice. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Kdo bi rad dobrega pianista? Prcovijo, tla se Hitler ~ z vso vnemo uči. igranja na-klavir. Baje hoče postati svetovni mojster v tem. Oči-viclvo že uvideva, da izgublja bojno igro bi da s papi-itrnjem sdjb ni ;bodočnosti. Dvomimo pa, da, bi se dobil kdo, ki bi hotel ,še kdaj ple-sai po njegovi muziki. Evropa se je že naplesala in ne 'bo dolgo, ko bo plesal Hitler. Pa ne bo dolgo plesal, ker kmalu mu bo zmanjkalo tal in zazibal se bo na močni vrvi ob ploskanju vsega poštenega sveta. -o—- Nemci so obnovili napad na Stalingrad z vso silo Roji nemških bombnikov in bojnih letal so ž vso silo napadli Stalingrad potem, k0 jih je bil pregnal z zraka mrzel dež. Toda Rusi zatrjujejo, da so ostale vse ruske pozicije zadnjih 36 ur nedotaknjene. Iz Berlina pa prihaja istočasno zatrdilo, da je ostalo komaj nekaj štirjaških kilometrov ozemlja v Stalingradu še v ruskih rokah po 57 dneh napada na mesto. Ruska poročila naznanjajo, da potrebščine in ojaččnja redno dohajajo v mesto. Nemški daljnosežni topovi obstreljujejo reko Volgo, da bi p. .vpročili dovoz v mesto. Po Volgi se je pripeljala ruska flotila, ki je začela z vso močjo obstreljavati. nemške pozicije, da je tako olajšala breme svojim Četam. -o- Prva obletnica V četrtek ob'8:30 zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Prija-tel. Kongres sprejel največjo davčno mer Administrator urada za kontrolo cen je ustavil barantanje s hišami Washington. — Leo Henderson, administrator cen je odredil za vse okraje, kjer je v veljavi kontrola najemnine, da se ne sme brez važnega izseliti iz hiše najemnika drugače, da se mu da trimesečna odpoved. Dalje je zapovedal, da se v teh krajih ne more nihče vseliti v kupljeno hišo, dokler ni plačal ene tretjine kupne cene, ne vstevši izposojen denar. Henderson pravi, da hoče s tem preprečiti barantanje s hišami, ki se godi na ta način, da lastniki prodajo hišo na mesečna odplačila, ki so večja kot pa znaša postavna najemnina, ne da bi dal kupec kaj gotovine pri nakupu. --o- Taft nasprotuje klicanju 18 let starih v armado Columbus, O. — Senator Taft je napovedal, da bo vložen v senatu predlog, ki bo izločil 18 let stare od obvezne vojaške službe. Taft je izjavil, da je za to, da se pokliče 19 let stare, ne pa 18 letnih v armado. --o—— Poškodba rojakinje Mrs. Frances Markužič, 1132 E. 63. St. si je zlomila doma nogo. Prepeljali so jo v Mt. Sinai bolnišnico, kjer jo prijateljice lahko obiščejo od 1:30 do 2:30 popoldne] Deveta obletnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Helen Marzlikar v spomin devete obletnice njene smrti., Dvignil je davke na vse dohodke. Pet odstotl davka (victory tax) je določen na* vse dolu ke nad $624 na leto. Predlog za največje da ke v zgodovini Zed. držav je dobil predsednic v podpis. Washington, 20. okt. — Kongres je danes končal 10 mesečno delo na ogromni davčni meri ter jo poslal predsedniku Roose-veltu v podpis. Poslanska zbornica je glasovala za novo davčno mero z 130 proti 2 glasovoma. V senatu ni bilo nobene opozicije. Predsednik bo podpisal davčni predlog še pred polnočjo v sredo. Nova davčna mera je izdatno ~~ zvišala davke na posameznike in korporacije. Nova davčna mera določuje tudi 5% davka, tako-zvanega "davka zmage," katerega bo plačal vsak, ki zasluži $624 ali več na leto. Novi davki bodo prinesli v zvezno blagajno letno blizu $25,-000,000,000. Okrog $1,750,000,-000 bodo dobili davkoplačevalci povrnjenih