TRST, četrtek 27. septembra 1956 Leto XII. . Št. 217 (3455) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808. 37-338 SLR37°MBSIy°LUL- St- S- “• “O- ~ TELEFON viSinc ; 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 1°, mesečno 210'l1"' , . 5° 1"11” Tel- 33"82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenile, k, »n ...... —-................... — ,------------ - Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst St. 17 7™ • v** Municu ™ ” v\~ F°?ruž-, GORICA: _ ...................... w stolpca, trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. ZAČETEK RAZPRAVE O SUEZU PRED VARNOSTNIM SVETOM Po sprejema obeh pritožb na dnevni red ie bila razprava odložena na prihodnji teden Zavrnjen jugoslovanski predlog o istočasnem obravnavanju obeh pritožb in prednost francosko-angleški pritožbi - Egipt povabljen, naj prisostvuje debati Tudi Izrael zahteva, naj se mu dovoli navzočnost - Začetek razgovorov v Parizu Si svet^?^’ — Varnost." 1 ško zadevo OZN v upanju, *ko.'“'“""cosko in egiptov- tfc?* sPreiem angleško-franco-ilani zbe 80 glasovali vsi p, sprejem egiptovske 4 - n,ov- medtem ko so se AvstraTr f^nghja, Francija, Vgrnf'?* • Belg1ia). dlt? svet ie tudi skle‘ fran„„ , Preclnost angleško-akx Ptltožbi. Jugoslovan- nai istočasno ‘ 'ali o obeh pritožbah, razpravi7 Pa lovi' J* bil zavrnjen s 6 gla- S2) ^ (Jugoslavija ii Iran : -3 vzdržanimi (Peru, Zati Ormoža). glasri m ,le Varnostni svet so-»ai - ?klenii povabiti Egipt, »ostn^lSostvuie sejam Var-Se sveta. sa Iti le, bda nato odložena Ujej,« , ^ ali petek prihod-določil tedna- Predsednik bo svetovan?,Cen da“ seie P° P°" lami t z vsemi delegaci- bodo’ v uS0 sporočile, da jih stopa]. arn°stnem svetu za-O zunanji ministri, tog dni- ^ zahtevi, naj se t volj prisostvovati se- lani Bji 'sej^0 odl°čali na prihod- teč'onli*'? delegacija je nam- Bost: Poslal terimeS,a ,SVeta pismo, s ka- udeie/hva- da sa d°-?u«zu ^ezba pri razpravi o Pismn Varnostnem svetu, stavni]- Jravi izraelski predla yar„ ban, da je običaj, Jvoje n°stni svet povabi na * t>o«okZprave države, ki so a predsedniku Var- dnevnČ" sprejel na_ svoj da se izboljšajo možnosti mir-,vezi c re - °be pritožbi v | ne rešitve vprašanja, «ki je sieško-f .suesk‘m sporom: an- nastalo zaradi enostranske ak- »i— rancosko in egintnv- cije egiptovske vlade, in da bi Varnostni svet vzpostavil zakon in spoštovanje pogodb«. Britanski delegat je zatrjeval, da egiptovska pritožba, ki vsebuje «čudne obtožbe« proti Franciji in. Veliki Britaniji, spada «med propagando«, in da je njeg namen {(odvrniti pozornost® od pravega vprašanja«. Dejal je dalje, da vidi v egiptovski pritožbi »nedopustno obrekovanje« in je pripomnil, da se ne bo upiral sprejemu egiptovske pritožbe na dnevni red, če bodo drugi člani temu sprejemu naklonjeni. Vendar pa bi morala angleško - francoska pritožba imeti prednost. Dixon je nato izjavil, da bi bilo umestno, če bi 4. oktobra popoldne začeli debato o bistvu vprašanja in je predlagal odložitev seje do tega dne po odobritvi dnevnega reda. Predlagal je tudi, naj Egipt povabijo na seje Varnostnega sveta, ko se bo začela razprava o bistvu vprašanja, in je izjavil, da bo pozneje zavzel stališče do izraelske zahteve, naj se mu dovoli udeležba na sejah Varnostnega sveta. Francoski delegat Bernard Cornut-Gentile je izjavil, da se strinja z britanskim predlogom o povabilu Egipta in o odložitvi razpravljanja. Ameriški predstavnik Cabot Lodge je izjavil, da bo glasoval za predlagani dnevni red in je pripomnil, da bodo ZDA ravnale tako, kakor so ravnale tudi v preteklosti, ko so glasovale za sprejem na dnevni red tudi obtožb, ki so bile usmerjene proti ZDA. Sovjetski delegat Soboljev je tudi izjavil, da bo podprl sprejem obeh pritožb na dnevni rea, »čeprav Je angleško-fran-eoska pritožba brez pravne podlage«. Soboljev je zahteval, naj se da prednost egiptovski pritožbi. Dejal je dalje, da je potrebno to vprašanje obravnavati v njeni celoti, ter je obtožil Francijo in Veliko Britanijo, da sta uporabljali gospodarski pritisk in sprejeli ustrahovalne vojaške ukrepe proti Egiptu, potem ko le ta nacionaliziral Sueški prekop. Perujski delegat Belaunde je tudi izjavil, da bo glasoval za sprejem obeh pritožb na anevni red in prav tako tudi jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej, ki je dejal, da bi bilo najbolj logično obravnavati o-be pritožbi istočasno. Tudi formoški in iranski predstavnik sta podprla predlagani dnevni red. Po izjavah belgijskega in avstralskega de- !?tašani;a0 ,2ainteresirane pri Pism obravnava. 0n5eiitv omenJa Eban tudi sij p0e5p'?vbe izraelskih la-,es°luci prekopu ter ^ Varnostnega sveta j^tembra 1951. z,e javljeno, je bila i^lož neos'ka pritožba Pod naslovom «Po- ‘1. ki .insk«. le nastal zaradi eno- ki akcije egiptovske je ukinila sistem ^neškeo nega upravljanja > g4 ”a Prekopa, t. j. sistem, koiivenPPtrjuje in spopolnjuje Pu j- ,'la o Sueškem preko- Ainm8, 1888» *■ nasL, a pritožba pa no-fev °.v »Akcije nekaterih feri, *1 Francije in Ve-l0. Peva Be’ ki predstavlja-Plir j rnost za mednarodni jv li.t arnost m hudo krši-0ov, “ne Združenih naro-V seje je sedanji 5nban-, !*k Varnostnega sv-eta n°ndo 1 delegat Nunez Poer- O stiloSP°r(^'l' t*a do^d glavnega tajnika ?*t0'izrao?n.cidentlh na jordan- 1*> da ! 1 meji. Obžaloval lo 8, V z!-* mej.. ----------- na obeh straneh 4aw fnrtv‘h- ?elegat govoril britansk * VU io T Pierson Dixon. Iz- *ri|ncos^- ^a- sta britanska ,n maknil svoj prvi predlog in podprl jugoslovaiskega, naj se o obeh pritožbah razpravlja istočasno. Kakor rečeno, pa je večina ta predlog zavrnila. V Parizu so se francosko-'oritanski razgovori začeli ob 17. uri. Prvi sestanek je traja! dve uri ir. pol. Po razgovoru je Mollet izjavil, da so bili razgovori zelo prisrčni. Pineau pa je izjavil: «Danes popoldne sta se oba ministrska predsednika in. oba zunanja ministra razgovarjali o vseh političnih vprašanjih, ki zadevajo naši dve državi. Med razgovori se je zelo jasno pokazala volja po skupni akciji. Jutri ob 11. bomo imeli nov sestanek z izvedenci, da re dogovorimo o določenih zadevah, zlasti o tistih, ki bi se u-tegnile pojaviti med delom Združenih narodov.« Na vprašanje, ali so govori.-) o možnosti akcije proti Egiptu po končanem zasedanju OZN, je Pineau odgovoril: «V. sedanji fazi ne. Nedvomno bomo morali predvsem videti, kakšen bo izid dela Varnostnega sveta-« Zvečer je zunanji minister P'neau priredil večerjo na čast britanskim ministrom. Predsednik francoske vlade Mollet je po televiziji izjavil, da je današnji sestanek potrdil, da «ostane Velika Britanija ob strani Francije«. Koča Popovič vodja delegacije FLRJ med razpravo o Suezu BEOGRAD, 26. _ — Tanjug javlja, da bo državni tajnik za zunanje- zadeve Koča Popovič vodil jugoslovansko delegacijo med razpravo o Suezu v Varnostnem svetu. izaciia Irancosi rezervistov PARIZ, 26. — Dopisnik Reuterja poroča, da bo vlada demobilizirala in poslala domov okrog 200.000 francoskih rezervistov, ki jih je poklicala pod orožje zato. da bi jih poslala v Alžir. To izjavo je dal vojni minieter Max Lejeune po seji vlade, ki je bila danes zjutraj. Dejal je, da je bil ta ukrep o-Vnogočen zaradi zadostnega števila rednih nabornikov, katerih število bo zadostovalo za sedanje potrebe v Alži-ru. Od 200.000 rezervistov jih spada 160.000 v kopno vojsko, 35.000 v letalstvo, ostali pa v januarja 1957 enako številu v preteklem juliju letos. Znano je, da je bilo tedaj v Severni Afriki okrog 400.000 francoskih vojakov. iugoslomskem duhovništvu BEOGRAD. 26. — Na prošnjo arhirejskega sinoda srbske pravoslavne cerkve je zvezni izvršni svet dodelil srbski pravoslavni cerkvi pomoč okrog 22 milijonov dinarjev za plačilo prispevka za socialno zavarovanje pravoslavnih duhovnikov. Doslej je srbska pravoslavna cerkev sama plačevala te prispevke. Na podoben način pomaga jugoslovanska vlada tudi združenju katoliških duhovnikov in drugim verskim skup- nostim, ki so z zavodom za socialno zavarovanje sklenile sporazum o socialnem zavarovanju evojih članov. «Kolo> v ZDA BEOGRAD. 26. — Danes je odpotoval na trimesečno turnejo po Ameriki ansambel narodnih iger in plesov «Ko-!o». Ansambel bo priredil v Kanadi in ZDA 96 koncertov■ KAIRO, 26. — Agencija za Srednji vzhod javlja, da je libanonski državni minister Sajeb Salam poizvedoval pri sirskih oblasteh o morebitnem sklicanju vsearabske konference o petroleju in «jih je obvestil o spletkah in zarotah v Libanonu v zvezi s tem vprašanjem.« Bolgarska delegacija o sveiozareou SVETOZAREVO, 26. — Bolgarska parlamentarna delegacija, ki jo vodi član prezidi-ja narodnega sobranja in prvi tajnik CK KP Todor Živkov, je prispela včeraj v Sve-tozarevo, kjer je obiskala tovarno kablov. Z delegacijo sta prispela tudi ljudska poslanca Raja Nedeljkovič in Uglješa Danilovič ter bolgarski veleposlanik v Beogradu Ljubomir Angelov. Po ogledu tovarne so se člani sobranja pomudili v razgovoru z zastopniki upra-vein delavskega sveta ter tajnikom tovarniškega komiteja ZK. Gosti so se zlasti zanimali za formiranje piačnega sklada in razdelitev dobička tovarne ter način izvolitve in dela organov delavskega samoupravljanja. Ravnatelj^ tovarne ing. Vojislav Babič je povedal članom sobranja, da tovarna izvaža svoje izdelke tudi v Sovjetsko zvezo, Indijo, Pakistan in druge države. Samo letos je tovarna izvozila raznih kablov za osem milijard dinarjev. Hruščev v Beogradu BEOGRAD, 26. — Danes predpoldne sta se vrnila z letalom iz Pulja v Beograč Nikita Hruščev in maršal Tito. Na zemunskem letališču ju je pozdravil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander R^inkovič. Z istim letalom je prispel tudi sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Firjubin. DULLESOVE IZJAVE O SUEŠKEM SPORU Potrebno je potrpljenje za rešitev bi naj bo v skladu z načeli listine Ožili Državni tajnik ponovno izjavlja, da ZDA ne bodo uporabile sile, in poudarja potrebo „tolerantnosti" do Egipta, kar se tiče njegove suverenosti WASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik Dulles je na današnji tiskovni konferenci prebral v zvezi z ameriškim stališčem, do sueške zadeve sledečo izjavo; eNamen ZDA, kar se tiče sueške zadeve, je isti, ki ga določa prvi člen listine OZN, m sicer: iskati ureditev te. zadeve z mirnimi sredstvi ter v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava. To ni lahko naglo doseči. Vsi se ne strinjajo glede definicije o tem, kar naj bi se imenovalo epravičnon, in tudi ne o pravicah držav kakor jih določa mednarodno pravo. Zato bostu potrebna potrpljenje in iznajdljivost, da pride do rešitve. ki naj bo v skladu z načeli listine OZN. Mi upamo, da bomo na ta način dosegli rašitev, ki jo bodo lahko vsi sprejeli. Nekateri se bodo lahko spraševali, kakšna so sredstva, da se doseže taka rešitev kakršno mi želimo, če se izključi uporaba sile. Kako je mogoče prisiliti kako državo, da sprejme rešitev, ki priznano pra- vice drugih. Odgovor na to vprašanje je, da nobena država ne bi mogla dolgo živeti, ue da bi sprejela obveznost:. k, izhajajo iz medsebojne odvisnosti. Kadar obnašanje kake države povzroča zaskrbljenost za druge države, nastane vrsta neizbežnih posledic. Na primer: ton nekaterih izjav e-giptovskih uradnih krogov '.n časopisov je imel tako proti-zahodni značaj, da se danes številni tujci bojijo v to državo. Turisti ne gredo tja n Egipt zgublja zaradi tega tujo valuto, ki jo potrebuje za plačevanje uvoza, ki je potreben za egiptovsko ljudstvo. Nekatere egiptovske trgovske dejavnosti bi se utegnile izčrpati, ker