Kamniški občan LETO XXXI KAMNIK, 26. SEPTEMBER 1991 GOSPODARJENJE V OBČINI V PRVEM POLLETJU Veliki ustvarili polovico izgub Polletni rezultati v gospodarstvu letos niso bili dobri. Že vstop v letšnje poslovno leto je bil izredno težak. Vsa politična doga jaja med letom so močno vplivala na gospodarstvo. Tudi vojna, čeprav jc bila zadnje dni junija, je že krepko posegla v poslovne rezultate tega obdobja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo družbeni proizvod v letošnjem letu nižji za približno 16 odstotkov. Inflacija se je zopet močno okrepila. V zadnjih mesecih so bila povečanja cen precej višja kot v začetku leta. Maja in junija je bil povprečni mesečni porast cen na drobno 11,4 odstotkov, v prejšnjih mesecih pa 5.7 odstotkov. Cene na drobno so se v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 60,1 odstotkov. Izredne težave je imelo v letošnjem letu gospodarstvo z likvidnostjo. Povprečno stanje na žiro računih se je iz meseca v mesec zniževalo in vse več je bilo organizacij z dalj časa blokiranim žiro računom. Poleg tega je imelo gospodarstvo občine Kamnik še naslednje težave: zmanjšanje povpraševanja po naših izdelkih in s tem zmanjšanje naročil, upadanje proizvodnje, ncizkoriščenost proizvodnih kapacitet, upad zunanjetrgovinske menjave, izgube, zmanjšanje akumulacije. Podjetja veliko časa in truda porabijo za izterjavo zapadlih terjatev. V kamniški občini je bilo po podatkih Službe družbenega knjigovodstva do 30. 6. 1991 registriranih 256 pravnih oseb (podjetij), ki spadajo v področje gospodarstva. Od teh jih jc v prvem polletju 1991 oddalo periodični obračun 151. Podjetja pa so na osnovi števila zaposlenih, celotnega prihodka in povprečne vrednosti poslovne aktive razvrščena med velika, srednja in majhna podjetja. Velikih podjetij je šest in vsa spadajo v panogo ingustrije in rudarstva. Teh šest velikih podjetij jc v občini ustvarilo 46 odstotkov celotnega prihodka. V njih je polovica vseh zaposlenih v gospodarstvu in so imeli ob polletju 60 odstotkov vseh izgub v gospodarstvu. Srednjih podjetij po omejenih kriterijih je štirinajst vsa ostala pa spadajo med mala podjetja. V družbenem sektorju gospodarstva občine Kamnik je bilo v prvem poletju 1991 povprečno 8.150 zaposlenih. V zasebnem sektorju je bilo 1.400 in v negospodarstvu 1.200 zaposlenih. V primerjavi z lanskim prvim polletjem sc je zaposlenost zmanjšala za 8,3 odstotka. V primerjavi z republiko Slovenijo imamo v občini Kamnik približno enak odstotek padca zaposlenih. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu prvega polletja 1991 v občini Kamnik prijavljenih 861 iskalcev zaposlitve, kar je 22 odstotkov več kot ob koncu leta 1990. Stopnja brezposelnosti je bila v občini Kamnik ob koncu junija 8 odstotna. Padec industrijske proizvodnje v prvem polletju je v občini Kamnik manjši kot v republiki in regiji. Oskrbljenost z domačimi in uvoženimi surovinami in repromateriali je bila dobra. Zaloge industrijskih izdelkov so se v občini Kamnik znižale podobno, kot v regiji in republiki. Poleg že v uvodu navednih težav se podjetja srečujejo s težo prcu-, smeritvijo na nove trge. V občini Kamnik smo imeli prvič po daljšem obdobju padec izvoza, in sicer za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Po stopnji pokritja uvoza z izvozom je bila občina Kamnik bistveno boljša kot republika Slovenija in Ljubljanska regija. Razlika med prihodki in odhodki je pozitivna, kar pomeni, da je bil ustvarjen bruto dobiček. Gospodarstvo (družbeni in zasebni sektor) je v prvem polletju ustvarilo 93.450 tisoč dir) izgube. Za akumulacijo je bilo razporejeno 55.381 tisoč din. Delež akumulacije v skupnem prihodku je nizek (1,7 odstotka). Izguba je torej večja od akumulacije, vendar je razmerje v občini Kamnik boljše kot v republiki, kjer je izguba kar 3.5 krat večja, kot znaša akumulacija. LO.IZUE Š1NK SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI Otvoritev ceste Buč-Hruševka-Ravne. Cesto je predala namenu predsednica izvršnega sveta občine Kamnik Marija Sitar. Poleg nje predsednik sveta KS Šmartno Albert Žibert vera mejač KDAJ BO KONEC TELEFONSKO OMREŽNE NADALJEVANKE: Sredi letošnjega poletja so naročnike telefonskih priključkov poleg vročega sonca dodatno pogreli tudi trije listi papirja z naslovom Dodatek k pogodbi o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik. Poslal pa ga je občinski sklad stavbnih zemljišč, ki je investitor gradnje telefonskega omrežja. V njem je zapisano, da mo- rajo naročniki plačati še 6.448 din kot akontacijsko ceno za izgradnjo razvodno naročniškega omrežja ter za stroške projektiranja. Naročniki iz krajevnih skupnosti, ki niso plačali deleža iz samoprispevka pa še dodatno 5.287 din. V Dodatku je bilo tudi zagroženo, da bodo tistemu naročniku, ki v petih dneh od prejema dodatka ne bo podpisal, odklopili telefon. Ker Dodatka ni spremljalo niti najmanjše pojasnilo, kako so bili izračunani zahtevani zneski in ker so tudi ti še vedno akontacija, torej ni končnega obračuna, so se ljudje začeli spraševati, upoštevajoč tudi osnovno pogodbo podpisano (26. oktobra 1987) pred štirimi leti. kako je mogoče na tak način od naročnikov zahtevati dodatni denar. V krajevni skupnosti Perovo je okrog 200 naročnikov investitorju poslalo pisni ugovor. V njem navajajo, da so pred leti podpisali pogodbo, po kateri bo ob koncu gradnje izračunana končna cena in da bo naročnik plačal le eventuelno razliko na podlagi obračuna. O kakšni akontaciji v osnovni pocodbi ni bilo govora. Čeprav je bil rok za podpis spornega Dodatka 5 dni. so se v tem roku nekateri naročniki zglasili na SKG. da bi dobili pojasnila, kako je izračunana nova cena. vendar niso dobili odgovora, ker je bil odgovorni strokovni delavec na dopustu. Naročniki tudi dvomijo, da so bila sredstva, ki so jih doslej vplačali pravilno naložena oziroma izkoriščena. Zahtevajo, da sklad dosledno spoštuje 4. člen osnovne pogodbe, ki pravi, da se bodo vložena sredstva revalorizirala in da je naročnik poleg deleža za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja, ki je oktobra leta 1987 znašal 590.000 din (cca. 1.200 DEM), dolžan plačati ob priključku telefonske številke podjetju PTT takrat veljavno ceno telefonskega priključka. Vse te obveznosti so tisti naročniki, ki že imajo priključen telefon tudi plačali. Plačujejo redno tudi telefonsko naročnino. Zato jim pošta telefona ne bo odklapljala in so take grožnje povsem nepotrebne in nesmiselne. Ali je kje upoštevano dejstvo, da so kupci etažnih stanovanj na Pcrovem ob nakupu stanovanj plačali tudi komunalno ureditev, v kateri jc vključeno tudi telefonsko IZ SOSEDNJE OBČINE omrežje? O tem pričajo kupoprodajne pogodbe. Prizadeti naročniki so z nastalim položajem seznanili tudi predsednika občinske skupščine, predsednico izvršnega sveta in družbenega pravobranilca. Posebej poudarjajo, da se gmotni položaj naročnikov glede na leto 1987, ko so podpisali (vsaj večina) pogodbe, poslabšuje in jih ni mogoče še naprej puščati v negotovosti in strahu, da jim bo sklad v naslednjih šestih mesecih »zasegel« polovico plače. Telefona ne želijo zastonj, kot je »ugotovila« ena od delavk na SKG, pač pa želijo korekten odnos sklada do naročnikov. Družbeni pravobranilec je 7. avgusta med drugim predlagal upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč, da sklad vsem naročnikom na razumljiv način z dokumentacijo obrazloži predlagano dodatno obveznost plačila, ki pa naj bo. vsaj za dosedanje naročnike, ki že imajo telefonski priključek, dokončna. Prav bi bilo. da bi strokovna služba sklada javno pojasnila, kaj vse je vključeno v novo ceno in kje so dejanski vzroki tako velikega odstopanja od dogovorjene obveznosti v osnovni pogodbi. F SVETELJ V ARB0RETUMU KONCERT IN ŠE KAJ! V NEDELJO! 29. 9. 1991 vas vljudno vabimo v Arbo-retum Volčji potok na prireditev, ki se bo začela ob 15.30 s koncertom v naravi simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Za popestritev nam bodo igralci Šentjakobskega gledališča zaigrali odlomek iz Moli-erove komedije Izsiljena ženitev. Ob zvokih lajnarja pa boste lahko občudovali stare avtomobile iz tehničnega muzeja v Bistri in se srečali z modo iz preteklosti. Nov proizvodni obrat Filca V tovarni Filc d.d. Mengeš so v petek, 20. 9. 91 odprli nov obrat za proizvodnjo poliestrskih nosilcev za bitumeniziranjc. Naložbo vredno 8 milijonov DEM je slovesno predal namenu minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Hejc. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Domžale Ervin A. Schvvarzbartl. Tako pomembne naložbe v domžalski občini tudi naše glasilo ne sme prezreti, kajti, v Filcu d. d. si služi kruh precej Kamničanov. Direktorica te uspešne tovarne je žc več let Kamničanka dipl. inž. Vida Marcijan. ček na delavca) so že Ptic Mengeš jc tovarna tehničnega tekstila z več kot 50-letno tradicijo. Proizvajajo valjane volnene filce in iglanc izdelke. Po rezultatih poslovanja '(dobi- Praznik narodnih noš, obrti in folklore Narodne noše so v začetku septembra ponovno dodobra napolnile naše mesto. Ta običaj ne bo zamrl. Nasprotno, naših ljudi, ki se z veseljem vsako leto odenejo v nošo, je iz leta v leto več. Za razliko od prejšnjih let pa letos v sprevodu nismo zasledili noš iz drugih republik, tako da smo dobrodošlico izrekali le pridošlim iz ostalih slovenskih krajev. Obiskovalcev je bilo veliko, in to ne le zaradi narodnih noš in sejemske prodaje, ampak tudi zaradi mednarodne razstave cvetja, kije istočasno potekala v bližnjem Volčjem potoku. R. G. nekaj let prvi v slovenski tekstilni industriji I ilc Mengeš danes posluje brez kratkoročnih kreditov, t.j. z lastnimi sredstvi. Doseženi rezultati so odraz tega, da tovarna stalno investira v nove proizvodne programe, s katerimi nadomcšCa izpad prodaje programov, ki postajajo tržno vsak dan manj zanimivi (izdelki iz valjanih filcev). Investicija ki so jo realizirali preti tremi leti (2.0 mio DEM) oziroma izdelki iz te naložbe predstavljajo danes 70% celotne prodaje. Ti izdelki so zanimivi tudi za tuja tržišča, tako da bodo v letu 1991 žc izvozili za 2,5 mio DEM, kar predstavlja 22% celotne prodaje. Leta 1989 so si zadali cilj. da se do leta 1992 tehnološko in tržno pripravijo za vstop v »Evropo 92«. Pričeli so z izdelavo investicijskega projekta »Proizvodnja poliestrskih podlag za bitumini znanje«. Predračunska vrednost investicije, je bila 8.0 mio DEM in jc bila financirana 28% iz lastnih sredstev, 11 % iz republiških sredstev za razvoj, 13% s kreditom izvajalca gradbenih del. ostanek pa predstavlja tuji kredit za uvoz opreme. Filc je menda edini, ki jc v letu 1991 dobil nemški kredit za uvoz opreme zavarovan s strani Hermesa in to pod ugodnimi pogoji (5 let z 9,16% obrestno mero). Naložba jc za Kile, ki ima sedaj 11 mio DEM letne prodaje in 90 zaposlenih, velik zalogaj. Po vlaganju na delavca je to sigurno ena izmed večjih investicij v republiki Sloveniji, saj vlagajo ca. 90.000 DEM na delavca. Prodaja se bo z realizacijo tanaložbe povečala za 2,4 krat, izvoz pa iz dosedanjih 2,5 mio DEM na ca. 7-8 mio DEM letno, bruto dobiček delavca pa se bo povečal za 6 krat. Investicija jc zahtevna, ne samo po obsegu, pač pa tudi tehnološko, saj mora končni izdelek, tj. PES podlaga za bituminiziranje (F1LCBOND), imeti visoko kakovostne parametre. Investicija jc rezultat lastnega znanja in razvoja. Tovrstni PES nosilec so poskušali izdelovati žc mnogi proizvajalci v Jugoslaviji, vendar je FILC Mengeš uspel prvi razviti tehnologijo, ki omogoča trgu ponuditi izdelek, kateri je po kvaliteti enakovreden ostalim evropskim proizvajalcem. Izdelek odgovarja najstrožjim zahtevam kvalitete, t.j. DIN standardom. PES nosilec mora imeti velike pre-tržne sile, visoko dimenzijsko stabilnost in velik razteg pri pretrgu. Nanj delujejo pri uporabi različne sile in napetosti, ki jih povzročajo npr. betonske plošče zaradi temperaturnih sprememb, napetosti zaradi gibanja konstrukcij, klimatskih sprememb itd. Zato sc pri najzahtevnejših hidroizolacijah (ravna streha, priključki...) uporabljajo izolacijski trakovi s PES nosilcem (FILCBOND). Vslcd navedenih lastnosti je uporaba tovrstnih nosilcev v svetu v stalnem porastu. . VER/V MEJAČ ZASKRBLJUJOČE STANJE NAŠEGA OKOLJA V Kamniku slabši zrak od mariborskega Hidrometeorološki zavod Kepublike Slovenije (HMZ) je te dni objavil podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji v pretekli kurilni sezoni (obdobje od aprila 1990 do marca 1991). Obenem so bili objavljeni še podatki o onesnaženosti slovenskih rek in ocena rezultatov prvih, štiri leta trajajočih meritev onesnaženosti slovenskih podtalnic. Za Kamničane so rezultati meritev več kot neprijetno presenečenje in so resno zaskrbljujoči. Iz podatkov o meritvah onesnaženosti zraka s strupenim žveplom dvokisom (dioksidom) za 48 onesnaženih slovenskih krajev izhaja, da je Kamnik na 5. mestu v Sloveniji in da imajo bolj onesnažen zrak samo še v Trbovljah. Hrastniku. Ljubljani in v Teharjih pri Celju. Kamnik je torej neslavno prehitel celo tako onesnažen kraj. kot je Maribor, boljši zrak pa imajo tudi v industrijskih oz. rudarskih krajih, kot so Mežica. Štore in Zagorje... Le nekoliko manj zaskrbljujoča je onesnaženost zraka z dimom. Kamnik je tu »šele« na 18. mestu. Onesnaženost vode v reki Kamniški Bistrici se je po meritvah HMZ v zadnjem ietu še nekoliko povečala. Povečano število meritev potrjuje, da Bistrica že pri izviru ni več povsem čista, v samem Kamniku pa so našli tudi bakterije tekalnega izvora. Za podtalnico še ni podrobnih podatkov. Prvi preračuni štiriletnih meritev toksičnih snovi in težkih kovin pa kažejo, da je strupenih in rakotvornih snovi v slovenskih podtalnicah mnogo več. kot smo doslej predvideli. Čistih podtalnic torej nimamo več! Najnovejše podatke smo proučili tudi Zeleni Kamnika. Rezultate meritev lahko razumemo le kot zadnje resno opozorilo, da se že doslej porazno, zdravju nas vseh grozeče stanje zraka, rek in podtalnice v naši občini kritično poslabšuje! Zaradi teh in drugih tako ali drugače nerešenih problemov varstva okolja in nezadovoljni z dosedanjimi rezultati pri izboljšavi tega stanja. Zeleni Kamnika pozivamo Izvršni svet občine Kamnik, da varstvu okolja in drugim s tem povezanim problemom nujno posveti vso potrebno dejavnost. Zeleni Kamnika ob tem postavljamo Izvršnemu svetu tudi naslednja javna (in poslanska) vprašanja, na katera pričakujemo skorajšen javen odgovor: 1. Kaj je Izvršni svet občine Kamnik v preteklem poldrugem letu storil za zmanjšanje onesnaženosti zraka, rečnih voda in za zaščito podtalnice in kaj namerava v bodoče? 2. Kako Izvršni svet in občinski ograni (sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, inšpekcijske službe, komisija za varstvo okolja pri IS...) uresničujejo druge elemente lani na skupščini sprejetih in zavezujočih programskih usmeritev varstva okolja v naši občini? 3. Eden elementov sprejetih programskih usmeritev je tudi profesionalizacija varstva okolja v občini. Zakaj IS vstraja (kljub ponovljenim zahtevam poslancev občinske skupščine, da se z reševanjem problemov takoj prične profesionalno), da je teža ekološkega delovanja še vedno (izključno?) na komisiji za varstvo okolju? (Po naših podatkih je ta komisija med vsemi občinskimi najbolj delovna in sistematična, vendar v svojih rednih službah obremenjeni Člani komisije brez vsake moralne in materialne podpore občinskega vodstva ne morejo rešiti množice nakopičenih problemov varstva okolja v naši občini.) ZELENI KAMNIKA Delavci pri Krmavnarju v orodjarni. 15-LETNICA OBRTNE DELAVNICE Z združenimi močmi do novih idej Če si obrtnik, še kako dobro veš, da se moraš prilagajati tržišču, zgrabiti vsak posel, četudi v začetku ne prinaša dobička. Sploh pa moraš vztrajno in »s pametjo« nalagati denar v vedno nova osnovna sredstva in stroje, menita lastnika obrtne delavnice »Flok« - Srečo in Slavka Krmavnar iz Komende, ki v teh dneh beleži že 15 let svojega obstoja. Finomehanika, livarna, orodjarna so dejavnosti, ki zahtevajo človeka, ki obvlada stroko, spremlja novosti, obvladuje tržišče in ki jc sposoben »preživeti« L3 delavcev, kolikor jih tako velika obrtna delavnica zaposluje. Srečo Krmavnar pravi, da bodo z združenimi močmi le posku- sili prebroditi krizo. Namreč, tudi obrtnik kot je on (bil pa je tudi dolgoletni predsednik kamniškega obrtnega združenja), se spopada s podobnimi problemi kot ostala podjetja - izostanki plačil in čedalje daljši seznam dolžnikov. Tudi zato se Krmavnar skuša čimbolj vezati na Evropo, za- hodni trg, trg v ostalih jugoslovanskih republikah je namreč čedalje bolj majav. Tudi narava njegove proizvodnje se je delno spremenila. Naložb v gospodarstvo je čedalje manj, zato se je začel usmerjati na široko potrošnjo, kjer. kot pravi, so še FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Tel. 841-072 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice, - ključavnice posebnih izvedb, - ključavnice za steklarstvo, - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil, - orodja za plastiko in liv pod pritiskom Zbirka Krmavnarjevih izdelkov se širi. Lastnik na fotografiji pred svojimi »delovnimi uspehi«. Do pred nekaj leti so glavne odjemalce predstavljala podjetja iz elektro industrije, sedaj pa so začeli tudi z izdelki za široko potrošnjo (npr: ključavnice za kolesa). Foto: Romana Grčar razvojne možnosti in praznine v ponudbi, ki jih je treba zapolniti. Ob priložnostni slovesnosti sta Slavka in Srečo Krmavnar v Komendi odprla tudi nove poslovne prostore, s čimer sc bodo še izboljšali pogoji dela za zaposlene. R. G. Člani LD Stahovica po končanem delu pri lovski koči v Kališču. DELOVNO POLETJE STRAHOVIŠKIH LOVCEV Položene vabe za lisice F. S. Čeprav je zadnji čas postalo kar moderno kritizirati lovce po dolgem in počez, kranjski župan Gros jih je celo imenoval »zadnji ostanki fevdalizma«, naši lovci niso vrgli puške v koruzo. Popri-rnejo tudi za kramp in lopato ter za vile in grablje. ko je treba očistiti gozdna pota in steze, ali ko je treba pokositi in spraviti seno v krmišča. Letošnje poletje so tudi staho-viški lovci dobro izkoristili. Poleg tega. da so očistili 12km steza v lovišču in napolnili vsa krmišča s svežim senom, so v akciji pola- ganja vab proti steklini položili preko 200 vab za lisice. Zavzeto so se lotili tudi napeljave vodovoda v lovski koči v Kališču, kjer so od zajetja pod Kranjsko re-brijo položili 750m vodovodnih cevi. Postavili pa so tudi novo visoko prežo. Odmev na članek Na kmetijah je luštno Dolgo že ni bilo v Kamniškem občanu prispevka, ki bi krajane Tunjic in številne prijatelje avto-cross-a v- občini tako užalil, kot omenjeni prispevek avtorice Romane Grčar v zadnji številki Kamniškega občana. Iz prisjJK'ka je razvidno, da je pisala po naročilu lastnika zemljišča g. Kosirnika. ki je sedaj užaljen, kerje za vedno izgubil čudovit vir zaslužka, za katerega mu ni bilo treba veliko delati. Računi se mu niso izšli, zato sedaj tarna nad vsem. tudi tistimi, ki mu ne dajo posojila za nadaljevanje razvoja turizma, ki bo v tem koncu kamniške občine težko zaživel, kar je pravilno ugotovil »Nemec«, ko je prišel iskat mir. V omenjenem članku je g. Kosir-nik pozabil omeniti tiste številne entuziašte. ki so prišli v ta skoraj nedostopen kraj leta 1985 z namenom urediti progo za ovtocross. pa so se. ne da bi se tega zavedali, spremenili v zelo dol;re turiste, takšne kot si jih je g. Kosirnik vedno želel. Pomagali so mu pri ODLAGALIŠČE ODPADKOV Bioplin iz dupliškega hriba Delavci