od vplačanih davkov po vojni. Novi davki so v toliko zvišani, da bo 43,000,000 oseb plačalo davke, dočim je bilo dozdaj največ le 24,000,000 oseb, ki so plačale federalne davke. Normalna davčna mera je dvignjena od 4 na 6 odstotkov pri posameznikih. Sedanja sur-taxa, ki je bila od 6 do 77 odstotkov, je bila dvignjena od 13 do 82 odstotkov. Pse P® Hsu Naši vojaki n h A Ker so naši fantje prepričani, da bo kongres znižal starost za obvezno vojaško službo in jim dal puško v roke, nekateri nočejo čakati klica, ampak se kar sami javljajo. Tako se je vpisal k armadnim letalcem tudi 18 letni Tony Malavašič iz 19401 Pawnee Ave. Zdaj je zaposlen pri Marquette Metal Products Co., kjer zasluži $54 na teden, želimo mu vso srečo. »H te I® Iz Campbell, Ky. se je oglasil slovenski vojak Anthony J. Logar, sin poznanega slovenskega trgovca Anton Logarja iz 222. ceste v Euclidu. Tony naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Predno je šel v armado Strica Sama je kupil za $1,000.00 vojnih bon-dov, da bo tako z denarjem in svojim telesom služil svoji, domovini. Vsa čast vrlemu fantu. Njegov naslov je: Pvt. Anthony J. Logar, 1580th Service Unit C. M. P., Barracks K-26, Camp Campbell, Ky. Ste®' Iz taborišča Clairborne, La. se je oglasil Pvt. Anthony Gliha, ki služi pri tankih kot voznik. Počuti se prav dobro in pozdravlja vse prijatelje in znance. Dru- žina stanuje na 5605 Bonna Ave. Družina ima še dva druga sinova v službi Strica Sama. William služi pri zrakoplovnem koru kot topničar v Camp Lee, Georgja. Edward pohaja pa akademijo za zfakoploVstvo v Kessler Field, Miss. Tudi ta dva pozdravljata vse prijatelje in fante. Družina je lahko ponosna na svoje tri sinove, posebno pa oče Anton Gliha, ki je tudi služil Strica Sama leta 1909 in sicer pri konjenici v mehikanski vstaji. iwa ti® Pa Kvota 10,000 r e k r u t o v za bojno mornarico do 27. oktobra bo gotovo dosežena, ker do včeraj se jih je priglasilo že 9,600. Sledeči slovenski fantje so se včeraj vpisali v mornarico: Victor Tomšič, 3622 E. 80. St.; Cyril Zalar, 1384 E. 171. St.; Edward Unetich, 15814 Trafalgar; Teodor Popovil, 9521 Prince; Joseph Božič, 1008 E. 64. St.; John Grmsek, 6211 Glass Ave. Vso srečo, fantje, te Rs Ra Pvt. Charles Marzlikar, ki služi Strica Sama v Fort Bragg, North Carolina, sin Mr. Joseph Marzlikar j a iz 1025 E. 62. St., je prišel za 10 dni na dopust. Stanuje pri svoji ženi na 1079 E. 67. St. Samske osebe bodo oproščene davka za $500 dohodkov ali manj, kar je znižano od $750. Oženjene osebe bodo oproščene davka z $1,200 letnimi dohodki, dozdaj je bila ta vsota $1,500. Za vsako odvisno osebo bodo lahko odtrgali $350, dozdaj $400. Korporacije bodo plačale 907'' davka, za kar bodo dobile kredita po vojni 10%. Starostna pokojnina ostane za 1943 kot dozdaj. Zvišani bodo davki na žganje, pivo, vina, cigarete, cigare, olje, fotografske aparate, na voznino po železnici, busih in avijonih. 5'/' davek zmage bodo pobirali delodajalci začenši s 1. januarjem od svojih delavcev vsak plačilni dan. Vsak, ki ima letnih dohodkov $624 ali več na 'leto, bo moral plačati ta davek. Poročila zatrjujejo, da se italijanska armada upira, ker je sita vojne London. — Reuterjeva časnikarska agencija poroča, da se je v Gorici uprl polk Alpinov, ko je dobil likaz za odhod na rusko fronto. Poročila dalje zatrjujejo, da so bili vodje revolte ustreljeni, polk so pa naložili na vlake brez orožja. V London so tudi dospele vesti, da so Albanci