so odvisne od tujih trgov in od tujih kreditnih virov. Ne dajejo se namreč krediti državi, ki odklanja prevzem posledic medsebojna odvisnosti. Do pred kratkim so važna podjetja tn banke proučevale načrt za razširitev in poglobitev Sueškega prekopa: ta načrt bi imel blagodejne posledice za Egipt. Danes isti organizmi mislijo na DANES ZASEDANJE KP! IN Pet točk programske Izlave K Pl Vsebina današnjega Hennifevega poročila Neuradni odgovor vlade na Pineaujeve očitke, zaradi katerih so zašli Italijan sko- francoski odnosi v najtežje razdobje v zadnjih desetih letih - Zaradi obolelosti Segnija bo seja vlade tudi jutri - Fanfanijeve predkongresne skrbi legata je sledilo glasovanje., mornarico. Minister je še do- __________ ___ Med debato o prednosti pri- dal, da bo število francoskih a vlada predložili”sue- tožb je sovjetski delegat u- | vojakov v Alžiru na dan 1. HammarsKjoeld opozarja na resnost SS incidentov med Izraelom in Jordanijo ftsmo predsedniku Varnostnega sveta - Pri izraelskem napadu je bilo nad 30 )°rdanskih vojakov ubitih ■ Izrael se ni oziral na poziv opazovalcev OZN OylKK' 2B- “ L sv^: AN Je danes Glavni - --»vol — ie danes pozval i A t, Ura(l predstavnike 'atijjg fjkncije, Velike Bri- w, Joivl ”*"* IC1 uicustcivui- >> seTJe Draela. Z i„ iheiri razgovarjal o no- r?aBski na izraelsko- Jpoejjj zjutraj je Ilammar-(o m,i Prvo poročilo, je Sa Poslali opazoval- i! Auc i j Palestini, Mogoče *>c'dentov 1)0 zaradi novih i? Var„ sklieana posebna hif^beje tnega sveta. m H h 3e Hammarskjoeld ,v?,'edsedmkU Varnost- in ter predst avni- Zaria v P’sm°, v katerem T, nie ,arr>ostni svet na v.raelom ente na meji med pi vlade ne bi kmalu ki itnoci0 Pzaia' bl se m0' »v -0- aa SVet s t0 i,°io n0|,.-Ponovno uveljavi tia.^išniih’ kakrsna izhaja ds 0 resolucij. Ce bi bi °bstaja0stru svet ugotovi! 'tkJ*'°rHl naine.Varnost za mir’ ePih. m,locaU 0 nadaljnjih ski^htarski , koncu ponavlja »e«Cati Poseh da b0 treba bj8a svet-j -n° sejo Varnost- F^Pljšai °e se P°l°zai ne C Qy. • lsinede^ffice. ie obiavil Se«.°rdansk lz,avo v »Tuu^rraelskimi da,* vlad riJ-d.^eo izjavo v zvezi inci- ln(hden?rS1C,a- vlada ob" 0 don-l?1 k' s-o se ne->.,datiski °h izraelsko- Cftl- “SKl a uu ‘zim »L1 izreči emarkacijski it ,vladi 2a 8|mpatijo izrael- črti. *el Kov 1*1 araci izgub, ki jih rPel 23. septem-z jordanske strani "a skupino arhenlo- • v. b S •k,* ha 'zS-* vlada je spre- 6iot. oblasti da so jordan-Odgov« sprejele ukrepe 6 vormm za incident. Britanska vlada je z velikim neodobravanjem sprejela na znanje, da so, kakor je izjavil izraelski vojaški predstavnik, izraelske čete danes ponoči napadle jordansko po-tojanko južno od Jeruzalema. Vlada obsoja vse represalije in ponovno obsoja politiko, ki temelji na represalijah. Te je Varnostni svet večkrat obsodil in glavni tajnik OZN je poudaril, da taka dejanja ne morejo spadati v okvir zakonite obrambe.« V Tel Avivu izjavljajo, da je jordanska posadka pri napadu. ki so ga izvršile izraelske čete na postojanko Hus-san danes ponoči, zgubila 30 mož in ča jih je bilo ranjenih okoli 30. Na izraelski strani pa da je bilo ubitih 5 vojakov, 9 pa ranjenih. Kakor izjavljajo člani komisije OZN za premirje, ki so danes zjutraj začeli preiskavo na kraju dogodkov, so po izraelskem napadu, ki je trajal do poldruge ure ponoči, Jordanci izvršili svoj napad-Sledilo je močno streljanje, ki je trajalo do šestih zjutraj. General Burns je takoj, ko je dobil jordanski protest zarac i izraelskega napada, pozval Izrael, naj spoštuje u-kaz o prenehanju sovražnosti, toda dobil ni nobenega odgovora. Uradno poročilo jordanske vlade javlja, da so Izraelci prvi napad izvršili pri Hus-sanu in pozneje pri vasi Wa-di Fukin jugozahodno od Betlehema, nekoliko prej pa je neki izraelski oddelek izvršil napat na jordansko policijsko postojanko blizu vasi Alluseifar- Na bojišču blizu Hussana so našli trupla desetih Izraelcev, Ni pa izključeno, da so napadalci ob u- miku odnesli trupla ostalih padlih vojakov. Kar ee tiče jordanskih izgub, pravi poročilo, da znašajo 31 mrtvih m ne 50. kakor zatrjujejo Izraelci. Nekateri častniki arabske legije pa trdijo, da so imeli Izraelci okoli 90 mrtvih. Jordanski kralj Husein je v zvezi z izraelskim napadom sklical sejo glavnega štaba in vlade. Pozneje pa se je raz-govarjal z voditelji diplomatskih predstavništev arabskih držav. Jordanski zunanji minister in iraški poslanik v A-manu pa sta popoldne odpotovala v Bagdad. V Damasku pa so uradno javili, da je predsednik sirske republike obvestil kralja Huieina, da je Sirija priprav- (Od našega dopisnika) RIM, 26- — Za danes popoldne je napovedan začetek zasedanja centralnega komiteja Komunistične partije I-talije, ki je bil odložen na jutri, ker se je dopoldanska seja vodstva preveč zavlekla. Tiskovni urad KPI je izdal naslednje poročilo; «Vodstvo KPI je na svoji seji razpravljalo o pripravah za prihodnji 8. kongres, partije. Proučili so načrte dokumentov za kongres, ki so jih pripravile posebne komisije in o katerih bo razpravljal centralni komite in šele potem bodo dane v diskusijo vsej partiji. Pripravili so tudi navodila za organizacijo kongresov, za predkongresne kongrese, sestanke celic, sekcij in federacij, ki bodo določili delegate za 8 kongres. Zaradi olajšanja priprav za kongres in da bi se omogočila primerna udeležba na njem, je bilo sklenjeno, da bodo od danes pa do kongresa klicali k sodelovanju s tajništvom partije tovariša Enriea Bonazzija in Paola Buffalinija, člana centralnega komiteja.» Na sedežu stranke se je izvedelo. da je bilo zasedanje centralnega komiteja odložena zato, da bi se članom omogočil vpogled dokumentov, ki jih mora CK proučevati. Prvi dokument nosi naslov «Ea demokratično vlado delavskega razreda, za demokracijo in za mir v socializmu;». Ta dokument je dejansko načrt kongresnih tez. Drugi dokument pa vsebuje programsko izjavo. Elemente izjave je postavil Togliatti, Izjava sestoji iz petih točk. 1. borba za izvajanje ustave, v prvi vrsti za uresničenje krajevnih avtonomij, s tem da se ukinejo prefekti in postavi trdna osnova za notranjo demokracijo; 2. borba za uresničenje demokratičnih svoboščin; 3. borba za funkcionalnost parlamenta, ki mora postati sredstvo, ki bo v največji meri zadovoljilo potrebe moderne države; 4. in 5. odnosi med delavskimi strankami in z delavskim gibanjem v svetu. Ogrodje ((italijanske poti v socializem« vsebujeta v prvi vrsti 2. in 3. točka. V teh točkah se poudarja, da nasilje ni nujno niti edino sredstvo za prevzem oblasti s strani delavskega razreda. Razen teh dveh dokumentov bo jutri centralni komite proučeval vrsto drugih poročil, v prvi vrsti o vlogi KPI v tovarnah, na vasi, ljena nučiti vso potrebno po- ............ moč Jordaniji proti izrael-1 v borbi proti monopolom'itd skim napadom. 1 Kongres KPI bo verjetno ko- Voditelj komisije OZN v Palestini general Burns se je danes razgovarjal z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Me ir- Ta je po razgovoru z Burnsom izjavila, da »Izrael želi ohraniti mir na meji«. Dodala pa je. da je incident v pretekli noči neizbežna posledica nedavnega jordanskega napada. Komisija za premirje OZN pa je objavila poročilo, ki pravi, c'a so opazovalci OZN našli 38 trupel jordanskih vojakov in policijskih agentov in truplo 12-letne deklice. Dobili so tudi 11 ranjenih jordanskih civilistov in vojakov. Izraelski vojaki so uničili policijsko postojanko Sharafa in neko šolo v bližini Wadi Fukin. Poročilo dodaja, da so se boji nadaljevali od 19. ure do 2. zjutraj kljub pozivu generala Burma za takojšnje prenehanje sovražnosti. nec novembra ali pa v prvih dneh decembra letos. Iz Bočna poročajo, da sta se sestali tajništvi federacij KPI za Trident in Bočen, da bi proučili politični, gospodarski in socialni položaj na Južnem Tirolskem pred deželnimi volitvami Glavni poročevalec je bil Alessandro Luca-rolli. V poročilu, ki so ga na sestanku izdali je rečeno, da bo prihodnjo nedeljo sestanek federalnih odborov stranke o-beb pokrajin, na katerem bodo določili konkretno programske linijo, ki bo slonela v prvi Vrsti na nujnosti, da se čimbolj razvije in okrepi deželna avtonomija in s tem u-trdi demokracija v obeh pokrajinah in v vseh občinah ter da bi napredoval gospodarski in socialni razvoj, ki ie nujno potreben za bratsko .ožitje obeh narodnostnih skupin. Končne bodo v nedeljo določili tudi volilne kandidate Danes se je sestalo tudi vodstvo PSI. Nenni je prebral načrt poročila, ki ga bo podal jutri na zasedanju centralnega komiteja svoje stranke in ki vsebuje: perspektive socialistične e-notnosti, sindikalno enotnost, odnošaje med socialisti in demokristjani, odnose med komunisti in socialisti, mednarodni položaj s posebnim ozirom na sueško krizo in odnose s socialdemokratskimi strankami v Evropi. Vodstvo bo s sestankom nadaljevalo jutri vse do začetka zasedanja CK. ki bo ob 11. uri. Na današnji seji je bil odsoten znani voditelj CGIL poslanec Santi, ki je trenutno v Bolgariji. V bistveno tesni zvezi s sestankom vodstva PSI je bil današnji sestanek socialdemokratskega vodstva, na katerem je poročal Matteotti o londonskem sestanku socialistične Internacionale, ki se ga je osebno udeležil pred nekaj dnevi. Matteotti je povedal. da gledajo Francozi optimistično na vprašanje združitve obeh italijanskih socialističnih strank, medtem ko se o zadevi izražajo precej previdno socialdemokrati skandinavskih držav in Nah. Nemčije. Podtajnik Tanassi je nato poročal o deželnih socialdemokratskih skupščinah, od katerih je bila precej važna nedeljska skupščina v Grade-žu. Dejal je. da člani stranke povsod z razumevanjem sprejemajo socialistično enotnost. Predvideva se. Ha bo prihodnji sestanek vodstva PSDI v prvih dneh prihodnjega meseca, ko bodo znani sklepi Nennijevega centralnega komiteja. Demokristjani se iz dneva v dan bolj intenzivno pripravljajo na svoj oktobrski kongres in Fanfani ima pri tem precej skrbi. Kot je znano, je Zolli odklonil v imenu Fanfanijevega vodstva in njegove demokratične ((iniciative* poziv Pelle, da bi se najvidnejši demoknstjanski prvaki pred kongresom eestali in zmenili v glavnih črtah o njegovem poteku. Toda Fanfani noče dogovorov, ker misli, da bo neposreden stik. s kongresisti za njegovo vodstvo uspešnejši. Zdi se, da računa z razdeljenostjo kon-gresietov v več struj. Toda prav Fanfanijevo odklonilno stališče do dogovorov bi moglo te struje združiti in spraviti njega in njegovo demokratično iniciativo v manjšino. Poleg tega so se mu nabrale še druge skrbi. Tako je sicilijanski prvak Kd Alessi skupaj e Scelbo začel akcijo, da bi razveljavil izvolitev sicilijanskih delegatov za kongres. Alessi in Scelba obtožujeta Fanfanija in njegovo tajništvo stranke, da je vključil prav sečaj v predkongresnem času v stranko okrog 200.000 novih članov in jim razdelil tudi partijske izkaznice. Ta množica «na novo vpisanih« je izvolila fanfani-jevske kandidate za kongres. Pella je danes objavil v svojem biltenu članek, v katerem L.iaža nezadovoljstvo zarad: odklanjanja njegovega predloga o predkongresnem sestanku prvakov. V članku se tudi govori o škandalu z onimi ?0u 000 na novo vpisanimi m noudarja, da nikakor ni prijetno spravljati pred javnost to delikatno vprašanje, toda po odklonitvi predloga pač ne ol staja verjetno nobena druga pot, ki bi mogla preprečiti večini, da tepta manjšinske struje. Gre torej za grožnjo, dr bo na kongresu Pella škan-d-1 na Siciliji javno iznesel. Tudi liberalci so danes ;-meli zasedanje svojega vodstva skupaj s člani parlamentarnih skupin