iftoJLiL.AIMI/I ■ |e«i Številka 95. Naročnina za Ljubljansko gfl ML M, JR mUK® HW& i i 1 H Uredništvo: Ljubljana, p>ok.rajino: letno 70 lir (za B'*? Vn^W WHw BK lu& Hal H« BB MgJH H9 Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo 75 lir), za >/< P« VHf MgV Hf H lii. |3 BffiU K jEM^F H 25-52. Uprava: Gregor. leta 35 lir. za ‘/i leta 17.50 čičeva ul. 27. Tel. 47-81. lir, mesečno 6.— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijof obrl in denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. L 0 N C E S S I 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicitii di provenienza italiana ed e*tera. S j IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) 1STITUT0 ECONOM1CO 1TAL1ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10. izttaia vsak torek in petek uumidna. torek 1. decembra 1942-XXf Cena g^St 060 Predpisi o prenosu motornih vozil, ki so označena in registrirana v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nared bo: člen 1. — Prodaja in prenos lasti motornih vozil, ki so označena in registrirana v Ljubljanski pokrajini, po kakršnem koli naslovu, sta dopustna samo v prid osebam, ki imajo svoje bivališče v Ljubljanski pokrajini ali ustanovam, ki imajo svoj sedež v pokrajini. Clen 2. — V izjemnih primerih more Visoki komisar na obrazloženo mnenje urada za civilno motorizacijo z njemu pridržanim odlokom dovoliti prodajo in prenos tudi izven primerov po prednjem členu. Člen 3. — Odsvojilna in prenosna dejanja v obče, ki se zgode v nasprotju z določbami prednjih členov, so povsem nična Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata in javni avtomobilski register za Ljubljansko pokrajino ne sineta izvesti odsvo-jilnih in prenosnih dejanj v korist osebam ali ustanovam, ki nimajo pogojev iz člena 1. te naredbe ali dovolilnega odloka iz prednjega člena. Odlok mora ostati pri spisih, ki jih hrani urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata. Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službe-nem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 28. nov. 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio (Jrazioli Evropsko gospodarstvo Minister Rafael liicc a rdi je j so n. pr. Anglija in Zedinjene dr- j goljuii, temveč bo spremenila tu- Predpisi glede zaplembe blaga ob oskrbovalnih prestopkih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: člen 1. — V vseh primerih kršitve predpisov o ureditvi proizvodnje, oskrbe, potrošnje in cen se mora vselej odrediti zaplemba zadevnega blaga, tudi če je ne odrejajo izrečno posebne določbe za posamezni predmet. Zaplembo lahko odredi obče-upravno oblastvo prve stopnje tudi ob kršitvah, ki so taka kazniva dejanja, da so zanje pristojna sodna oblastva. V primeru oprostitve, pri teh sme obdolženec zahtevati izkupiček od prodaje po naslednjem členu. Izkupiček prodaje zaplenjenega blaga se steka v »Bednostni sklad« proračuna Visokega komi- sariata. Člen 2. — V smislu določb prednjega člena se izaplenjeno blago, če je živilo ali podobno in spada pod poslovanje 'Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, odkaže temu zavodu, ki pa mora vplačati protivrednost v prej navedeni »Bednostni sklad« po vsakokratni za uvoznika ali proizvajalca določeni prodajni ceni, s pridržkom odobritve ravnateljstva računovodstva Visokega komisariata. Vse drugo blago pa se mora prodati po predpisih, veljajočih za prodajo stvari, zadevajočih kaznivo dejanje (corpora delicti). Člen 3. — Vsote iz denarnih kazni, ki jih izrekajo fcodna in objavil pod naslovom »Lvropsko gospodarsko sodelovanje« svoje govore, ki jih je imel, oukar sloni na njegovi sposobnosti odgovornost za težko in natančno nalogo, Katero je prevzel kot načelnik ou-lastva za »izmenjavo in valute«. Vojujoči se narodi poznajo uspehe naporov v teh trdih vojnih letali, niso jim pa znane