razglasili neodvisno Albanijo in da se bore proti Italijanom na treh frontah v gorah. Mussolini je moral poslati nova ojačenja pehote, topništva in letal v Albanijo. Jugoslovanska vlada v Londonu poroča, da stoji na čelu madjarskih teroristov nadvojvoda Albreht Habsburški ki napada Jugoslovane v Vojvodini, severno od Belgrada. Naciji nameravajo postaviti Albrehta kot podpredsednika vlade, namesto Istvan Horthya, sina regenta Horthya, ki je bil ubit na ruski fronti. Potem, ko je dobila Madjar-ska del Jugoslavije, je vrnila nadvojvodi ogromna posestva, ki >so mu bila prej zaplenjena. -o- V senatu bo debata, da se odpravi opojno pijačo od vojaških taborišč Washington. — V senatu pride v četrtek 22. oktobra na debato predlog, da se pokliče pod orožje .18 in 19 let stare. K.ot zatrjujejo senatorji, bo predlog-gotovo sprejet se tu teden brez posebne opozitije. Temu predlogu je dodal senator Lee iz Oklahome dodatek, da se prepove prodajo opojne pijače v bližini vojaških taborišč ter prežene iz bližin istih vse nemoralne hiše. Včeraj je minilo 30 let, odkar so položili vogelni kamen farni šoli sv. Vida Ko je prišel na župnijo sv. Vida v Cleveland mladi župnik Rev. B. J. Po/nikvar, si je nadel za prvo in glavno nalogo, da bo navdušil farane za farno šolo. Po dolgem prizadevanju fn z dobro voljo faranov, mu je uspelo in na 20v oktobra 1912 je bil blagoslovljen vogelni kamen nove krasne šole sv. Vida na Glass Ave. O tej slavnosti je poročala "Clevelandska Amerika" (sedaj Ameriška Domovina) v torek 22. oktobra 1912 sledeče: "V nedeljo se je v naši naselbini vršila krasna slavnost ob priliki blagoslovljenja vogelnega kamna nove slovenske župne šole sv. Vida. Poslopje, ki je do prvega nadstropja že postavljene, je bilo lepo v zastavah kakor tudi precej slovenskih hiš po naselbini. Ob pol treh se je pričela pomikati slovenska parada po uli cah in okoli tretje ure je dospel Rt. Rev. Farrely, clevelandski škof, ki je blagoslovil vogelni kamen, katerega so potem slovesno spustili v zgradbo. Slavnostni govor pa je imel Rev. R. X. Bajec, ustanovnik slovenske župnije v Clevelandu, ki je v zbranih besedah razložil lep pomen slovenske šole v tujini, žel je splošno odobravanje. Otroci slovenske šole so bili zbrani pri novi šoli in vsi so držali ameriške zastavice v rokah. Potem se je dovršila slavnost v cerkvi, ;t društva so odkorakala proti Knausovi dvorani, kjer se je vršila zvečer lepa igra in prosta zabava. Dvorana je bila tako nabito polna, da niti naš poročevalec ni mogel notri in da je moralo oditi nad 200 ljudi. Upamo, da se je vse skupaj zaključilo z dobrim finančnim uspehom v prid slovenske šole." AMERICAN IN STOUT FOREIGN ^ ^^^___ " ^^^ ^^ " TI KT1I jAfGr nxiT V . » irirv.^ . v, , SLOVENIAN MORNING _IN lancuace ONLY_AMERICAN HOME DAI™SPAPEB i?irc=J---- ----- ---------------------------- ----—--------------■■ ■ ^ CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 21, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor fll7 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka 3c___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $1.50 per year U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ________Single copies 3c___ «red as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at .nd. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___ beseda iz naroda No. 247 Wed., Oct. 21, 1942 agrešali ga bomo Naš Tone Šubelj je po kratkih poletnih mesecih zopet )dšel nazaj v New York, kjer je angažiran pri Metropolitan operni družbi. Drugi člani te največje operne družbe so imeli tekom poletja zaslužene počitnice, katere so uživali v raznih letoviščih, ali kjerkoli že. Naš Tone je pa vse poletje delal, trdo delal pri svoji ljubljeni Glasbeni matici, s katero nam je dal nedavno krasen duševni užitek pri Seviljskem brivcu. V istem času je pripravil pa zbor za drugo opero Netopir, ki jo bo podala Glasbena matica v nedeljo 1. novembra. Takrat bo prišel Mr. Šubelj za par dni v Cleveland, da bo to krasno operno delo dirigiral. Res, pogrešali bomo našega dobrega Toneta, tega nedosegljivo pridnega in marljivega pevca, katerega delo pri Glasbeni matici smo občudovali. Saj kar gori za to svoje dete, za ta odlični zbor, katerega je res pripravil na tako višino, da nam podaja pevske skladbe, katerih si upa lotiti le najbolj izvežban zbor. Pa tudi pevci in pevke znajo ceniti svojega mojstra, ker pač ne morejo drugače, saj vidijo, da mu je zbor vse. Šublju je petje kri in življenje, on je rojen pevec. Njemu ni za gmoten uspeh toliko, kot mu je za moralen uspeh zbora. In bolj ko se mu zbor odzove, bolj Tone dela in se trudi, cfa bi ga pripeljal do najvišje popolnosti. Koncem prihodnje pomladi bo prišel zopet nazaj, če mu Stric Sam ne prekriža računov, ker Tone je v vojaških letih, in kadar bo prišel nazaj in pripravljal Glasbeno matico, bi bila naša iskrena želja, naj nam poda s svojim odličnim zborom en koncert samih slovenskih narodnih pesmi. Kakor jih zna pripraviti Šubelj in kakor mislimo, da jih bo zbor zapel, bo to užitek za slovensko srce, ki mu ni paralele. Mislimo, da bi bil slovenski narod za tak koncert neizmerno hvaležen. Ko bomo izbirali kandidate Malo je državljanov, ki bi poznali osebno vse kandidate, katerih imena so na listini te ali one politične stranke. Nekaj jih poznajo, ako jih srečajo na shodih, ali čitajo o njih v časopisih, ali jih slišijo na radiju. Toda velika večina kandidatov nam je pa nepoznana. Mnogo je volivcev, to zlasti takozvanih 100% Ameri-kancev, ki izbirajo kandidate v volivni koči samo po imenih. Navadno napravijo križ samo pred onimi, ki imajo lepo zveneča imena, ki predvsem niso "ifornerska." Zato pa tudi ne vedo, ali volijo za bele ali črne za dobre ali slabe in jih tudi ne briga, samo da ime lepo zveni. Tak državljan ne stori svoje dolžnosti. Tak ne voli po svoji državljanski vesti, ker mu ni mar karakter in zmožnost kandidata, ampak gleda samo na ime. Vesten državljan bo pa najprej volil za take kandidate, ki jih pozna, ali ki so mu priporočeni od zanesljivih oseb, na katere se lahko zanese, da mt: bodo priporočali pošteno. Zlasti letos, v teh kritičnih časih je važno, da volivci dobro preuda/ijo koga bodo volili. Zdaj je potrebno bolj kot kdaj prej, da imamo v javnih uradih dobre in zmožne može, ki bodo uradovali pošteno in modro. ;7r1ai ko )*? cfežela v vojni, narod ne bo imel časa toliko zasledovati delovanje svojih javnih uradnikov. Danes so vse naše misli v vojni, pri vojnem naporu, pri naših fantih nai fronti. Zato pa glejmo, da bomo na volivni dan, kot je čas za to, dobro preuda-rili in izvolili može, na katere se bomo lahko zanesli, da nas ne bodo ociganili. Nam se zde letošnje volitve tako važne in izbira kandidatov tako potrebna, da bo prvič, da ne bomo priporočali izvolitev kandidatov ene stranke, ampak bomo priporočali, toplo priporočali, naj izbirajo volivci zmožne može, ne glede na njih politično prepričanje. Nikjer ni rečeno, da