in odobrili sije v poslanski zbornici Bet-tiol. ker bo v kratkem razprava o Suezu pred parla- toda naša vlada je odgovonla. da se noče odreči prednosti kliringa. Pripomniti je potreb mentom. Na seji vlade pa so j no še, da stališču italijanske razpravljali o tekočih zade- j delegacije v Londonu ni bila vah in odobrili nekatere za-1 tuja zaskrbljenost pri iskanju konske načrte, med njimi tu- načinov, da se izogne nevar- di o dodelitvi ((solidarnostnega prispevka za Sicilijo« za leto 1955-56 v znesku 75 milijard. V zvezi z izjavami franco- Martinovo in Cortesejevo de- skega zunanjega ministra Pi- lovanje ter se ponovno izrekli za varčevanje ki naj omogoči znižanje proračunskega primanjkljaja; to pomeni, da ne pristajajo nit' na 30 milijard, ki so potrebne za zadovoljitev železničarjev, uradnikov itd. Glavni politični dogodek današnjega dne pa bi morala biti pravzaprav seja vlade. Toda zaradi obolelosti predsednika Segnija je trajala seja samo pol urt pod predsedstvom Saragata in se bo nadaljevala v petek, ker se predvideva, da bo Segni do takrat verjetno ozdravel. Zaradi Pineaujevega včerajšnjega napada v zvezi s sueškim vprašanjem predvsem na A-meriko, pa tudi na Italijo n druge atlantske zaveznike, da neauja o stališču Italije na drugi londonski konferenci, so iz dobro obveščenega vira dali naslednjo izjavo; «Ni razumljivo zakaj naj bi bila izjava, da bo Italija nadaljevala v plačevanjem pristojbine za uporabo prekopa Egiptu s kliringoni, ki je v veljavi. resen udarec. Dejansko obstajata dve možni sti; ali Egipf pristane, da se z uporabo prehoda plača pristojbina združenju ali pa ne pristane. V prvem primeru obstaja sporazum z Egiptom m j" potemtakem vse v redu; v drugem primeru pa vprašanje sploh ne obstaja, ker tedaj nihče ne bo mogel uporabljati prekopa in se torej tudi ne bo stavilo vprašanje plačanja lje zaradi današnjega zasedanja j piistojbin. Za Italijo je važ-Varnostnega sveta in končno no, da lahko plačuje prehod zaradi zahteve avstrijske vlade, naj se izpusti na svobodo obsojeni avstrijski državljan Egon Mayr, kakor tudi zaradi Raahove izjave o italijanski kršitvi sporazuma Gruber-De Gasperi, se Segni ni mogel niti odpočiti, kaj šele zdraviti. Nadlegoval ga je na domu v prvi vrsti — zaradi vseh teh vprašanj — Martino, nato pa tudi predsednik zunanjepolitične komi- skozi prekop Egiptu v okviru kliringa; dovolj je, če upoštevamo, da nam Egipt dolguje nič mam ko 7 milijard lir. Dejansko torei ne gre za plačevanje pristojbine Egiptu, temveč za to, da to pristojbino plačamo sami sebi in s tem vsaj delno kompenziramo kredit.« «Po nacionalizaciji univerzalne družbe je hotei Egipt, da b' Italija plačala v gotovini. nosti usmeritve pomorskega prometa okrog Rta dobre na-de. Ne glede na to, da naša vlada ne razpolaga z juridični-mi sredstvi, s katerimi bi mogla prisiliti ladje, ki niso državne, da menjajo smer, obstaja dejstvo, da bi’ takšna sprememba poti imela za posledico zelo veliko škodo za našo državo, zaradi česar mora biti vlada zaskrbljena.« Kot se je zvedelo, je italijanski veleposlanik' v Parizu sporočil, da mu je sam Pineau zagotovil, da Francija ne pripisuje odgovornosti za drugo londonsko konferenco rimski vladi, temveč Dullesu. Gre prej za zelo čudno zagotovilo. Zato ni nič čudnega, da se dane«, v nekaterih diplomatskih krogih trdi, da ((italijansko-francoski odnosi niso v zadnjih desetih letih še nikoli zašli v tako težavno razdobje, kakršno preživljajo prav v teh dneh po konferenci v Londonu«. Pričakuje se tudi odgovor n« zahtevo avstrijskega min strskega svete po izpustitvi na seobodo obsojenega avstrij-sKega državljana Mavra Ka-kot tudi na izjavo kanclerja Raaba. Medtem pa iz Bočna poročajo, da tamkajšnji prav-nrki pripominjajo, da je sedenje juridično stanje obsojenega Mayra takšno, da bi bi! lahko izpuščen na začasno svobodo, A. P. Veliko ogorčenje v Kairu nad Menziesovim hujskanjem Prav tako ostro obsojajo izjave francoskega zunanjega ministra in izraelski napad na Jordanijo - Nehru nadaljuje. razgovore o Suezu s kraljem Saudom KAIRO, 26. — V zvezi z včerajšnjimi izjavami Menzie-sa v avstralskem parlamentu je uradni predstavnik egiptovske vlade izjavil: «Cudno je, da avstralski ministrski predsednik podaja te izzivalne izjave v trenutku, ko se sueško vprašanje obravnava v OZN. Menzies je izrekel presenečenje nad dejstvom, da so nekatere države zavrnile načelo uporabe sile proti' Egiptu. Razočaran je zaradi neuspeha njegovega poslanstva v Kairu, kjer je trmasto odklanjal pogajanja s predsednikom Naserjem za mirno rešitev sueškega vprašanja. Potem ko je zaman trmasto vztrajal pri podpiranju načrta o nacionalizaciji prekopa, začenja danes novo spletko, s tem da se zavzema in podpira uporabo sile proti Egiptu S tem dokazuje svetovni javnosti, da je imperialist, kakor je sicer priznal članom komisije petih, in da ne išče mirne rešitve sueškega spora, pač pa samo uporabo sile proti Egiptu « Menziesove izjave in današnji izraelski napad na jordan sprejeli včerajšnje izjave francoskega zunanjega ministra Pineaua. Vojnohujskaške izjave Menziesa in Pineaua prihajajo prav v trenutku, ko se začenja zasedanje Varnostnega sveta in ko se Menon v Londonu trudi doseči pomir-jenje in pripraviti tla za pogajanja. V egiptovskih krogih poudarjajo še. da je Avstralija članica Varnostnega sveta in da bi stališče, ki ga ie zavzel . predsednik avstralske vlade Menzies, utegnil v veliki meri vplivati na potek debate v t)ZN, Glede izjav francoskega zunanjega ministra Pa pravijo, da mora Pineau «nuditi nekaj otipljivega« kritikom politike francoske vlade. Vendar pa poudarjajo v krogih egiptovske vlade. da to nič ne menja na dejstvu, da je pineau odkrito povedal, da si Francija in Anglija vedno pridržujeta možnost uporabe sile in gospodarske vojne, če ne bi dobili zadoščenja v OZN. To stališče v celoti opravičuje, kar egiptovska vlada poudarja v svoji pritožbi Varnostnemu ske postojanke so izzvali v i svetu, in sicer da francosko-Kairu veliko ogorčenje. Prav britansko ravnanje predstav-tako so v Kairu z ogorčenjem |'ja resnično nevarnost za mir. Indijska tiskovna agencija javlja, da jč predsednik indijske vlade na nekem sprejemu v prestolnici Saudove Arabije izjavil, da ne more biti dvoma, da je Sueški prekop sestavni del Egipt^,, kakor tudi o tem. da je prekop mednarodna vodna pot, ki bi morala ostati odprta ladjam vseh držav. «Ce se vsi strinjajo o tem. je pripomnil Nehru, ni mogoče razumeti, čemu bi moralo biti toliko sporov m nasprotij.« Na koncu je Nehru dejal, da je prepričan, da ni težko najti rešitve o sueškem sporu na prijateljski podlagi in s sodelovanjem. Nehru si je danes zjutraj ogledal mesto Riad. Pozneje se je razgovarjal s kraljem Saudom. Nocoj pa je predsednik vlade priredil večerjo na čast Nehiuju. Jutri bo Nehru zaključil razgovore s kraljem Saudom in bo zatem obiskal Geddo ob Rdečem morju, kjer bo gost notranjega ministra. Obiskal bo nato Bahran ob Perzijskem zalivu ter si ogledal petrolejske naprave. Iz Saudove Arabije bo odpotoval 28. septembra in se bo vrnil v Indijo. velike petrolejske ladje in na dodatne naftovode, ki naj bi državam omogočile, da bodo v manjši meri odvisne od Sueškega prekopa. Razumljivo je, je nadaljeval Dulles, da je država, ki je bila do pred kratkim podvržena tujemu gospostvu, skrajno občutljiva ko gre za njeno suverenost. S tega vidika se moramo pokazati tolerantni. Ne smemo zgubiti poguma in če bomo potrpežljivi, vztrajni in iznajdljivi, ostane še vedno možnost, da bo Egipt sam priznal, kako važno je zanj sodelovati in ne upirati se številnim ter važnim državam ki uporabljajo Sueški prekop in ki hočejo ohraniti dobre odnose z Egiptom. Menimo, da bo debataa, ki se bo začela danes v Varnostnem svetu, omogočila najti pravično rešitev v skladu s prvim členom listine OZN.n »Ameriška vlada, je izjavil Dulles. bo podprla v splošnem stališče Francije in Velike Britanije ob priliki razprave o Suezu v Varnostnem svetu, če bo to stališče v skladu z načeli, na podlagi katerih je bil dosežen sporazum na obeh londonskih konferencah.« Dulles je zatem dejal, da so na prvi londonski konferenci pripravili rešitev, ki velja za «pravično in primerno«, ter da so na drugi konferenci postavili temelje za začasno praktično rešitev. Kar se tiče dela Varnostnega sveta, je Dulles izjavil, da bo verjetno odšel v New York. ko bo Varnostni svet začel obravnavati bistvo spora. Na razna vprašanja je Dulles pojasnjeval vsebino pisane izlave in je pripomnil, da politika, ki jo vodi Egipt, ne bo mogla imeti uspeha. «ZDA. je dejal, nooeio stopiti v vojno, da bi povzročile spremembo te politike, in tudi nočejo začeti gospodarske vojne proti Egiptu. Toda po sili razmer bo politika Egipta imela ne-i7.bežne m skrajno hude posledice za gospodarstvo E-gipta.s Kar se tiče plačevanja tranzitnih pristojbin za plovbo po prekopu in glede ukrepov, ki bi jih ameriška vlada_ utegnila spreieti, da prepreči plačevanje teh pristojbin egiptovski vladi, je Dulles izjavil, da Washington nima nobene oblasti. da kogar koli prisili, da omenjene zneske plačuje določeni ustanovi, lahko pa prepove plačevanje teh zneskov določenemu organizmu. Dulles je dalje dejal, da skuša ameriška vlada doseči, da bi ladje, ki plovejo pod ameriško zastavo, plačevale v bodoče tranzitne pristojbine samo v korist združenih koristnikov prekopa. To združenje bi del teh zneskov plačevalo Egiptovski vladi, zato da ta skrbi za dobro vzdrževanje naprav. Dejal je, da predvideva, da bodo ladje, ki plovejo pod ameriško zastavo, prekinile plačevanje v korist Egipta, dodal ffa je, da njegova vlada na podlagi zakona ne more vsiliti tega postopka ladjam, ki pripadajo ameriškim lastnikom, ki pa plovejo pod tujo zastavo. Izrekel je upanje, da bodo druge države sledile ameriškemu zgledu. Dulles je nato izjavil, da bi bila velika napaka misliti, da bi Egipt utrpel hudo škodo, če bi mu zmanjkali dohodki, ki jih dobiva od plovbe no Sueškem prekopu, ter je dodal, da je nevarnost, da bo egiptovsko gospodarstvo mnogo bolj trpelo zaradi posledic egiptovske politike zlasti kar se Uče turizma in poslov. Omenil je nato, da ima združen>e koristnikov namen najti praktično podlago za rešitev sueške krize, ter je dejal, da ne predvideva, da bo ta ustanova v bbžnji bodočnosti poslala kako ladjo v sueški prekop, zato da vidi prave namene Egipta. «Ce bi Egipt prepovedal prehod kaki ladii združenja pod spremlji-vimi pogoii. je dodal Dulle«, ne bi EDA odprle poti tej ladji s topovskimi streli, pač pa bi ladjo usmerile okoli Rta dobre nade. Dulles je o-menil tudi možnost, da bi si zahodnoevrop«ke države preskrbele del svojega petroleja na zahodni polobli, in je dejal. da bi v tem primeru Eksportna-importna banka finansirala nakup tega goriva. Na neko vprašanje ni Dulles izkliucil možnosti, da se izven zasedanja Varnostnega sveta začnejo razgovori o Suezu med predstavniki SZ, ZDA in drugih zainteresiranih držav. V zvezi s hudimi incidenti na meji med Izraelom in Jordanijo je državni 'ajnik izjavil, da ostro obsoja te nove dogodke, ki kažejo, da se zavrača načelo prenehanja sovražnosti, ki je bilo sprejeto ob priliki Hammarskjoeldove-ga potovanja na Srednji vzhod. Dejal je, da ne vidi nobene zveze med temi incidenti in sueško krizo. VARŠAVA, 26. — Varšavski radio javlja, da so na Poljskem ukinili odredbo, ki določa, da je treba pisma za inozemstvo vreči v poštne zbiralnike odprta. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 27. septembra 1956 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22,7. naj-nižj-a 19,1, ob 17. uri 21,4. zračni tlak 1011,5 pada, veter 10 km. vlaga 76 odst., padavine 10,3 mm, nebo 4 desetine pooblačeno, morje skora j mirno, temp. morja 21,3. Danes, ČETRTEK 27. septembra Kczma in Damijan, m.. Radomir Sonice vzide ob 5.57 in zJrJon.eiina 17.5.4 Dolžina dneva 11.57 vzide ob 22.57 in zatone ob Jutri, PETEK 28. septembra Vaclav, kr., Vidica DANES PRVA SEJA OBČINSKEGA SV El A PO KRIZI V ODBORU Številna in važna vprašanja na dnevnem redu občinske seje Pričakuje se zanimiva razprava o prizivu 'Iržaške unije glede neveljavnosti zadnjih volitev - Vprašanje zakona 703 Drevi bo prva ueja tržaške- omenjene liste protizakonita, opozicijskimi svetovalci pod- OD 6. DO 11. OKTOBRA V TRSTU ga občinskega sveta po rešitvi krize v občinskem odboru-Kot je znano, bi te moral občinski svet že sestati, saj je na dnevnem redu _ rnnogo nujnih in važnih vprašanj, ki jih morajo čimprej rešiti, lo-da spor med demokristjani in socialdemokrati o imenovanju podžupana je povzročil krizo v občinski upravi, ki je bila rešena šele po neposrednem posredovanju osrednjega demokrirtjanskega voc-stva. Tudi po krizi se občinski svet še ni sestal. Spočetka so se sklicevali na županovo bolezen, sedaj pa na njegovo potovanje v Rim in v Bari. Mnenja pa smo, da bi Bartolijeva potovanja ne smela še nadalje zavlačevati dela občint-kega sveta, ki bi se lahko sestal pod predsedstvom podžupana prof. Dulcija. Saj je bilo podzu-pansko mesto ustanovljeno predvsem zato, da se delovanje občinskega odbora in ob-činskega sveta neovirano na-dialjuje tudi ob odsotnosti župana. Zaradi vsega tega se je v poslednjih mesecih nakopičilo toliko vprašanj, da se bo moral občinski svet od seda] naprej baje seftajati vsaj trikrat tedensko, da izčrpa glavne in najnujnejši točke dnevnega reda. Ena od teh važnih točk, o kateri bodo razpravljali že v četrtek, je priziv Tržaške unije glede izključitve njihove liste iz zadnjih volitev. Vsi se še spominjamo. kako je conska volilna komisija izključila kandidatno listo ((Trst Tržačanom« iz majskih volitev zaradi nekaterih zelo spornih formalnih, pomanjkljivosti. Vsa_ napredna javnost je izključitev te liste ostro obsodila. Tržaška unija pa je zahtevala posredovanje prizivnega sodišča in vladnega komisariata. Sodišče in vladni komisariat pa sta se izgovorila, da nista pristojna reševati tega vprašanja. Končno se je ugot ovilo, da mora o tem razpravljati novoizvoljeni občinski svet, ki je po zakonu edini pristojen, da ugotovi, če so bili posamezni svetovalci pravilno izvoljeni ter da razpravlja o morebitnih pritožbah glede izvolitve občinskega sveta v celoti. Priziv Tržaške unije se sklicuje na nezakonito izključitev ' liste «TrF/t Tržačanom« in na osnovi tega oporeka veljavnost zadnjih občinskih volitev. Zato bo razprava v občinskem svetu o tem vprašanju zelo zanimiva, Levičarske skupine, ki so zahtevale razpravo o tem vprašanju, bodo na osnovi priziva Tržaške unije in na osnovi svojih ugotovitev skušale dokazati, da je bila izključitev liste «Tr£t Tržačanom« nezakonita. Ce jim to uspe in če bo občinski svet z večino glasov potrdil, da je bila izključitev potem bo moral biti sedanji občinski svet razpuščen in bo-čo morale biti razpisane v zakonito predpisanem roku nove volitve. Zato se pričakujejo dolge in zanimive razprave številnih pravnikov, ki sedijo v občinskem svetu. Tajnik Tržaške unije odv. Mario Stocca je vložil na županstvu prošnjo, naj mu drevi dovolijo govoriti na seji občinskega sveta, da osebno pojasni vprašanje izključitve njihove liste iz zadnjih volitev. Prošnja odv. Stocce je zelo značilna, ker je to prvi primer, da je nekdo, ki ni član občinskega sveta, zaprosil, da lahko govori na seji občinskega sveta. Zdi se, ča bo o tem odločil občinski odbor že danes. V skrajnem primeru pa bo o prošnji odv. Stocce odločil občinski svet. Svetovalca MEN, ki sta skupno z vsemi levičarskimi pisala zahtevo za sklicanje četrtkove seje občinskega sveta, na kateri naj ce razpravlja o prizivu Tržaške unije, sta hkrati zahtevala tudi u-stanovitev komisij občinskega sveta za nadzorstvo javnih ustanov, v katerih mora biti opozicija sorazmerno zastopana. Nadalje zahtevata ustanovitev komisije za prosto cono in razpravo o raztegnitvi zakona št. 703 o krajevnih financah na tržaško področje. Občinski odbor bo danes predložil v razpravo tudi nekatera dopolnila pravilnika občinskega sveta. V ta pravila morajo vnesti tudi točko o ustanivitvl komieij občinskega sveta za proučevanje vprašanja proste cone, deželne avtonomije in pomorskega prometa. Zagotavljajo, ča bodo v teh komisijah zastopane vse skupine v občinskem svetu. 181 novinarjev in publicistov na kongresu italijan Kongresu bodo poleg predsednika republike Gronchija Dri sostvovali tudi nekateri drugi ministri ■ Dnevni red kongresa Kot smo že poročali, bo v Trstu oč robote 6. oktobra do četrtka 11. oktobra nacionalni kongres italijanskega tiska. Svečani otvoritvi, ki bo v soboto v gledališču Verdi, bo prisostvoval predsednik republike Gronchi, katerega bodo spremljali minister za pravosodje Moro in drugi ministri. Gronchi bo popoldne obirkal tržaško občino in še isti dan odpotoval iz Trsta. Na kongresu bodo prisotni delegati slečečih enajstih pokrajinskih združenj novinarjev: združenja iz Barija, Bologne, Florence, Genove, Milana, Neaplja, Palerma, Rima, Turina. Trsta in Benetk. Po svečani otvoritvi bo kongres pričel z delom ob 17.30 v dvorani na pomorski postaji, ko bo pooblaščeni svetnik prečital referat o delovanju združenja in o organizacijskih ter sindikalnih vprašanjih. Se isti dan bodo poročali tudi revizorji. V nadaljevanju se predvideva, da bodo prebrana po- TURISTICNA VALORIZACIJA ZGORNJE TRŽAŠKE OKOLICE Trst In Tržaški zaliv s ptičje perspektive Urejeni razgledni stolpi nad Napoleonsko cesto in nad Glinščico Dnevna soba v campingu na Opčinah in nov most pri Botaču sebna poročila o sindikalnih novinarskih vprašanjih, o delovni pogodbi in zlasti o členu 1 zakona o stalnem spisku novinarjev in členu 5 novinarske pogodbe. Razpravljalo <r. Peluso. 75-letna Francesca Emili. 54-letni Santo Pavan, 79-letni Frapcesco Scher-vtni. 46-letna Lirtia Danieli por. Raozatto. 14130 Tržaška kulturna jjjSal. ka; 17.00 Igrajo orkestri A-n*Q|gv l-errari in Baezizza: 18.45 ,,eIit beni popoldan; 21.45 PrilW-ji#, skladbe igra orkester G. L lija. KOPER 5<5l Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00, . «.45. Poročila v Italijanščini- 12.30. 17.45 in 23.00. jt 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spor,efch -lasb5, Ljubljane; 6.10 jutranja -* i i IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Delno uspešna priziva Proti obsodbi na 20 dni zapora in 3000 lir globe, na katero je bil junija letos obso-1 jen, je 25-letni Bruno Zalar' iz Ul. Bonomea vložil priziv ter s tem dosegel, da -o mu zaporno kazen znižali za 5 dni, denarno pa za 1000 lir. Ker so mu že med prvo razpravo priznali pogojnost kazni, pomeni, da mu je za sedaj ne bo treba oc sedeti, Zalarja so obsodili zaradi' tatvine, ki jo je izvršil zvečer 17. aprila letos v zakri- stiji barkovljanske cerkve. Mladenič je stopil v zakristijo, kjer je iz nekega predala ukradel 7 tisočakov. Cerkovnik, 63-letni Andrej Per-tot, ga je sicer videl, toda zaradi starosti ni stekel za njim, da bi ga ujel, pač pa je kričal, dokler ni privabil policijske patrulje. Agentom je po kratkem obhodu uspe- NOCNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovis. Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schia-pparelli 58; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Excelsior. 15.30: «Tihi svet«, dokumentarni film o podmorskem svetu. Fenice. 15.30: ((Zavojevalec«. J. VVa.vne, S. Hayward. Nazionale. 16.00: «Ste| do 3 In moli«, v. Heflin. .21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Fiiodrammatlco. 16.30: «Moi sin Neron«, A. Sordi, B. Bardot. 21.15: ((OdnenaS ali naval tuieš« Supercinema. 16.00: »Serenada«, M. Lanza. J. Fontaine. 21 15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Arcobaleno. 16.30: «V Bentieyevo hišo se vrne mir«. D. Dors, 1. Buchanan Astra Rojan 16.00: «Zivel general Jose«, P. Armendariz, P. Goddard Capitol. 16.30: »Riževo polje«, E. Martincih, M. Auclaire. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristallo, 16 00. »Veliko močvir-Je». L. Manoa, G. Lor.go, 21.15: »Odnehtš ali nadal piješ-). Hvala! [J Že dobro vem, kje se najbolje kupi vse za šolo... ' ( tržaSka knjigarna J Ul. av. Frančiška, 20 7.00-8.00 in 11.00-12.00 BduN-Mja; Ljubljane: 13.40 Zabavna 17,00 14.00 Glasba po željah; lL* j^i Spored .z Ljubljane; 17-°o vet-in popevke; 17.25 Lirične ke; 18.00-19.00 Spo-i ed ‘f , jju-ljane; 19.15 Poje trubadur 3[5 bežni. Rudi Schuricke: 'ptV Spored iz Ljubljane; 22.1« pmo De Fllippo: »ZauP118 ba». slušna igra. » SLOVENIJA-327,1 m, 202,1 ra, 21^,4 jj, c nO 1 ’ i2.00. 7.10-8.00 Zabavni zvoklprocH;; Ludvvig van Beethoven: r. ^ 45 tejeva bitja, baletna gl**" poPu' Dober dan, otroci!: lame melodije iz or TUveh' glasbe; 12.30 Kmetijski L^ŽS" 12.40 Popevke in rit-nu: **' 1 bavna -'isba; 13.35 Nf*5,. st* ljubljenih a-rij; 14.40 — poslušajte!: 15.15 glasba; 15.35 Slovenske O.ooslč' pesmi; 16.20 40 minut z 1 t)jvD' vanskim-i solisti; 17.15 in plesna glasba; 18.15.j8-5y Dvoiak: Četrta simfonija-, ip Domače a-ktualnosti; 19,vl,v bavna glasba; 20.00 Četrt« v<>v. čer domačih pesmi in " pev' 21.00 Niko Ku-reL: Slike jč-stikovega življenja: 2L3“ lističnega koncerta barit®Ajprč' Ruždiaka na festivalu v , niku: 22.15 Nočni koncert- televizija < 17.30 Za otroke; 21.00 1 v .jpi«5: nik; 21.15 Odnehaš ali na*- eVkf' 22.20 S-are ameriške ^ 22.50 Vest. Mati ogla*1 MOTOGUZZl Ekonoriilč[l1 ‘Cioč-turismo«. motorni trlcik1 sitnostjo 350. Motorni ,u v, 1500 Nadomestni deli, v veflt| razplinjači Dellorto. ...tort^i, MONDIALP1STON za AU‘ V«F Specializirana y brušen ie *JV» Cremascoli, Trst, raz.«' Fabio Severo 18. diesel ratificiranje CICIBA^ cicibaH ciciban Dospela Je ** Cen* ^MORSKI dnevnik — s — 27. septembra 196® ekonomska integracija VSEGA ARABSKEGA Načrti ekonomskih ekspertov devetih arabskih dežel predvidevajo Vr»to ukrepov, ki bi'močno vplivali na dvig gospodarstva teh dežel 4 gotori1 „dne4 ,se čedalje ?b*i°VdeL°7 s°lidarnosti ' spora * NJ>serjem gle- p" Sueškem preko- sil opaid.njiL ‘etih P« se onomsltn a Ie močnejše ,Kih dežel iodel°vanje arab-^delovanio no gospodarsko blatni le med arabskimi *’aim . predvideno že s to je n„iu‘om arabske lige ' Pakti eno tud> v čle-f8nbo in za kolektivno o-Potnsko 1 orednarodno eko-'Hju dviS“de!ovanie >n to v *?. splošnen 2lvher>iske ravni *lih dežel jiapredka arah- !° dloriščan?- s P°moč. Rastev ni.-»i Pnrodnih bo- ®ačih n ]Sav v izmenjavi »oijo ?n?„-OIZ,vod°v in s po- nsP0rov V,?S koordiniranih !tcdarstva VSem Področju go-/'abai •kušai^^^ trga 3a večkrat po-‘°!Podarti-~ delno uresničiti ^Postaviti . s°delovanje ir o skupne gospodar- ?ll°čenemIZ^!- ,ki na) bl v i Uresničenu^ pripomogli ftaeije ? gospodarske in. Srednjega za raz-^ovnrr,rstva teh dežel. J v tem ? °ga banke bi bi-!l! Sled da.?krePi sodelova- biloda' dežel £je 'bUa'7^’ arabske lige, Složen- 1953- leta. je bila ■r^ske k Vs^anovitev vse-a Ustro3 e> naJ bi da- »Jfc?,*1'*1' haloga da okr.^, fk Pa^ n azePami, ki so bo ^lami t* leiu in ostalimi f'We‘ega Področja. Na Ni sBor®nci ie b>l sklenjen ^ v .