težave m skrbi, Ki jih imajo sleherno uro možje, Ki so se z veliko marljivostjo posvetili gospodarskemu odporu v vojni. Ta smoter ne bo dosežen samo z junaškim požrtvovanjem onih, ki se bore z orožjem, temveč tudi s pomočjo onih, ki na drugem bojišču proučujejo in si prizadevajo, da ne bi zmanjkalo vsakdanjih življenjskih potrebščin. Med umetniki, ki se morajo v tem posebnem odseku težko boriti, je nedvomno minister za »izmenjavo in valute«. Moral je uresničiti to, kar je bilo s tovariši, ki so bolj neposredno zainteresirani, sklenjeno glede nakupa tujega in prodaje domačega blaga. Sklenjene so bile številne in trudapolne trgovinske pogodbe z zavezniki in nevtralci, i reba je bilo poskrbeti za plačilna sredstva v inozemstvu, kar je težka naloga, ker ni lahko osnovati ali priskrbeti potrebnih valut v ta namen. Z neposredno in neprestano udeležbo je pripomogel k izenačenju mednarodne bilance, ki tako vpliva na kurz izmenjave in na denarno trdnost, kar je končni cilj in zanesljiv znak moči in prestiža. Vsestranska delavnost v molku, skromnosti, vztrajnosti in zvestobi do ukazov od zgoraj. Sedanje gospodarske pogodbe niso le v skladu z zadostitvijo trenutnih potreb, temveč so namenjene tudi bodočnosti. Vsi ti sporazumi, ali vsaj večji del izmed njih, bodo morali preživeti vojno. Zdaj je pač že vsak prepričan, da bo bodoči red v Evropi in na svetu pač drugačen od onega, kakršen je bil ob izbruhu vojnih sovražnosti. Minister Riccardi je v svojem govoru na monakovski univerzi razpravljal o bodočem evropskem sodelovanju s ciljem »gospodarsko samopreskrbe«, kar se je prej običajno imenovalo neodvisnost ali gospodarska avtonomija. Sicer gotovo nihče že naprej ne odklanja poštenega in enakopravnega gospodarskega sodelovanja-med raznimi državami in celinami, če pa zaradi škodoželjnosti ene strani ni mogoče doseči pravičnosti v trgovanju, se je treba usposobiti za delo in napredek z odpovedjo pogajanj ter z odklonitvijo nadležnih pogojev, ki bi jih druga stran hotela vsiliti. Tako zave dolgo, preveč dolgo vsiljevale ostalemu svetu, predvsem pa livropi, pretežke pogoje za izmenjavo, ki jih je bilo treba za kratek čas sprejeti in prenesti. Ni bi-, lo izbire, niti možnosti odtegnitve. Ta poiozaj, ki je postajal že tiranski, je utrdil angiosasko gospodarsko premoč ter je dovedel do paroksizma ošabnosti, do* nevarne omame, da je možno sestradati one drzne evropske narode, ki bi se skušali osvoboditi gospodovalne volje združene plutokracije. Ce dobro premislimo, je bila ta nevarna, premogočna in predrzna omama eden glavnih razlogov sedanje vojne ter ne bi bila zadnji vzrok bodočih spopadov. Nad človeštvo bi prišle nove nadloge samo zato, da se nasiti požrešnost nekaterih na škodo večine. Ta položaj, to iztirjenje ciljev na kriva pota in izpačenost vesti, se bo moral končati vsaj glede Ev rope. Kako in kdaj? Končalo se bo tedaj, ko bo novi politični red po zmagi Osi odobril oni gospodarski red, ki ga imenuje minister lliccardi »gospodarsko samopre-skrbo«, njegov tovariš Funk pa »življenjski prostor«. Prostor, ki ne bo omejen samo na obe veliki državi Osi, temveč bo obsegal tudi one male in srednje države, ki se danes bore z enako ognjevitostjo in za isti cilj. Ta program niso utopistične sanje, temveč možna in gotova resničnost bodočnosti. Tudi v mislih gospodarstvenikov, ki ne žive v oblakih, ampak proučujejo dejstva, gola dejstva kot edini vodič za dolgo udejstvovanje v bodoči mirni dobi. Dejstva, zlasti ona, ki jih je rodila vojna, so dokazala, da more primerno organizirana Evropa živeti, proizvajati in se razvijati sama. Lahko se bo odrekla bogastvu Zedinjenih držav, kajti vojni dogodki so dokazali, da ni ne neizmerno in ne totalitarno. Mogla se bo odreči sodelovanju z Anglijo, saj so dogodki pokazali, da je to le stoletna židovska organizacija, ki izkorišča