Geodetskega zavoda iz Ljubljane so letošnje poletje v hrib na dupliškem smetišču izvrtali več lukenj in vanje zabili K) centimetrske preluknjane cevi. Iz večine cevi se je takoj pojavil plin, ki nastaja pri razkrajanju organskih odpadkov na smetišču. Ker je na nekaterih ceveh ob prižigu zagorel tudi 1 meter visok plamen, so nekateri že računali, kako bi bilo. če bi si s tem brezplačnim toplotnim virom pozimi ogrevali hiše. Toda strokovnjaki pravijo, da so to računi brez krčmarja. ker je tega bioplina premalo, da bi se ga izplačalo izkoriščati. Vendar ga je dovolj, da njegov blagodišeči vonj veter prinaša do bližnjih stanovanj. F. S. delih na kmetiji, pospravljali so dvorišče, urejali plazove in na koncu včasih celodnevnega tlela posegli v denarnico in z veseljem plačali tisto, kar so pojedli in popili. Spomnim se prvih takšnih ..turistov« - članov Smučarskega kluba Kamnik, biatlonccv. ki so se skupaj s člani AMD Kamnik zapodili v trnje in gosto grmovje, da bi pripravili prostor za bodoči atraktivni šport, katerega se niso bale niti srne. kaj šele Nemci. Ti »turisti« so poleg proge po plazovitem terenu poskrbeli, da je Zadnji rob v Kamniški občini dobil primerno široko makadamsko cesto. Kosirnik pa dvorišče, kot ga nima noben kmet daleč naokoli. »Turisti« so prihajali tudi z vrst gasilcev in mladincev iz Tunjic. največ pa jih je bilo iz AMD Kamnik ter pozneje iz Autocross kluba Kamnik, noben pa za svoje delo ni zahteval plačila. Z veseljem so prihajali v ta kraj in vsaka dirka jim je pomenila zadoščenje za žulje, ki so jih pustili pri izgradnji »centra«. Toda z leti je vrednost objekta zelo narasla, tako da je od prvotnih tone in pol: koruze na leto najemnina poskočila na 3.000 DEM (tri-tisoč) (protivrednost v din) na dirko. »Turisti« so počasi in vztrajno opuščali svoje dobre navade, saj so smatrali, da je urejanje in pospravljanje za šankisti zajeto v najemnini. Svoje je prispevala tudi naravna nesreča s sprožitvijo plazu, ki je pretrgal progo in cesto in za katerega naj bi bili krivi avtokrosisti. kar pa je ob tisočih plazovih v Sloveniji tiste dni kar prehuda obtožba . Ker smo brali o zametkih turizma, bi bilo prav. da bi sc g. Kosirnik primerno zahvalil za vsa dobra dela. ki so mu jih predhodni »turisti« naredili, pa čeprav so skupaj z avtorjem članka vseskozi živeli v zablodah. Zato se namesto njega zahvaljujem vsem. ki ste živeli v upanju, da vaše zastonjkarstvo zasluži vsaj skromno besedo, hvala, in če bo turizem začel cveteti kot nekdaj av-tocross. potem imate pravico biti prepričani, da je bil zametek turizma narejen z vašimi žulji. Brez žuljev pa tudi tako lepo obljubljeno prihodnost lahko kmalu preraste trnje. Upam. da se to ne bo prekmalu "zgodilo. Za Autocross klub Kamnik in nekdanje »turiste« VALENTIN ZOBAVNIK IZ DELOVANJA SOCIALDEMOKRATOV Lastninskemu zakonu na rob Novi zakon o lastninjenju podjetij, vračanju odvzete lastnine in poravnavi starih krivic je dodobra razburil slovensko javnost. Predvsem tisti, ki so spravili naše gospodarstvo v godljo, so zdaj močno zaskrbljeni, kaj se bo s to godljo zgodilo. Ko bi jih le tolik« skrbelo kakih deset, dvajset let prej. Ko bi le poslali delavce na cesto takrat, ko so se sprejemali zakonski fenomeni, kot je1 na primer Zakon o združenem delu in podobno. Tako pa smo manifestirali le takrat, ko se je čez belo Ljubljano peljal naš ljubljeni s svojimi črnimi prijatleji. Pa pustimo zgodovino in poglejmo v prihodnost. Strinjamo se s tem, da zakon ni idealen. Potrebno bo nekaj sprememb in dopolnil. Nekatere je predlagala tudi naša stranka. V parlamentu so ljudje, ki smo jim izkazali zaupanje na volitvah. Verjamemo, da bodo stvari dobro premislili in sprejeli zakon v taki obliki, da bo kar najbolj približal Slovenijo razvitem usvetu. Upamo tudi, da bodo to storili čim prej, saj je že skrajni čas. Evropski vlak vozi vse hitreje in Kompasovi avtobusi ga ne bodo dohiteli. Realsocialistične demonstracije nas ne približujejo priznanju države Slovenije. A V za SDSS PRESS JOŽE GROŠELJ - MISIJONAR V ZAMBIJI »Če bom zdrav, bom v Afriki še 20 let« Med slovenskimi misijonarji, ki so na obisku in oddihu v domovini, je tudi jezuit Jože Grošelj. Prišel je, da se bo udeležil slovenskega misijonskega kongresa, ki bo od 21). do 29. septembra v Ljubljani. Stanuje pri jezuitih v Ljubljani in obiskuje župnije, kjer govori o svojem misijonskem delu, kaže diapozitive, nabira pa si tudi moči za nove pastoralne napore. Od vajenca do misijonarja V barakarskem naselju Jože Grošelj je kamniški ro- V Zambijo se je vrnil leta jak, saj sc je rodil leta 1944 pri 1979 in jc začel delovati v bara-Bernotovih v vasi Buč v Tu- karskem naselju na robu pre- hinjski dolini. Bil je najmlajši od sedmih otrok kmečkih staršev na srednjeveliki kmetiji. Po osnovni šoli v Šmartnem v Tuhinju se je v tovarni Titan učil orodjarskega poklica in je obiskoval vajeniško šolo v Mekinjah. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil v podjetju Mostovna v Ljubljani,' hkrati pa jc obiskoval večerno gimnazijo na Šubičevi ulici v Ljubljani. Pot v duhovništvo je začel v ljubljanskem bogoslovju in se je že po enem letu pridružil jezuitom, z namenom, da bi kasneje odšel v misijone. Filozofijo je študiral v Zagrebu na Jordanovcu. nato pa je opravil tečaj angleškega jezika na Irskem in je odšel za leto dni v misijone v Zambijo, kjer je v malem semenišču v kraju Coiria poučeval razne učne predmete. Leta 1974 jc nadaljeval teološke študije v kanadskem velemestu Torontu in jih jc zaključil po štirih letih. Ve-doželjnost ga jc gnala šc k enoletnemu študiju sredstev družbenega obveščanja prav tako v Torontu. stolnice Lusake. Tuje takoj za čel graditi novo župnijsko cerkev sv. Kizita. ker je bila stara, posvečena sv. Andreju Kag-gua. premajhna. Prejšnjo cerkev je tudi razširil in obnovil. Tako hitro je namreč raslo število župljanov. Poleg tega je moral opravljati vsa redna žup-nikova opravila, od pouka do verouka do maševanja. Zlasti se je potrudil, da bi bil verouk na čim bolj kakovostni ravni, zato je poklical na pomoč italijanske redovne sestre kombo-nijanke. Drugače pa se je srečeval s številnimi težavami tamkajšnjih prebivalcev: z brezposelnostjo zlasti pri mladih ljudeh, z veliko revščino in obupom, s prenaseljenostjo in kriminalom, s prostitucijo in nalezljivimi boleznimi, z alkoholizmom ... Bila pa so tudi lepa doživetja. Ljudje so bili zelo dovzetni za vse, za kar jih je pridobival. Zelo je bil uspešen njegov način poučevanja verouka. Njegovi pevski zbori so bili najboljši v škofiji in so peli ob papeževem obisku v Zambiji. Ljudem je včasih povedal tudi trdo besedo, vendar so ga poslušali in ubogali. Sicer pa o Zambijcih pravi: »Ko vidijo, da jih imaš rad in da jim hočeš dobro, te ubogajo.« V zadnjem letu svoje jezuitske vzgoje je leta 1984 odšel v Spokane v ZDA, nato pa se je ponovno vrnil v Zambijo. Štiri leta je deloval na pode-željski župniji v tropskem predelu Katondvve. Poleg prenove župnijske in podružničnih cerkva ter kapelic se je zlasti posvečal ustanavljanju in oblikovanju malih krščanskih občestev. Podnebje je bilo zelo nezdravo. Električno energijo je pridobival iz sončne energije, za kuhanje je uporabljal bioplin. oskrbel si je tudi potrebno vodo. Največjo težavo jc zanj predstavljala oskrba s hrano. Vsake dva ali tri tedne sc je moral napotiti v 270 kilometrov oddaljeno Lusako. Za pot je potreboval tri dni. Čeprav je bilo težko in nezdravo, je vesel te pastoralne izkušnje. Spoznaval je življenje in težave prebivalcev zambijskega podeželja, svet stare Afrike, ki ga človek drugače ne opazi. Sedaj deluje na župniji Ma-tero v zahodnem delu mesta Lusaka. Družbo mu dela slovenski misijonar Radko Ru-dež, ki upravlja župnijo Čunga. V tem kraju je Jože pred časom dokončal gradnjo župnijske cerkve sv. Štefana mučenca. Misijonarja pomagata drug Sanacijski načrt in lastninska zmešnjava v Utoku Urediti odnos med delniško družbo in holdingom Utok, nedavno tega z visokodonečimi besedami preoblikovan v delniško družbo, daje danes videz zelo neurejene firme. Vse je razpuščeno, nihče več ne ve, kdo je komu kaj dolžan, z veliko zamudo pa prihajajo na dan podatki, ki kažejo na to, da hi na primer usnjarna morala glede na poslovanje in izgube že davno v stečaj, pa se je vse skupaj zakrilo z ustanavljanjem holdinga in delniških družb in z nekakšnimi vizionarskim! projekti o selitvi tovarne v južni del in usnjarne iz same občine. Danes pa prihaja do takih absurdov, da so na primer tri tajnice, prej zaposlene v holdingu, vendar pa so ostale brez »šefov«, takorekoč 99-odstotne lastnice Usnjarne delniške družbe, katere največji upnik je bil prav holding, kije lastnik Utokove stavbe. Vsi so ogorčeni. Seveda najbolj delavci, ki so ostali »na cesti« zaradi stečaja Usnjarne d. d. in v imenu katerih bodo sindikalni zaupniki pri službi pravne pomoči svobodnih sindikatov zahtevali varstvo_pravic. predvsem pa zadoščenje. Želijo, da se razčistijo lastninski odnosi, da se ugotovi krivica za nenaden Utokov »potop« in se ga pokliče na odgovornost. Za pojasnila sedaj namreč nimajo praktično nikogar. Večina vodstvene ekipe je »potapljajoč« ladjo« že zapustilo, zato stečajni upravitelj usnjarne Zdravko Krempl išče zunanje sodelavce, ki bi mu naj pomagali razvozlati lastninske vozle in ki bodo na sodišču zastopali holding, kot rečeno prikritega upnika usnjarne. Znano je. da je že dolgo Utokov največji problem pomanjkanje kadrov, saj ni skrivnost, da so ti poiskali službo drugje, ker so kaj hitro prišli v nesoglasje z bivšim generalnim direktorjem Horstom Hafnerjem. Oživljanje proizvodnje Sodišče se je 17. septembra odločilo, da se začne stečajni postopek še za eno utokovo delniško družbo, Unimarket, to so bivše skupne službe. Za stečajnega upravitelja je imenoval Pavleta Penso, odvetnika iz Ljubljane. V l niniur-ketu je bilo zaposlenih 44 delavcev. Za vodenje knjigovodstva v Usnjarni d. d. bodo potrebovali 3 ali 4 delavke, je dejal stečajni upravitelj Usnjarne Zdravko Krempl, ki pripravlja sanacijski načrt za rešitev Usnjarne. Po odloku inšpektorjev lužilnica ne sme več obratovati, zato je tudi v sanacijskem načrtu predvideno njeno zaprtje. Opremo iz lužilnice skušajo zato čimbolje vnovčiti. Zdravko Krempl je povedal, da se v sodelovanju s Kostrojem iz Slovenskih Konjic (največji proizvajalec strojne opreme za usnjarsko-predelovalno industrijo) dogovarjajo za. prodajo te opreme v Sovjetsko Zvezo, kamor Kostroj že več let izvaža. Utok bi jim »posodil« tudi strokovnjake. V zameno za to pa bi iz SZ dobivali strojne kože (takoimenovani Wet bluej. »Tudi dogovori s Koteks Tobu-som so zelo konkretni. Predložili smo jim vse izračune rentabilnosti. Računamo namreč, da bomo z njihovo pomočjo prebrodili finančno krizo. Poleg tega pa bi se s Ko-To-jem skušali dogovoriti tudi za dolgoročnejše sodelovanje pri trgovanju s kožami.« je dejal stečajni upravitelj Zdravko Krempl. Problemi s kadri Zaradi čedalje slabšega stanja v Utoku so zadnja leta strokovnjaki to tovarno kar po vrsti zapuščali. Stečajni upravitelj pravi, da ima sedaj velike probleme s pridobivanjem strokovnjakov za sanacijo, ker se zaradi slabega reno-meja Utoka pač vsi ogibajo. Pri tem pa se pojavlja še dodaten problem, ki je morda malo manj razumljiv, pravi Zdravko Krempl. Delavci, ki so jih iz zavoda za zaposlovanje, kamor je zaradi stečaja prišlo preko 370 usnjarninih delavcev, »potegnil« nazaj v pogodben odnos za dokončanje dela v Usnjarni ter očiščenja bazenov v lužil-nici, se sedaj nekako upirajo delu in postavljajo dodatne zahteve. Trenutno jih je okrog štirideset, vendar se očitno ne zavedajo, da morajo zaradi težke situacije, ko ni niti denarja niti dela nikjer na pretek, poprijeti za vsako delo, sploh pa. če si pri tem »nabirajo točke« za kasnejšo eventualno ponovno zaposlitev, v primeru, da bodo Us-njarno rešili pred ukinitvijo. Čiščenje posedalnih bazenov je res težko in neprijetno delo, vendar, kot je dejal Zdravko Krempl, dodatnega denarja za to opravilo niso dobili, zato so ga neupravičene zahteve delavcev po višji urni postavki (kar naenkrat bi radi, da se spoštuje kolektivna pogodba, čeprav se že prej toliko časa ni) zelo razočarale. Vse odvisno od zahtev upnikov Delavci Usnjarne prav gotovo niso krivi za nastalo stanje. Usoda 373 delavcev Usnjarne je resnično žalostna tudi zato. ker je veliko primerov, da sta bila oba zakonca zaposlena v Utoku. Sindikat skuša rešiti čimveč socialno ogroženih. Za pomoč so poprosili tudi panožni sindikat, zaščito in prošnjo za pomoč pa so sindikalni zaupniki iz Utoka iskali tudi že na občini. Največ je odvisno od usode sanacijskega načrta. Počakati bo treba na srečanje stečajnega upravitelja na sodišču in na rezultate pogovorov z Rusi. Kostrojem in Koteks Tobusom. Glavni upniki so Ljubljanska banka d. d.. Zavarovalnica Triglav. Henkel Diiseldorf. Genex in Invest import iz Beograda in Komunalno podjetje Kamnik. Dolgov je okrog 80 milijonov, vendar, kot smo omenili na začetku, bo treba razčistiti tudi notranje odnose v Utoku in lastniška nesoglasja v odnosu do holdinga. Po zagotovilih sindikalnih zaupnikov pa bodo kot upniki Usnjarne nastopili tudi njeni delavci. ROMANA GRČAR drugemu pri zahtevnih pastoralnih opravilih in sta si dobra prijatelja. Matero je urejeno mestno naselje s kanalizacijo, asfaltiranimi cestami, vendar so v njem drugačni pogoji dela kot prej. Ljudi je teže navdušiti za verske dejavnosti. Misijonar Jože je vesel, da so dokončali gradnjo potrebnih veroučnih učilnic. Tudi sedaj poleg običajnih duhovniških opravilih stalno kaj zida in gradi. Za misijone se je navdušil ob branju Za delo v misijonih se jc navdušil ob branju revije Katoliški misijoni. ki je pred drugo svetovno vojno izhajala v Grob-ljah. Misiil si je: v Sloveniji je veliko duhovnih poklicev, v Afriki pa toliko dela in malo duhovnikov. Zakaj ne bi šel tja pomagat, ko je tako potrebno. Rečeno storjeno in za njim ježe 12 let misijonskega dela v Zambiji. Kdor bi šel v Zambijo s kakšnimi »eksotičnimi nagibi«, bi bil hitro razočaran, kajti »eksotičnost Zambije te mine po dveh ali treh tednih. Nato se spraviš na delo ali pa ti je dolgčas.« Jože razmeroma zelo malo potuje, saj je doslej poleg Zambije videl le dve afriški državi. Vedno ima veliko dela. tako da se težko odtrga od župnije in njenih prebivalcev . Slovenci ga niso pozabili Misijonar Jože Kokalj mi je ob koncu pogovora povedal, da se v Zambiji zelo dobro počuti , da je kar zdrav in če bo še naprej tako, namerava tam ostati in delovati še kakšnih 20 let, nato pa se bo vrnil v Slovenijo. Dežela je visoka planota in podnebje je razen v tropskem delu kar prijetno. Poleg drugih dobrotnikov mu pomagajo tudi Slovenci. Komendski župljani mu pošiljajo pakete z obleko. S Slovenci si tudi dopisuje. Pomembna vez z njimi in domovino so mu tudi slovenska glasila. Najboljšim željam za zdravje in uspešno misijonsko delo se pridružuje tudi uredništvo Kamniškega občana. Naj mu bo Zambija res »sončna dežela«, kot jo imenujejo slovenski misijonarji. JOŽE PAVLIC V petek, 20. septembra so krajani Šmartna ali natančneje vaščani Hruševke in Raven praznovali odprtje asfaltirane ceste od Buča do Raven. Cesta je bila sicer dokončana že 29. septembra lani, praznovanje pa so preprečile jesenske vodne ujme, poleti pa jih je presenetila vojna. Kljub zakasnitvijo odprtje potekalo v prazničnem vzdušju. Zbrane je toplo pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno Albert Žibert, ki je skupaj s prejšnjo oblastjo KS precej zaslžen, da je do te pridobitve prišlo. »Cesta je kakor žila v roki, če žilo pretrgaš, roka odmre. Prav tako je z našimi vasmi. Brez dobre ceste bi tudi te vasi odmrle,« je poudaril predsednik sveta KS. Stara makadamska cesta je bila zaradi strukture tal, zaradi bregov in zaradi studencev zelo izpostavljena poškodbam in jo je bilo treba po vsakem večjem dežju popravljati. Odločitev, da bi cesto oziroma vsaj večji njen del asfaltirali, je bila zelo smela, saj vsi vemo, kako težko je zbrati toliko sredstev, kot jih tak projekt zahteva. Sami krajani tega prav gotovo ne bi zmogli. Pa so se našli ljudje, ki so vse to razumeli in cesta je asfaltirana. Veliko dela pri Cesta je kakor žila v roki predpripravah je opravilo Podjetje za urejanje hudournikov, ki je reguliralo vodno strugo in postavilo mostove, ki so sedaj varni za prevoz tudi večjih tovorov. Pomoč je prišla tudi iz Sklada cestnega dinarja, in sicer po 44. členu o sofinanciranju cest. Skupščina občine Kamnik je razumela pomen ceste za te kraje in je prispevala iz tega sklada za asfaltiranje ceste. V ta sklad so plačevala vsa podjetja v naši občini, za kar se jim je Albert Žibert v imenu krajanov in uporabnikov nove ceste iskreno zahvalil, posebno še, ker bo ta nova cesta tudi nekaterim njihovim sedanjim zaposlenim omogočila boljšo, predvsem pa varnejšo pot na delovno mesto. Besedo je prevzel predsednik gradbenega odbora Pavle Korošec. V imenu krajanov se je lepo zahvalil vsem, ki so k asfaltiranju kakorkoli pripomogli. Poudaril je predvsem pomen te ceste za nadaljne delo in življenje okoliških prebivalcev. Z deli so pričeli 29. oktobra 1987. leta. V času graditve so premagovali številne težave, od dela v blatu in dežju. Del morda sploh ne bi začeli, če hi takrat vedeli, koliko hudega jih čaka. Tudi za denar ni bilo lahko. Krajani so pri gradnji opravili 3.80(1 delovnih in 1.500 traktorskih ur. Vsaka hiša in vsak vikend (z redkimi izjemami) je prispevala po 3.000 DEM dinarske protivrednosti. Seveda pa je bilo potrebno opraviti še veliko drugega dela, ki se ne more meriti: seje, sestanki, pobiranje denarja, razni prevozi, malice in pijača in še veliko drugega. Bili pa niso sami. Veliko jim je pomagala krajevna skupnost Šmartno, gradbeni odbor in tudi nekaj drugih posameznikov. Ob tej priliki so se še posebej zahvalili Alešu Horvatu, Dušanu Jeseniku, Alojzu Trebušaku, Petru Pešaku, Marku Magistru, Pavlu Korošcu, Ivanu Hribarju in Štefanu Bajdetu. Krajani tudi v bodočnost gledajo smelo. Načrtujejo ureditev še preostalih cest v Ravnah in Prapročah. »Dolgo smo čakali in končno le dočakali odprtje naše ceste. Naj prinese tem ljudem in tem krajem srečo, napredek in blagostanje,« je zaključil svoj pozdravni govor Pavle Korošec. Za najslavnejši del te prireditve - odprtje ceste - so odgovorni v tej KS poprosili predsednico Izvršnega sveta občine Kamnik Marijo Sitar. Prerezala je vrvico in se zahvalila vsem, ki so omogočili izgradnjo in tako tudi otvoritev te ceste, predvsem pa krajanom za vloženo delo pri tej pomembni pridobitvi. Daje bilo vzdušje še bolj praznično, so poskrbeli: recita-torki Katja Prašnikar in Metka Rajsar ter Tomaž Drolc s priložnostno pesmico. Še preden so se zbrani popeljali po novi cesti proti Ravnam, je cesto blagoslovil šmartski župnik Franc Baloh. Prijetno srečanje se je nadaljevalo na pikniku pri Korošče-vih na Ravnah. VERA MEJAČ V ETI ZAKLJUČEK VLAGANJA KISLIH KUMARIC Dobra letina, proizvodnja brez zastojev Za razliko od lanskega leta, ko so morali v Eti v času vlaganja kislih kumaric le-te zaradi slabe letine pri nas uvažati (kasneje so uvozili še paprike in zelje), pa je letos vsaj kumar napretek. Vlaganje se v tem obdobju že zaključuje. Bolj vprašaljiv bo dovoz paprike iz južnih krajev Makedonije in iz hrvaške Virovitice. -boljše Prodajo so imeli dokaj normalno, večji problem pa je po besedah Alojza Franca, s plačevanjem oziroma neplačevanjem, predvsem s strani hrvaških kupcev v Istri. Kvarnerju in na otokih. Sicer pa je indeks