° zmanjšanju !?laišavah 6 °ini trgovini in 4cih trab pri plačevanju te-f: 'Pitala ASauC'i *n prenosu 1 Preriir-^slja bSa je prav i>ke m0?n • Sradnjo trgo-n 0tiš^an?n trice ter skupno ■dorja. b°gastev Mrtvega Pfišli nr.j Pa so ti predlogi *’ »e ta5n4em iz vrst dežel, 7 tipanon0 gai° 2 zadostni- XdParv°padH! iredStVi m 50 lokvanji se, 3e vprašanje ‘"»Podar i arabskih dežel na °vPo rr.sf111. področju po- jele vse delegacije, ki so sodelovale na omenjeni konferenci, predvideva svobodno gi. banje državljanov in kapitala teh dežel. Nadalje predvideva svobodno izmenjavo bla-g°. svobodno opravljanje vseh ekonomskih dejavnosti, svobodo prometa, tranzita in upo-rcbe prometnih sredstev in letališč. Predlog nadalje predvideva ustanovitev enotnega carinske, ga področja enotno carinsko tarifo in carinske predpise, u-vr.janje enotne uvozne in izvozne politike ter celo enonie predpise, ki naj urejajo zunanjo trgovino itd. V istem predlogu se predvideva celo enotna kmetijska industrijska in trgovinska politika, poenotenje delavske zakonodaje in zakonov o socialnem skrbstvu, nadalje poenotenje davčnih zakonov in zakonov o raznih drugih javnih dajatvah. Končno predvideva predlog ustanovitev monetarne unije, okoli katere se je največ razprav-ljalo. Uresničevanje tako zamišljene gospodarske unije ter nadzorstvo nad izvajanjem sprejetih obveznosti je bilo pover. jeno gospodarskemu svetu, ki ima naddržavni značaj. Brez dvoma bi tako zamišljena gospodarska unija ime- Spoštovanja vredna starost la za dežele Srednjega vzhoda znatne koristi. Čeprav se gospodarstva posameznih držav med seboj ne izpopolnjujejo, niso torej komplementarne.. bi ustvaritev enotnega tržišča in ukinitev carinskih ovir služilo kot spodbuda za večjo izmenjavo blaga in za povečanje proizvodnje. To bi tudi omogočilo skupen nastop v izvozu, kar bi delno okrepilo tudi položaj arabskih dežel na svetovnem tržišču. Največja korist pa bi bila v tem, da bi se mogla izkoriščati ve likanska finančna sredstva, s katerimi razpolagajo tiste dežele, ki imajo močna petrolejska bogastva Vse kaže pa, da je to najbolj zapleten del načrta. Prej omenjena konferenca v avgustu je bila le konferenca strokovnjakov. Na zadnjem sestanku arabske lige pa je ta načrt ponovno na dnevnem redu. Vprašanje je, kako se bo ta načrt sedaj obdelal in kako ga bodo posamezne dežele sprejele. Kljub temu ni važno, če se načrt sprejme v celoti, ali ne, danes je že jasno, da bo sode. lovanje arabskega sveta iz dneva v dan vedno bolj aktualno in da bo vplivalo tudi na politično orientacijo arabskega sveta v svetu. Za moža. ki ga vidimo na sliki, se upravičeno reče, da je najstarejši mož na svetu. Piše se Javier Pereira in šteje kar 167 let. Starček je visok komaj 137 cm, doma je iz kraja Medellin v Kolumbiji. Sedaj je o Nevv Yorku, kjer bodo njegov primer proučevali zdravniki f? «va'° i" »o 4^‘ev °bsegu kot prej. regionalne gospo. h’ c Oro , o-v“atiic m1 vthori I2aeije za Sred- »t,VzV O" TEHNIČNI NAPREDEK DRUŽI LJUDI NE GLEDE NA NARODNOST Bitka zg Borutovo Težko ozdravljiva srčna bolezen - Brezuspešne intervencije specialistov v domovini Zveza med radioamaterji Švedske in Jugoslavije, da se olajša očetovo gorje Stanje malega Boruta je bilo izredno resno. Huda srčna bolezen mu je že dalj časa stregla po življenju in le ane so predložili ha posebni kon- 71 majhno je bilo upanje, da bi 7na WLVgUstu ,e1os' k<> 3 Vetik Ierenci predstavni ko Mih erencipredstavnikov t° 'ltoučen')S'!'^ dežel pod rob problem u.stanovi-fiff* Narl ■ e gospodarske sv- .PtiVj, eJ konferenci sta 10’ 'a lihalna dva načrta: sir. it in°hs.ki. Sirski pred-Jp deval popolno Predlo,.? un'jo, Libanon pa s.*.. Ustanovitev skup- nih iv^iišhj.',kot; prvo etapo k C 'htei, P°P ' S „1 zdelo «k» "eni,, 1 Prvo etapo k I Httegv P.hpoine gospodar- ,3e v začetku kon- t4.he da Egipt u i. ,rata popolne inte-»1? hadai; ?n(erenca v sv.i-hban„ln}em delu odklo- sr*o »šd^ia^sodei predl°g ožjosa dilkf, lovanja V "" tiai shski i1 so obravna- ‘očt .sPreietmedl0K' ki ie hil bi srv pa ^ePi'av z do-rekli apreniembami. Lafiko b»liCiia na tel tbilaf SirSka dC' W deia *eJ konferenci naj. P C"l in da je njena ij. redl0g prevlado\ bla. 1 UnifIedarabske gosp°- ki so ga spre- mogel še kdaj ozdraveti. Zaskrbljeni starši so bili z njim obšli vse najbolj znane in uvaževane specialiste, toda vsa pota in stroški so bili zaman. Domala vsi so nemočno skomigali z rameni ter jih napotili dalje. Majhna iskrica upanja jim je še ostala v zvezi z zagrebško bolnišnico, kjer so, kot je znanO. z:,; ravniki-kirurgi, katerih sloves sega- daleč preko državnih meja. Tudi.semkaj so star. ši pripeljali malega Boruta. I.ahko si mislimo, v kakšnem duševnem razpoloženju s kolikšno zaskrbljenostjo in strahom sta nesrečna oče in mati čakala izida operacije. In ko se je kirurg, ki je operacijo izvršil, pojavil na vratih operacijske dvorane, se je v očeh obeh zrcalilo eno samo nemo vprašanje: Kako je z najinim sinom? Bojim se, da operacija ni uspela, je utrujeno izjavil zdravnik. Operacija ni uspela in mali Borut je bil še naprej izpostavljen smrtni nevarnosti. Toda, kot je velika ljubezen staršev do svojega e-dinega otroka, tako je bila velika tudi vztrajnost Borutovega očeta in matere, da svojega sina rešita. Bitka za njegovo življenje se je nadaljevala. Ni ju zapustilo upanje, da svojega Boruta vendarle iztržeta smrti. Nekega dne jima je eden zdravnikov, ki mu je bil znan Borutov primer, dejal: Ceniti pa bi Boruta ne poslali na Švedsko, kjer so svetovno znani specialisti za zdravl.ie- je bil poslal, da mu ga ozdra- aparatu spet oglasil Kurt. Po. vijo Morda prav ta trenutek visi med življenjem in smrtjo je razmišljal in jaz mu ne morem v ničemer pomagati. Ko bi vsaj vedel, kako mu je, • Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom »gospodinjstvo • moda KAJ MENIJO 0 TEM VPRAŠANJE ŽENE ZDRAVNICE ŽENA-MATI-DELAVKA Nastop švicarske zdravnice Meierhofer in zapadnonemških delegatk Vprašanje, ali je primerno, da žena mati deta, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo' ne le sociologi, ampak tudi zdravstveni strokovnjaki, da ne govorimo še o sindikalnih organizacijah. *o feminističnih društvih in drugih organizacijah. ki so jim družbena vprašanja bolj blizu. Te dn. so se v Buergenstocku v Švici sestale na konferenco žen-ske-zdravniki, da bi proučile vprašanje, če in koliko vpliva delo žene-matere na njen organizem in na vzgojo otrok ter družinske odnose nasploh. Seveda je tu mišljeno delo v tovarni, .uradu ali 'kakor kol: izven družine, nikakor pa ne hišno delo. 150 delegatk iz 24 dežel so bile skoraj soglasne v tem, da mora imeti žena enako pravico kot moški, to se pravi, da ima tudi ona pravic do ■ normalnega zaslužka, da bi ne bila ekonomsko odvisna od moža. Tudi kar se tiče strokovne ocene žensk- zdravnic je prišlo do soglasja, da nikake zdravniške, patološke. higienske ali druge ovire, ki bi branila ženi, da bi se ukvarjala s takim delom. Vendar je bilo pri tem v sami resoluciji poudarjeno, da je potrebno prej preskrbeti zato, da bodo otroci mater-delavk, v času, ko bodo one na delu, preskrbljeni tako, da jim bo specializirana ustanova — jasli, otroško zavetišče in šola — nudila nekaj tiste materinske toplote in družinskega ambienta, ki ga s tem izgube. V diskusiji je bilo tudi poudarjeno, da bi moral, v primeru, ko mora tudi žena delati, prevzeti del odgovornosti mož-oče, ki bi moral iz- vrševati nekatere ženine o-pravke z otroki. Povsem drugačnega mnenja je bila dr. Maria Meierhofer, ki je na tej konferenci zastopala švicarske žene-zdravmee. Njeno tezo so podprle fudi zdravnice iz Zahodne Nemčije. Dr. Meierhofer je med drugim rekla: «Vi računate z vašimi razmerami, toda pri tem se ne zavedate, da imate kot zdravnice mnogo večje dohodke, višji življenjski standard, večje možnosti kot druge ženske, ki so primorane delati iz pomanjkanja, iz najosnovnejših potreb. Vam je lahko nuditi otrokom 0111. kar si otroci žele, poleg tega oskrbite vašim otrokom strežnico in primerno šolsko vzgojo v dragih zavodih in šolah. Vse kaj drugega pa je z navadno delavko, ki predstavlja večino žensk-mater-deiavk, ki ne zaslužijo dovoli niti za vzgojo niti za nego svojih otrok in so tako njihovi otroci oropani tiste materinske toplote, ki jim je taso potrebna, Zato bom glasovala proti vaši resoluciji, ker sem ure-pričana, da ni res,- da delo ženi kot materi ne škoduje«. Nemške delegatke, ki so podprle švicarsko zdravnico Meierhofer, so pristale na to, naj bi žena-mati delala le -v primeru, ko bi jo k temu silile nujne gmotne razmere. Ob zaključku kongresa^ je bilo sklenjeno, da bodo žen-ske-zdravniki imele prihodnji kongres leta 1957 v Londonu, kjer bodo obravnavale temo «razvoj mladoletnika«. Vse, kar so razpravljale že-ne-zdravnice, je vsekakor zelo potrebno, vsekakor pa njihova razpravljanja niso šla razen primera švicarske m zahodnonemških delegatk — preko najbolj perečega vprašanja — socialne nujnosti, ki silijo večino žensk v tovarne in urade, da priskrbe sebi m družini dovolj sredstev za življenje. Vsekakor pa to ni bila njihova domena. Za pozno jesen blago: belo-črni tvveed. Kroj: dvojna vrsta gumbov, v pasu ne pretesen, oba stranska zepa vdt-lana v šivih Breskov kompot NAIN0VEJŠI MODNI NAPOTKI ZA JESEN IN ZIMO VR KT AČ .li pa tu-brezuspešno čakal, da bi sejjj vinogradniške drobie. k' mu prijatelj iz Švedske ogla-lp].av ]epo dišijo. Pet silogra-sil in mu sporočil, kaj je z|mov 0iUpljenih, še trdih bre-r.jegovim sinom. Zveze na no-|skev skuhamo v sladkorni va-ben način ni bilo moč vzpo-lji in sicer takole: poldrug staviti. Tačas je v svoji sobi Iliter vode in poldrug kilo-v srbskem mestu Cačku sedel lgram sladkorja zavremo, do-ob aparatu radioamater BojičI damo 10 gr salicila in v vo-Milic ter prisluškoval glaso-.jdo vržemo sadje. Počakamo vom iz atmosfere. Iznenada iejtako dolgo, da sadje prevre presenečen napel ušesa. Nekje |ee nimamo tako velike kozi-iz daljave je slišal klic: «Halo|ce, vržemo v vodo le toliko Jugoslavija! Halo Jugoslavija! Isadja, da se kuha narahlo. Iščem zvezo z YU3VN ‘z|Sadje nalagamo sproti v do-Llubljane. Jaz njih čujem |bro pomite kozarce in ko smo toda oni mene ne. SprejmiteIvse sadje skuhali, ga prelije-zanj nujno sporočilo...«. • Imo s sokom. Se vroče sadje Radioamater Milič si jeI prekrijemo s pergamentnim mrzlično zapisoval, kar mu ieI papirjem, kozarce zavežimo glas iz Švedske poročal, in žel m čeznje pogrnemo top o o • pustimo statt tako ^chaffhausenu in ob slapu Rena ^ Ci*cepo nemškem ozemlju v Švico - Slikovite ce-°Vske hiše in utrdba, zgrajena po načrtu Duererja ■i hh iepradj Vji “■ *ai>ltee“bro razpredenega “i C*«no\„onarežJa ie Cu-za daljše ■Sif| M 'Ha p Poleg glavne fšJah Zniški>,Ur že 16 diu" Nih °biš v P°‘ jNtt!! vse ^ informacijskih Ntiil »a ra>n in Pr0‘ S(V Pil lz”?vrslne izlete z Nu .Dole« 'lan‘ teni. Tako Set. ^ral ?blska v Winter-« »e izlet v 4 No ^d v Winter izlet v 40 ki- H __ovin- iSv “s4dl']ha|£,Jbau-stn. kjer .. Sl;»w * tllfl i 7numonif i P *AtthčnJlL ko se ti ob ie- si n"«i 1*di v »li .'dnevu padajo- ‘J Vn ?14d ti' budi znameniti N StenPo,Rled na ta slap ‘in/.J **» ” ‘ %ltrkakV0il°ko mleko. Vse na- Peni, da je v i ^ r 9 »■» v c tjjvjhUžini e razglt'dne toč-rStičiio m pa 3e nasta-;'Hi 1 Je idel'|eslcce Neuhau- k!0 sh2dib, kln kraJ 2a P°' V tuJ k°vita Je okohca Nm' k0Da ih imaš ob ro-?s7a Vol,®- Do Schaff- i? Nn T 'H eno uro V \ P° ozem- ? Sch'fk' dela prav v r?f. > do I baUSena globo-h?8lfilil tran7iR,V:carsko ozem- p«,1 P'- nemškem ..Rtas. i m mV nobenih Por" '!4, 4 .Po te nihče ' e n°le ?.em, Ta ti kl° vi^stoi>itiet*lot'eS v tem b v let> C\Iniel Sl'm pri- k*V *b,°vi nemške voia-h, šjr, o dmformi, ki ,.e N' v .kakci? e*tno oh-Si^lho, Z s° se Obnašali ,9.vti0 Po ,s<) požigali in iji1,lilne'!)Vofim r, f,vro.P' K« v, ' da m b vojaseni, si "tjf Pa do. ,,‘da vsi čitate-l‘i>8 v, °dsh,.