delo in bogastvo drugih. Povojna doba ne bo samo osvobodila Evrope pred nenasitnimi ui medsebojno razmerje med raz nuni celinami. Evropska samoza dosti tev bo zlomila požrešno antensko oholost. VVashingtonski oblastniki oodo v silnih zadregah zastran iskanja novih tržišč za presežek ameriške proizvodnje. Stara aktivnost njihove mednarodne bilance, ki je eden izmed glavnih vzrokov, da so danes v posesti svetovnega zlata, bo doživela močne in nepopravljive pretrese. Prikazali se bodo strašni dolgovi in morda ui pretirana trditev, da se bo moralo zlato, ki ga čuvajo s takšno pohlepno ljubosumnostjo, izvozili po sili ter se razdeliti po svetu, da bo mogoče plačati bodoče obveznosti in vzpostaviti ravnotežje mednarodne bilance, ki je že padlo v brezdno »deficita«. Ni pretirana misel, da se bodo Zedinjene države ponižno in na kolenih obrnile na Evropo, da pospešijo pogodbe in trgovanje. Roo seveltov program računa v svoji kratkovidnosti z južnoameriškim, državami, toda razočaranje ne bo izostalo. Tamošnja tržišča se ne morejo niti primerjati z evropski mi, ki imajo neizmerno številnejše prebivalstvo in zato neizmerno večjo kapaciteto konsuma. 0 Angliji je skoraj nepotrebno govoriti. S pogodbo v Ottavvi je skušala popraviti ono, kar je izgubila na evropski celini. To ji je le delno uspelo. Toda gospodje Vi Londonu ne bodo mogli več računali z imperijem ne v političnem in ne v .gospodarskem oziru. Niti ne kot z izvorom in rezervo kapitala. Britanska ošabna banka, kateri se je posrečilo s trudom obdržati postojanke, ki jih je industrija izgubila v inozemstvu, ki je nadomeščala v mnogih odsekih že majavo posredovalno trgovanje, ki je intervenirala pri velikih svetovnih kupčijah, bo oslabljena in brez upanja na obnovo in osvoboditev. Gospodarski nemir po sedanji drugi svetovni vojni, o katerem je naš minister za »Izmenjavo in valute« govoril na monakovski univerzi, bo trda in zaslužena pokora za Anglijo in Zedinjene države, ki so hotele sedanjo nadlogo. Vsi delodajalci morajo 15. decembra izplačati osebju božičnico v višini polmesečne plače. Onim, ki prejemajo tedensko ali 14 dnevno plačo in ki ue spadajo pod § 324. zakona o obrtih, se zviša minimalna mezda 2.16 lire za 3Q"/o in prejmejo dne 15. decembra 1942 šestdnevno božičnico. Osebje, ki že prejema doslej višje prejemke, obdrži svoje prejemke neokrnjene, kar velja tudi za običajno 13. plačo, ki so jo doslej prejemali. Kolektivna pogodba ne posega v delovni čas, ki je predpisan za trgovske obratovalnice in delovni čas pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929. Kolektivno pogodbo je v celoti objavil »Trgovski list« št. 94 z dne 27. novembra 1942. Vračilo depozitov pri bivših jugoslovanskih državnih zavodih V zadnjih sporazumih, sklenjenih med državami naslednicami premoženja bivše kraljevine Jugoslavije, je bila priznana potreba, da se upravičencem oprostijo in vrnejo jamstveni depoziti in kavcije, založene pri bivših državnih in samoupravnih kreditnih zavodih, tudi če so last oseb, bivajočih v drugih nasledstvenih državah. Povračilo je predvideno med drugim na način, da imajo lastniki možnost predložiti listine javnega dolga v državah, kjer bivajo. Zato se vabijo interesenti, stanujoči v naši pokrajini, da pred-lože čimprej Visokemu komisariatu, uradu za nadzorstvo in zaščito štednje ter kredite, prošnje za vrnitev omenjenih depozitov, ki so jih svoječasno založili pri omenjenih' jugoslovanskih kreditnih zavodih na ozemlju drugih nasledstvenih držav. Vsaka prošnja naj se napravi v treh primerkih in dvojezično (v italijanščini in slovenščini) ter mora vsebovati tudi vse potrebne podatke /.a ugotovitev depozita. upravna oblastva za kršitve iz Člena 1. in oskrbovalnih predpisov vnbče, se odvajajo še nadalje v sklad »Denarne kazni in globe« Visokega komisariata. Člen 4. — Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo, ko se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 25. nov. 