prodaje celo nekoliko večji od lanskega, le delikatesni program, nekoliko dražji, je za malenkost upadel. Razširitev njihove trgovine in njena prestavitev na zunanjo stran tovarniškega dvorišča se je izkazala za izjemno dobro rešitev, kupci pa si v njej ob Etinih kislih dobrotah in ostalih prehrambenih izdelkih lahko kupijo tudi meso. mleko. sire. kmalu pa bo na voljo še kruh. Izvoz so realizirali, tudi poslovni rezultati so zato dokaj dobri. Naložbo v izdelavo obrata kisame bodo začasno prestavili za čase«. Sredi septembra se bo kot prejšnja leta začela akcija prodaje ozimnice - pod ugodnimi cenami in prodajnimi pogoji, ki bodo objavljeni v naslednji številki Kamniškega ob- čana. Koto: R. GRČAR \ % X -M, m Ob prvem šolskem dnevu Naša šola v Mekinjah je nekaj posebnega. Namesto cele trume otrok se nabere le peščica malčkov in namesto velikanske stavbe, ki dobesedno požira brezimne množice učiteljev in učencev lahko tu stopim v majhno s soncem obsijano podeželsko šolo, kot smo jo vajeni še iz naših šolskh dni. Te dni so naši malčki prvič pokukali v ta pravo šolo. Nekateri strahotna, drugi pogumno in spet tretji malce brezbrižno. Nihče pa ni ostal ravnodušen ob prisrčnem sprejemu, ki smo ga prvošolčki in njihovi starši dočakali na prvi, pravzaprav najlepši šolski dan. Otroci iz višjih razredov so prvo-šolskemu drobižku zapeli in recitirali, spregovoril je tudi ravnatelj in nagovorila nas je razredničarka. Zvedeli smo, da ji bodo otroci rekli gospa, kar je bilo tudi za nas starše povsem novo. Sprememba, ki naj bi dobila tudi širši družbeni pomen in ne le imela kratek zven v ušesu. Kaj torej mislim? Mislim, da bi bilo čudovito, če bi našemu šolniku pripadel tisti delež v družbi, ki mu po pravici gre, tako glede ugleda, kot seveda tudi glede plačila. Nazadnje so drobižek za dobro- došlico še pogostili s sladico. Ko je minila vesela urica v šoli, smo se odpravili domov. Toda izkazalo se je, da bi otroci najraje še malo ostali, se poveselili in ringarajali v šoli, ki bo za dolga leta njihov drugi najpomembnejši dom. Nadvse pomembno je. da otrok doživi svoj prvi šolski dan tako veselo in sproščeno, da se ga veselijo tako starejši učenci kot učitelji in da ni ta dan le vesel, temveč tudi slovesen, kot se to pritiče instituciji, ki vzgaja in uči mladega človeka. Na koncu pa sem vendarle ostala z odprtim vprašanjem. Dobili smo nasvet, da naj vsaj te prve dni spremljamo otroka v šolo, še celo toliko bolj, ker so imeli prvošolčki za začetek le po nekaj ur pouka. Po zakonu zaposlenemu pripada dan dopusta za prvi otrokov šolski dan, seveda, če dobi soglasje, saj je le redkokatera ustanova dandanašnji tako dobrostoječa, da bi sleherni brez težav jemal prost dan brez dogovora. Sprašujem se torej, kdo od staršev je torej lahko tako mimogrede ostal prvih nekaj dni doma in spremljal svojega prvošolčka v šolo in nazaj. Midva z možem sva oba šolnika in tako pravzaprav nihče od naju ni mogel ostati doma. Otrok je tako prišel veliko prej domov in čakal sam samcat, da pridemo še ostali. Ali ne bi bilo bolje, če bi v šoli pomislili, da živimo v težkih časih, ko ne moremo kadarkoli ostati doma, četudi si to želimo in bi seveda otroku nadvse koristilo. Če se je že zdelo primerno, da bi imeli prve dni otroci manj pouka, bi se lahko tja do dvanajstih sprehodili po gozdu ali se šli slepe miši na šolskem igrišču, ne pa da v želji, da bi bilo otroku prve dni lažje, ga pošljejo čimprej domov. Ne pozabite, prvošolček je bil še včeraj v vrtcu in mu je samemu doma vse prej kot prijetno, saj je otroškega živžava navajen in ga ima rad. Da, včasih se mi zdi, da od nas staršev pričakujejo vsemogočnost, na eni strani družba, na drugi šola. Resnica pa je, da se konfliktnih stvari ne more reševati drugače kot z dogovarjanjem in stopnja kulturne družbe je merljiva prav po sposobnosti dogovarjanja. V. VIDRIH PERKO Cvetke iz našega kluba Urice razumevanja Čisto smo že »zmatrane« od premišljevanja, kako hi vas vendarle /vabile na naše »urice razumevanja«. Seveda naših pričakovanj nismo vrgle v koruzo, zato zopet naše povabilo: Na stežaj vam odpiramo vrata Mladinskega centra vsak četrtek od 17. do 18. ure (na Ljubljanski 1 - stari zdravstveni dom Kamnik), prvič že 3. oktobra. Starši, otroci - pridite, prisluhnile vam bomo in poskušale vas bomo razumeti! Odprimo okna Motivacija otrok za učenje, zapletena reč. včasih že kar gordijski vozel, ko ne vemo več. kako bi otroka vzpodbudili in navdušili za šolske knjige in zvezke, da bi se iz njih učil in kaj naučil! Tej zapleteni »uganki« bomo posvetili naše naslednje srečanje, ki bo konec meseca oktobra. Se bo čas. da se tudi mi kaj naučimo in pomagamo otroku »preplavati« reko. ki morda sploh ni tako globoka, kot sc njemu zdi. Prvošolska solzica Joj. kako težka je šola! Se posebno zdaj. ko se učimo pisati črke. Velike so kar čez tri vrste. Tiste s trebuščki so zelo težke, s palčkami malo manj. ampak zakaj je tako važno, kam jih obračamo. Tovarišica je zelo stroga. Pravi, da moram končali, sicer bom moral v kol. Tam bi me bilo zelo sram. Šolskega zvonca še slišal nisem, a ko sem nalogo končal, sem si pošteno oddahnil in začutil sem lakoto. Žalostno sem ugotovil, da so pridne redite-Ijice malico že vrnile v kuhinjo. /.daj jo maham proti domu. S težko, polno glavico in lačnim želodcem. Ko bi bila vsaj mama doma. pa kaj. ko je zadnjič samo odkimala z glavo, ko sem jo vprašal, če hi mi ne mogli »živet« samo od očkove plače! Ojej. kakšen revež sem jaz. prvošolček. zdaj pa sem še pozabil, kaj vse nam je tovarišica naročila za nalogo! Saj nočem jokati, zato si bom kar z dlanjo obrisal izdajalsko kapljico na obrazu. In močno bom potegnil svečko v nos! Bridka zgodbica iz podeželske šole. Ah. ti počasni, pozabljivi prvošolček! Klub staršev IVANA SKOMEN Otročijada Nekoč so bile vse naše misli ob Tednu otroka namenjene pestovanju sreče, ki so jo naši kuštravci z veliko žlico zajemali iz svojega vsakdana. Nekoč smo ob Tednu otroka želeli vsaj žličko le-te ponuditi vsem nesrečnim otrokom po svetu - lačnim, bolnim, prestrašenim... Ne nekoč, še zadnji praznik otrok je bil takšen... Letos pa je v srečo vsakdana naših otrok kanila grenkoba strahu, ki smo ga nekoč samo slutili nekje daleč od nas. Zdaj je strah grozljivo blizu! Težko pričakovane počitnice so minile. Niso bile vesel, najdaljši in najljubši praznik. Otroci so se osiromašeni vrnili v šolske klopi. Da bi jim poklonili vsaj delček izgubljenega, smo v Mladinskem centru strnili glave in iztuhtali veselo otročijado, ki bo trajala od ponedeljka. 7. oktobra pa do petka. 11. oktobra in gorje, če si bo kdo drznil dobre misli namenjene Tednu otroka prekiniti! Kakšna otročijada bo to? Ustvarjalna in zabavna! Oboje hkrati bo od 7. do KI. oktobra, ko se bomo vsak dan srečali v mali dvorani nad kavarno Veronika. Zapomnite si uro -od 17.3(1 do 18.30! En dan bomo poslušali pravljice: naša Helena si že izmišlja, čisto posebne za kamniške otroke. Menda bodo pravljice oživele in tudi mladi obiskovalci boste postali pravljična bitja. Ste že kdaj bili v likovni delavnici? Vanjo vam na široko odpira vrata otročijada. Ne bodo risali veselih risbic samo Tomaž Slegl. Mare Novak in Bogdan Potnik, ampak boste prijeli za svinčnike in barvice tudi vi. zato lahko prinesete s seboj tudi kakšne rabljene barvice, flomastre ... Brez skrbi, če imate še čisto nove in samo za šolo, jih boste dobili v likovni delavnici. Veselja brez glasbe in plesa pa ni! Zato bo ena urica namenjena tudi temu. Andreja Osolnik vas bo v plesni delavnici naučila kak zabavni ples. vi pa se na to pripravite, kot se šika! Otroci marsikaj vidijo in slišijo, kar starejši spregledamo ali pa se nam sploh ne zdi pomembno. Zato bomo eno urico posvetili tudi »otroškemu razmišljanju«. Predloge, pripombe, pohvale in kritike, pa vprašanja in še kaj bomo strnili v mali otroški parlament, na katerega bomo povabili tudi pomembne goste. Ampak otroci boste seveda najpomembnejši, zato že zdaj pobrskajte po svojih glavicah in se spomnite, na kaj ste se jezili ali se še. ozrite se v svoje okolje in predlagajte kaj bi spremenili. To brž zapišite, da vam misli ne uidejo v pozabo. Lahko pa si zapišete tudi. kaj jezi vašo mamo ali očka. dedka in babico, starejšo sestro ali brata. Seveda boste lahko tudi kakšno stvar pohvalili, saj je pohvala iz otroških ust vredna več od suhega zlata. Da pa otroški parlament ne bo preveč resna stvar, ga bomo na koncu popestrili s coprni-jami. Morda bodo iz čarovnikovih dlani pognale rože. ki bi jih radi imeli na zelenici pred blokom ali ob gugalnicah. ki polomljene samevajo na igrišču... Pa kakšen zajček bo skočil iz njegovega klobuka, ki bo na las podoben sosedovemu, ki si ga želite tudi vi. Čisto zadnji dan kamniške otročijade. to bo 11. oktobra, bomo imeli ŽURI Športna hala pri OŠ FRANA ALBREHTA bo postala živahen semenj, na katerem boste seveda spet v središču pozornosti prav otroci. Glasba bo. plesali boste, šminko in frizuro si boste po najnovejših modnih zapovedih lahko uredili kar na zabavi sami. Tam bo namreč lepotilna delavnica in postali boste natanko tako čedni, kot si želite, kadar gledate svoje mame. ki se lepotičijo za na zabave. Šli se bomo najbolj NORO MODNO REVIJO, zato s seboj prinesite toaleto ali pa pridite že kar v njej na ZUR! Da si bomo napasli oči ob vaših izvirnih domislicah da bomo kar pozele-neli od zavisti, to ni dvoma. Naj vam pri tem pomagajo mame ali starejše sestre! Če pa niste zato. nič hudega. Tudi najbolj- nora modna revija mora imeti gledalce in občudovalce! Pa to še ni vse! Za bolj resne in ustvarjalne otroke bo v hali modelarska delavnica LOŽAR. Poseben kotiček pa bo namenjen ZDRAVIM ZOBEM. Poleg velikih že skoraj grozljivih zob bo tam gospa Katarina, ki bo imela o zdravih zobeh marsikaj povedati. Mogoče boste tam dobili še nekaj okroglega, sočnega za pod zob... Pa smo pri dobrotah za želodec. Mogoče nas bo obiskal kdo s slastnim vozičkom tete Lize ali celo kdo s slastnimi »pametnimi« palačinkami. Pa »vročega psa« boste lahko kupili in kokto. po kateri bodo zanesljivo segli tudi starejši. Saj veste, da se hvalijo, da je to pijača njihove mladosti. Pa še marsikaj se bo našlo za pod zob. seveda po cenah, kot jih otroški žep premore. Povabili bomo tudi »ZELENE« in v njihovem kotičku si bomo lahko oddahnili od razburljivih dogodoviščin. Morda nas bodo še Zbirateljski kotiček - za otroke vojne! Bi morda lahko poklonili barvice, svinčnik, zvezek ali lepo slikanico in kakšno igračo za otroke brez doma?! V zbirateljskem kotičku bomo veseli vsega, kar boste prinesli in poklonili za nesrečne otroke na Hrvaškem! enkrat obiskali naši likovniki in bodo kakšnega živahnega paglavca ujeli v veselo karikaturo. Ampak brez slikce z ŽURA ne bomo odšli domov! Zato bo tam hecen možak iz kartona z veliko luknjo v glavi. Tja bomo potisnili svoje glave in postali bomo smešni možaki prav vsi. Čisto za konec še vesela novička: imeli bomo »bolšji trg«. Brž poiščite stvari, ki jih ne potrebujete več ali pa bi jih radi zamenjali za druge: knjige, stripe, igrače, športne pripomočke, prtičke. kamne, znamke... Šli se bomo čisto pravo trgovino! A. da ne bomo predragi! To bo otroški trg. za otroke pa se ve. kako so pri denarju! Žur bo trajal od petih popoldan do osmih zvečer! Če bo ah in oh »lepo«, ga bomo za kakšno minutko podaljšali. Seveda je to odvisno predvsem od vas, otroci iz Kamnika, vasi in zaselkov, zato pridite! Teden dni pred otročijado imejte oči odprte. Mesto. vasi. šole in vrtce bomo okrancljali s plakati, ki bodo oznanjali, kaj se bo dogajalo od ponedeljka do petka ob Tednu otroka v Kamniku. Zdaj pa vsi skupaj stisnimo palce, da bi se naša otročijada posrečila. Predvsem pa. da bi je ne pregnale tiste hudobne in strahotne slutnje, ki so nas opeharile za »vesele počitnice«. Radostni pričakujemo otročijdo! MLADINSKI CENTER KAMNIK Tudi to je resnica Prebiramo polemiko o tem, ali g. Tone Drobnič, javni tožilec Republike Slovenije še lahko opravlja to dolžnost ali ne, še posebno zaradi njegovega najnovejšega političnega delovanja v Novi slovenski zavezi. V člankih in pismih na to vprašanje se pojavlja vrsta pomislekov o tem, kaj je resnica o preteklosti, kaj ni resnica, in še - kdo sc resnice hoji in kdo ne. Prav bi bilo, da ponovite resnico tudi o tem, kakšna je bila ideologije ZAVEZE med vojno in kakšna ideologija se obuja z »NOVO ZAVEZO«. Del tc ideologije nam razkriva dr. Makso Šnuderl v zapisu: DOMOBRANCI PRISEGAJO. -Pisma, mnenja, stališča »20. IV. (rojstni dan Adolfa Hitlerja) 1944 je nudil stadion v Ljubljani zanimiv prizor. Tribuna je bila okrašena s slovenskimi in nemškimi zastavami. Ob govorniškem odru so stali bobni, piramide pušk. 2 minometa. 2 strojnici in 2 tanka. Vsi ud lični k i so bili - tam zbrani. •Mašo je daroval ljubljanski škof dr. Gregortj Rozman, ves prostor je bil napolnjen z domobranskimi četami v sinjih uniformah. Z dvignjeno roko je skupinski vodja general Rosener - poznamo ga. podpisan je na odlokih o streljanju talcev - obšel vrste domobrancev, za njim prezident Rupnik. podpolkovnik Krener in drugi častniki. Rosener je pozdravil domobrance s »Heil komera-den«. odgovorili so mu z »Zdravo«! Nastopili so govorniki, tudi krvnik Rosener je govoril. Povedal je. da je 24. novembra 1943 izdal povelje za ustanovitev Slovenskega domobranstva. Naglasi! je. da je na njegov ukaz iz majhnih kardel belogardističnih legionarjev zrastlo slovensko domobranstvo, in nastala je ugledna vojska. »S pomočjo Ve-likonemškega Reicha smo vas izvežbali. oblekli in oborožili... danes ste nastopili za prisego, da se boste skupaj« nemško vojsko, z vojaško SS in policijo borili za svobodo, čisto Evropo... Sprejemam vas v borbeno skupnost svojih vojakov in vas. tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam... Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikega nemškega Reicha. bo držala zvestobo, ker kadarkoli bi bili v stiski in nevarnosti vi. se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite mu pa tudi vi vedno zvesti!«. Podpolkovnik Krener jc ponovil nagovor v slovenščini, oglasila se je godba, zaigrala k molitvi in - - začelo se je odigravati sramotno de» janje, začela se je prisega krvnikov Slovencev, Evrope in človeštva, Adolfu Hitlerju. Tako so prisegli: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu. da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo. stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije. SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!« Ta zapis je dr. Makso Šnuderl zaključil z naslednjimi besedami: »Človek z naravnim čutom sploh ne bi verjel, daje vse to po tolikšnih grozotah, ki jih je hitlerizem povzročil Slovencem, sploh mogoče. Toda vse gornje sem posnel iz »Slovenca« z 21. IV. 1944.« Ta zapis je povzet po knjigi dr. Maksa Šnuderla. Grozodejstva, pisano v približno istem času kot Črne bukve (1944 leta). In dr. Šnuderl nadaljuje: »Tu je dokaz, kako postane nesreča naroda pozornica političnih špekulantov in bratska kri propaganda, vse skupaj krvava farsa v igri političnih pokvarjencev. In spet kri. sama kri«. Ob tem se zamislimo, kakšna je resnica o preteklosti in kdo naj bi se te resnice bal. in zakaj? Morda bomo spoznali tudi to. kakšna ideologija je prevevala takratno Zavezo in kakšna ideologija bo prevevala Novo slovensko zavezo. Še vedno je res. da je ideologija, kakršno je gojila Zaveza med II. svetovno vojno in jo bo po programu gojila tudi Nova slovenska zaveza, z mednarodno konvencijo prepovedana. Prepovedano je vsako oživljanje fašistično-nacistične ideologije - tudi belogardistične - bile so obsojene na nurnberškem procesu. Bivši belogardisti - domobranci pa namesto, da bi se sramovali svojega početja med drugo svetovno vojno, ko so se odločili za boj proti lastnemu narodu in svojih zločinov nad njim. ki so jih počeli v imenu Kristusovih ran. sedaj to opravičujejo, da so bili boj proti komunizmu za obrambo vere in kulture. Toda oni so prisegli pri Vsemogočnemu Bogu. da se bodo v skupnem boju z nemško oboroženo silo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo borili proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom. Kdo so bili zavezniki »banditov« (partizanov), se dobro ve - ves demokratični svet. ki je sestavljal zmagovito koalicijo proti nemškemu nacizmu in italijanskemu fašizmu. Sedaj trdijo tudi, da niso prisegli Hitlerju - kdo pa je bil vodja Velike Nemčije, če ne Hitler? O tem in tako razmišlja Združenje borcev NOV občine Kamnik. Zato predsedstvo Občinskega združenja borcev NOV zbrano na seji 30. julija 1991. odločno obsoja poskuse ustanavljanja Nove slovenske zaveze, ki želi s svojim programom oživljati domobranstvo. Še bolj pa nas preseneča, da se je ustanavljanja Nove slovenske zaveze lotil javni tožilec Republike Slovenije g. Tone Drobnič. nekdanji domobranec. Pridružujemo se predlogu stranke Zelenih Slovenije, ki predlagajo za javnega tožilca Slovenije s preteklostjo neobremenjenega in politično nevtralnega kandidata. Za združenje borcev NOV občine Kamnik Predsednik JANEZ PREZELJ-- Kritika oziroma mnenje k članku: O ureditvenem načrtu v Mekinjah V 13. in 14. številki Kamniškega občana je novinarka Romana Grčar napisala članka o nesprejetju odloka o ureditvenem načrtu M - 7 samostan Mekinje na sejah skupščine dne 26. junija in 17. julija 1991 zaradi pripomb delegata Milana Windschnurerja. Piše. da je nasprotoval tistemu delu načrta, ki posega na travnik, katerega lastniki so on in njegova družina. Na travniku so po načrtu programirane avtobusna postaja, trgovina in kulturni dom. Ker odlok o načrtu zaradi delegatovili pripomb na skupščini ni bil sprejet, v Mekinjah ne bodo mogli začeti z gradnjo mrliških vežic, za katere že več let zbirajo denar. Ker cenim občane kulturnega mesta Kamnik in okolice, mislim, da je prav. da o tem zvedo resnico. Lastnica travnika, na katerem naj bi po načrtu stali omenjeni objekti, poleg tega pa še javna parkirišča za Mekinje, ki se širijo tudi v sadni vrt. v katerem je tik pod stanovanjsko hišo na kanalizaciji Odkrili ploščo Fortunatu Bergantu, KO štev. 15. 5. 9. 1991. Prvi odstavek članka bi bil sporočilno kar primeren, ko bi bralcem povedal, da je bila sicer lepa slovesnost porazno slabo obiskana, saj nas je bilo pri odkritju spominske plošče manj. kot je Bergantovih nabožnih slik po cerkvah Kamnika in njegove okolice. Prvi stavek drugega odstavka je pa tako hud novinarski in še bolj strokovni spodrsljaj, da ne smem molčati. Slovenija je imela v 17. stoletju štiri velike baročne slikarje: Lorainskega begunca Valentina Metzingerja. Meng-šana Franceta Jelovška. Ajdovčana Antona Čebela in našega Kamničana. Med vsemi je bil Fortunat Bergant najbolj slovensko domač in najbolj izviren, pa najmanj imamo o njem arhivalnih pričevanj. V njegovem življenju so biii pomembni naslednji meceni in prijatelji: kamniški župnik Rasp. dolski baron Er-berg in ljubljanski baron Taufferer. Vemo. da se je šolal v Benetkah in Rimu. o čemer priča slika z napisom »peint par VVergant a Rome 1759«. Na- slednje leto je že slikal pri kamniških frančiškanih, kar pove signirana slika »Wergant pinx 1760«. Fortunat Bergant je po doslej znanih podatkih veliko slikal v okolici Kamnika in stiškega samostana ter po vseh slovenskih pokrajinah in v Liki na Hrvaškem. Nobene Bergan-love slike ne poznamo, ki bi povedala, da je slikal ŠIROM EVROPE in prav tako ne poznamo nobene BAROČNE FRESKE (podčrtal A. V.), ker se naš rojak s stenskim slikarstvom sploh ni ukvarjal. V članku pa vendarle manjka sporočilo, da je slikar Fortunat Bergant zrelo ustvarjal manj kot dvajset let. daje umrl pri oseminštiridesetih letih in da ni imel učencev, ki bi nadaljevali njegovo žlahtno delo in da ni zapustil družine. Priporočam, da novinarka R. G. v bodoče piše samo o stvareh, na katere se vsaj površno spozna in fotoaparat naj pusti pri miru. ker so njene fotografije v Kamniškem občanu kompozicijsko slabe, sporočilno malo vredne in tehnično zanič. ALBIN VENGUST obstoječe hiše programirana nova stanovanjska hiša. ni Milan VVindschnurer in njegova družina, pač pa Ana Marin-šek. Že I. 1989. ko je bila razgrnitev načrta, sem se na načrt pritožila ustno na obeh javnih obravnavah in poslala tudi pismeno pritožbo. Novinarka Gr-čarjeva je takrat napisala: ...