> sy>carski vo-m kkg anie - eniu svojega lt“ tet"hifoeiv._st‘b°j na dom I«.*" in vso opre- 4 r,- ani doma. Vsa- Ift ‘tt se bh "dehS-Pora za kra- k Rb ‘Ostoma ‘trrplsklb va3 )jSv* Riali °kb,Pkl a til )*h U aa ’hr” se vc - “J?. mn„„'zn-l.a strelišča. ki* v ?edelVlu sr<'čuješ, zl ti1'1 n„c'viini' -g, *f|ke «voja-kSv" el n v i ,.b,eki s klobu-se vozijo v i^'Vra*'Hih°Sm ok°li mesta. Pr1* Clie, 'jnajo tudi Pivom, Tež -dicah mest-*‘r*z.nike, kakri- - v drhg»S p?_ vld.icah mest nih pri nas kar mrgoli. Vidiš jih le na križiščih, kjer urejujejo cestni promet. Pa vrnimo se k veličastnemu Renu. Slap je širok 150 metrov, visok pa 21. Globina vode je 13 metrov. Maksimal- 1 ni odtok vode je .1380 kubičnih metrov vode na sekundo. Računa se, da je slap star okoli 6000 let. V sredini struge štrli nad slapom visoka skala, do katere se lahko pripelješ z motornim čolnom; z vrha skale, na katero vodijo stopnice, imaš lep razgleo nad vsem slapom. Krasen razgled je tudi iz gradiča VVoerth na desnem bregu, še lepše razgledne točke pa so na levem bregu, kjer je na vrhu zaraščenega grička zgodovinski grad Laufen, Na dvorišču tega gradu je vzidana plošča, ki spominja na obe svetovni vojni; napis pravi: «V dveh svetovnih vojnah je naša armada bdela nod domovino Medtem, ko je okoli nas tekla kri, so ostale naše največje dobrine nedotaknjene. Ta kamen naj ovekove hvaležnost švicarskega ljudstva. Postavil ga je vladni svet curiškega kantona novembra 1950«. Schaffhausen je mesto, ki je viedno si ga ogledati. Kar strmeti moraš nad številnimi zgodovinskimi hišami iz cehovskih časov s krasno poslikanimi pročelji, in z umetniškimi balkoni. Vredno si je ogledati tudi grad aMunot«. od koder imaš lep razgled po vsem mestu in po Renu, uo katerem vozijo motorni čolni in pa rečni parniki. Grad te bil kot trdnjava dograjen ie-ta 1571 po načrtu Albrechta Duererja. ki ga je objavil v Nuernbergu leta 1571 v svojem spisu «Befestigun,»lehre» (Nauk o utrdbah). Številni prospekti te opozarjajo še na mnoge diuge izlete in kraje, toda na žalost se mi žep ni praznil sorazmerno z odmerjenim mi časom in tako sem se mor il posloviti od Švice, ki bi bilo vredno si jo podrobneje o-gledati in se dodobra seznaniti z njenim političnim :n socialnim ustrojem, da bi bi- la o njej mogoča prava slika, ki bi prav gotovo v veliki meri razblinila tudi legend) o ((švicarskem raju«, če izvzamemo naravne lepote... Na koncu pa še tole: Nekateri so zamerili, ker sem namesto Zuerich pisal Curih. K temu pripominjam: Ce se pesnikom priznava iilicentia poji-tica, če se Italijanom dopušča ((licentia italicai), naj se tudi meni konec koncev oprosti skromna »licentia.. zurica«. (KONEC) MILAN BOLCIC utrujena od dolgotrajnega ča- Ima ohlade kanja, prejela iz Čačka sle- Tako vkuhavamo lahko tudi deče sporočilo: «Kurt iz Sved-jnruske in češplje, samo češp-ske sporoča, da je operacijaJlj« moramo nekajkrat nabo^ uspešno opravljena. Borut selsD> počuti dobro. Jutri vzpostavite bom lahko pomagal«. Isto popoldne sta oba prijatelja z največjo napetostjo sedela ob radijskem oddajniku. v pričakovanju, da se kdo na njun poziv oglasi. Dolgo sta morala poslušati samo piskanje in žvižganje atmosfer- — — T - - . . skih motenj ne da bi mogla | rb 19 istega dne sta Borutov dejo popoino- zaslediti kakršen koli znak, da oče in Anton Stipančkj, vsa|dolgo, da je nekdo njun poziv sprejel. Nenadoma sta začula: ((Po- zor!... Pozor!..- Tu SM5ANK -Kurt Israelson, radioamater iz Stockholma...« Zveza je bila vzpostavljena. Kurt Israelson je bil voljan storiti katerokoli uslugo Borutovemu očetu in ga obvestiti o vsem v zvezi z Borutom. Dogovorjeno je bilo, da bedo stopili v stik vsak dan ob 14. uri. Naslednjega dne, naj bi jim Israelson sporočil, kdaj in ob kateri uri bo mali Borut operiran. Naslednjega dne se je na aparatu oglasil radioamater Harry, iz nekega mesta, ki je od Stockholma oddaljeno kakih 120 km. «Nikar se ne vznemirjajte ie pojasnil, Kurtu se je aparat pokvaril in mi je telefoniral, naj stopim v zvezo z vami jaz. Operacija bo devetega avgusta. Nadaljnja zveza bo preko Kurta«. Devetega avgusta se je na Od klobuka do peta ni «novi model« nič drugega kot kardinalska obleka. Upamo, da se ta poizkus ne bo obnesel. Nemške in francoske modne hiše pa so nam za jesen in prihajajočo zimo pripravile sledeča napotila: ' Barve so posneli po poslednjih cveticah: plavovijoli-často, rumeno, svetlordeče in oranžne tone, vendar pri izbiri barv niso pozabili na barvo trav, grmičev in drevja. Kot je bogata barvna skala v naravi, tako pestra je tudi izbira blaga. Cim bolj pa st bližamo zimi, tem bolj postaja narava temačna in mrka in siva in tudi letošnje zimške obleke, plašči bodo megleno sive barve. Čeprav pravijo da je letos spet moderna črna barva za popoldanske in male večerne obleke, jo na modni reviji velike trgovske hiše v Koelnu ni bilo videti. Medtem ko pa je bilo bele barve precej, zlasti belega krzna. Jopice, plašči in štole. Zdi se, da se je moda spet vrnila k naravi. Okrogle rada se ne sleče kožica, me, ki so nekoliko širše, kot dl ovratniki so pomaknjeni od vratu. Ozki okraski iz krzna pogosto krase izrez in tudi ovratnike na plaščih in kostumih. Tudi tričetrtinski rokavi se končujejo z ozkimi prameni krzna Izreze pri oblekah skrijemo s plašči, jopami in boleri pa tudi kepi ki so izdelani iz enakega blaga kot obleke. Kepi ali če hočemo pelerine so različnih dolžin: do komolcev, bokov, kolen ali dolgi kot krilo. Krila so pri letošiijih oblekah nabrana, naložena, ozka ali zvončasta. K ozkemu krilu nosijo širše zivotke in obratno. Pas je zmeraj na pravem mestu in če je obleka tu stisnjena. je nato ta del h Poudarjen s pasom, pentljo- ali tesno prepenjavo. V Parizu so menda spremenili dolžino kril in zlasti Dn r je notegnil krilo kar do gležnjev. Odločili so se za dolžino, ki jo ženske lahko spreminjajo glede na njih osebnost. Približno se giblje tako, da je rob krila 35 do 40 cm od tal. Pri vseh modelih nemil: h modnih ustvarjalcev je blo opaziti poudarek na preprostosti, to je praktičnosti, Pre- znova zvezo s Stockholmom« To noč je Borutov oče prvič no dolgem času mirno zaspal Vesti ki jih je prejel drugi dan. so bile pravtako ohra brujoče; «Borut se počuti dobro. Operacija je trajala nad osem ur in je bila najdaljša v tej bolnišnici. Predlagam ponovno zvezo ob 20.30». Oba prijatelja sta še pred to uro znova sedela ob aparatu, ne strpno pričakujoč najavljeno OSKRBIM« SI SHRAMBO ZA ZJMO Konserviranje surovih paradižnikov Jeseni ostane skoraj vsaki gospodinji, ki ima vrt nekaj zelenih paradižnikov. Skoda nil [Jllti (juvanujup imju v iji u ■ , _ , . - i i poročilo. Naenkrat sta zasliša-|ie> da Jih zavrze saj ji a la razburjen glas: ((Nujnollko uporabi za prav okusno Nujno! YU3VN! Nujno!...« In|marmelado zatem Kurtov glas: «Sporo-l 3 ke zelenih paradi. čam vam žalostno vest. Ne|dobro operi m osusi a j vem, kako naj jo izrazim Izrezi na kose in z ji - Pred pol ure je Borut umrl | strojčku za me. o. • Globoko presunjen jočem, če-|zmeljl ne aj' c- ’ . prav dečka nisem nikoli vi- 2moie5 p0! kg na. 3 kg pa™‘ , , ,T Idižnikov) in to z iupino vred. del. Vsega me je pretreslo« d>žn kov^_ ^ ^ V skrivnostnem hrnenjti I prideni na kg dobljene zmle-atmosfere je zavladala poraz-|te me7ge 60 d0 70 dkg slad na tišina. Iz nje so, kot od-|korja jn kuhaj tako dolg0- da mev., prihajale samo se bese-1 se lepQ zgosti Ko je marme-de Kurta: «Mi vsi smo silnojjada dovojj kuhana (to lahko pietreseni...« Neizmerni žalosti I UK0t0VišT ako daš na krožnik Borutovega očeta, se je pri-1 žji(-.ko marmelade in če se ne družila ona njegovih nepozna-1 razieze je gotova). Se vročo nih prijateljev na Švedskem,Jdeni v ;;iste ;n suhe kozarce, ki so mu stali ob strali v I j^0 se je marmelada že po-boibi za življenje njegovega I vsem shladila, zaveži kozarce sina. 'čeprav ju niso še malo|s celofanom in shrani prej niti poznali. Tehnični napredek jih je združil, čeprav v tragičnih okoliščinah Borutovemu očetu usoda ni prizanesla, vendar pa mu je moralo biti v uteho, ko je videl da v svoji človeški boli ni sam, marveč da z njim soču stvujejo celo ljudje, ki jih r. kdar ni videl in jim morda tudi ne bo. gu za drobno zelenjavo — peteršilj, zeleno in podobno. Sedaj je te zelenjave v obilici in izkoristimo to ugodnost 1 kg zelenega peteršilja s koreninjem vred dobro operemo, osnažimo in odstranimo vse manjvredne dele in pustimo nekaj ur na odcejalniku da se dodobra odteče. Nato ga prav na drobno zrežemo (ne zmeljemo, da se sok ne razgubi). Zrezan peteršilj stresi v porcelanasto skledo in primešaj na 1 kg peteršilja 15 dkg soli. Tako naj stoji nekaj ur, da se razsoli. Nato zdevaj peteršilj v kozarce s širokim vratom tako ‘rit, da ne more vmes zrak. Na vrhu posoli in zaveži s celofan papirjem. trak ustrezne dolžine in na obeh koncih Prišijemo po en gumb. Nato potegnemo trak skozi gumbnice. Tam, kjer je razdalja večja, teče trak na notranji strani. In tudi gumba zapnemo tako, da sta obrnjena na notranjo stran. V kolh kor delamo preobleko brez okrasnih robčkov, jo lahko naredimo tako, da jo zape-jamo ob strani. S tem prihranimo blago, obenem pa aredimo tudi manj gumbnic.1 nimo kozarce. Paradižnikova marmelada 1.600 metrov visok nebotičnik Osemdesetletni ameriški in- Piotelje stare cehovske hiše v Schaflbausenu Deset kilogramov zrelih pa radižnikov očistimo in jih zrežemo na strojčku za m so.'Stresemo jih v velik emajliran lonec, dodamo 10 dkč soli in 1 dkg salicila. Tako pustimo stati paradižnike 24 ur, r.ato jih vložimo v steklenice, na vrh pa nalijem nekaj dobrega olja. Stekleni ce zamašimo z dobrimi zamaški, ki jih nato zalijem) z voskom ali parnfinon’. Ta- ženir Wright je nedavno izja-|ko konservirani paradižnik vil, da bodo začeli graditi v I se zej0 dobro drže, uporab Chicagu nebotičnik, visok 16001 ijamo jih lahko za vse jedi metrov. Načrt za to fantastič-jpredvsem pa se jih splača no zgradbo je napravil sam. I pripraviti za zimske dni na ta To bi bila najvišja stavba na|način zato, ker ohranijo vse svetu in bi prekosila zname-1 hranilne snovi, ki jih po na niti Empire State Building v | ravi vsebujejo. Nevv Yorku za 1165 metrov. I Nebotičnik bi bil širok 121 I K01)SCT\lTilII n<' metrov, njegovi temelji pa bi I segali 150 metrov globoko. I 7,lasti mestne gospodinj Sprejel bi 100.000 uslužbencev | vemo, koliko denarja potioš' in delavcev, | mo v zimskih mesecih na tr Praktična preobleka za blazino Preobleke za blazino, kakor jih navadno uporabljamo, niso najbolj praktične. Le te so brez potrebe velike, najbolj neprimerno pa je njih zapenjanje. Na naiobni strani za penjamo odprtino z gumbi in tako narejene, niso nič kaj Praktične za likanje, razen tega se gumbi pri pranju lomijo, med spanjem pa gumbi tišče, zato ne moremo u-porabljati blazine na narobni strani. Mnogo primernejše so preobleke. narejene iz belega 80 cm širokega platna. Te preobleke so Potem 70 cm dolge in 35 cm široke. Tako- potrebujemo za eno preobleko 1-25 m blaga. Za eno osebo je taka preobleka dovolj velika Preobleke pa zapenjamo tako da na obeh robeh napravimo gumbnice. V začetku roba na redimo eno gumbnico, v sredini pa po dve in dve skupaj Razdalja med dvema gumbnicama je 5 do 6 cm. Na koncu roba pa spet naredimo eno gumbnico, Na-to odrežemo ukrojene, da ima korak prosto pot. Blago za dnevne obleke je volneno, iz lesne volne, /eio veliko je blaga iz