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Poiasmlo o kolektivni pogodbi med trgovci in niih nameščenci Radi pravilnega tolmačenja nove kolektivne pogodbe med trgovci in njih nameščenci je izdalo Združenje trgovcev naslednje pojasnilo: Kolektivna pogodba velja od 1. decembra 1942. Nameščenci, ki prejemajo plače za nazaj, doba plače po novi pogodbi 31. decembra 1942. Oni pa, ki prejemajo plače naprej, dobe plače po novi pogodbi že 1. decembra t. I. Povišek plač se računa od osnovne plače, ki je bila v veljavi dne 1. avgusta 1941. Če je torej nameščenec prejemal 1. avgusta 1941 700 lir osnovne mesečne plače, mu gre torej 30%> povišek, kakor je določeno v novi kolektivni pogodbi. V primeru, da je bila plača nameščencu zvišana med 1. avgustom 1941 do 30. novembra 1942 od minimalne plače 524 lir na 700 lir mesečno, ne gre nameščencu nikak povišek. Drugi primer: nameščenec je imel 1. avgusta 1941 osnovne plače 1000 lir. Do 30. novembra 1942 je prejel od šefa mesečni povišek 200 lir, da je znašala njegova mesečna plača 1200 lir. Po novi pogodbi tak nameščenec nima pravice do poviška, ker mu je bil ta povišek (10°/o) že priznan pred to pogodbo. Vsak povišek plače po novi kolektivni pogodbi gre torej vedno od osnovne plače, ki jo je nameščenec dejansko prejemal 1. avgusta 1941 in ue od morebitne zvišane plače, katere je bil namešče nec deležen po 1. avgustu 1941 de? 30. novembra 1942. Nameščencem, ki so prejemali osnovno plačo dne 1. avgusta 1941 v znesku 700 do 900 lir (člen 2., točka 1 a) in b) pogodbe), in ki nimajo po dovršeni učni dobi dveletne zaposlitve, pripada po novi pogodbi le 20% povišek. Stanje tekstilne industrije na Hrvatskem V Zagrebu so bili pred kratkim objavljeni uradni podatki o stanju tekstilne industrije na Hrvatskem. Po teh podatkih je sedaj na Hrvatskem 60 tekstilnih obratov, ki so delniške družbe in zavezane, da javno polagajo svoje račune. Če se pa upoštevajo tudi podjetja, ki so v zasebni posesti, so število tekstilnih obratov na Hrvatskem znatno zviša. V tem primeru je vseh tekstilnih podjetij na Hrvatskem 176 z 215 obrati. Od teh je 71 tkalnic, 24 predilnic, 42 obratov za proizvajanje trikotaže ini nogavic, 30 obratov za predelovanje konoplje, 17 obratov za oplemenitenje tekstilnega različnega blaga in 13 podjetij za izdelovanje preprog in zaves. Ostanek obratov odpade na obrate, v katerih se proizvaja drugo tekstilno blago. Trgovce vljudno obveščamo, da jih prihodnje dni obišče nas akviziter radi novoletnih voščil v »Trg. listu«. Prosimo vse gospode trgovce, da letos objavijo svoja novoletna voščila predvsem v »Trg. listu« in s tem manifestirajo svojo stanovsko zavednost. Iz italijanskega gospodarstva Finančno ministrstvo je odredilo, da so odslej v zakonitem obtoku tudi bankovci, ki jih je svoje dni določila Banca dTtalia za obtok na ozemlju Italijanske vzhodne Afrike. Ti bankovci so po 1000, 500, 100 in 50 lir ter se razlikujejo od običajnih bankovcev samo po barvi. Kmetijski minister je pozval, kakor poroča agencija Agit, vse kmetijske inšpektorate obalnih krajev, da se dogovore s pristaniškimi oblastmi, kako bi se čim hitreje in čim intenzivneje izkoriščali obmorski peščeni kraji za gojitev rastlinstva, ki uspeva na peščenih tleh. Med Italijo in Finsko je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, ki zagotavlja Italiji povečane dobave iz Finske. Tako bo dobavljala Finska Italiji celulozo, les, papir in druge važne surovine, Italija pa Finski v prvi vrsti tekstilno blago in v manjši meri tudi vrtnarske proizvode. Na podlagi nove italijansko-mad-žarske trgovinske pogodbe, ki velja do konca junija 1943, se bodo italijansko - madžarski trgovinski odnošaji znatno povečali. Italija bo izvažala v