« lastnica nasprotuje načrtu, predlaga alternativne rešitve, drugi krajani ji pa še priki-mavjo.« Vendar, kot se je izkazaio letos, nisem bila v ničemer upoštevana, čeprav bi z realizacijo načrta in ob upoštevanju zakona u nacionalizaciji bila oh v.so zemljo, razen vrta ob hiši. To sem tisti »pretirano upoštevani posameznik«, kot piše v članku 13. številki Kamniškega občana. Tudi letos maja sem predsednici KS Mekinje g. Mariji Reba povedala, da sc nisem premislila glede načrta in poslala sem ji tudi pismeno Izjavo. Kljub temu je dala načrt za sprejem na skupščini, kar sem slučajno videla v skupščinskem gradivu in nisem svoje mnenje povedala delegatu Milanu Windschnurerju. O gradnji mrliških vežic smo se resno pogovarjali in glasovali, ali mrliške vežice v Mekinjah sploh ja ali ne. na zadnjih dveh zborih krajanov, in sicer decembra 1990 m februarja 1991. Na zadnjem zboru februarja 1991 je predsednica KS Mekinje predstavila načrt mrliške vežice in poslovilnega objekta. Prva faza gradnje naj bi se začela v letih 1991-1995. kot je rekla in kot piše v programu za zadnji samoprispevek in bi se po fazah nadaljevala, če bo samoprispevek izglasovan O načrtu- narejenem pred več leti in predstavljenem I. 1989. pa na zboru ni bila govora, kar lahko potrdijo številni udeleženci. Za mrliške vežice se torej zbira denar od 21. aprila 1991 in zanje v Mekinjah nimamo že več let zbranega denarja. Ko ste bralci Kamniškega občana prebirali članke o ureditvenem načrtu v Mekinjah skozi dve leti. ste si morali o meni ustvariti kaj slabo mnenje, ker nasprotujem načrtu in s tem delam KS Mekinje škodo, kar piše v članku 14. številki Kamniškega občana. Kdor me pozna. ve. da znam prisluhniti potrebam kraja in krajanov. sa| preko mojega zemljišča potekajo številne napeljave za Mekinje, da nobenemu prekopu zemljišča nisem nikdar nasprotovala, nikoli zahtevala odškodnino in KS Mekinje sem podarila kar nekaj zemlje. Morate me razumeti, spoštovani bralci Kamniškega občana m krajani Mekinj, da pod naslovom »Mrliške vežice v Mekinjah«, ne morem dati KS Mekinje na razpolago vse svoje zemlje, ko pa se realno gledano potrebe po racionalni izrabi zemlje iz leta v leto spreminjajo, če ste pa morda delegat v skupščini. Vas svarim, da v podobnem primeru, kot je moj. nikoli ne date na seji nobene pripombe, sicer Vas bodo vsa sredstva obveščanja v Kamniku predstavila v kaj slabi luči. kot so delegata Milana' Windschnurerja. Mekinje. 27. 8. 1991 mr. ph. ANA MARINŠEK Kostanj pri Korobaču Pred nekaj dnevi so podrli kostanj na križišču Ekslerjeve ulice (pri Korobaču) in številni občani so tako rekoč zasuli Zelene Kamnika z ogorčenimi pritožbami, da so drevo posekali na črno in da si kaj takega ne bi smeli dovoliti, še posebej v mestu, kjer je vsako takšno drevo zelo dragoceno. Zeleni Kamnika smo takoj poiskali informacije o tem dogodku. Ugotovili smo. da so drevo strokovno odstranili delavci Arbore-tuma iz Volčjega potoka, ker je bil kostanj že star in bolan. O posegu so obvestili tudi kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ima v svoji pristojnosti tudi zaščitena drevesa na poseg ni imel pripomb. Podobno je bilo pred časom po nalogu strokovnjakov iz Volčjega potoka potrebno podreti nekaj starih in bolnih dreves v Prašnikarje-vetn parku v Mekinjah. Zahvaljujemo se vsem. ki budno spremljate, kaj se dogaja v našem okolju in nas o tem obveščate, obljubljamo pa. da bomo še naprej vsako vašo informacijo preverili in tudi ustrezno ukrepali. Zeleni pozdrav! Zeleni Kamnika NOVA GALERIJA V KOMENDI S kulturo med ljudi KATJA GRDIN iz Groharjeve 6 je izmed 200(1 listkov poiskala 22 srečnih številk. Žrebanje je natančno vodila poslovodkinja knjigarne REZKA TONIN. K žrebu je povabila direktorja maloprodaje MIHA HORVATA, ki tudi ob tej priliki ni hotel skrivati zadovoljstva nad zelo dobrimi rezultati prodaje v knjigarni. Knjigarna Kočna nagrajuje! Kočnina knjigarna na Ljubljanski cesti v Kamniku se je na letošnje šolsko leto še posebej skrbno pripravila. Že od maja dalje je potekala prodaja osnovnošolskih knjig z možnostjo enkratnega ali obročnega plačila. Učbeniki so bili cenejši za 20 do 30%. To je bila ena izmed obsežnih akcij, saj se je vanjo s pomočjo pedagoških delavcev iz šol vključilo več kot 400 kupcev preko šol in 460 posameznikov. Za naročnike osnovnošolskih knjig in šolskih potrebščin so pripravili veliko nagradno žrebanje z bogatimi nagradami: 1. nagrada rogovo gorsko kolo na 18 prestav v vrednosti 12.000 din. 2. nagrada kotalke, 3. nagrada rolka in še 19 bogatih knjižnih nagrad. Nekaj nagrad srečni dobitniki še niso dvignili, zato jih prosijo naj pregledajo izžrebane številke, ki so v vsaki šoli in v knjigarni Kočna. Izžrebana številka 50994 je srečnežu prinesla prvo nagrado. In komu se je nasmehnila sreča? Srečna nagrajenka KARMEN BUSER iz Župančičeve 3 v Kamniku je na slovesnost prišla z mamico Danico in bratcem Urbanom. Novi direktor Kočne JOŽE KOPUŠAR. ki Kočno vodi dober mesec, je nagrajenki ob izročitvi kolesa čestital. Toplo se je zahvalil prodajalkam, še zlasti poslovodkinji Rezki, ki so v to akcijo vložile veliko truda. VERA MEJAČ konec avgusta so v Komendi odprli še eno zasebno galerijo, ki naj bi po besedah njenega lastnika Braneta V olkarja pomenila ne le novo pridobitev za življenje v kraju (obetajo se kulturna in družabna srečanja), ampak naj bi na ta način približali kraju in ljudem delček slovenske kulture. Obisk galerije ali muzeja v Ljubljani le ni tako blizu, tako da bo sprehod do Zadružne 21 v Komendi morda le odtehtal dolgo vožnjo do Ljubljane. kjer se bo odslej približno vsake Brane Volkar in žena Milojka. sicer učiteljica likovne vzgoje, sta ljubitelja-umetnosti in zbiralca likovnih del žc zelo dolgo. Ker se jjma je likovnih tlel nabralo kar lepo število, sta se odločila, da vse to pokažeta še komu. V spodnjem delu hiše sta tako naredila galerijo. dva meseca predstavil kdo od priznanih akademskih umetnikov, predvsem iz mlajše generacije. Lastnika nameravata galerijo kasneje še razširiti in mislita povečati predvsem prostor, kjer naj bi sc ob otvoritvah odvijal tudi družabni del programa, saj bi glasbeni ali recita- torski vložek lahko pomenil prijetno družabno srečanje krajanov s kulturniki iz drugih mest in krajev, tudi iz Kamnika, je obljubil lastnik, sicer zaposlen na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zato morda ni bilo naključje, da se je otvoritve galerije in pregledne razstave akademskega slikarja in nedavnega Prešernovega nagrajenca Zdenka Huzjana udeležil tudi njen predstojnik (SAZU), akademik profesor dr. Janez Mil-činski. Na otvoritvi galerije Zala je o pomenu policentričnega razvoja kulture in njenih ustanov v Sloveniji ter o mladem slikarju spregovoril priznan likovni kritik dr. Ju-teršek. Upajmo torej, da bo galerija Zala res zaživela s tistim namenom, za kar jc bila odprta - približati krajanom umetnost in popestriti njihovo kulturno in družabno življenje v kraju. Več povezave pa bi veljak) nameniti tudi s Kamnikom in njegovimi umetniki, ki jih tudi ni malo. resnici na ljubo pa tudi njihovi rojaki ne poznamo vseh. R. G. Na otvoritvi je uvodoma spregovoril likovni kritik dr. Juteršek. desno ob njem je akademski slikar Zdenko tluzjan. ki se krajanom trenutno predstavlja s svojimi deli. skrajno levo pa je akademik dr. Janez Milčinski. Dr. Janez Milčinski v galeriji Zala na ogledu pregledne razstave akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Koto: ROMANA GRČAR OB OTVORITVI SPOMINSKE PLOŠČE SLIKARJU FORTUNATU BERGANTU Bergant najboljši baročni slikar 28. julija je bila na Grabnu v Kamniku krajša slovesnost ob odkritju spominske plošče ob 270-letnici rojstva kamniškega rojaka, velikega baročnega slikarja Fortunata Berganta. Slavnostna govornica je bila ob dr. Emilijami Cevcu in dr. Niku Sadnikarju, dr. Anica Cevc kot najbolj kompetentna poznavalka Bergantove umetnosti. Vse podatke o Bergan-tovi življenjski poti je zbral in podal dr. Niko Sadnikar, kot glavni organizator slovesnosti. Odzvala in predvsem finančno pa je projekt podprla kamniška občina, kar je pohvale vredno. Tudi v tem članku navedene podatke o slikarju je spodaj podpisanamu ljubeznivo posredoval dr. Sadnikar. Po podatkih iz rojstnih, krstnih, poročenih in mrliških knjig je bil slikarjev stari oče zidar, ki je zidal cerkev v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Slikarjev oče je bil umetnostni mizar s Perovega (izdeloval je KULTURA SE V KAMNIKU ŠE VEDNO PIŠE Z VELIKO ZAČETNICO Prostorska stiska ne vpliva na kulturni utrip kmečke skrinje in oltarje), ki se je 6. februarja 1719 oženil k Beštro-vim pod Mekinje. Tako se je v Mekinjah kot drugi otrok rodil Fortunat leta 1721. Oče je kasneje kupil današnjo Pernetovo hišo na Grabnu, saj obstajajo podatki, da je Fortunat preživel svojo mladost med leti 1732 do 1744 v tej hiši. Podatek, da je sestra Uršula umrla že v tej hiši, govori temu v prid. Ker je bila v teh časih kriza in kuga, so bile hiše razmeroma poceni. Delavnica je bila na dvorišču te stavbe, kjer je slikar že kot mlad fant pomagal in slikal kmečke skrinje. Ko je dal kamniški župnik Leopold pl. Reisp podreti gotrsko šu-tensko cerkev, je bil Fortunat star štirinajst let in je že pomagal očetu pri delu novih oltarjev za cerkev na Sutni. Reisp, ki je bil široko razgledan človek in član Akademije Ope-rasorum (iz leta 1725), je videl, da ima fant talent za risanje in ga je vzpodbudil za slikarstvo. Reisp je imel zveze z bogatimi družinami na Kranjskem in ga je priporočil grofom Erbergom, ki so mladega Berganta podprli in ga poslali študirat v Benetke, kjer je študiral dela Ti-epola. Ker so bili Erbergi v sorodstvu s Tauferrerji, katerih eden je študiral teologijo v Vatikanu, so tudi Bergantu omogočili študij v Rimu. Tauferrer je kasneje postal opat stiškega samostana in je dal Bergantu naročilo za slikanje križo-vega pota leta 1766, ki je tako ostal po razpustitvi samostana ob reformah Jožefa II v stiski cerkvi. Leta 1922 je ob razstavi slovenskih baročnih slikarjev Rihard Jakopič omenil akademiku Francetu Ste-letu, da je veliko slik, ki so jih prej pripisovali drugim slikarjem, pravzaprav Bergantovo delo. Naš, verjetno najboljši baročni slikar in izreden portretist, ki je slikal tudi za cerkve širom po Sloveniji, po rodu Kamničan, Fortunat Bergant, je umrl leta 1769 v Ljubljani. DUŠAN LIPOVEC Časi velikih sprememb, kot je nov zakon o lastninjenju, zaprtje večnamenske kino dvorane, in ukinitev sredstev za kulturo iz krajevnih samoprispevkov, so dejstva, ki opravičujejo vprašanje, kako naprej in ali bo programe potrebno krčiti? Za odgovor na ta in nekaj naslednjih vprašanj smo zaprosili tajnika ZKO občine Kamnika Toneta Ftičarja. »Sredstva za kulturno udejstvo-vanje naj ne bi bila okrnjena. To pomeni, da nameravamo udejaniti celoten program dejavnosti ljubi teljskih društev in skupin, akcij skupnega pomena za regijski in slovenski kulturni prostor ter prireditvenih dejavnosti. Zaenkrat nam to še uspeva, kar potrjujejo tudi uspela srečanja citrarjev Gorenjske, odraslih pevskih zborov in likovnikov Gorenjske. Lepo pa je uspela tudi nedavna prireditev narodnih noš in ljudskega sejma.« Kaj pa menjava lastninskih razmer, bo tudi ta vplivala na obstoj kulturnih dejavnosti? »Mnogo društev in skupin je še vedno odvisnih od dobre volje posameznikov, ki dajajo na voljo svoje prostore, saj za nakup ali najem novih ni potrebnih sredstev. Na žalost smo izpadli tudi iz delitve prostorov v starem zdravstvenem domu, v pogojih menjanja lastninskih razmer pa se bo situacija najbrž še zaostrila. Npr. kaj bo s prostori DO, ki gre v stečaj in ali bo novi lastnik prostorov v KS še imel posluh za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Letos smo že izgubili večnamensko dvorano pri KIK-u, čeprav imamo še vedno interes, da bi bila namenjena predvsem kulturi. Morda nam bo dogovor uspelo doseči, seveda v skladu z ekonomsko logiko. Pokrivati bi morali stroške vzdrževanja, elektrike in kurjave, pa morda še česa, v zamenjavo za ponovne nastope na edinem kamniškem odru.« Ko smo že ravno pri oderskih nastopih se postavlja vprašanje, ali folklorna skupina Kamniška Bistrica še deluje na svojem področju? »Skupina še obstaja, čeprav plesalci trenutno ne vadijo. So zelo specifična skupina s korepetitor-jem in vodjo v eni osebi. Ker pa delujejo na amaterski bazi z zelo šibkim strokovnim kadrom, je bilo prej ali slej pričakovati, da bo skupina za nekaj časa zastala v svojem razvoju. Dodaten vzrok za njihovo mirovanje je še izguba vadbenega prostora v šolskem centru Rudolfa Maistra in klubskih prostorov v zasebni hiši. Ne dvomim pa, da bo ob pritoku mladega kadra s svežimi idejami prišlo do ponovne oživitve te kvalitetne skupine.« V Kamniku je povsem zamrla tudi gledališka dejavnost. Je edini vzrok izguba dvorane? »Ni edini, je pa najpomembnejši. Abonmajskih gostovanj ne moremo prirejati, za delovanje domačih skupin pa tudi ne obstajajo najboljši pogoji. To pomeni, da je danes praktično nemogoče dobiti ustrezen strokovni kader za plačilo, ki ga lahko ponudimo, pa čeprav sprejmemo vse, ki so se pripravljeni izobraževati na določenih področjih, z odprtimi rokami. To dokazuje tudi dejstvo, da kljub temu, da imamo na voljo opremljen slikarski atelje, v Kamniku ne moremo dobiti pedagoga, ki bi bil pripravljen voditi otroški slikarski krožek.« Ali pripravljate več mladinskih krožkov, ki bi mlade navdušili za kulturo? »Poleg slikarskega smo želeli ponuditi še gledališko, plesno in literarno sodelovanje^ priznanimi pedagogi. Za vse dejavnosti, razen likovne, smo zagotovili tudi pedagoge, tako da lahko starši še vedno prijavijo svoje otroke na ZKO. S tem programom nameravamo mladim približati kulturo in jih navdušiti zanjo. Če nam bo uspelo, bo tovrstno združevanje mladosti in izkušenostjo pedagogov prav gotovo postalo trajna oblika mladinskega kulturnega delovanja v občini.« Poleg organizirane mladinske dejavnosti imate v programu do konca leta prav gotovo tudi še druge oblike delovanja. »Poleg številnih društvenih akcij bomo organizirali še dve do tri likovne razstave, tri koncerte različnih izvajalcev in dva založniška projekta. Nedavno je že izšla knjižica z naslovom »Kamničan - prvih sto let.« ki govori o zgodovini kamniškega vlaka, izdali pa bomo še zbirko kritik, esejev in likovnih zapisov akademskega slikarja Dušana Lipovca in ilustrirano pesniško zbirko ljudske umetnice Kati Turkove.« Z razumevanjem občinskih struktur je kultura v Kamniku vedno živela med ljudmi, in to si vsi, tako uporabniki kot izvajalci želimo še naprej, zato upam, da bo kamniška ZKO še vedno uspešno skrbela za kulturne prireditve v mestu. MATIC ROMŠAK LJUDSKA PESEM JIH DRUŽI Družina Krt (Delovčeva) iz Podjelš pri Mekinjah na prireditvi »Družina poje« v Andražu pod goro Oljko. Družina Krt v Andražu Na prireditvi Družina poje, kije bila 1. septembra v Andražu pod goro Oljko, je med 18 družinami iz vse Slovenije nastopila tudi družina Krt (Delovčevi) s Podjelše pri Mekinjah. Mama Francka, Olga, Helena, Frančiška, Elizabeta, Katarina in Barbara ter sin Ambrož so zapeli narodni pesmi Roža na vrtu zelenem cvete in Encijan ter za lepo petje poželi zaslužen aplavz. Sin Jože pa je ta čas »varoval domačijo«. V Andražu, kjer so se letos slovenske družine že osmič zbrale na pevskem srečanju ljubiteljskega in narodno buditeljskega značaja, so Krtovi nastopili prvič. Povabil jih je novi vodja prireditve Slavko Pi-žorn. Prišel je kar k njim na dom in niso mu mogli odreči. Da so tudi Krtovi dobri pevci, je Slavko zvedel od družine Rihar iz Polhovega Gradca, ki je tudi tokrat pela v Andražu. Njihov stric Janez je župnik na Fužinah v Ljubljani in Krtovi so tam peli v župnijski cerkvi pred tremi leti. Pela je tudi družina Rihar in tako so se spoznali. Župnik Janez, namreč prireja srečanje družin s številnimi otroki, ki rade pojo. Namen tega srečanja je spoznavanje teh družin med seboj, obene pa dati ljudem vedeti, da je tudi v družinah s številnimi otroki lahko lepo, še posebno tedaj, ko skupaj zapojo. Tako je tudi pri De-lovčevih, čeprav je že dolgo, kar so izgubili očeta. Krtovi so lani v adventnem času tudi peli na koncu seminarja za družine iz cerkniške dekanije v župnijski cerkvi na Blokah. Udeležence seminarja so razveselili s slovensko cerkveno in narodno pesmijo. Poleg njih je pela še družina Sečnik iz Ljubljane. Pevsko se brusijo tako, da pojejo v cerkvenih pevskih zborih mekinj-ske župnije. Za nastop v Andražu se niso posebej pripravljali, pa je kar dobro šlo. Bog jim je dal lepe glasove in zakaj ne bi ljudi razveselili z lepimi slovenskimi narodnimi pesmimi, če jih lahko. Malo treme je bilo pred nastopom, vendar jih je pritegnilo to, da srečanje v Andražu ni bilo tekmovalnega značaja, ampak nastop iz ljubezni do negovanja bogatega slovenskega pevskega izročila. Doma redkordaj skupaj zapojo, ker se težko dobijo vsi skupaj. Največkrat je to pred Božičem, ko je tudi manj dela in so daljši večeri. Pesem pa bogati tudi Katarinina spremljava na citre. JOŽE PAVLIC RAZSTAVA CVETJE IN MIR NAVDUŠILA VSE OBISKOVALCE Slovenija - moja botanična dežela »Ne smemo pozabiti, daje Slovenija pred 200 leti za Evropo pomenila obljubljeno botanično deželo, da je ljubljanski botanični vrt eden najstarejših daleč naokrog in da je kranjska kmetijska družba, kije imela najprej svoj sedež (tudi) na Souvanovcm dvorišču, tam blizu, kjer je današnja slovenska skupščina, imela zbranih na stotine sadnih sort.