je šamo ena politična stranka izveličavna. Vsaka stranka ima zmožne in poštene može in take moramo poiskati in jih izvoliti. Nekaj kandidatov ^smo že priporočili, nekaj jih še bomo. Ti so, po našem prepričanju najboljši. Razume se pa, da bo vsak državljan volil po svoji preudarnosti, kakor bo vedel, da je boljše. Volitve v Ameriki so svobodne, hvala Bogu, in svobodne naj ostanejo. To je glavni princip ameriške demokracije, na kateri stoji naša ameriška zgradba, mogočne Zedinjene države. Vrv lahko še počaka Oni dan je Rusija zahtevala, naj Združeni narodi takoj obračunajo z vsakim nacijskim voditeljem, čim jim pade v roke. Nekateri so si to tolmačili tako, naj bi Anglija takoj obsodila in usmrtila Rudolfa Hessa, ki je edini važnejši voditelj nacijev, ki je točasno v rokah Združenih narodov. Kakor bi Rudolf Hess to v polni meri zaslužil, pa ga Anglija gotovo ne bo postavila pred sodišče pred končen? vojne. Nemci bi se namreč gotovo maščevali za njegovo smrt s tem, da bi postrelili najmanj 100 najodličnejših oseb v okupiranih deželah. Torej je pametneje, da Združeni narodi počakajo do konca vojne, saj se bo tudi takrat, našel „kak trden konec konopca za Hessa. Obenem bodo pa takrat delali družbo Iz Guclida "Halo Urška, kam pa tako .hitiš, povej no kaj novega," je pobarala ono jutro Nežka. Seveda je Urška kaj hitro pričela naštevati novice iz vse soseske, seveda pa je bil glavni pogovor nekako tako-le: "Veš Nežka, ravno o pravem času si me dobila, ko imam najbolj namazan jezik in stvar je tudi zelo pomenljiva. Saj si kar misliti ne morem, da bi ti ne vedela za tako pomembno slav-nost, kot bo v nedeljo 25. okto-ara v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., ko bo podružnica št. 15 Slovenske ženske zveze praznovala 15 letnico svojega obstanka. Veš Nežka, ta dan se bomo imeli tako imenitno, da prav gotovo ne smeš ostati doma, kajti naše kuharice bodo pripravile vseh mogočih dobrot, saj se nekaj pogovarjajo o pečenih piščancih in ne vem kaj še vse, pa tudi povedati ti ne smem vsega. Kar pridi v nedeljo v Slovenski društveni dom na Recher Ave. pa se boš najbolje sama prepričala. Ce'bi ti vse sedaj povedala, potem bi ti povedala še naprčj in bi ljudje rekli, da vse naprej šklepetam. Zato pa vas vse tiste, ki se zanimate za Slovensko žensko zvezo in njeno delovanje, vabim na praznovanje 15 letnice naše podružnice in prepričana sem, da boste vsi in vse zadovoljne. Nežka, sedaj pa moram iti naprej, ker imam še precej opravkov. Torej na svidenje v nedeljo, pa še drugim povej, ker bo res luštno v tako veseli družbi." Uršula Trtnik. --o- Čast godbenikom Železo se kuje, ko je zareče. O godbi in za godbo pisati je treba sedaj, ko jo potrebujemo in ko jo imamo. Par vrstic ne bo škodovalo, da se ohrani nanje spomin. Nedeljski koncert je bil ljudem zelo všeč, bil je bolj i nego smo pričakovali, če tudi ni bilo za njega storjene, dovolj dobre reklame, kakor jo godbeniki zaslužijo. V pondeljek večer ste v naši okolici slišali, kako je grmela godba iz tako zvane East High šole. Godba je privabila ljudstvo na ceste, vse je hitelo skupaj. Godbeniki, fantje in dekleta, v lepih uniformah so igrali, da ,'e bilo veselje slišati, vsak si je lahko mislil: "Oh, ko bi bilonaših fantov toliko!" Odgovor, lahko bi jih bilo. Naj navedem opazko, učenca godbe fare sv. Vida, ki je lahko za vzgled drugim in za v opomin staršem, ki imajo sinove, ki bi lahko pristopili k godbi. Na programu so bili trije godbeniki, ki