svile, ki je pomešana z volno, žameta, freska, ševjota, marenga, več vrst flanel, blago je pogosto tudi kosmato, skratka za obleke lahko letos izberete tako blago, kot je za plašče ali kostume. To pa zaradi tega, ker obleke često dopolni jopa ali plašč iz enekega blaga. Za popoldanske obleke in za male večerne pa so pripravili v glavnem pisane dvodelne obleke iz acetata, to je kemične svile, iz katere izdelujejo brokate. tafte, šantun-ge, žakarde. Za večerne obleke pa so izbrali naslednje barve: ru- binsko in granatno rdečo, ze-lenorumeno. predvsem pa pastelne barve kot ekri, barvo mimoze in svetlosivo, kakor barva krzna morskega psa (Seehund). Za te obleke pa uporabljajo žoržet, organco, čipke, lame. atlas in žamet. Moda nas na srečo letos ni presenetila, vesele smo lahko le tega, da se vrača k naravi in da, kar je načičkano, ne osvoji ženskega sveta. V. P. Korenjev džem Odtrgamo en in pol kilograma rdečega korenja, ga zribamo na strgalniku ali narežemo na tanke rezinice,, pridenemo pol kg sladkorja in dve celi iimoni. Limoni zribamo na strgalniku ali zrežemo na tanke koščke, toda z lupino vred. To zmes stresemo v posodo, v katero vlijemo malo vode, da se korenje pri kuhanju ne prismodi. Kuhamo tako dolgo, da re korenje razkuha. Nato vse skupaj pretlačimo in napol- Zeleno plavo karirano blago. Pas visok, krilo nabrano, visok dvojni bel ovratnik: primerna za dijakinje višjih razredov io mlada dekleta nasploh OBČINSKO UPRAVO MORAMO BRANITI Z VSEMI SILAMI Zakaj vlada na krije števerjanskega primanjkljaja kot lo dela z goriško občino in pokrajino Zaradi zapostavljanja interesov števerjanske občine s strani osrednjih oblasti se pojavljajo med nekaterimi števerjanci želje po priključitvi občine h Gorici V Steverjanu se pojavljajo govorice, po katerih se neka-teri ljudje ogrevajo za priključitev števerjanske občine h Gorici. Tako stališče zastopajo zaradi tega, ker menijo, da bo majhno in revna občina deiežna pod goriško upravo večje pomoči, Ce upajo, da bodo pod visoko pasivno občinsko upravo v Gorici imeli več koristi kot jih imajo v svoji občini, se zelo motijo, ker se v Gorici rešitev važnih vprašanj zavlačuje leta in leta, ker ni denarja in ker ni neke velike pripravljenosti občinske uprave, da bi bila za potrebe perifernega prebivalstva enako naklonjena kot za potrebe ljudi iz strogega mesta, Pri tem naj omenimo, da je kljub nesrečam in pisanju tiska cesta v St. Maver št vedno slaba, da so morali Standrežci dolga leta čakati in se pritoževati na vseh mogočih forumih, da so jim napeljali vodovod, ki ui ga že imeli, če bi jih po prvi svetovni vojn: ne bi bili priključili h Gorici, da bodo O-slavci šele prihodnje leto prišli do vode potem ko so tudi oni dolgo časa zahtevali od županstva, da jim omogoči napeljavo vode v vsako hišo. Cela vrsta piimerov kaže, da goriška občine ne bi bila šte-verjonskemu prebivalstvu dobi c mati, ampak najslabša mačeha. Seveda imajo Števerjanci prav, ko so nezadovoljni zaradi stanja v njihovi občini. Kdo pa ne bi bil nezadovoljen ob dejstvu, da občinska uprava kljub potrebam ne more doseči od vlade enostavnega kritja občinskega primanjklja- HUDA NESREČA ZARADI IGRANJA Z RAZSTRELIVOM TRIJE DEČKI V BOLNIŠNICI s hudimi telesnimi poškodbami Eden je ob roko, drugi pa bo verjetno ob oko V torek popoldne so trije tržiški dečki postali žrtve eksplozije granate, ki so jo našli na pobočju Krasa. Dečki, in sicer 13-letni Franco Moimas iz Ul. delle Gradisca-te 15, 13-letni Oliviero Ben-co iz Ul. Volta 70 ter 11-let-ni Giusto Benedetti iz Ulice Volta 17 iz Tržiča, so se v popoldanskih urah oddaljili od doma ter šli proti železniški čuvajnici, kjer gradijo avtomobilsko cesto. Tu so našli naboj valjaste oblike, dolg 25 do 30 cm, s premerom o-krog 2 cm. Z otroško radovednostjo so skušali odpreti najdeni predmet. V hipu je nastala močna eksplozija, pri kateri so se vsi trije hudo poškodovali. Na kraj nesreče so prihiteli ljudje, ki "O poskrbeli za takojšen prevoz ranjencev v tržiško bolnišnico, kjer so jih pridržali. Najhuje ie poškodovan Moimas, ki mu je odneslo desno roko v zapestju; pri pregledu so mu zdravniki ugotovili še več •n na levem stegnu in obeh nogah ter pretres možganov. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. Ben-cu vo ugotovili rano na desnem očesu z nevarnostjo, da bo izgubil vid, ter praske po nogah; Benedettiju pa rano na čelu ter desnem očesu. Benco bo ozdravel v 15 dneh, Benedetti pa v 7 dneh. Budal pod ključem Pred dnevi so jugoslovanske oblasti vrnile Edvarda Budala iz Ul. sv. Mihaela v Standre-žu ki je s tem opravil zadnji dei poti svojega dolgega in burnega potovanja iz Gorice v Avstrijo in Vrtojbo. Pred dnevi smo pisali, da je Budal ukradel Tonellijev avtomobil s tremi pletenimi steklenicami vina, Fant je najprej odšel v Tržič, potem v Avstrijo, kjer je ilegalno prekoračil mejo in se vrnil domov. Pri Manzanu je zapeljal s ceste, da je utekel leteči policiji, ki ga je pričela zasledovati, v S. Giovanniju pa je ukradel motoskuter in ^e z njim pripeljal do meje, ki jo je prekoračil. Pri Vrtojbi so ga jugoslovanske oblasti a-retirale in ga vrnile. Neverjeten podvig je Budil napravil nekaj dni po povrat- ku iz umobolnice v Aversi. Po vsem tem bo zelo verjetno romal v svojo prejšnjo gpzi-cenco. Se pre; pa se bo #ho-ral zagovarjati zaradi dvojnega ilegalnega prehoda meje in dvojne tatvine. Dražba na županstvu V torek je bila na goriškem županstvu dražba nekaterih javnih del. Preureditev pritličja stavbe na Trgu S. Gior-gio 37 v Ločniku v šolske prostore je bila zaupana podjetju Rodolfo Pettarin, ki je ponudilo 5.55-odstotni popust na osnovni ceni 443.148.04 lire. Za dobavo 300 posod za odstranjevanje odpadkov v mestnih ulicah bo skrbelo podjetje Valli Armando z 9-odstotnim popustom na ceni 1.500.000 lir. podjetje SA-CA bo tlakovalo pločnike v Drevoredu D’Annunzio; podjetje je na osnovni vsoti 1 milijon 833,020 lir ponudilo 4.10-odstotni popust. Popravila v zgradbi na Trgu Cavour št. 3 je sprejelo podjetje Do-nato Tudor, ki je ponudilo 7.05-odstotni popust na osnovni ceni 931.499 lir. jo. medtem ko nimata goriška občina kakor tudi pokrajinska uprava nobenih težav pri vladi kadar gre za kritje njihovih primanjkljajev. V tem je velika krivica, ki jo oblasti delajo števerjanski kakor tudi ostalim slovenskim občinam nt. Goriškem, in prav zaradi te krivice se občani upravičeno pritožujejo nad stanjem za katerega pa sami niso krivi ampak je kriva samo pristranska politika vladnih oblasti. Dosedanje škodljivo stanje bi bilo mogoče odpraviti ne le z napeljavo vodovoda ampak tudi s tem, da se občinski upravi omogoči razširitev proračunskih možnosti in postavk, ki so potrebne za u-reditev najnujnejših stvari, ne de bi bila občina prisiljena nojemati posojila in plačevati velike obresti. Ce je vlada pripravljena izplačati stotine milijonov za kritje primanjkljaja za Gorico in pokrajino zakaj ne bi tega napravila tudi s to revno občino? Po našem mnenju bi morali občani zahtevati od vlade tako pomoč, ne pa živeti v iluzijah, da bi se njihova vprašanja rešila z uničenjem občinske u-prave, za katero so se tako berili ter s podreditvijo občini s kroničnimi primanjkljaji Kdor pa bi kljub temu. vztrajal na razpustitvi občine ta ne bi imel pred očmi interesov našega ljudstva v šte-ierjanski občini. felaijp., u.1—m>w rt sHiHiiian Ek SKLEP OLIMPIJSKEGA ODBORA FE.R.I Na olimpiadi v Melbournu 43 jugoslovanskih atletov .Potrjen odliod nogometašev in vaterpolistov Odvzeli so jima šoferske knjižice Policija je odvzela šofersko knjižico 27-letnemu Lucianu Arranu iz Ulice Pietro Galli 44 v Gorici, ker je prehitel nekega kole« ar ja s preveliko brzino. Prav tako je odvzela šofersko knjižico 34-letnemu trgovcu Tulliu Vittoriju iz Ulice Volta 9 v Gradiški, ker je prehiteval na ovinkih. Tečaj za vlaganje sadja Prihodnji teden se bo,v Gorici pričel tridnevni tečaj za vlaganje sadja. V nekaterih goriških vaseh je za tečaj vladalo med gospodinjami veliko zanimanje ter so se ga udeležile v velikem številu. Prepričani smo, da se tuci meščanke zanimajo za vlaganje sadja, kr je v zimskih mesecih ob pomanjkanju zelenjave velike važnoeti za prehrano. Vpisovanje je še ves teden na sedežu SKGZ v Ul. Ascoli 1; v soboto samo od do 12. ure. Deževje koristilo vinogradom Včeraj je po dolgem času ponovno deževalo. Dežja so se najbolj razveselili vinogradniki, ki so z žalostjo'o-pažali, kako se zaradi suše grozdne jagode vedno bolj sušijo. Dobra trgatev je . za veliko število naših kmetov, predvsem pa za Brice, velike važnosti, ker pričakujejo od nje največ zaslužka. Ce je trgatev dobra, je v hiši tudi dovolj kruha, če pa je slaba, ne more gospodarskih razmer na kmetiji popraviti še tako dober pridelek ostalih kultur, ki so postranske važnosti. Včerajšnje deževje je zemljo precej namočilo; kaže, da ne bo ie tako hitro prenehalo. Ker je prišlo v obliki nevihte z grmenjem in bliskanjem, je tudi majhna nevarnost, da bi prišla toča. To se v drugi polovici septembra na srečo poredko dogaja. Ker se bo trgatev pričela čez kakšnih deset dni, se bo pridelek prav gotovo popravil, tako da bo v prihodnjem mesecu v Brdih odmevala vesela pesem urnih obiralcev in škripanje težko naloženih voz, ki bodo peljali v hrame čudoviti sad, ki daje tako žlahtno kapljico, zaradi katere so naša Brda znana daleč po svetu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontom - Bassi, Raštel 2. - tel. 33-49. — KINO — COHSO. 18.30: «Moj sin Ne- ron«, cinemascope v barvah A. Soroi. VERDI. 17.15: »Luci Gallant«, J. Wyman. CENTRALE. 17.00: »Nedeljsko dekle«, D. 0’Keefe; ob 21.15: «Odnehas ali nadaljuješ«. VITTOH1A. 17.00: «Tvoja za življenje«, G. Andree; 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: «Otok uživanja«, v barvah. BEOGRAD, 26. — Jugoslovanski olimpijski komite je na včerajšnjem plenarnem sestanku sklenil, da zastopa Jugoslavijo na šestnajstih olimpijskih igrah v Melbournu (Avstralija! novembra t. 1. 