Madžarsko- predvsem umetno svilo, tekstilne izdelke In lx>mbaž. Izmenjava blaga bo izenačena na podlagi vrednosti izmenjanega blaga. Za nekatere predmete so določeni prehodni kontingenti. V Frankfurtu je bila slavnostna skupščina italijansko-nemške trgovinske zbornice, ki je bila ustanovljena pred 20 leti. Glavna naloga zbornice je poleg njene informativne službe za člane nadzi ranje italijansko-nemške trgovine, zlasti dobav sadja in sočivja. S sladkorno peso posejana po vršina zemlje je bila letos v Italiji povečana za skoraj 10°/o na 173.000 hektarov. Letošnji pridelek slad korue pese se ceni na 6.5 do 7 mi lijonov metrskih stotov. Za proizvodnjo sladkorja se bo porabilo 5.2 milijona stotov, ostanek pa za proizvodnjo alkohola. Italijansko kmetijsko ministrstvo je dovolilo zvišanje cen kvasa za 1 liro pri kilogramu, prodajni pogoji pa morajo ostati neizpreme-njeni. Ta cena velja za mokri kvas, dočim je določena za suhi kvas dvojna cena s poviškom 2 lir pri kilogramu. število angorskili kuncev je Italiji naraslo na 109.000, ki dajo letno več ko 30.000 kg odlične volne. Reja angorskili kuncev je olaj Sana, ker je potrebna za njih vzre jo približno 'ista krma ko za na vadne kunce. Število vojnih vrtov je v Italiji v zadnjih letih zelo naraslo. Prvi takšni vrtovi so nastali l. 1935. v zvezi z ukrepi proti sankcijam, in sicer po zaslugi Dopolavoru. Ze I. 1936. je bilo v Italiji 36.000 vojnih vrtov s skupno površino poldrugega milijona kvadratnih metrov. Sedaj je njih število naraslo na 276.000, njih površina pa na 47,500.000 m*. Velike zasluge pri ustanavljanju vojnih vrtov imajo tudi italijanske državne železnice, ki imajo oh progah že 12,700.000 kvadr. metrov vojnih vrtov. Ti vojni vrtovi so omogočili povečanje reje malih živali. Tako se je število kuncev povečalo od 2.2 milijona v l. 1935. na 17.5 milijona sedaj. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Člen 1. — Prepovedujeta se proizvodnja in prodaja občinstvu glede steklenega in keramičnega blaga, ki ni obseženo v naslednjem seznamu: 1.» injekcijske fio-le; 2. fioli in cevke za tablete; 1. termometri, retorte, stekleni in keramični predmeti za znanstvene laboratorije; 4. steklene tkanine; 5. opletenke in steklenice; steklo za svetilnike; 7. valjci Predpisi za p ini keramičnega m prodalo steklenega blaga 6. za svetila in za oljenke in petrolejke; 8. buce, nastavki in opore za električne svetilke in radio-cevke; 9; fotografske plošče; 10. buče za ribiške svetilke; 11. plošče iz stekla za razpršavanje pri signalizaciji; 12. optična in pol-optična stekla; 13. stekla za ure; 14. stekleni in porcelanski izolatorji; 15. steatit (izolacijska tvarina); 16. zdravstveni in higienski predmeti iz stekla in keramike, ki posamez niso nad 50 kg težki; 17. kemični peščenjak; 18. peščenjak za odtočne naprave in vode; 19. brusilni prah; 20, tipizirani stekleni in keramični proizvodi; 21. cevke iz stekla in kristala in paličice za izdelovanje električnih svetilk in termoion-skih cevk; 22. buče za izolacijske posode; 23. cevi za izdelavo injekcijskih f i o 1; 24. dvojni porcelan za rabo v bolnišnicah; 25. negorljive tvarine za industrijsko uporabo. Člen 2. — Od proizvajalne in prodajne prepovedi se izvzemajo stekleni in keramični predmeti, namenjeni za državna oblastva na podstavi rednih nabav. Člen 3. — Do 31. dec. 1942-XXI je dovoljeno prodajati občinstvu steklene in keramične predmete, ki niso obseženi v seznamu iiz člena 1., proizvedene do dne uveljavitve te naredbe. Dovoljuje se dovršitev del, ki so se že pričela na dan uvelja- vitve te naredbe, do roka, ki ga določi na zaprosbo prizadetih Pokrajinski korporacijski svet. Člen 4. — Dovoljena sta proizvodnja in prodaja predmetov iz žgane gline preprostih vrst, namenjenih za kmetijsko in hišno rabo. Proizvajalne tvrdke morajo vložiti pri Pokrajinskem 1