so imeli nalogo za posamezni nastop: John Ore-hek za trombone solo, Anthony Stonich za alto saxophone in Frank Železnik za soprano saxophone solo. Taki, ki so izbrani za take nastope, so smatra-ni za dobre učence. Dočim sta Orehek in Štraus starejša godbenika, je bil pa med njimi Železnik šele začetnik. Tega omenjam za vzgled drugim. Ta fantič je star 11 let. Začel se je učiti šele začetkom «aprila tega leta, to boste težko verjeli, toda je resnica. Tu se vidi kaj velja, če ima kdo veselje do poklica ali stanu. Sam sem bil priča, ko me je mati v pričo mladega sina prosila zanj, če bi ga hoteli sprejeti k godbi, ker ga zelo veseli da bi se učil. Malo mlad se nam je zdel. Učitelj ,ie rekel, naj sedi tukaj in naj posluša druge, fant je to sicer naredil, toda, je hotel da ga učitelj uči in uči tako, da bo le na njega najbolj pazil. Učitelj mu je rekel naj ga počaka za nazadnje, fant je žalosten čakal, menda je učitelj malo pozabil, fant se je zjokal in šel materi potožiti, da se učitelj zanj niti ne zmeni ne. Mati je zopet morala nazaj k učitelju in mu naročiti da naj, če le more, poskuša z učenjem zanj. Tedaj je učitelj obrnil več pozornosti na mladega študenta, ki je tako želel učiti se, da je vedno stal pri učitelju. Rezultat je ta, da je v nekaj mesecih mali, 11 letni godbenik, že sam nastopil s trobento. Ta fant bo imel priliko doseči najvišjo stopinjo med godbeniki. Tu se vidi kaj velja zanimanje in pa sodelovanje staršev. Ta fant je izjema od drugih, druge je treba nagovarjati, ta se je trudil sam, da se je urinil med godbenike. Še nekaj v potrdilo zanimanja. Ko je godba izdala vstopnice fantom v prodajo, je mladi Frank Železnik sam prodal 40 vstopnic. Kaj ko bi imeli takih en ducat? To bi bila naša godba kmalu večja kot je East High School godba. Hvala godbenikom za trud in učenje in za tako izborno igranje. Hvala vam starši za vaš trud znjirni. Hvala vam za udeležbo in še lepo denarno podporo godbi. Vse bo "OK." A. Grdina. --o- Pričetek Slovenske šole S. N. Doma Ta teden se prične Slovenska šola S. N. D utrjen, pa še vedno jegulja, je stavi P^ bo ostal v postelj'- ^ ^ bc hotel. Fant je so !,i; za stavo, ker ta^^l/ v svojem življenJu taka. , z Pa je Frank f*^ na visečo postelj0, ^ pfl> je slekel rekelc, j?, mislila, da misliW -gy f tem je deset m«* ^ za rob postelje, n» K0 s-J po Pet. (Križ bo^^J jaz prvič na k°n3 ' i^j samo dva, mene P ^ pa kar deset kreS^-jA eno samo revno v } p , Ko je g. Fr^.n ^ elevelandski zupa' nik, pa bodoči g»v ^ j in član najvišji ^a ^ držav, po velike* repK%| stilo. V istem tudi mreža in *r ^jfl1 bližnjici na tla- 0j£ t[i so se režali, da ^ j' žali visečo postelJ ' V stila na cedilu- gpfj Toda stava J t f^i Frank lahko tr%re^ t če trikrat P^6'! ^ Ji 5 izgubil stavo. pr fi naglo končal^ ^ vem, da je Kam je i letel, ne smem P° v vojni in se ^^f'/'U jo pisati. Amp** ,,, JZ zapisati, da ^f^/f šel v svoj dni ni mogel v / J stoje opravljal * ^p) J| sle. Kaj prav>te' Ves širni svet je napolnila kri, polje jo pije, reka v njej kipi, v višino šinil je grozen vulkan in rudeči cvet je pognal ocean. Na sinjem morju je zmanjkalo tal, valov penečih grob vas je obdal, v blisku, ognju padli iz višin, kot ptič ste bili, ranjen vrh pečin. Okrog vas se je razgrnil črni mrak, na ustnih je ugasnil nasmeh sladak, prej up rešitve zrle so oči, njih prejšnji blesk zdaj ugaša sred noči. Mary Modrijan SLOVENSKI KOLEDAR za leto 1943 Izšel je "Koledar Ave Maria," ki nosi naslov "Slovenski Koledar." V dneh, ko tako preganjajo slovensko knjigo in slovenski narod, nam mora biti vsaka slovenska knjiga, tudi če je samo koledar, dragocen zaklad, ki naj jo z veseljem prebiramo. Letošnji "Slovenski Koledar" je že jako prikupi j ive oblike, vsebina je pa tako pestra, da koledarja bravec ne bo preje izpustil iz roke, predno ga ne prebere. Vsebina je vsa posvečena slovenskemu živlejnju. Knjiga naj bi bila nekaka kronika slovenskih bojev in slovanskega življenja v letih najstrašnejše krize v zgodovini našega naroda. Temu so posvečene pesmi, povestice, novice in dopisi iz naselbin. Knjigo zlasti dičijo premnoge slike o domovini in njenem nehanju v pretečenih letih in današnjih dneh preganjanja. Koledar toplo priporočamo vsem našim rojakom po vseh naselbinah. Posežite po njem, dokler je v zalogi. Zaloga ni velika, zato bo menda kmalu pošla. Cena Koledarju je letos malo povišana, ker so stroški za tisk ogromni, draginja je tudi pri papirju uščipnila. Cena je 75 centov, ki jih bo pa vsak rojak rade volje odrajtal, ko bo knjigo videl. Koledar obsega skoraj 300 strani. Požuri se rojak in si knjigo nabavi, Vesel je boš. --o- Ime "Afrika" so najprej vpo-rabljali za opis Kartage in Tu-nisa, ki sta bila v tistih časih rimski provinci. VICTORY BUY UNITED STATES WAR %ONDS AND STAMPS Sklad v srebrnem jezeru [ ,Ju na zapadu se je ^nnbovje s slapom, ki u,etal v jutranjem soln-Je zlato. Pod višina-j,- '^čalo jezero, podol-v wlo in ne posebno ve-L '.pa sama je bila ka-IJJ1 dolga in miljo ši-Je obdajal. Na ijj0ncu je stal tabor, na so se pasli konji, lin !h !ovcev SO stali za % t »i se Pripravili na i,. '' ves svoj bojni na- 4 0d vseh stra- ,^aJali, vsi g0 šli v ist0 L pred tabor, kamor je V. k tudi belokožce. L° st°Pili na stran, ko J "Jih, niso jih gle-i,^0' Prej bi se dalo tn° in preudarjajo- ^ajo lopovi _?" ,j Gobble Frank. "Gle-k°nja, ki ga misliš teip . W ne vrline in sla- ^ Sh + ejo'" je od£°vo-^"atterhand. "Kar mi tjže pravilno sodil. \ 0(i]Vej°. kako bodo sta-ie> °Cl'i o naši usodi. w za življenje." iPoc V°jega vsaj ne bom s 4. ; Je strah?" kil jezen, na gla-\3 0 slišati, da si je anša v skrbeh ko za \ m>" je dejal Jem- k iT e, kakor se tie „ ' razume. Strah bi ^išli • Hladna kri C*?8t' -le to nas i kolf pred tabor. Zabita v zemljo, Pripovedovala, JPeraVlja- Poleg je stali) Je«icami okrašenih njimi je bil tu- Ck- kJe k belim in pove- I ftiteS, m° gledati takega J 0 Se je namrdnil po- %MSlavni old Shatter-\>„ °Ptenež, da se boji 5 > •'i t0f'^opetnež, ne jaz h to sam dobro \e l8tjani smo. Svoje 'ie skbljemo naglo in le, rvajna sila. Morimo tudi ne. > £ °didemo!" Je zavrnil Veliki S« Se ® Pri nas v našem l' C;^ dete držali naših 'S žn?Čete' nas razžali" l\i>>tev bomo kazn0" 6u rvi je bilo slišati, ^ *s- Skrajno nevar-|j e bi še bili ugovar- % • je pogledal dejal: Kdt0-" tw1*1 Ako ubqgate, p. ' častna!" \ \ arejšine so sedli t' tudi Old Shatter-L^iŠi so posedli. 6\bjJ° treba. A v klicem je napove-' da se bo muče- so odgovarjali razvrstili v veli-\ \ kolov in pogla-*A^b°jevniki so se po-V t tri mlade psičke, ko je šel naslednjega dne P v pasjo družino, je v veliko začudenje opazit, m ^ f pridružil tudi mladi "oposum," ki se je prav / med pasjimi tovariši. ___ TTTTTTTTTTTTlIIIIlTYTrXytXXA^XtXXg**^ ; WiURogerszakor V 21. OKRAJU p/ , J .. T?.0oseVeltV,r Zavezujem se, da bom dal predsedniku « j„0 ' podporo za zmago. Imamo tud? načrt za P i0 voi^V strukcijo in za probleme, ki se bodo pojavili