« je med drugim omenil slavnostni govornik na otvoritvi več kot uspele razstave »Cvetje in mir« v Volčjem potoku, ki je v času kamniških narodnih noš uspela ne samo zaradi prekrasnega vremena in ker je množica drla v ta rožnati magnet (dobesedno!) ampak tudi zato, ker toliko večbarvne cvetoče lepote na enem mestu do sedaj še nismo mogli videti. In temu so se čudili vsi. tudi novinarji, ki so posneli »rožnato reportažo- celo za CNN. Trije avstrijski novinarji se niso mogli načuditi, kako je mogoče, da malo-dane tik ob meji. na tisti strani, kjer že dolgo potekajo boji za svobodo, obstaja tako miren kotiček, kjer je z občutkom za lepoto urejen botanični vrt. Takega, so priznali, ne premore nihče daleč naokrog! In imeti razstavo cvetja, ki je priznanje vsem slovenskim vrtnarjem, ki so pomagali pri organizaciji razstave sredi tako lepega naravnega okolja, tudi ni kar tako. Razstavni prostor Arboretuma z vsemi njegovimi stezicami, gredami, jeze- rom je bil urejen do perfekcije. zato ni čudno, da nikdar še niso imeli tako množičnega obiska: v nedeljo, na dan narodnih noš so jih našteli okrog 15.000. Temu primeren jc bil tudi izkupiček od vstopnine, ki ne le. da bo pokril ogromne stroške, ampak bo nekaj le ostalo za nakup čebulic za spomladi, kar je bila velika želja direktorja Aleša Ocepka ob zadnjem pogovoru. Nc le to. lahko se je tudi sam prepričal, kaj vse bi lahko z razširjeno ponudbo v Arborc-tumu še dosegel. Ljudem jc namreč vedno bilo in bo veliko do lepote, narave, svežega zraka, sprehodov, če bi le dodali še kan- Gornje jezero seje tokrat bohotilo s tremi vodometi, prekrasnimi lokvanji in starim čolnom, polnim cvetličnih aranžmajev. Koto: ROMANA GRČAR ček glasbenih prireditev (poskusi z nastopi simfonikov in Tomaža Pengova se kasneje na žalost niso ponovili) bi bil uspeh zagotovljen. Takega uspeha in temu primernega dobrega glasu o Arborettirriu le nc bi veljalo spustili iz rok. O sami razstavi torej najlepše, o otvoritvi pa tudi! Nastopili so člani vevške godbe na pihala, ljubljanske mažoretke. pevci in narodne noše iz Radomelj. Turistična zveza Slovenije je Arboretumu podelila posebno priznanje, sedmim slovenskim vrtnarjem - glavnim organizatorjem razstave pa je priznanja podelila predsednica kamniškega izvršnega sveta Marija Sitar. Slavnostni govornik je bil član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Cvetje, postavljeno v Volč- jem potoku, je bilo namenjeno veselju živih, ne pa spominu mrtvih, ki jih vojna seje po hrvaških krajih. Zato. je dejal Matjaž Kmecl, so razstavljale! za to priložnost izbrali najboljše ime - Cvetje in mir - kajti mir združuje v sebi vse. kar je sreča. »Ker pa je prireditev v Sloveniji, ki jc še zmeraj obsojena na sobiva-nje z očitno ponorelimi in poneurn-Ijcnimi. pa tudi pokvarjenimi ljudmi, ki ubijajo, ki rušijo s krvavimi in revnimi žulji zgrajene domove, mendrajo polja in vrtove, vse v imenu nekakšne pravice in demokracije, je takšna prireditev še mnogo več od hortikulturnega dogodka.« je dejal dr. Matjaž Kmecl. R. G. Predstavnik Turistične zveze Slovenije in predsednica kamniškega "izvršnega sveta sta prizadevnim organizatorjem podelila priznanja. k^čna trgovsko podjetje p.o. VABI IN PRIPOROČA OD 1. do 31. oktobra 1991 NAKUP V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH S TEKSTILOM V MESECU OKTOBRU PO UGODNIH PRODAJNIH POGOJIH (prodaja na čeke). V tem času (se pravi ves oktober) bo v vseh prodajalnah, razen pri Kramarju, kupec ob nakupu prejel darilo! BUTIK »RESNIK« D Kidričeva 4 Kamnik, tel. 831-575 Odprto od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Bogata izbira metrskega blaga, ves material za šivanje, unikatna oblačila za mlade. Šivamo po naročilu iz našega blaga v poslovalnicah v Domžalah, tel. 713-567 od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Strela ubila Francko Kako sc lahko novice obračajo, dodajajo in spreminjajo dejstva, pove anekdota o treh sosedih. Prva: »Francka mi je povedala, da je včeraj treščilo čisto blizu sosedovega kozolca.« Druga: »A veš, da je včeraj treščilo v Franckin kozolec!« Tretja: »Joj, ljudje, treščilo je v Francko in kozolec!« Na enak način se v mestu, kot je Kamnik, širijo tudi govorice o tem, kako neslovenski državljani kršijo naše zakone in strogo zaupne novice po raznih kanalih prenašajo iz republike. To naj bi počel predvsem nam dobro znani gostilničar, pri nečednem delu pa naj bi mu pomagala še nekakšna organizacija, ki ji tudi razpečavanje orožja ni tuje. Govorice smo* preverili na najbolj merodajnih mestih, zato lahko osvetlimo tudi drugo plat medalje. Tolikokrat omenjeni gostilničar se je do Slovencev res malce nestrpno obnašal, zato so ga miličniki dvakrat prijavili sodniku za prekrške, enkrat pa ovadili na TJT. Prvič je v Sušnik baru širil vznemirljive vesti, drugič se je nedostojno obnašal do uradne osebe in jo motil pri opravljanju njenega dela, osumljen pa je še, da je med pretepom segel po nevarnem predmetu in z njim povzročil telesno poškodbo. Pred uradnim postopkom se je potem umaknil v svoj »roden kraj« in to je tudi vse. Ker je v eni od zgodbic omenjen tudi Jelenko Milic, smo dolžni povedati, da so govorice na njegov račun izmišljene ter da še vedno vestno opravlja svoje delo, saj ga lahko vsak dan vidite v križišču ali v centru mesta, kako z. občutkom deli listke o nepravilnem parkiranju. Pa naj bo zaenkrat o Franckah in gostilničarjih dovolj! Bolj aktualno je vprašanje prometa in prometne varnosti. Jesen je tukaj in potrebno sc bo prilagoditi spremenjenim vremenskim razmeram ter ohraniti število PN vsaj na dosedanji ravni. To pa pomeni 20% nezgod menj kot leta 198°. Še vedno sta najpogostejša razloga za PN neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti, pogosto pod vplivom alkohola, črni prometni točki pa sta v križišču Moste--Mengeš-Brnik pri Kranju in na Ljubljanski cesti v Kamniku. Zaradi oteženih vremenskih razmer pa bo kmalu potrebno več pozornosti posvečati tudi odcepu Tes-nice v Soteski in Korenovi poti čez Podgorje v Moste. Prav slednja zaradi rekonstrukcije omogoča večje hitrosti, ki pa so že na meji varne vožnje. -- Čeprav so kolesarji in pešci manj udeleženi v PN kot pretekla leta, kar se nedvomno pripomogli tudi številni novo zgrajeni pločniki in kolesarske steze, pa včasih še vedno pride do nezaželjenega srečanja. Miro B., je na Korenovi poti zapeljal preblizu' desnega roba in prav nasproti Fructalovega obrata je zadel kolesarja, ki ga je vrglo na pokrov motorja, v vetrobransko steklo in naprej na njivo kjer je obležal lažje poškodovan. - Janez L. iz Domžal pa se je odločil za pot v Kamnik. Lepo mu je šlo, dokler zaradi neprimerne hitrosti in vet^etne vinjenosti ni zapeljal izven vozišča proti bencinski črpalki. Kljub zaviranju se ni uspel pravočasno ustaviti, saj je zadel in podrl »enega od kegljev« za točenje super bencina. Avto je zaradi močnega udarca obrnilo za 90 stopinj, tako da je obstal tik pred Pe-trolovo zgradbo. Voznik seje hudo poškodoval, saj je poleg zlomljenih nog dobil tudi poškodbe prsnega koša. *> - Delavci v Utokovi usnjarni so namesto dela dobili knjižice, kar pa še ne pomeni, da se je odtujevanje tovarniške lastnine s tem končalo. Zadnji še povsem svež primer so prijavili pred nekaj dnevi. Neznani storilec je namreč po načelu »meni vse, tebi nič« odnesel dve bali svinjskih kož. Policisti so še ugotovili, da so kože iz sortirnice izginile med 13. in 16. septembrom, podjetje pa je podalo še pisno prijavo. Ob vseh ostalih problemih, ki pestijo Utok, je to kaplja v morje, a hkrati tudi nazoren prikaz slabe kontrole. - Iz zdravstvenega doma so sporočili, da se pri njih nahaja ranjenec iz Tuhinjske doline. Policista sta sledila toku dogodkov in ugotovila, da sta se v Golicah, v neposredni bližini bencinske črpalke sprla »vesela Tuhinjca« Emin in Methat. Beseda je dala besedo in da bi bolj držalo, je Emin Methata še »špiknil« s pipcem. - Vzvratno speljevanje z dvorišča je Viktorju K. povzročilo obilo težav. Zadnji del vozila je na Korenovo pot potisnil prav v trenutku, koje mimo pripeljal Tomaž R. Seveda je počilo, da ne samo enkrat, saj je Tomaž vrnil udarec. Pa tudi ne samo enkrat in ne po avtomobilu. Prijavili so oba, Vik-tona zaradi povzročitve PN, Tomaža pa zaradi kršitve javnega reda in miru. MATIC ROMŠAK RAZMIŠLJANJE Naj cveti tisoč cvetov Ob rojstvu svoje samostojnosti smo doživeli vojno, umazano vojno, v kateri so se kršila temeljna humanitarna načela in načela vojnega prava. V ta negotovi vas je padla prve dni septembru razstava s pomenljivim naslovom »CVETJE IN MIR« v Volčjem potoku. Arboretum Volčji potok, nekdanji Suovanov park. visoka pesem in hvalnica naravi, žlahtna arhitektura rastlinja, hortikulturni biser, eden pri nas redkih še ohranjenih nekdanjih parkovnih kompleksov (žal brez svojega logičnega zaključka, med drugo svetovno vojno podrte graščine, ki je tvorila s parkom arhitektonsko celoto!) je v teh dneh postal galerija rož. zelenja in žlahtnih vonjav. Paša za oči in balzam za duha, svet čudovitih barv onkraj sivine ta trenutek vse bolj in bolj svinčeno in olivno sivih Časov, Bila je razstavil, ki razveseljuje in vliva upanje z rožami kot obližem na še nezaceljene rane včerajšnjega dne: s cvetlicami kot simbolom miru in ljubezni, nasprotju vojni in vsakršnemu nasilju. Zato naj cveti tisoč cvetov! Zato naj cveti Cankarjeva »Bela krizantema« in »roia čudotvorna«, Prešernove »mokrocveleče rožce poezije«, Jenkova "Divja rožica«, Murnova »Kakor roža«, Kettejeva »Vijolica«. Naj cvetijo Holandska cvetlična tihožitja, Jakopičeve »Eilije, Gloksinije in Krizanteme«, Vavpotičeve »Cinije, Begonijf in Plavice«, Male-ševi »Šopki. Vrtnice in Mačke«. Glejmo »Temni cvet« (J. Gals-\vorthy) vijolic in vonjajmo »Vonj poljskega cvetja« (Ž. Pavlovičl. občudujmo lepoto cvetlic, četudi ne poznamo »Ime rože« (Umberto Ecco)! Pustimo cveteli vsak cvet in spoštujmo rast skromne marjetice kot razkošne vrtnice. Kajti tudi človeško življenje je kot rast rože, ki vzcveti in se usnje, da rodi tisočeri sad. Zato pustimo vsakemu človeku - roži stvarstva - cveteli, ne pohodimo in ne pomendrajmo je s svojo neumnostjo, pogollnostjo in sovraštvom. Morda bomo tako nekoč res dosegli resnični humanizem in pluralizem, pravo demokracijo, ekološko prijazno okolje, predvsem pa bomo zaživeli človeka vredno življenje brez. strahu in groženj. In pozabili bomo besedo vojna. Zalo naj cveti tisoč različnih cvetov! DUŠAN LIPOVEC Nezaceljene rane julijskega neurja v Črni Neurje, ki je v juliju pustošilo tudi na Kamniškem je močno prizadelo razne predele v občini. V KS Črna nad naseljem Smrečje je razdejanje še danes zelo vidno. Del bližnjega hriba, ki je bil poraščen z gozdom je bil skoraj opustošen. Drevesa je lomilo in ruvalo. Zemlja je zelo ranjena, vprašanje je. kdaj bodo posledice sploh odpravljene. Pogled na opustošeni del je bridek, toda upanje vendarle obstaja, da to ne.bo imelo še drugačnih posledic. Obstaja namreč nevarnost erojie. Z odgovornim pristopom pri sanaciji posledic bo to nevarnost možno zmanjšati na minimum. STANE SIMŠIČ RAZSTAVA PASEMSKIH MALIH ŽIVALI »Marjanova koza« V dneh NARODNIH NOŠ v Kamniku od 6. do 9. septembra 1991. je Društvo gojiteljev pasemskih malih živali v Kamniku organiziralo razstavo. Bila je pri šoli 27. julija v Kamniku. Društvo ima že dolgoletno tradicijo. Povezuje člane iz kamniške in domžalske občine ter nekatere celo iz Ljubljane. O razstavi, društveni aktivnosti, problemih in težavah smo se ob tej priložnosti menili s članom odbora Marjanom Dragarjem iz Vrhpolja pri Kamniku. Povedal nam je. da društvo danes šteje okrog 50 članov in da v društvo ponovno vključujejo ljudi, ki so že včasih bili člani, in upajo, da bo društvo ponovno štelo nekdanjih 300 članov. Pasemske vrste malih živali vzgajajo v glavnem sami. za ohranjanje čiste pasme pa kupujejo plemen jake predvsem iz Avstrije in Češke. Društvo nima lastnih prostorov, člani pa se sestajajo v prostorih KS Nevlje. Finančnih sredstev za normalno delo društvo nima na pretek. Del sredstev pridobijo iz sklada za preprečevanje bolezni, nekaj sredstev pa zberajo s članarino (200 din), nekaj jih pa pridobijo z organizacijo srečolova. ki ga uspešno pripravijo ob vsaki razstavi. Tudi tokrat je srečolov imel kar 500 dobitkov in obiskovalci razstave so pridno segali po srečkah. Naš spremljevalec Marjan Dra-gar nam je razkazal razstavo in odgovarjal na naša vprašanja. Razstavni prostor jc bil primeren za tako obliko prikazovanja živali. Zanimiva in pestra razstava je marsikaterega obiskovalca prijetno presenetila. Videli smo 15 različnih vrst zajcev, od malih pa do zajcev, ki jih gojijo za krzno, in zajcev, ki jih gojijo za meso. Večji zajci, ki jih redijo za meso. pomagajo marsikateri družini zmanjšati družinske izdatke. Meso je zelo slastno in okusno, kar smo se sami prepričali. Zajčje meso je cenjeno in kakovostno. Zanimivi so golobi. Tudi teh jc bilo veliko vrst. Meo1 njimi so bili tudi golobi pismonoše. Okrasna perutnina: kokoši, fazani, race. purani in petelin je bila deležna posebne pozornosti, zlasti mlajših obiskovalcev. Manjkali niso niti morski prašički. Lepo so bili videti kanarčki in papagaji. Opazili smo še vrsto drugih zanimivih pasemskih malih živali. Posebno pozornost je vzbudila Marjanova koza. Po njegovih besedah so si koze zopet pridobile domovinsko pravico pod soncem. Lastnikom dajejo okusno mleko in so pomemben prispevek k družinskemu proračunu, na drugi strani pa ima koza važno vlogo v uravnavanju razmerij v naravnem okolju. Skratka razstava je pokazala vso pestrost in zanimivost gojenja pasemskih malih živali. Ljudje so si razstavo z zanimanjem ogledali in marsikdo jc bil presenečen nad posameznimi vrstami razstavljenih živali in dobro organizacijo prireditve, ki prav gotovo čajjpvno sodi v te jesenske dni. Pred zaključkom našega obiska nam je naš sogovornik še posredoval zahvalo odbora vsem. ki so omogočili razstavo, vsem, ki so darovali dobitke za srečolov in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da jc razstava vsestransko uspela. Vsem se iskreno zahvaljujejo za razumevanje in jih prosijo za še nadaljno plodno sodelovanje. Razstava pasemskih malih živali v Kamniku je popestrila praznični utrip ob pričakovanju tradicionalna prireditve narodni noš. STANE SIMŠIČ Na razstavnem prostoru pasemskih malih živali NARODNE NOŠE Folklora še živi, takšna in drugačna! Kamnik je prve dni septembra ponovno oživel. Konec drugega tedna je namreč potekala že 21. tradicionalna prireditev Dnevi narodnih noš. folklore in obrti. Na prireditvi se je v treh dneh zvrstila velika množica obiskovalcev, ki so si ogledali nastope folklorna skupin, sprevod narodnih noš. nastop kamniške pihalne godbe, še največ pa sc jih je v teh dneh zgnetlo pred stojnicami, ki jih je tudi tokrat postavil organizator prireditve - kamniško Turistično društvo. Na stojnicah je bilo bolj malo izvirne ponudbe domače obrti. Ni pa manjkalo tekstila, balončkov in sladkorne pene. Slutnja je do onemoglosti mamila otroke in izvabljala dinarčke iz denarnic staršev. Tudi medica se je točila na stojnicah domačih gostilničarjev. Zvečer sc je marsikdo zavrtel ob zvokih narodne in zabavne glasbe, ki je pozno v noč odmevala izpred zabaviščnega prostora za Kavarno, na dan sprevoda narodnih noš pa tudi s Trga prijateljstva. Trgovci in tudi gostinci so sicer negodovali, da je bilo več »firbcev« kot kupcev, vendar pa je v teh časih, ko pred našimi vrati divja vojna, tudi to nekaj. Poglavitno je namreč druženje in prijateljevanje med ljudmi. Kot vselej se je ta prireditev ponovno izkazala kot priložnost za srečanje in pogovor z znanci, rojaki, ki ne žive v Kamniku, ki pa tudi prireditev vsako leto izkoristijo za srečanje s starimi prijatelji. Koto: ROMANA GRČAR Če si že tako majhno dekletce nadene avbo, se nam ni treba bati, da bi izročilo izumrlo. Šmarčani so se pripeljali z lojtrnikom. JAKOB NERAD IN NJEGOVIH 90 LET Vsak svoje sreče kovač Pogovarjati se s človekom, ki je preživel že polnih 90 let življenja ni enostavna niti lahka, ampak zelo odgovorna naloga. Dolga življenjska doba vtisne človeku nekatere posebnosti, ki s starostjo postanejo še izrazitejše. Za našega sogovornika Jakoba je značilno, da je bil tih in skromen, a z vsem srcem predan delu in odgovornosti do okolice, prijateljev, predvsem pa do družine. Ta karakterna lastnost ga je spremljala vse življenje, in kot pravi, mu ni žal, daje tak ostal vse do danes. Rodil se je 25. julija 1901 v Kamniku. Tu je obiskoval osnovno šolo. kasneje pa se je izučil ključavničarske obrti. Živel je v družini, kjer je bilo za starše in oba njegova brata in sestri večkrat premalo kruha, zlasti še po materini smrti, ko je bilo Jakobu šele 14 let in bi zelo rabil ljubečo roko. ki bi ga vodila v življenje. Oče ni imei stalne zaposlitve. V najemu so imeli nekaj zemlje, redili so kravico za mleko, kasneje pa so imeli celo dve in s tem so se skromno preživljali. Da bi nekako preživeli, so opravljali razna dela. kot npr. žaganje drv. Po materini smrti je Jakob delal vsa dela v hiši. Bil je gospodinja in prostega časa skorajda sploh ni imel. Z 20 leti je odšel na služenje vojaškega roka. Domov se je vrnil 1923. leta. Iskal je različne zaposlitve. Bil je v raznih krajih po Sloveniji a tudi lastna obrtna dejavnost mu ni dajal pravili možnosti za preživetje. Živeli so izredno skromno iz meseca v mesec. Vsak dinar je moral tehtati, da ni zašel v težave. Nobena težava, ki jo je doživel ga ni zlomila, ampak ga jc vedno bolj utrjevala v prepričanju, da v življe- nju ni ničesar podarjeno, ampak si mora življenjsko pot vsak človek sam oblikovati s trdno voljo in garanjem. V takem boju za svoj obstanek je dočakal začetek druge svetovne vojne. Zavedal se je svoje dolžnosti. Postavil se je po robu okupatorju in se aktivno vključil v osvobodilno borbo. Leta 1944 se je pridružil partizanskim vrstam. Kasneje je bil ujet in zaprt v Dresdehu. Od tam je pred koncem vojne pobegnil. Vrnil seje nazaj v Kamnik. Svojim načelom in prepričanju je ostal vseskozi zvest. Bil je pošten, marljiv in zaveden Slovenec in tak je še danes. Po vojni je ostal v Kamniku. Zaposlil se je v Titanu, nato pa v enoti Slovenije ceste, ki je imela svoj sedež v Kamniku. Delo. ki ga je kasneje dobil v Alprcmu. je z veseljem opravljal vse do svoje upokojitve leta 1960. Sedaj stanuje v svoji hiši v Kamniku, v Mlakarjevi ulici. Z veseljem nam je povedal, da sta z ženo (žena je že umrla) dobila sina. ki živi v Ljubljani, in hčerko, •ki je poročena v Kamniku. Vesel je njihovih obiskov in je ponosen na vnukinje in vnuke. Na vprašanje, če nam lahko pove recept za tako dolgo živ ljenje, nam je hudomušno odvrnil: -Za dolgo življenje je potrebno trdo delo in skromnost, toda tako trdega življenja kot sem ga moral sam preživljati, drugim ne privoščim«. Pa še to je dodal. »Čim manj pijače in dober odnos do družine, sta tudi pogoja za dolgo življenje«. Tudi kajenju se je odrekel. Kljub 9(1. letom starosti se naš sogovornik kar dobro drži. Želimo mu še dolgega življenja. Domenili smo se. da sc ponovno srečamo ob njegovi 100-lctnici. Upajmo, da bomo obljubo lahko držali. STANE SIMSIC Oblačenje v nošo je marsikje postalo že družinsko izročilo. NASVET Organska topila iz zdravnikovega zornega kota Organska topila so lahko hlapljive in vnetljive tekočine, ki dobro raztapljajo maščobe in organske spojine (npr. barve, plastične mase ipd.). Njihova uporaba je zelo raznolika tako v industriji kot obrti kot tudi pri domačih opravilih. So eden od splošnih onesnaževalcev. Najdemo jih v barvah, lakih, lepilih, raznih pršilih, naftnih derivatih, cigaretnem dimu in še kje. Organska topila vsebujejo različne sestavine, največkrat homo-loge benzena (npr. toluen. ksilen. stircn). Glede na vse strožje normative je vsebnost benzena v današnjih industrijsko izdelanih organskih topilih kar se da majhna. Kljub vsemu sc moramo zavedati, da povsem brez nevarnosti rokovanje s temi snovmi ni. Omenjena topila se vnašajo v organizem skozi dihala, skozi kožo. ob neprevidnem ravnanju pa jih pomotoma lahko tudi zaužijemo. Topila povzročajo pri vdihavanju večjih količin omotičavost in opitost. v skrajnih primerih pa nezavest s krči. Nekaterim povzročajo draženje dihal s težavami pri dihanju. Kožo razmastijo in dražijo - povzročajo vnetja. Benzen je znan kot karcinogen (povzročitelj raka). Verjetnost za nastanek raka pri kratki izpostavljenosti nizkim koncentracijam jc neznatna, ker pa zanesljivega praga, pod katerim nevarnosti ni. ne poznamo, velja s topili ravnati previdno. Če je le mogoče, kupujmo izdelke, ki nc vsebujejo klasičnih organskih topil iz benzeriovih homologov. Lakiranje, barvanje, razmaščevanjc in druga podobna opravila, kjer iz velikih površin izhlapeva znatna količina topil, opravimo na prostem, ali