55 članov, in to: 3 člani vodstva, 43 tekmovalcev, 6 trenerjev ter en sodnik, zdravnik in zvezni kapetan. V Melbourne bodo kot tekmovalci potovali kolesar Petrovič, veslač Vla-šič, rokoborca Simič in Vukov, strelci Mašek, ’ Jez ali Preuhard (samo dva), 18 nogometašev in U vaterpolistov. Izmed atletov bodo potovali Mihalič, Lorger, Mugosa, Ra-doševič, Račič in Kotluškova, medtem je odhod Usenikove in Bezjaka odvisen od tega, ali bosta na olimpiado odpotovala tudi plavalca Njeguš in Jerčičevičeva. Ce Njegus in Jeričevičeva dosežeta dobra rezultata na plavalnem mitingu 1. in 2. oktobra v Splitu ob dvoboju waterpolo reprezentanc Jugoslavije in ZDA in v srečanju s plavalno reprezentanco Romunije 5. in 6. oktobra prav tako v Splitu, potem bosta potovala v Melbourne. Ce pa ne bosta dosegla zadovoljivih rezultatov, odpotujeta na olimpiado Bezjak in Usenikova. Na sestanku olimoijskega komiteja m bil sprejet predlog Boksarske zveze Jugoslavije ter v Melbourne izmed predlaganih šest boksarjev ne bo odpotoval nihče. Poimenski seznam članov olimpijske reprezentance bo znan najkasneje do 1. oktobra, ker mora vsaka država predložiti svoj seznam na sestanku Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo 3. oktobra v Muenchenu. Jugoslovanska reprezentanca na letnih olimpijskih igrah bo razdeljena v tri skupine in bo odpotovalo v Melbourne z letalom v prvi polovici meseca novembra. Predvideno je, da bo prva skupina odpotovala zt 2. novembra. Le-tu bodo verjetno vaterpolisti, ki bi v Avstraliji intenzivno trenirali do začetka olimpijskih iger. Skupne priprave članov olimpijske reprezentance bodo v drugi polovici meseca oktobra in v začetku novembra v Splitu z izjemo nogometašev, ki se bodo zbrali šele 28. oktobra, in rokoborcev, ki se bodo pripravljali v Beogradu. Na sestanku je bila zelo burna razprava o končnem sestavu olimpijskega moštva. Medtem ko je bila večina članov olimpijskega komi’eja za to, da so zastopani kolesarji, rokoborci, veslači, strelci in vaterpolisti, pa se nikakor niso mogli zaueniti s tem. ali naj potuje šest ali osem atletov in če je sploh potrebno poslati plavalce in nogometaše. Za odhod atletov in plavalcev so naposled našli rešitev, ki jo je predlagal predsednik Športne zveze Jugoslavije Milijan Neoričič, in sicer ta, da potuje osem atletov samo v primeru, če plavalci ne bi do- KOSARKA Turki premaqali «Goriziano> V torek zvečer je bila v dvorani telcvadnega društva «Goriziana» košarkarska tekma med domačo ekipo in turško leprezentanco. Tekma se je končala z zmago gostov 60:53 (28:27). Domače moštvo je bilo za to priliko okrepljeno s Tržačanoma Porcellijem in Damianom. Kakor prejšnji teden s Češkoslovaško, so tudi tokrat Goričani častno branili tvoje barve. segli na prihodnjih tekmovanjih ustrezajočih rezultatov. Veliko število članov komiteja pa je bilo mnenja, da ne bi bilo potrebno poslati nogometašev zaradi slabe konkurence in visokih stroškov. Po daljši razpravi je bilo s 15 proti 6 glasovi odločeno, da nogometaši le potujejo. SABLJANJE Italijanski sabljači za olimpiado v Melbournu RIM, 26. — Glavni svet italijanske sabljaške zveze je določil naslednje tekmovalce za olimpiado v Melbournu: Posameznice za ženski floret: Cesari Velleda. Colombet-ti Bruna. Strukel Silvia. Za-nelli Jar,ny. Ker je udeležba omejena na tri tekmovalke, bo rezerva izbrana med Štrukljevo in Zanellijevo. Moške ekipe: Floret: Bergamini Giancar-lo, Carpaneda Luigi, Di Rosa Manlio, Lucarelli Vittorio. Mangiarotti Alberto. Spalino Antonio. Rezerva: Giorgio Pal-lini. Meč: Anglesio Giorgio, Ber-tinetti Franco, Delfino Giuseppe, Mangiarotti Edoardo. Pellegrino Alberto, Pavesi Carlo. Rezerva: Angelo Mae-stri. Sablja: Comini Pino. Dare Gastone. Ferrari Roberto, Narduzzi Luigi, Montorsi Ar-turo, Pace Domenico. Rava-gnan Mario. Med temi zadnjimi bo izbrana rezerva. Imena treh posameznikov za individualna tekmovanja bodo izbrana v Melbournu. Sestanek olimpijske komisije za leto 1960 RIM. 26. — Pod predsed- stvom ssojega odbornika Marconija se je danes sestala v Campidogliu komisija za o-limpijske igre 1. 1960. Podrobno so razpravljali o pogodbah. ki jih bo sklenila občiž na z raznimi podje‘; RIM, 26. - ■6a1u""kibo' koatletsko prvenstvo, nedeljo v Rimu "a skem stadionu se je ^ 594 atletov 121 « društev. Nastopili ^ ^ najboljši italijanski a ^ atletinje z izjemo j kopja Bonaiuttija, v poškodoval. Tekm0V.a^aii. do dopoldan in P°P SAH " ~~ 1g tor MOSKVA. 26._- ’ jj> ni skupini XII. šahov j piade je prvo mesto ^, moštvo Avstrije. 5,(t točk. Sledijo: Island ^ ska 26.5, Belgija 2» 22,5. Nizozemska « BronS BEOGRAD. 26. - B in Reshevsky sta se .. ffi rila za dvoboj 24 pat polovica dvoboja $ bra v Moskvi, osta ■ ^ pa na ivedskem in |,evS® skem. Velepnojster ipgoV ‘t je prosil, da bi kundant v Moskvi Jt!i (ali kak drug v velemojster), medte unjii, v drugi polovici s • p Reshevskega velemoJ we. MOSKVA, 26. - Z8dn)j i’ tiji ženskega svetov hovskega prvenstva ^I Rubcova premagala jr Rudenkc.vo in ' slov prvakinje. ^ ]t ‘ inženir iz Moskve ..iji* segla 10 t-. čk iz 1® pfretja ^ ga je Bykova 9,5. denkova 4.5 (očke. ve0-prvikrat osvojila SZ leta 1927. OdEOVorm STANISLAV Tiska Tiskarski zavod predvaja danes - • ob 19. uri Lf* t Ti naši sta^ Od 21. do 22. ure HAS zijski prenos ALI NADALJE5 predvaja danes 27. t. m z začetkom ob 1® ITALMUNDUS film: £Dm kakima ?. at RATAN KUMAR, BALRAJ SAHANI in NlRupA Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?« OOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOfOOOOOOOOClOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC.OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOf501 r IVAN BRATKO 1 23. TELESKOP Doslej se je to obneslo in teleskopci so vedno pridobili nekaj dragocenih minut. Ko je trobentač zatrobil, je bil kopač že v jašku. Danes pa ga je Peter prezrl ali pa je moral priti od kake druge strani, zakaj trobenta jih je zalotila sredi dela. Ves blaten in poln peska se je Gato pognal iz kleti in zaloputnil desko za sabo. Prav ta hip pa je Molinaro odtrgal zaveso z njegovega pograda in neučakano zatulil: «Via! Forza!« Gato se je vrgel na ležišče, se zvijal kakor črv in stokal: -Malato! Malato!«* Molinaro ga je besno oplazil z bičem, nato pa divjal naprej Gato si je stresel pesek iz las, z obrvi in iz ušes, si v dekl otrl umazane roke, se ves stresel, ko da bi bil moker in nanagloma preoblekel srajco. Cez nekaj sekund je bil že — številka v apelu. Za las je manjkalo, in Molinaro bi ga bil zasačil s polovico telesa v kleti, z drugo pa > baraki. V njuni nehoteni tekmi bi Gato propadel in z njim ves teleskop. . Gato ni. več slišal enakomernega sklopotanja dežja po strehi Naliv se je spreminjal v rosenje. Samo pod oknom so se klokotali blatni, umazani potočki. Gato se je zagledal v svoj •soltarcek«. Na njegovem dnu je shranjeval ženina pisma. Zadnje je dobil včeraj. Kakor po navadi mu je tudi to pot * »Bolan, Bolan.* pisala največ o otrocih. Vedela je, da mu je najbolj pri srcu zadnji, najmlajsi, in zato mu je pisala največ o njem. Prva dva sta bila bolj mamina, tudi po naravi in značaju, zadnii pa je bil »izrezan« oče. še hojo je imel očetovo. «Tega pa ne bi mogel zatajiti,« so se mu smejali prijatelji. Gato je pogledal na uro: bilo je točno devet. Skušal si je obuditi v spominu, kaj zdaj doma delajo. Otroci so že legli spat. Mama jih je umila in jim prebrala pravljico. Starejša sta jo napeto poslušala, Franček pa se je s cim igral in poslušal z enim ušesom. Potem je pograbil za kakšno nenavadno besedo in jo glasno ponavljal, ker se mu je zdela silno zabavna in imenitna... Pri posteljicah Imajo vsak kakšno slikanico ali igračo, ladjico ali psička, nekaj majhnega, kar »spi z njimi«. Franček je pogreznjen v spanje, ves je zvit kakor embrio v materinem telesu. Ana pospravlja v kuhinji in gre kdaj pa kdaj pogledat, ali se niso otroci morda odgrnili. Nato se malo obotavlja, ne ve, kaj bi še, kakor da ji nekaj manjka, potem pa se odloči: »Spat grem.« - — — Gato si zazeli, da bi mogel vsaj za dan, dva, domov. Vsaj za pol dneva. Spet je začelo trkati po strehi, najprej poredkoma, nato pogosteje, močneje. Spet se je ulilo. H Gatu se je prikradel stari Jaka: »Gato, daj mi ognja!« Gato mu je ponudil ogorek, ki ga je stiskal fhed prsti. Roka se mu je rahlo tresla. Jaka je dolgo lovil ogenj v izgorevajočem ogorku: »Po zemlji ti diši roka!« »Saj bomo kmalu vsi v zemlji!« Jaka je spet odštorkljal. Gato je z velikimi očmi strmel za njim: «Ali je prišel ovohavat? Sumi kaj?« Gato je postal nevoljen in nemiren. Togotil se je na Jako in se v mislih spakoval, posnemajoč Jako: «Po zemlji ti diši roka — — — po zemlji tl diši roka -—----------» Jakova pripomba ga je vrgla iz tira, šele čez čas se je spet zbral: spomnil se je Jakovc poštenosti, zaprtosti in molčečnosti. «Jak& ne bo delal neumnosti. Previden je. Življenje ga je izučilo. Ta opazka, to je gol slučaj — — — Zadnji čas se mi stalno vsiljuje misel, da me nekdo zasleduje in sumniči. Vsak piš me vznemiri. Poprej tega nisem poznal. Živci! Izčrpan sem in občutljiv. Vražje delo! Vse dni kopljem ko krt, samo da bi čimprej končali!« Zunaj se je razbesnel vihar. Po strehi ni več trkalo, bobnelo je. Gato se je dvignil in pogledal skozi okno: žarnice nad žicami so se gugale sem ter tja ko pijane, nekatere so ze ugasnile. Nenadno so ugasnile vse. Tudi barako je zajela popolna tema. Gata je zagrabil en sam element: hrup viharja in naliva. O, te drage minute popolne teme, tako redke v kampih in kaznilnicah! Nikamor ne vidijo streljati! Jetniki se izmuznejo budnim očem paznikov. »Lahko bi izpraznili kampo » Zabliskalo se je. Gato je onstran žic zagledal drevesa, ki so se burno upogibala in zvijala. Belkasto srebrni listi murv so drgetali. »Ce bi ne bile murve tako prožne, bi jih vihar polomil.« Sentinela je bila polna sključenih, v plašče se stiskajočih postav. Alpinec ob alpincu. Straže so podeseterili. Vse je bilo na preži. Bolj ko je lilo, bolj je Gata skrbelo zaradi rova. Da mu naliv in vihar ne |>i škodovala! Potresel je Pola. čutil je potrebo, da bi se o tem z nekom pogovoril. Toda Pola ni zdramila ne nevihta ne njegovi tresljaji. Gato se je čudil: Ta ima živce kakor vrvi: pa čeprav bi ga prebudil, se ne bi mnogo zmenil za nevihto; najbrž sploh nobene ne bi zinil. Gatu je Polova hladnokrvnost presedala. Včasih sta bila po ure in ure skupaj, pa sploh ni odprl ust. Tako mu včasih ni bilo jasno, ali ga sploh posluša. Pripovedovali so, da je imel Polo na univerzi v Ljubljani dekle, s katerim je po cele popoldneve posedal na klopci, ne da bi ji kaj povedal. Nazadnje se ga je naveličala in šla z drugim. Polo pa da je spet sam kolovratil po ulicah in parkih, ko da se ni zgodilo nič posebnega. In ta njegova »ekonomičnost«! Včasih se spravi spat ob belem dnevu, češ da štedi z močmi. »Ce ležim, porabim najmanj energij.« Po kampu hodi ves obvezan, češ da ga zobje bolijo, v resnici pa se skriva prgtf konfidentl in sumljivimi tipi, ki ga poznajo iz Ljubljane. Gato je sklenil, da bo prebudil Lojzeta, tgda čez čas si je tudi to premislil-------------- Spet se je zabliskalo. Dolg blisk je šinil kakor ogromna plahutajoča perut vzdolž barak. Nato je grom pretresel ozračje. Udaril° je nekje čisto blizu. Potem pa se je hoten vihar z nalivom. Bilo je, kakor da bi se na .^jto 'i med morjem in Alpami stepla obmorska burja s s1 K',,> ninsko nevihto. Baraka je škripala kakor stara la."n’fluii J° sredi morja zajeli besni valovi. Veter se je z vjUaj l: zaganjal v streho in Gatu se je zazdelo, da jo k0 pi f dvignil in odnesel. Odkar so dela v rovu stekla, nevihte Gatu je bilo vedno tesneje pri srcu. Strg f' prisluskovai vsakemu naraščanju in upadanju valovi nalivov so bili neizčrpni. Vso noc je prečul o , d se je pričelo daniti, je prenehalo deževati. Ta* ( spustil v teleskop — wr efi ^ Že na začetku je bilo vse vlažno in mokro. ZeIIlpK je lepila na dlani, na podlehti in na ves život. P1 inflt J menje je bilo vlažno. Vsepovsod po tleh so bile nlA0Ker' ?’ Pri podpornikih je z vso težo padel v vodo. Ves je mvSj kod je voda vdrla v teleskop?« Otipava podpornike: y svojih mestih, Samo z nogami stojijo v vodi kakor . seji močvirju. Odplazi se naprej. Zebe ga. Plazi se, opiraJe Di J podlehti in na prste nog. Telo ima dvignjeno, da > t! strbunknil v novo luzo. Nenadno se mu zasveti na*e tlD\ii" pramen svetlobe. Kaj je to? Prvič v teleskopu " sle dK. 1Z_. ,se Požene naprej. Z rokami zadene v de»®‘ it grušča in prsti, ki jih včeraj še ni bilo. Zažene gW, V j glavo trči ob strop. Svetloba, medla jutranja svet1 . vedno močnejša. Od zgoraj prihaja. Gato ne more * je !°J kupi kamenja, peska in zemlje so tako narasli, da $*<> 'j/, popolnoma zožil. Z rokami seže pod strop: otipa n v5e V travnatih žilic. Samo tanka plast ruše je vzdržala, Ljji jj) se je sesulo. Na nekem mestu pa je tudi ta preb*1 nastalo špranjo se krade v rov svetloba, vedno vedno bolj jasna, slepeča, izdajalska. ’ $ Počasi se splazi nazaj in se povzpne Iz kleti v «Vse je zgf’ Ijeno,« šepne Polu in kakor ubit 0 Pograd. ^J Polo ga začuden pogleda in misli, da Gato Pr i. r (Nadaljevalil