pa vsaj prostore, v katerih delamo, vestno prezra-čujmo. Otroci in nosečnice naj se v takih prostorih ne zadržujejo. Med delom embalažo s temi snovmi sproti zapitajmo, tako da bo površina, s katere bodo hlapele, čim manjša. Pri delu v zaprtih prostorih, ki jih ne moremo zadovoljivo ventilirati, uporabljajmo zaščitno masko s posebnim filtrom za topila (filter A. rjave barve: filter ima določen rok trajanja!); in rokavice. Neuporabne ostanke barv ali topil ne zavrzimo kjerkoli, okolje jih namreč nc mara. Tudi jih ne zažigajmo. Ostanke topil ne shranjujmo v embalaži pijač ali hrane, oziroma z etiketo označimo, kaj je v steklenici. Otrokom nc dovolimo dostopa do strupenih snovi. In če slučajno popijemo požirek topila? Izzove se bruhanje, tako kot pri zastrupljenih z bencinom in ne sodi v prvo pomoč. Pitje jajčnega beljaka in mleka ni smiselno, oziroma je celo škodljivo. Če ga imamo, lahko že doma zaužijemo živalsko oglje. Kdor sc je zastrupil z vdihavanjem topila, mora na svež zrak. Čc se je kdo s topilom polil, ga je treba takoj sleči in obrisati. Če zastrupljenec ni pri zavesti, ga postavimo v bočni položaj in po potrebi ga oživljajmo-do prihoda zdravnika. , "Tudi lažje zastrupljeni sodi k zdravniku. IGOR IVANEITČ. dr. med. AVTOMEHANIK OPTIČNE MERITVE PREM« » VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL! - če se na vašem avtomobilu gume obrabljajo neenakomerno - če je vaš avto nestabilen na cesti - če ste na hitro zapeljali na pločnik ali vzboklino - če ste zamenjali dele podvozja' JE NASTAVITEV PODVOZJA NUJNA! ŠE NEKAJ Nudimo vam vse avtomehanske usluge. VAŠ AVTO PRIPRAVIMO za tehnični pregled, na vašo željo pa vam tehnični pregled tudi opravimo in podaljšamo registracijo. Nudimo vam tudi brezplačno merjenje hladilne tekočine. Srečno vožnjo - se priporočamo! FRANC ŠTUPAR, KRANJSKA POT 7, KOMENDA, TEL. 841-329. Saj nismo mogle kar mirno gledati, kako sc razplamteva nasilje! Zato smo se organizirale in začele akcijo proti nasilju. Toda. kako delovati'.' Ugotovile smo. da z zborovanji ne bomo kaj dosti dosegle, zato smo sc odločile, da bomo poskusile vplivati na tiste, ki imajo politične odločitve v svojih rokah. Zadnji poziv smo naslovile na Brocka. in sicer: g. Hans vati den Broek Predsedniku Evropske skupnosti Ciospod. Vse predstavnike Evropske skupnosti želimo seznaniti z dejstvom, da sc jim ne bo treba več ukvarjati s problemom priznanja suverenosti Hrvaške, ker bo vsak hip stolčena do tak; in zasedena s strani Srbije, ki si je samostojnost vzela kar sama in že dolgo vlada v Jugoslaviji politično in ekonomsko in ignorira vse dogovore in deklaracije, Morda pa bi s takojšnjim priznanjem samostojnosti ali kakšnim drugim ukrepom le še kaj rešili? V nasprotnem primeru si Evropska skupnost lahko v veliki meri vzame na svojo vest vse posledice neodločnosti. Zahvaljujemo pa se vam za vse. kar ste že storili in priznamo, da to ni bilo malo. Še zlasti pa bi se zahvalili g. Genscherju. g. Kohlu in g. Mocku. ki vztrajno zastopajo ista realna stališča. Nit Genscherju in Kohla smo se obrnile, da bi doprinesla k dokončni odločitvi o priznanju samostojnosti Slovenije in Hrvaške: Hans Dietrich Genscher Občudujemo vas kot politično veličino, ki s poštenostjo in resnicoljubnostjo-prodira v globino zapletenosti dogajanj na naših tleh. Ste edini, ki jc dovolj sposoben, da nas z odločno potezo potegne iz krvavega obračunavanja s tem. da priznate željo narodov do samostojnega življenja. Kamnik. 6. 9. 1991 Dr. Helmut Kohl Obračamo sc na vas kot vplivnega državnika, ki dojema vso tragiko naših narodov, pozna odnose in namere posameznih republik, da z odločno potezo prekinete neznosne razmere na naših tleh in date našim narodom možnost, da si svojo usodo krojijo sami. Upamo, da boste prvi. ki bo presekal začarani krog - sedaj. -Kamnik. 6..9, 1991 Ko je bilo vprašanje, ali bo ali ne bo sklicana mirovna konferenca, smo smatrale, da bi bilo dobro vplivati na odločitev, ker so temne sile v Jugoslaviji delovale tako. da bi konferenco preprečile, vsi pa smo smatrali, da bo rešila problem vojne. Poslale smo naslednjo vsebino lordu Caringtonu in Van den Broeku: Mr. Hans von den Brock Hrabri nas vaša odločnost, da kljub nadaljevanju bojev sklicujete mirovno konferenco o Jugoslaviji. To je zadnje upanje, da sc ustavijo pokoli ljudi na Hrvaškem. Pozdravljamo pošiljanje opazovalcev na Hrvaško, ker bodo lc oni lahko ugotovili resnico, kdo začenja spopade. Prosimo vas. da proučite možnosti, kako bi lahko preprečili novo katastrofo - umiranje ljudi od lakote, ki nam tudi grozi v Jugoslaviji. Kamnik, bi 9. 1991 Gibanje »Ženske proti nasilju« Kamnik. Slovenija Nadaljnje delovanje bo v veliki meri odvisno od političnih razpletov. V našem gibanju v Kamniku sodeluje že kar precejšnje število žensk in želimo, da se nam še katera pridruži. Najbolj aktivne so doslej bile: Marija Funkl. Sonja Kristcn, Jožica Podjed. Marjeta Bukovšek. Zdenka Petek. Julija Eržen in Francka Motnikar. Zahvaljujemo se Ani Fidlcr in Andreji Šuštar za prevode in občinski skupščini za pošiljanje telefaxov ter Repanšku za pogostitev ob solidarnostnem shodu »Bedem ljubavi«. Pobudnik in organizaor gibanja v Kamniku DRAGICA FRIEDL TURNIR KARATEJA Karate klub Center Kamnik vabi ljubitelje karateja na prijateljski republiški turnir v športni dvorani v Kamniku, v nedeljo, 29. 9. 1991, ob 14. uri. Obenem vabimo vse občane k vpisu v TEČAJ KARATEJA IN SAMOOBRAMBE - prirejene današnjim razmeram. Vpis v torek in četrtek od 19. do 20. ure v telovadnici invalidnega doma na Novem trgu. - KOSEC IVANKA Križ 3, tel. 841-295 Šivam vse vrste zaves iz svojega ali prinesenega materiala. Opravim izmere in montažo na vašem domu. Oglasite se vsak dan od 10. do 19. ure - tudi v soboto. Cene konkurenčne! POGOVOR Z ALPINISTOM MARKOM PREZLJEM Eden najtežjih vzponov na svetovni lestvici Slovenians Prezelj and Stremfelj Climb Major New Line on Kangchenjunga - Alpine Style. Ttlung P—k ¥¥M »hm climbtd by the Slovan« ■ line ofmcent and descent with bivouac. Photo: Stremlelj. Čeprav je minilo že kar precej časa odkar seje vrnila domov alpinistična odprava KANČ 91, pa njeni dosežki še niso šii v arhive. Nasprotno. Kna izmed vodilnih svetovnih alpinističnih publikacij angleški IVlountain je v svoji zadnji številki objavil obširen zapis o tej odpravi in med pregledom letošnje aktivnosti v Himalaji postavil vzpon slovenske naveze Prczelj--Štremfelj v južnem vrhu Kanchenzenge na prvo mesto. In ne samo to. Ta vzpon je štet za enega najtežjih opravljenih v Himalaji. Sicer pa je Kanč po višini tretja najvišja gora sveta, po samih razsežnostih pa prav gotovo največja, saj jo sestavljajo kar štirje vrhovi (Valung Kang - glavni, srednji in južni vrh). »Lotsc Sar 87. Čo Oju 88. Shisa Pangma 89 in letos Kane so odprave, na katerih si sodeloval. Verjetno je ta zadnja bila nekaj posebnega? »Ja. to je bila kombinacija klasične odprave in modernega načina plezanja v Himalaji, kar jc bil zame najboljši način. Ukvarjaš se sam s sabo in sc lahko osredotočiš samo na plezanje. To je bila tudi prva odprava, na kateri nisem imel težav z zdravjem.<• - Pa vseeno se spomnim, da sem te videl z roko v mavcu? »Po nerodnosti sem si v telovadnici po žc opravljenem treningu zlomil navikularko leve roke. kar je pomenilo mesec in pol mavca. To je še bolj postavilo pod vprašaj mojo udeležbo, saj sem že prej zaradi študijskih obveznosti razmišljal, če bi sploh odšel na to odpravo. Tako so se na tehtnici znašli na eni strani zlomljena roka in šola. ter na drugi odprava, kakršno sem si vedno želel. Prevladala je slednja, predvsem zaradi same drugačnosti od klasičnih himalajskih odprav... « - Tako sta na pot le odšla skupaj z Andrejem Štremfljem? »Dva tedna pred odhodom so mi sneli mavec in lahko sva odpotovala v Kathmandu. kjer sva bila le dva dni in pol. ker je pred nama že vse administrativne in organizacijske posle opravila glavnina, ki je odšla iz Ljubljane dva tedna pred nama. Tako sva jih skupaj s Stipc-tom Božičem ujela po šestih dneh pristopa do baze pod Kancem. Zatem sva opravila aklimatizacijo na Baktoh (6142m). kar je bil zame najlepši dan na odpravi, saj sva vrh dosegla bolj mimogrede. Po desetih dneh smo prišli v bazo. kjer je glavnina takoj začela z delom na gori in z uresničevanjem svojih ciljev, t.j. vzpon po klasični smeri na glavni in srednji vrh. Najin vzpon pa je seveda zahteval načrtno aklimatizacijo, ki je za vzpon na alpski način nujna. Zato sva že doma načrtovala aklimatizacijski vzpon na sosednji vrh Talung (73411 m) z namenom, da si še podrobneje ogledava najino smer. Najin vzpon je bil šele drugi sploh na ta vrh. potekal pa je v orkanskem vetru, kjer je Andrej odnehal slabih 50m pod vrhom. Sam pa sem kljub razmeram in boju z voljo (pamet je rekla nazaj, želje pa so vlekle) dosegel vrh.« - Potem je verjetno prišel čas za vajin glavni cilj? »Po nekajdnevnem počitku in končnih pripravah okoli opreme sva 26. 4. ob 7. uri vstopila v steno. Že takoj na začetku naju je pričakal težak skalni del in za njim ledenik, kjer sva za 90 metrov potrebovala polnih pet ur. Potem sva nehala varovati ter sva plezala brez varovanja in tako sva pridobila na času. Na začetku sva računala zaradi polne lune na 24 urni vzpon, vendar naju je slabo vreme prisililo k bivaku. To se je izkazalo za dobro, saj sva naslednji dan naletela na gladke skale prekrite s prhkim snegom, kjer je bilo napredovanje bolj stvar ravnotežja. To naju je pripeljalo na izrazit snežni raz. kjer sva si v ledeniški razpoki uredila naslednji bivak. Ko sva se zjutraj zbudila, je bilo vreme izredno slabo. Dosegi? sva grebenski vrh. od koder jc bilo nadaljevanje po grebenu zaradi opasti in močnega vetra nemogoče. Prisiljena sva bila prečiti in sestopiti 15(1 metrov v neizrazito grapo, ki naju je zopet pri- Planinci na Grohatu Planinsko kočo na Grohatu pod Kaduho je pred leti veliki snežni plaz zravnal z zemljo. Priljubljena planinska postojanka je dajala zatočišče številnim planincem, zato je uničenje te koče najbolj prizadelo ravno planince. Planinsko društvo Mežica ni držalo križem rok. Lotili so se gradnje nove planinske koče. in sicer nekoliko nižje od prejšnje in v varnem kraju pred plazovi ter drugimi vremenskimi neprilikami. V soboto. 14. septembra so kočo odprli in jo izročili v uporabo. Na slavnosti. ki je bila združena z dnevom planincev, se je pred novo kočo zbralo izredno veliko ljudi. Prišli so od vsepovsod in tudi iz Kamnika. Skoraj 40 planincev in planink je odšlo na pot iz Solčave (do tu so se pripeljali z avtobusom). Po dolini KJobaše pri kmetiji Močnik so zagrizli v strmino. Pot je vodila strmo navzgor do kmetije Jankar in naprej do Osojniktt. Slabo megleno in deževno vreme ni nikogar odvrnilo od poti. Šli so mimo kmetije Bukovnik. ki je najvišje ležeča kmetija - 1327 m visoko - v Sloveniji. Od tu dalje so planinci po zložni, a blatni stezi odšli proti Grohatu. Po dobrih treh urah hoje so prišli na cilj. Na prireditvenem prostoru je bilo polno ljudi, a koča jc lahko sprejela le manjši del. Prostori koče so zelo lepo urejeni. Predsednik Planinske zveze Slo- venije Andrej Bervar je graditeljem, marljivim planincem čestital k tako pomembnemu uspehu. Med ostalim je razmišljal o bodočem ravnanju in življenju v planinskih postojankah, ki se že prilagajajo normativom, ki veljalo tudi v državah Evrope. Ti normativi so zahtevnejši, po ugodnosti pa skromnejši, največji poudarek pa je usmerjen na ekološka vprašanja. V imenu Kamniških planincev je izrekel čestitke za tako pomembno pridobitev v planinah predsednik društva Slavko Rajh. Kamniški planinci znajo ceniti marljivost planincev PD Mežica, ki so storili več kot le svojo dolžnost. Kamničani so se srečevali s podobnimi nalogami, ko so pred leti obnavljali in razširjali planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Neprijetno vreme, dež in megla sta sicer zakrivala pogled na bližnjo Raduho. toda veselega razpoloženja to ni skalilo. Vsi so prišli na cilj. na 1462 m visok Grohot; Po zaključku srečanja so se zadovoljni vračali nazaj v Solčavo in nato so se skozi Luče m Ljubno proti večeru srečno vrnili v Kamnik. STANE SIMŠIČ peljala tik pod raz. Tu je bil najin tretji in najbolj neudoben bivak med dvema skalama. Od tam pa naju je skalna rampa, ki je predstavljala najbolj elegantno rešitev za izstop iz stene na snežne višine pod vršnim delom, pripeljala do mesta, kjer sva si uredila najin zadnji bivak. Naslednji dan sva se odpravila iz šotora, kamor sva mislila, tla se bova vrnila in se od tam po že prej omenjenih snežnih vesi-nah spustila proti taboru 3. ki so ga imeli ostali člani v klasični smeri. V šotoru sva tako pustila vso »odvečno« opremo, med katero sem pustil tudi svoje tri poslikane filme iz spodnjega dela smeri, katerih še danes ne morem pozabiti. Na srečo je Andrej vzel svoje s seboj. Z najnujnejšo opremo in koncem vrvi sva odšla proti vrhu. kjer pa je bilo plezanje tako težko, da ni bilo za računati na povratek po isti smeri. Tako sva 30. 4. ob 16.45 dosegla vrh. ki sva ga zaradi bližajoče noči kaj hitro zapustila. Sestop je potekal v neznano po Poljski smeri, potem pa sva zavila v svojo varianto, ki se je izkazala za najboljšo. Po 20. urah neprekinjenega gibanja večinoma nad 8000m sva utrujena prispela v tabor 3. dva dni kasneje pa sem jaz prispel v bazni tabor. Tako sva po šestih dneh končala vzpon po najini smeri, ki poteka po .IZ grebenu južnega vrha experienc6d team of South Tyroleans on the NE Face. The 11 man team led by Hans Kammerlander planned an alpine sryle ascent of the normal route but because of frequent hoavy snovvfalls In late April they decided to establish three camps. On May 10, Kammerlander, Friedl Mutschtechner and Kari Groasrubatscher climbed from .. Camp 3 tovvards the summit. Ejctreme eold winds forced Mutschlechner then Grossrubatcher to turn back. Kammerlander turned back later from about 75O0m. Back at Camp 3 Mutschlechner was found dead with a broken neck, lying on a comparativeh/ gentle slope with no apparent explanation for a serious fall. Kammerlander and Mutschlechner descended almost immediateiy and at 56O0m ran into thick cloud charged with e(ectricity . They were standing about 8 metres apart, vvaiting for tha visibilitv to improve, when Kammerlander felt a "sharp popping sound" in his ear. Ha waa uninjured but Mutschlechner, standing on a Ena od vodilnih svetovnih alpinističnih publikacij, angleški IVlountain, je v svoji zadnji številki objavil obširen zapis o tej odpravi, objavljamo samo del. (8476m) Kanca in sestop. Smer. ki sva jo poimenovala »The road to hcll«. jc visoko 2900 m. težave v skali dosežejo VI. Al (IV). na-klonina ledu pa 80-90 stopinj (50 stopinj). Vzpon je bil opravljen v čistem alpskem stilu, kar pomeni v enem zamahu od vznožja do vrha brez dodatnega kisika, taborov, fiksnih vrvi itd. Velik del uspeha pa nosi tudi dejstvo, da sva se z Andrejem izredno dobro razumela « - Žal pa se vse ni končalo srečno? »Že naslednji dan. ko sem prišel v bazo. se je zadeva zapletla. Marica in Jože sc dolgo nista oglasila, potem ko sta se pa, je bilo že prepozno. Sam menim, da so bile želje močnejše od fizičnih sposobnosti, saj je Kanč eden izmed dveh oseni-tisočakov, na vrh katerega še ni stopila ženska. Moram povedati, da me je ta nesreča zelo potrla in na sploh so se moji pogledi na življenje in alpinizem tudi zaradi nesreče močno spremenili. Odkar plezam je to prvi vzrok nesreče, ki je v meni pustil globoke sledi.« - Vseeno ne moreva mimo vprašanja, kaj naprej? »Sola! Glede na prej povedano pa Himalaja ne bo prav kmalu predmet mojih gorečih želja. Ker se na žalost ne da živeti samo od veselja in želja, bom moral poskrbeti tudi za trajnejšo-prihodnost. Na koncu bi se rad še zahvalil vsem. ki so mi pomagali pri tej moji zadnji odpravi: EUROPA-PER Gorica. FAI' Stranje. Restavracija Repovž in Bistro Minuta Domžale: ter organizacijam in posameznikom iz Kamnika: AO, PD. Športna zveza. Titan, Rondo Veronika in Menina.« L. A. Nogometna tekma na »najvišji ravni« Oh zaključku poletne plezalne sezone kamniški alpinistični odsek že vrsto let prireja na korošici nogometno tekmo. I a je bila v začetku prijateljsko tekmovanje med alpinisti iz Kranjske in Štajerske. V zadnjih leti pa so Štajerci nekako odpovedali in je ta tekma postala bolj srečanje alpinistov in planincev s kamniško-ljuhljanskega konca. Kamniški planinci pred novo planinsko kočo na Grohatu. Tako tudi letos kamniški alpinistični odsek prireja nogometno tekmo na »najvišji ravni«. 1800m visoko, na Korošici. v nedeljo. 13. oktobra 1991 z začetkom točno opoldne. Udeleži se je lahko vsak. ki bo prišel do 11.45 na Korošico in bo imel s seboj copate. Za žogo in piščalko bo poskrbel AO Kamnik. Ta plezalce oziroma alpiniste pa še dodatna zanimivost. France Ma-lešič je obljubil, da jih bo popeljal na to tekmo že en dan prej in to po klasični smeri po grebenu Zeleni-ških špic. Da bi vedeli vzeti s seboj primerno opremo, naj se vsi kandidati za ta vzpon javijo v četrtek. 10. oktobra letos ob 19.00 na P D Kam-' nik. kjer se bodo dogovorili o vsem potrebnem. ALPINISTIČNA ŠOLA V lanskem letu alpinistični odsek Kamnik ni organiziral alpinistične šole. ampak je izvedel plezalno šolo. oziroma točneje, šolo športnega plezanja. Ta je lepo uspela in je dala kar nekaj uspešnih športnih plezalcev, od katerih imajo nekateri lepe možnosti, da bodo čez čas. tudi kaj pomenili v slovenskem športnem plezanju. Za letos se pa že kaže potreba, da bi spet organizirali alpinistično šolo. Vendar kljub temu. da kamniški alpinistični odsek ravno ne boleha zaradi pomanjkanja alpinističnih inštruktorjev, nekako nihče noče prevzeti vodstva take šole. Mogoče se bo le našel kdo. ki bo to storil, posebno, če bo veliko zanimanja. Zato so na sestanku AO sklenili, da bi vseeno poskusili zvedeti, koliko ljudi se zanima za alpinistično šolanje. Zato vabijo vse. ki bi radi hodili v alpinistično šolo. da naj pridejo 13. oktobra bo 12.00 na Korošico. To bi bila istočasno tudi prva tura. ki bi jo izkoristili še za dogovor o šoli. pogojih vpisa. ceni. opremi in podobnih rečeh. PRVENSTVENI VZPON TOMAŽA HUMA RJA V letošnjem poletju člani kamniškega AO v višjih gorah niso bili ravno izredno aktivni. Preplezali so sicer nekaj dobrih smeri, kot so: Aschenbrenncrjeva smer in smer Zarja v Travniku: prvo sta preplezala Janez Plevel in Damijan Kočar, drugo pa Matjaž VViegele in Maratonko v Triglavu, ki jo je tudi preplezal VViegele. Ostale smeri so bile preplezane v nižjih gorah pod 2000m. čeprav je bilo nekaj tudi zelo težkih, kot npr.: Tantalova direktna, ki sta jo preplezala Marko Prezelj in Tomaž Juvan v Vežici, kjer je Matjaž VViegele preplezal tudi Skrivnost človeškega uma. Toda prvenstvenih smeri ni bilo vmes. Zato je toliko bolj vzpodbudna vest. da je TOMAŽ HUMAR v nedeljo. 25. avgusta letos v južni steni Skute preplezal novo smer Tli poteka med Sončirio smerjo in smerjo Čez ploščo. Visoka je dobrih 350 m in jo Tomaž ocenjuje s VI Al. S to smerjo, ki je samostojna praktično skoraj do vrha (zadnja dva raztezajo sta skupaj z J ražom), je Tomaž rešil enega od zadnjih »problemov« tega ostenja. ki so si ga ogledali in nameravali preplezati že drugi pred njim. a v tem niso uspeli. V spomin letos pozimi preminulemu kamniškemu alpinistu Danilu Golobu jo je poimenoval Danilova smer. oziroma Spominska smer Danila Goloba. PLANINSKE KOČE Glavna planinska sezona je že za nami. Če bo jesen še lepa in ne bo zapadel sneg. bodo obiski gora še vedno lepi in zanimivi. Mogoče še bolj kot v vročih poletnih dneh. saj so jesenski dnevi običajno hladnejši in lepši, ni več hudih neviht pa tudi barvna paleta je mnogo širša. Zato nekateri raje hodijo v gore v dneh. ko zarumeni jo macesni in pordečijo bukve. Imajo pa jesenski dnevi tudi svoje nevarnosti. Zvečer, ponoči in zjutraj je lahko žc pošteno hladno, temperatura pade tudi pod ničlo, zato se lahko pojavlja že led na mokrejšem svetu zjutraj in v senci. Čas dnevne svetlobe je precej krajši in paziti je potrebno, da je tura primerno kratka, da nas ne ujame noč. saj ta čas zapirajo svoja vrata tudi planinske koče. Na ožjem območju Kamniških Alp. kamor gravitira kamniško-domžalski konec, imamo več planinskih domov in koč. Na območju Krvavca in Velike planine so odprte, če ne vse. pa vsaj nekatere (dežurne) celo leto in tudi za letos ni drugačnih podatkov, vsaj za sedaj. Enako velja tudi za Dom v Kamniški Bistrici, ki je bil nekaj zadnjih let običajno zaprt ob koncu novembra in v začetku decembra. Vendar ga tudi v tem času lahko nadomešča kota »Pri Jurju«. ki je na drugi strani struge. Visokogorske planinske postojanke, kamor štejemo Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu. Kamniško kočo na Kamniškem sedlu in Kocbekov dom na Korošici pa nameravajo zapreti svoja vrata konec septembra, vendar je točen datum zapiranja odvisen od vremena. Če bo vreme lepo. jih bodo zaprli tudi kak teden pozneje. Točne podatke, če je koča še odprta, za Kamniško in Kokrsko sedlo dobite pri PD Kamnik oziroma na telefonski številki 831-345. za Korošico pa pri PD Celje oziroma na telefonski števili (063) 24-802. Celo leto pa sta odprta oba bivaka, ki sta na kamniški strani nad dolino Bistrice. To sta bivak Pavleta Kemperleta pod Grintavcem na Velikih podih, ki ima popravljena vrata in je tako spet uporaben in Bivak pod Skuto na Malih podih, ki ga AO Ljubljana-Matica vzdružuje v zelo dobrem stanju. liojč KARATE KLUB KAMNIK Se se lahko pridružite Obveščamo vse, ki bi želeli tudi sami storiti nekaj za svoje zdravje in varnost, da vpisujemo nove člane in članice vseh starosti. Treningi so organizirani vsak ponedeljek, in sredo od 19. do 20.30 v telovadnici osnovne šole Fran Albrehta, kjer je tudi vpis. Treningi so primerni za vse starostne skupine obeh spolov. Vodeni so pod strokovnim vodstvom trenerja Ivice Mršiča (1 dan). V sklopu programa se boste lahko naučili izrabe lastne in nasprotnikove sile. proti oboroženemu in neoboroženemu nasprotniku, izboljšali boste zdravje ob dihalni gimnastiki in kondi-cijskimi vajami. Posebej poudarjamo, da je v sklopu treninga organiziran program z nunehaku palicami (kitajske palčke), treningi v naravi, nudimo pa tudi možnost treninga full contakt. Vsem našim članom omogočamo obisk seminarjev, tekmovanj in družabnih srečanj širom Slovenije. Seminarje potekal pod mentorstvom Takashi Tokohisa (5 dan) in pod vodstvom mojstrov kara-teja Ivana Čeriča (3 dan) ter Marjana Videnška (3 dan). Treningi so bili dvakrat na dan, jutranji obvezno v naravi. Ob koncu 10-dnevnega seminarja je bilo organizirano polaganje izpita in tekmovanje. Organizirana je bila tudi slavnostna večerja s podelitvijo težko priborjenih nagrad. Poleg običajnega treninga so nas poučili tudi o smernicah, v katere naj bi se karate razvijal na podlagi svoje zgodovine. Poudarjeno je bilo, da naj bi se znotraj športnih dvoran treniral zgolj kot šport za izboljšanje psihofizičnih in motoričnih sposobnosti. Zunaj dvoran pa naj bi bil trening kot sredstvo za samoobrambo zgolj v skrajnih primerih. V karate klubu Kamnik smo lahko ponosni na to, da se teh smernic držimo že nekaj let in da so prvi rezultati že vidni. Iz istega razloga smo iz tradicionalne borilne veščine izvzeli vse, kar bi lahko povzročilo hujše telesne poškodbe ali celo poškodbe s smrtnim izidom (udarec v genitalije, oči, sapnik, druge vitalne točke...) in tako smo naredili veščino dostopno in varno za vse, ki bi jo želeli trenirati. Klub vsem spremembam pa smo uspeli ohraniti vso učinkovitost, ki jo ima v primeru samoobrambe, za kar je tudi namenjena. Vabimo vas na demonstracijo, ki bo konec meseca pred kavarno Veronika. Vsi. ki jih karate zanima, vljudno vabljeni! KARATE KLUB KAMNIK iiifilifiiitliii O ^+*km\r l/l SANKUKAI KARATE KLUB KOMENDA VPISUJE V TEČAJ KARATEJA, SAMOOBRAMBE IN KOBUDA Vpis in informacije vsak torek in četrtek od 17.-19. ure v OŠ KOMENDA, do 3 oktobra GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SOS z vrha Grintovca Triatlon in resničnosti Prva septembrska nedelja je bila lepa, kolikor je mogla biti. Številni vrhovi gora so bili živobarvni mravljinci planincev, tudi takšnih, ki so preglasno opozarjali nase, in takšnih, ki so, četudi težko, srčno želeli priti čim višje. Vrnil sem se z triglavskega pogorja, utrujen od vrveža, ne od hoje in s ponovno zaobljubo, da v »Babilon« ne grem več. Ura je bila štirinajst in trideset minut. Sedel sem v dnevni sobi, na mizi pa je stal vključen moj nenadomestljivi brezžični aparat ICOM. Poslušal sem prijatelje, gorske reševalce, ki so se oglašali z gora in drugot. Nastal je kratek molk. kot zatišje pred nevihto, molk brez slutnje. Mojo trenutno brezbrižnost je prekinilo obvestilo: »Pšata javi se, kliče Sava!« »Pšata na zvezi!« »So reševalci že odšli na vrh Grintovca, kjer leži bolnik z srčnim infarktom?« »Odšlo je štirinajst reševalcev in dva zdravnika. Mira Ažman in France Malešič.« »Hvala! Helikopter ne more posredovati, ker je YU vlada prepovedala vse zračne polete, tudi za humane namene.« Reševalna akcija je za nekatere reševalce že trajala. Bolnika bomo torej nosili. Ne bo prvič, saj nekoč ni bilo helikopterjev. »Prekleta politika, zaradi nje bo bolnik dolge ure v negotovosti trpel hude bolečine, mi pa bomo pri nošnji z vrha Grintovca do Kamniške Bistrice garali kot živina,« sem se nemočen jezil na tiste, ki jim politika in moč orožja pomenita vse. Po ICOMU sem še klical reševalce in bil kmalu obveščen, da že gredo proti Grintovcu. Naši brezžični aparati ICOM so ponovno odlično opravili svojo funkcijo. Reševalci smo se zbrali v najkrajšem času. Oprtal sem si komaj odložen nahrbtnik in z Acom odšel proti Grintovcu. Za nošnjo z Grintovca petindvajset reševalcev ni preveč, saj bo slehernega nošnja izžela. Vrhu so se bližali v skupinah. Prvi so prišli iz • V1 Konca do bolnika v pičlih treh urah. seveda z opremo na plečih. Vsi smo vedeli, da je življenje bolnika dobesedno v naših rokah. Curki znoja so možem silili v oči in usta. preznojena obleka pa je bila zlepljena s telesi. Za preoblačenje ni bilo časa. Sopara znoja je na vrhu hladnega Grintovca puhtela iz pregretih teles. Hiteli smo. Zavest velike odgovornosti reševalcev za usodo bolnika je bila večja od posledic, ki jih bo kdo od nas mogoče občutil jutri... Reševanje v gorah ni junaštvo, ni dejanje za slavo, je čustvenost, ki jo vsak izmed nas v svoji veličini nosi v duši. Včasih je celo strah in bojazen pred dogodki, ki jih bomo doživljali med reševanjem. Čutili smo ga tudi danes. Upravičeno! Ura je bila sedemnajst in še smo na vrhu Grintovca. Bolnik je v težkem stanju. Nositi ga bomo morali skrajno previdno, do Kamniške Bistrice pa je bilo z nosili sedem ur daleč. To bo kalvarija, ki bo izmučila bolnika in nas. Zdravnika sta za bolnika storila vse, kar jima je doktrina v danih okoliščinah omogočala. Njuna diagnoza: čimprej in čimbolj varno ga moramo odnesti v dolino. Odhajamo z vrha. Prvi štirje reševalci so zgrabili za nosila. Vrh še ni bil v megli. Helikopter bi lahko opravil prenos, če... Po nekaj minutah nošnje so se na obrazih mož že pojavile kaplje znoja, kolikor ga je še ostalo od hoje navzgor. Stopinje so bile nezanesljive, zato so nosila včasih z vso težo neusmiljeno obvisela na roki enega reševalca. Tedaj se mu je obraz od bolečine prenapetih mišic skremžil in zaklel je... Niso dolgo vzdržali. Za nosila so prijeli drugi. Nastopila je megla. Tla so postala mokra. Možje so se pri no-silih pogosto menjali. Za počitek ni Kamniškemu »jeklenemu dekletu« je ime Nataša V množici brhkih triatloncev in triatlonk je kratkolaso dekle neopazno. Z razgretimi dlanmi od ploskanja se veseli imenitnih dosežkov, ki se izgubljajo v mehkobi poznega popoldneva pod starodavnim domovanjem kamniške Veronike. Tudi njeno ime se je dotaknilo krošenj in se izgubilo v množici boljših. A se je svojemu petemu mestu srečno nasmehnila in skomignila z rameni, češ, nekdo mora biti tudi »šeie« peti. Ob »oklicu« občinskega prvenstva v triatlonu so zablesteli samo rezultati kamniških mladcev, mladenkine pa so zamolčali, ker je bila edina Kamničanka in brez tekmice. Samo za trenutek je z njenega obraza izginil nalezljiv nasmeh, potem pa je zopet veselo razkazovala dve vrsti belih zob v posmeh moški hvalnici. Svetlolasemu neopaznemu dekletu je ime Nataša HRIBAR. Samo štirinajst dni kasneje je samo sebe presenetila z odličnim časom v veslanju na Bohinjskem jezeru. Še se je videlo njeno presenečenje, ko je hitela h kolesu in ga 30 kilometrov poganjala na Pokljuko, od tam pa še, kolikor sojo nesle noge, tekla proti Vodnikovi koči. V debelih štirih urah je opravila s časom in sama s seboj in postala še »jekleno dekle«. Še mene. staro dekle je imelo, da bi zavriskala od ponosa. Pa sem ji spletla le venček planinskih rož... Nataša je posebno dekle. Lepo-rečiti ne zna, zato je smeh njeno edino orožje. Pravzaprav se je z njo težko pogovarjati. Z vprašanji vlečem iz nje besede o njenem življenju, ona pa je kratka in preprosta: »Študiram, delam, tečem, a ja. delam tudi šoferski izpit«. Še malo pobezam po njenem spominu in na dan privrejo besede iz otroštva. Opisujejo suhljato, bledolično dekletce, ki je dolgo sesalo palec in se šele po dolgotrpnem učenju v prvem razredu komaj naučilo zavezati vezalke na čevljih. Njen prvi podvig je Črnuški ko-jesarski maraton. Jekleni konjiček je bilo atijevo ročno delo. Potem je prišel tek na smučeh, od katerega se je poslovila zaradi poškodbe kolena, športni navuiu »t j,, /.u nekaj let potuhnil in dal prosto mesto kilogramom, ki jih je še vedno toliko preveč, da bi ji moja babica poklonila najlepši kompliment: »Joj, kako si fejst...«. Nataša se je s kilogrami spravila, s počitkom pa ne, zato zopet teka, kolesari, plava, vesla... Preprostim besedam kar ne morem verjeti. Ali je res tako preprosto biti študentka drugega letnika defektologije, biti nočna varuhinja oskrbovancev OŠ 27. julij v Kamniku, se pripravljati za šoferski izpit, zraven pa še tekati, kolesariti in veslati, da se premaga »jekleno« kalvarijo od Bohinja do Vodnikove koče v štirih urah?! Njena mama mi ganljivo in preprosto pripoveduje, da so vsi njeni trije otroci dobri otroci. Natašo z nočnega dela velikokrat pot pelje naravnost na predavanja v Ljubljano. Včasih se vidita šele zvečer. Žalostna je, kadar jo vabljivo sonce prehiti in zaide, ne da bi poljubilo njeno kratkolaso glavico pri teku. Njena sodelavka pravi, da je Nataša dekle, ki jo imajo vsi radi - sodelavci in otroci. O svojem delu ne toži in se ne hvali. Le otroci velikokrat pripovedujejo jutranji tovari-šici. kako dolgo jim je zvečer Nataša pripovedovala lepe stvari in kako so pred spanjem še zapeli. V domski oskrbi so predvsem otroci iz socialno neurejenih družin, in prav neverjetno je, kako Nataši uspeva »nahraniti« otroke z ljubeznijo in mirom. Vedno je nekje v ozadju. Tudi na delu, ki sicer ni redno delo, ker je redna študentka, a je na delu noč za nočjo že drugo leto. V prizadevanjih za srečo otrok je vedno z njimi. Ko bi le bilo veliko Nataš! Če bi bila poet. bi ji zapela. Če bi bila slikar, bi jo z barvami odela. Ker sem samo dopisnica Kamniškega občana, sem vam o njej zapisala le nekaj besed. To sem storila tudi zato. da se ne bi ponovil trenutek, v katerem je bila Nataša zgolj triatlonka z repa lestvice ur in minut, ki v življenju ne štejejo. Vsaj v njenem ne! So le nasmešek, ki ga namenja vsem, ki Natašo hočejo videti. IVANA SKAMEN bilo časa. Bil je neusmiljen za bolnika, ki je trepeče prenašal udarce nošnje, in tudi za nas. ker se je prehitro bližala noč. Do Kokrskega sedla smo prišli podnevi, a najtežji del poti je bil še pred nami. Utrujenosti nihče ni mogel skriti, tudi bolnik ne. čeprav bi že zdavnaj lahko ležal v bolnišnici, če... Trmasto je prenašal bolečino in skupaj z nami upal.... Skoraj dehidrirani od izcejanega znoja smo pogasili največjo žejo in se spustili v strmino pod Sedlom. Mrak se je kot nadležna golazen hitro spreminjal v temo. Prižgali smo baklje in baterije, pa vseeno je bila nošnja proti Kocu peklenska kalvarija. Pogosto smo se menjali, padali na kolena, riti in komolce. Steza je bila vlažna, drselo je kot na požledu. Dlani so postale boleče, prsti popustljivi. Nošnja je trajala že šest ur in nosila so zaradi naše utrujenosti postala težja. Končno smo skoraj v Koncu, kje nas čaka rešilni avto. Hodimo hitreje, skoraj tečemo. Občutek zadovoljstva nam vrača upanje in s podvojeno močjo grabimo za nosila. Dočakali smo končno dragoceno plačilo. Bolniku smo rešili življenje in mu zaželeli uspešno okrevanje. Po našem odhodu je v Koncu ostal spokojen polnočni mir, mi pa smo vsak s svojim zrnom sreče odšli domov. CENE GRILJC Številna tekmovanja pri nas. bodisi rekreativnega ali tekmovalnega značaja, z velikim številom domačih udeležencev dokazujejo, da se Kamnik razvija v vse bolj športno mesto. Že pred leti je bilo tu kar nekaj športnih prireditev, ki pa so zaradi različnih razlogov drugo za drugo prenehale. Zadnji dve leti pa je teh vse več. veča pa se tudi število mladih in starejših udeležencev. Vrli organizatorji, po večini tudi sami (bivši) športniki, pa z vse bolj izvrstnimi organizacijami dokazujejo, da so svojemu delu resnično kos. Gotovo je bil vrhunec letošnjih športnih dogodkov v Kamniku klasični triatlon, kjer se je v čudovitem sobotnem popoldnevu zbralo rekordno število tekmovalcev. V še večjem številu pa so se zbrali gledalci, ki so najprej ob plavanju in kasneje vzdolž kolesarske in tekaške proge bučno spodbujali nastopajoče. Med njimi je bila vrsta odličnih slovenskih triatloncev v Igorjem Kogojem in Natašo Nakrst na čelu. ki sta bila tudi absolutna zmagovalca. Triatlon je gotovo težek in privlačen šport. Tekmovalci premagujejo naporne dolžine plavanja, kolesarjenja in teka. ki se po tem vrstnem redu neprekinjeno zvrstijo od starta do cilja. To zahteva od tekmovalcev ogromno napora in s tem tudi priprav, saj kolikor tekmovalec zaostane v eni disciplini. Miro Kregar na eni izmed mnogih triatlonskih preizkušenj. Uspešni na svetovnem pokalu V lepem turističnem mestu Zer-mott v Švici so se na izredno težkih terenih pomerili gorski tekači v tekmovanju za svetovni pokal. Člani so tekli na 11 in 17km dolgih progah z 805 in kar 1380 m višinske razlike, kjer so jih vseskozi vzpodbujala grla in zvonci navdušenih navijačev. Sodelovalo je 32 držav iz vseh celin. Konkurenca je bila naj-hujaš na krajši progi, kjer si je v zagrizenem finišu prigaral zmago tekmovalec iz Irske, John Lenihan. Zelo dobro je strmino obvladal tudi naš Franci Teraž, ki je pritekel na odlično 12. mesto in s tem pridobil nove točke v skupni uvrstitvi. Na zelo dobro 24. mesto se je uvrstil Kamničan Ivan Urh, kar je njegova druga najboljša uvrstitev na teh tekmovanjih. Kosovel je bil 27., Djuričič pa 52. Skupno so bili osmi. Prvak na daljši in najtežji progi je bil tokrat Kolumbijec Jairo Correa, naš Šalamun je bil 28.. Melinc 35. in Okoliš 42. Ženske, ki so tekmovale v eni skupini in na nekoliko lažji progi, so imele številčno in kvalitetno zasedbo. Slavila je Francozinja Isa-belle Guillot, najboljša naša pa je bila Ana Živko na 21. mestu. Trobčeva in Nakrstova sta zasedli 30. oziroma 40. mesto. Odlično se je izkazal tudi edini naš sodelujoči mladinec Tomi Ven-celj, ki se je v svoji kategoriji uvrstil na 17. mesto. K. VRHOVNIK Kamniški tekači spet odlični Konec avgusta se je v Mogiju v Italiji odvijalo tekmovanje v šta-fetnih tekih Alpe-Adria. Pomerilo se je kar 50 ekip iz Italije, Avstrije in Slovenije. Vsaka ekipa je štela po tri tekmovalce. Tako je čakalo prvo predajo tekačev 8 km ravninskega dela, druga se je spoprijela s 5 km dolgim vzponom in 600 m višinske razlike, preden pa je zadnja predaja dosegla cilj, je morala premagati še 7km hudega spusta. Tudi tokrat je bila Slovenija v »špici«, saj je »požela« kar vsa tri prva mesta. Zmago si je pritekla štafeta iz Mojstrane, na odlično drugo mesto se je uvrstila kamniška štafeta, za katero so tekli: Lado in Ivan Urh ter Franci Novak, na tretjem mestu pa je pristala štafeta iz Nove Gorice. Šele na četrtem mestu je bila prva štafeta iz Italije. Naj povem, daje to le eden, v širokem spektru odličnih nastopov teh treh fantov, ki so v tujini že uveljavljeni kot dobri športniki in resna konkurenca tako v posamičnih kot v štafetnih tekih, v slovenskem merilu tekaških tekmovanj pa redno posegajo po odličjih. K. VRHOVNIK v drugih dveh ta časovni zaostanek le težko nadoknadi. Kamničani pa se že lahko ponašamo z odličnim triatloncem, ki ga je ta šport osvojil že pred leti. MIRO KREGAR iz Stranj je zadnja leta vidno napredoval, letos pa se je na vseh triatlonih uvrstil med deset najboljših, v svoji konkurenci pa je tudi trikrat zmagal. Ž Mirotom smo pripravili pogovor: - Tudi tokrat si se v Kamniku zelo dobro odrezal. Absolutno si zasedel šesto mesto, v svoji kategoriji pa si bil prvi. Kako ocenjuješ svoj nastop? »Tekmoval sem precej sproščeno, tudi zaradi odličnega vzdušja, ki so ga ustvarili naši navijači. Konkurence se nisem bal. ker sem se pred tem res dobro pripravljal, vendar sem imel spet smolo s kolesom, ker mi je tokrat že tretjič letos spustila zračnica. Tako bi morda še kakšno mesto pridobil.« - Mnogi so te prej poznali bolj kot »hriholazea«. Kdaj ta sprememba? »Žc pred leti je bil v neki reviji predstavljen triatlon na Havajih (v tujini jc namreč triatlon izredno popularen in razvit šport.) Stvar me je takrat zelo »zagrabila« in tako sem dve leti kasneje že štartal na prvem triatlonu pri nas. Uvrstitev sicer ni bila nič posebnega, vendar sem bil navdušen, da sem sklenil resneje trenirati.« - Ko si že omenil trening, kako je z njim? »Včasih sem bil prepričan, da je za dober rezultat dovolj, če sem kondicijsko dobro pripravljen. Vendar se z razvojem tega športa krepi tudi konkurenca, ki je vse močnejša in kvalitativni treningi so vse pomembnejši. Ni pomembna samo dolžina, pomembno je pridobiti na moči. da se razdalje lahko premaguje vse hitreje. Posvetoval sem se tudi s prijatelji, ki so atleti in ti so mi pomagali. To se je letos obrestovalo z dobrimi rezultati.« - Kateri so tvoji pomembnejši rezultati? »Vsak dober rezultat je zame pomemben in sem ga vesel. V Celju na republiškem prvenstvu sem bil četrti, v Dolenjskih toplicah, Sevnici in Kamniku sem zmagal. Tudi ostalo ni bilo slabo. To soboto se bom udeležil triatlona jeklenih v Bohinju, kjer sem lani v svoji kategoriji zmagal. Tu je namesto plavanja veslanje, tega pa tokrat nisem veliko treniral, a upam. da bo šlo.« - Imaš katero disciplino raje, ali vse enako treniraš? »Priznam, da sem prejšnje leto plavanje delno zanemarjal. Letos pa sem bil »v vodi« precej in sem tudi napredoval. Tako se zaostanek za najboljšima slovenskima triatloncema Tomšičem in Kogojem manjša. Osebno se ne navdušujem za neko disciplino bolj ali manj. vendar pa navadno pri teku pridobim kakšno sekundo.« - Vsak šport tudi nekaj stane? »Vsa oprema, posebno kolo. je draga. Fantje so mi za poročno darilo kupili nastavek za »balanco«. ki je pri triatlonu pomemben in sem ga bil zelo vesel. Kavarna Veronika je sponzor in mi prav tako pomaga. Večji del finančnega bremena pa nosim sam.« - Pred kratkim si se poročil. Kako se žena sooča s tvojo športno dejavnostjo? »Šport imam rad in če sc ukvarjam z njim. sem vedno dobre volje, drugače pa mi kar nekaj manjka. Mislim, da to poznajo vsi. ki so že leta v športu. Mene spremlja že od malih nog in tudi za ženo to ni nič novega.« - Gotovo imaš tudi kakšno skrito športno željo? »Na Havajih se vsako leto zbere vsa svetovna elita triatloncev, ki sc pomerijo v dolgem triatlonu. Zelo bi bil vesel, če bi se ga uspel vsaj enkrat udeležiti. Imam pa še eno. a naj bo skrita Če se mi nc uresniči, bom pač še eden z neuresničeno željo. Sploh pa to ni toliko pomembno, najpomembnejša je volja, te pa imam zaenkrat še dovolj.« KSENIJA VRHOVNIK ELEKTRONIKA TV SERVIS FIDLER Volčji potok 30 tel. 812-065 Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, Hi-Fi. Popravilo na domu. Popravilo likalnikov Ro-wenta. Sprejem in oddaja non-stop. Dostop do servisa s kamniške obvoznice. PREDSTAVLJAMO PLANINSKO SEKCIJO ETE Prekaljeni planinci na Krnu Septembrski dnevi so zelo primerni za obiske in potepanja v gorah. To vedo tudi Etini planinci, zato so za že osmi letošnji planinski pohod izbrali dva prekrasna dneva. Prav gotovo je Etina planinska sekcija pod vodstvom Toneta Derma-stia najaktivnejša v občini. Vsako leto opravijo več planinskih tur. Tudi preteklo leto so jih opravili devet. Planinsko sekcijo sestavlja prijetna druščina plemenitih ljubiteljev hoje. narave in njenih lepot, ki se jim ponuja v vsej razsežnosti še zlasti na višji nadmorski višini. Ljubezen do planin druži ljudi vseh starosti. Imajo se radi in vsaka, tudi težka tura, jim prehitro mine. Človek bi jim kar zavidal, kako so si domači in enaki ob uživanju v teh lepotah, ki jih noben film ne more pričarati. Ob druženju z njimi sem razmišljala, da to zadovoljstvo gotovo prenašajo med so- delavce v tovarni. Rezultati so vidni. Osmi in deveti september 1991 je ob žigih večkrat zapisan v njihovih planinskih knjižicah. Tudi slovensko planinsko transverzalo pridno »delajo«. VERA MEJAČ »Krasna si, bistra, hči planin...« je zapisal slovenski pesnik Simon Gregorčič. Ker so Etini planinci v to prepričani, so po kratkem postanku na sončnem Vršiču v dolini Trente »skočili« do izvira Soče. Žal je bilo biserno vodico ob izviru zaradi sušnega vremena komaj zaznati. Jutro na Krnskem jezeru je bilo prekrasno. Na poti od Krnskega jezera do Komne se je prilegel postanek za prečudovit razgled, malico in nato »mimogrede« š-.' vzpon na 1977 m visok Hogatin in 200Km visok Mahovš-ček. mali oglasi Kamniški rokometasi bodo letos startali v prvi slovenski ligi Kamniškim rukometašem se je posrečil velik met. uvrstitev v prvo slovensko ligo. kamor se sicer nc bi uvrstili, če ne bi prišlo žc do znanih sprememb v slovenskem rokometu. Iako smo dobili v Sloveniji elitno ligo. v kateri bo igralo 12 najboljših klubov Slovenije, in enotno SRL. ki bo na novo štela 14 članov. Kamniški klub se bo pomeril v slednji in poskušal zadržati status prvoligaša, kar pa glede na nasprotnike ne bo lahko. V Kamniku si po nekaj sušnih letih zopet lahko nadejamo lepih in predvsem uspešnih iger. kar pa brez publike ne bo šlo. zato pridite na njihove tekme in pripomogli boste k ohranjanju rokometa v Kamniku. Kamniški klub bo .v tej se/oni. ki so jo sicer že pričeli z igrami na prijateljskih tekmah, igral v naslednji postavi: Trener - Jani Pernat. Jože Lanišek. Robi Mali. Vlado Brglez (tudi žc golman na finalu evropskega pokala). Boštjan Špur. Gašper Caric. Brane Tckavčič. Sašo Avakumovič. Damjan Žumcr. Igor Rijavec. Robi Brcmšak. Miško Hribar. Marjan Cipot. Jože Jeglič. Štefan Leveč. Boštjan Sladic. Razpored tekem v jesenskem delu: 28. 9. 91 rk velika nedelja : rk kamnik 5. 10. 91 rk kamnik : rk emens pri hrastniku 12. 10. 91 rk Llplast GROSUPLJE : rk kamnik 19. 10. 91 rk kamnik : rk krog 20. io. 91 rk Črnomelj : rk kamnik 2. 11. 91 rk kamnik : rk krško 9. 11. 91 rk mokerc : rk kamnik 16 II. 91 rk kamnik : rk ormož 23. 11. 91 rk dobova : rk kamnik 30. 11. 91 rk kamnik : rk radeče papir 7. 12. 91 rk šešir : rk kamnik 14. 12. 91 rk celje pivovarna laško ii . rk kamnik 15. 2. 92 rk kamnik : rk izola aco kramar Tekstilna tovarna d.d. Kamnik, Kovinarska 4 objavlja prosto delovno mesto PREVAJALEC - KORESPONDENT za angleški in nemški jezik Pogoji: - ustrezna strokovna izobrazba VI. stopnje zahtevnosti, - dve leti delovnih izkušenj, - poskusno delo 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od dneva objave na naslov: SVILANIT KAMNIK, Tekstilna tovarna d. d., 61240 KAMNIK, Kovinarska 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku objave. NOVO NOVO NOVO Velika izbira različnih vzorcev pliša po konkurenčnih cenah. TRGOVINA »MERY«, Kidričeva 14, Kamnik, tel. 831-703 /Cc Zaposlim delavca na tračni žagi. OD po dogovoru. Janez Repnn-šek. Rudnik 13. Radomlje. Izposodite si video kamero sonv. uporaba je zelo enostavna. Tel. (1164) 241-265. Prodam kmetijsko zemljišče 9(100 kv, m v Nevljah. Tel. (064)328-361. Prodam enosobno stanovanje na Bakovniku - Groharjeva, tel. 714-413. Opremljeno stanovanje, delno opremljeno, na Duplici oddam za predplačilo. Tel. 347-745. Mlada družina išče stanovanje v Kamniku ali okolici. Tel. 816-221 i nt - 382 Roman (dopoldan). Najditelja ženske zapestne ure. ki mi je drag spomin, zgubljene 10. 9. okrog pol sedme zvečer v Lekarni v Kamniku ali na poti do Samčevega predora lepo prosim, da mi jo vrne proti visoki nagradi. Hkrati prosim vse. ki bi o tem kaj vedeli, da se mi oglasijo. Vera Ver-stovšek. Matije Blejca 20. tel. 813-554. . Profesorica instruira angleščino za osnovne šole in 1. letnik srednje šole. Tel. 812-065. Garažo v Kmaniku na Kranjski cesti ugodno prodani ali oddam za daljše obdobje (možnost pranja). Tei. 114-053 ali 572-339. nudim varstvo otrok na svojem domu. tel. 814-340. izgubil se je majhen svetlosiv mucek Cico. Pogrešamo ga na Pa-lovški 11. tel. 811-797. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam! trgovsko podjetje p.o. VAM PONUJA OZIMNICO jabolka v gajbicah 15 kg zlati delišes, jonatan, rdeči delišes po 22 din za kg Jesenske sorte 23 din za kg Zimske sorte 23 din za kg (Jonagold, Gloster, rdeči Boskop, Ida Red) Krompir v vrečah po 30 kg, cena za kg 6,20 din čebula v vrečah po 10 kg, cena za kg 15,00 din česen v vrečah po 3 do 5 kg, nudimo po ugodnih cenah PRI NAS LAHKO NABAVITE TUDI KOMPLETNO PONUDBO ETA ozimnice. Organiziramo prodajo za sindikate, privatne trgovce ter organizacije. VABIMO VAS NA EKSLERJEVO 6 IN V VSE NAŠE POSLOVNE ENOTE. Pisca članka z naslovom ZEMLJIŠKA UREDITEV FUNKCIONARJA uredništvo prosi, da zaradi aktualnosti prispevka čimprej pošlje svoj točen naslov z lastnoročnim podpisom. CITRE POUČUJEM Tel. 723-256. £oj> zašto ni / primer 4.G36,20| M -Si □ m m M POVPREČNA V R E_ D N O S T_D_ ESETIH NAKUPOV 1.511,90 J Po desetih nakupih kateregakoli blaga Kamnik in ne glede na vrednost ima ja v Metalkini blagovnici ^^"T^TTrVl/I Af A Pri enaistem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna kupec posebno ugodnost: frii-f'^J 111 'r vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov • iLž* na velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1991. Vključite se v akcijo! FOTO NOVO NOVO NOVO ■ STUDIO-EXPRESS ■ FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ VSEH VRST FILMOV ■ FOTOKOPIRANJE DELOVNI ČAS: od 8. do 13. in od 14. do 18. ure - sobota od 9. do 12. ure »KIM« Kamnik, Trg talcev 8 vabi cenjene stranke k izredno ugodnemu nakupu otroških oblačil. Po zelo konkurenčnih cenah vam nudimo trenirke, pižamo, spodnje perilo, bluze, hlače, jakne, bunde itd., - skratka vse, kar potrebuje vaš otrok. POSEBNA PONUDBA TEGA MESECA pa so: - moške in ženske jeans hlače po 650 din - ženske bluze iz viskoze po 790 din - ženske in moške trenirke od 650 do 1.980 din - bunde puhovke iz uvoza znamke CAMPRI po 4.300 din - samo hlače od trenirk pa še in še... Pridite in prepričajte se o ponudbi. Ne boste razočarani! GOSTILNA PLANINKA KAMNIK CLUB MONTE CARLO Titov trg 4, tel. 831-451 V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in druga družabna srečanja. Z veseljem pa seveda postrežemo vsakega individualnega gosta. Obiščite nas in prepričati se boste! o r SALON ZDRAVJA IN LEPOTE BODYFORM — Vrh polje 41, Kamnik vas tudi v jesenskem času vabi, da poskrbite za svoje zdravje in izgled. Salon deluje že četrto leto in zaposleni v njem ves čas spremljamo novosti na tem področju in jih dodajamo k že utečenim storitvam in tako večamo možnost ozdravljenja in polepšanja. Najnovejša metoda je zdravljenje raznih bolečin po Radloffu iz Švice. Velikokrat se že po nekaj obiskih pri nas pomiri bolečine in zboljša počutje. Zdravi in lepši boste bolj optimistično gledali na življenje okrog sebe! Informacije v salonu ponedeljek, sreda, četrtek od 13.30 do 19.30 ure, torek in petek od 7.30 do 13.30 ure ali po telefonu (doma) 814-291 Cvetka Brumen. AVTOPRODAJA d.o.o. Šmarca, Bistriška 25 Kamnik, tel. 811-593 - prodaja rabljenih vozil vseh znamk, - komisijska prodaja rabljenih vozil, - montaža sončnih streh in avtoradiov, - nudimo tudi knjigovodske storitve za manjša podjetja SE PRIPOROČAMO! Vsem Kamničanom čestitamo ob občinskem prazniku. IZPUŠNI LONCI IN KOMPLETNI IZPUŠNI SISTEMI »AMBROŽ« ing. FERDINAND AMBROŽ Podgorje 69, Kamnik tel. 812-541 EVROPSKA KAKOVOST ZA LETO 92 M IZDELANI IZ DVOJNE POCINKANE PLOČEVINE PO NAJNOVEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH ■■ CENE KONKURENČNE Poleg pomoči, svetovanja in nabave vam firma »AMBROŽ« pri nas kupljene elemente tudi vgradi. UNIVERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL p.o. KIDRIČEVA 4 Cenjene stranke vabimo na nakup po ugodnih cenah v naših trgovinah v Domžalah in na Homcu. Radi bi vas opozorili na veliko izbiro otroških hlač in bund po ugodnih cenah. Posebej vas vabimo v našo trgovino na Kidričevi 4 v Domžalah, kjer boste lahko kupili metrsko blago in ostali drobni material za šivanje. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK in PLESNA ŠOLA MATEJE JUVAN organizirata za predšolske otroke, šolarje in letos prvič tudi za odrasle ljubitelje plesa PLESNO ŠOLO V KAMNIKU Začetni del bo trajal od drugega tedna v oktobru do božičnih počitnic, po Novem letu pa je predvideno tudi nadaljevanje. PREDŠOLSKI OTROCI (od 5 do 7 let) bodo skozi igro osvajali osnove plesa in tako razvijali ritmični posluh in gibalne sposobnosti. ŠOLSKI OTROCI bodo v dveh starostnih skupinah (od 1. do 4. razreda, od 5. do 8. razreda) pridobivali znanje o vrsti standardnih, latinsko-ameriških ter skupinskih plesih, rock'n'rollu in discu. Začetni PROGRAM PLESNE ŠOLE ZA ODRASLE obsega standardne, latinsko-ameriške in druge znane družabne plese, kot so foxtrot, angleški in dunajski valček, polka, jive, ča-ča-ča in disco--fox. v nadaljevanju pa tudi sambo, rumbo, tango, boogie-woogie itd. Vsak od programov obsega devet vaj po dve šolski uri (za najmlajše eno šolsko uro), tečaji pa bodo potekali enkrat tedensko: - za otroke ob sobotah, - za odrasle pa ob četrtkih, in sicer v dvorani Glasbene šole Kamnik. CENE ZAČETNIH TEČAJEV: Predšolski otroci: 520,00 din Šolarji: 630,00 din Odrasli 1.300,00 din (vpis samo v parih). V PLESNO ŠOLO MATEJE JUVAN se lahko vpišete od 26. septembra do 2. oktobra 1991 (razen sobote in nedelje) od 17. do 19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva2 (stavba kavarne Veronika, vhod v razstavišče). Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, tel. 831-612! Delo. skromnost in poštenje tvoje je bilo tivljenje. tvoj dom ovita je črnina. a ostala je tišina, ki močno boli. (ljudska) V SPOMIN 7. oktobra 1W1 ho minilo žalostno leto. od kar si nas mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena. mama. stara mama. sestra in teta. Ani Rak iz Vrhpolja 137 pri Kamniku Z žalostjo v srcu se te spominjamo in obiskujemo tvoj prerani grob. Hvala vsem. ki se je spominjate in obiskujete njen zadnji dom. Vsi tvoji ZAHVALA Ob smrti dragega strica in brata Ferdinanda Hočevarja iz Hruševke se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremljali na zadnji poti. mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Še posebej hvala g. župniku za lep obred in osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego. Vsi njegovi ŽENSKI PEVSKI ZBOR SOLIDARNOST KAMNIK vljudno vabi ljubitelje zborovskega petja. Vsaj za trenutek spremenite vsakdanji tok življenja in pozabite na skrbi in tegobe, ki vas morebiti tarejo in se nam pridružite. Vaje imamo ob ponedeljkih in sredah od 19. do 20.30 nad kavarno Veronika v Kamniku. Odločite se preživeti nekaj prostih uric v prijetni družbi! Pričakujemo vas! »RENOVA«, d.o.o., Dragarjeva 4 Rodica - Domžale, tel. 723-144 NARAVNO ČIŠČENJE IN BARVANJE usnjenih izdelkov (nappa, velur) Prednost pred kemičnim čiščenjem: usnje ostane prirodno mehko, dobi živ in enakomeren barvni ton, se ne krči in ne deformira. Sprejemamo in izdajamo vsak ponedeljek od 9. do 18. ure. Želite kupiti najlepše in po ugodnih cenah: BRISAČE enobarvne in vzorčaste v različnih velikostih FROTIRASTE KOPALNE PLAŠČE za vso družino MODNE KRAVATE, METULJČKE TER RUTE, tudi iz čiste svile VOLNENE RUTE IN ŠALE - modne dodatke, ki grejejo Pridite v tovarniško prodajalno Svilanit, kjer boste lahko vse izdelke kupili po ugodnih - tovarniških cenah. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil v Drago Sunkar iz Kamnika, Žale 17 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi patru Fran-ciju za lepo opravljen pogrebni obred in g. Modicu za poslovilni govor. Kamnik, julij 1991 Vsi njegovi ZAHVALA Žalostno minevajo dnevi od kar nas je v 61. letu starosti zapustil na* dragi mož. oce. hrat. stric in stari oce Ciril Rems iz Kamnika, Žale 5 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem. sovaScanom. bivSim sodelavcem tovarne Titan, sodelavcem in stanovalcem Doma upokojencev Kamnik. Doma upokojencev Domžale in tovarne Svilanit za i/rečena sožalja. podarjeno cvetje in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih tako nesebično pomagali. Hvala tudi g. župniku za cerkveni obred. g. Modicu /a poslovilne besede, družini Krt in cerkvenemu pevskemu /boni iz Strani za prelepo petje ter Janezu za zaigrano I išmo Kamnik, uvgusi |yu| Vsi nježnu Pihalni orkester Solidarnost Kamnik jc pod vodstvom Francija Lipičnika ob prireditvi »Dnevi narodnih noš« pripravil promenadni koncert v prijetnem ambientu Titovega trga. (Foto: V. Mejač) OZIMNICA '91 MERCATOR ŽIVILSKA telefon: 061-813-311 INDUSTRIJA telex: 31610 yu etakam KAMNIK, KAJUHOVA POT 4 žiro račun: 50140-601 -32062 61241 KAMNIK telefax: 812-632 MALA OZIMNICA (6 x 720 ml) (6 x 720 ml) kumarice 2 kom višnja paprika 1 kom breskva rdeča pesa 2 kom marelica mešana solata 1 kom sliva_ 270 din VELIKA OZIMNICA (12 x 720 ml) kumarice 4 kom paprika 2 kom rdeča pesa 3 kom mešana solata 2 kom kislo zelje_1 kom 1 kom 2 kom 1 kom 2 kom 280 din 530 din KUMARICE (6 x 720 ml) 270 din (12 x 720 ml) 530 din MEŠANA SOLATA (6 x 720 ml) 230 din NOVO • NOVO DELIKATESNI PAKET (6 x 370 ml) ajvar 2 kom šampinjoni 1 kom polnjene olive 1 kom namaz s hrenom 1 kom namaz s papriko 1 kom 340 din RDEČA PESA (6 x 720 ml) 220 din (12 x 720 ml) 420 din PAKET KETCHUPI + DRESSINGI 3 + 3 (x 310 ml) ketchupi: paradižnik, pizza, paprika dressingi: hambi, solatni, lovski__ 190 din PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 x 210 ml) marakuja, ananas, mango, andska jagoda, papaja, kivi 250 din KISLO ZELJE (6 x 720 ml)_ 220 din ZELENJAVNI PAKET (6 x 850 g) pelati 2 kom grah 1 kom stročji fižol 1 kom đuveč 1 kom paradižnikov konc. 1 kom 260 din PAKET PAPRIKA (6 x 720 ml) 3 x paprika paradajz + 3 x paprika fileti__ 290 din OMAKCE (6x210 ml) iz pelotov 2 kom z zelenjavo 1 kom z olivami 1 kom z gobami_2 kom 120 din O • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO i Ići PARADIŽNIKOVE OMAKE - BREZ KONZERVANSOV IZPELATOV j P Z GOBAMI Z OLIVAMI c flfc flk ZZELENJAVO * 42 ESi.tkg Dutkg w*&& Kisle kumarice Komentar pred vrati Nedavni CATV Impulzov komentar o lastninjenju nam je res veliko stvarnega povedal o problemih privatizacije v naši občini. Anonimni »avtor« nam je v glavnem prebral-povzetek dr. Mencin-garja iz sobotne priloge Dela. pri tem pa smo imeli priložnost videti fasade in vhodna vrata kamniških podjetij. Ali bi bilo res nezanimivo slišati, kaj pravijo o privatizaciji naši direktorji ali managerji. pa tudi delavci. Z boni v Domžale Več kamniških delavcev že nekaj časa prejema del svoje plače v obliki bonov za nakup blaga v trgovini. Posebnost teh bonov pa je. da jih je mogoče vnovčiti le v trgovskem podjetju Napredek v Domžalah. Nad tem dejstvom bi se morali, če nihče drug ne, zamisliti vsaj kamniški trgovci. Kaj je z njimi narobe: slaba izbira ali visoke cene? Ali pa je posredi nekaj povsem tretjega? Strelišče in cirkuški vlak Na zamisel in izvedbo letošnjih prireditev ob Dnevu narodnih noš je, kot pravijo, vplivala vojna. Dokaz za to je bilo tudi strelišče, ki so ga letos postavili v samo središče mesta. Namesto muzejskega Kamničana, ki je vsako leto pripeljal obiskovalce iz Ljubljane, pa je na osrednjem kamniškem trgu vozil cirkuški vlak. Res je, cirkusa tudi vojna ni mogla preprečiti. Miniaturna lokomotiva je z nekaj vagončki veselih otrok brzela po »železniških« tirih na Titovem trgu. (Foto: V. Mejač) Zastonj do CATV? Z napeljavo kabelskega TV omrežja so na Duplici dolgo odlašali, ker ni bilo zadostnega števila naročnikov. S prizadevanji sveta krajevne skupnosti so končno le dosegli, da so naročniki avgusta letos na svojih televizorjih zagledali tudi satelitske TV programe. Poleg njih pa jih v nekaterih stanovanjskih blokih gledajo tudi tisti, ki niso plačali kar zajetne vsote za ta namen. Pravijo, saj nismo krivi, če so nam izključili hišno anteno in priključili CATV. Če to res drži, potem so posamezniki s tem že vnaprej računali, plačniki pa so verjeli, da se to ne bo zgodilo. »Zastonjkarji« so verjetno prispevali svoj delež tudi k temu, da nov krajevni samoprispevek ni bil sprejet. Zato so se take »solidarnosti« tudi drugi krajani počasi naveličali. Potem pa vsi skupaj čakajmo, kaj nam bo padlo z neba (ali s satelitov!). -lj KAMNIŠKO SEDLO Obnova postaje tovorne žičnice Spodnja postaja tovarne žičnice za Kamniško sedlo je v obnavljanju. Planinsko društvo bo postajo obnovilo, razširilo in deloma tudi povečalo, tako da bo ta kos vedno večjim zahtevam. Del postaje bo zidan (sedaj je bila postaja lesena) in funkcionalno nekoliko preurejen. Po programu bodo tovorno po- stajo dokončali do konca te planinske sezone, zato z deli zelo hitijo. Po končni obnovitvi postaje bo prevoz potekal bolj gospodarno in tudi obratovanje bo bolj zanesljivo. Planinci tudi z lastnim delom sodelujejo pri obnovi, kar je porok, da bo objekt v celoti dokončan v predvidenem roku. STANE SIMŠIČ Mercator - ETA Živilska industrija Kamnik Delavni planinci pri sp. postaji Žičnice, za Kamniško sedlo jBtl Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37. direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Romana Grčar, Dušan Lipovec, Vera Mejač. Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen, Franc Svetelj in Janez Votek. Glavni in odgovorni urednik Janez Votek. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, tel. 831-311 ali n. c. 831-511, 831-504, 831-266 in 831-523 interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani, v nakladi 10.100 izvodov.