Gospodarske stvari. Praska zaradi zemljiškega davka. III Nekaj časa ao liberalui listi trobili: postave o zemljiškera davku bodo tiste trobente, pred katerib glasom se bode zidovje konservativnib Jeribunčanov začelo podirati. Ali sedaj se drugače kaže. Cha po^tava bo opravičila konservativno straako, a popolaem nb vse zaupanje pri kraetih spravila liberalce. Kaiti čedalje bolj razvidno je, kako so lit-eralci vao nevoljo sami zakrivili. Zadnji ča-> so nam še odkritosrčno izpovedali, zakaj so splob strahovito drago uravuavanje zeml)iškega davka 8kleooli ter ae ne ustrašili 25 milijonov gol- dinarjev potrošiti; boteli sogruntnimposestnikom sploh več davka naiožiti, najmenje3—5mil. več, namreč 40 nii 1. To bi se bilo tudi zelo gotovo zgodilo, ko bi še sploh večino imeli v državnem zboru ali pa ostalo pri visokib tarifab, kakoršnih so nastavile deželne komisije. Zato pa sedaj vsi liberalno judovski listi tožijo iu jamrajo, da jim je vse spodletelo, ker vlada tirja samo 37'/2 milijona, to pa še 8 tolikimi olaaavami, da utegne državna blagajnica le 35 milijonov dobiti. Liberalna ^Deutscbe Zeitung" piae: der Zweck der Grundsteuerregulirung bestand in der Verniebrung der Staatseinnabmen, t. j. naraen uravnavanju gruntnega davka bilo je pomnoženje državnih dobodkov. ,,NeueFreie-Presse" pajamra: es i8t geradezu beschiimend, wenn aus der Landwirtbschaft nicbt mebr Eiukommen fur den Staat zu erhalten ist — das auf 169*6 Millionen veranscblagte Reineinkommen ist eine Ziffer, welcbe eine der grobsten statietiscben Uimabrheiten daratellt t. j. srainotno je za Avstrijo, da iz kmetijstva ni dobiti več dohodkov, na 1696 milijonov vcenjeni čisti dobodek gruntov je najbolj robata statistična laž. In ,,Steir. Landbote" piše: das Resultat ist ein klaglicbes, Ueberblirdung der Steuerzabler und Scbadigung der Staatskasse t. j. uspeh je reven, davkeplačilci so preobloženi, a državna kasa na slabem. To je rea lepo, da nam liberalni liati sedaj vse izpovejo, kajti s tem so dokazali svojo lažnjivoat, ko so nedavno kmete lovili, češ da jib bočejo večjega gruntnega davka obvarovati, a ob enem so še zopet potrdili, da so liberalci le na škodo Avstriji 20 let gospodovali. Pomagati znali so le oderubom, a vse drugo so oškodili. Sreča velika za kmete in giuntne posestnike je, da so liberalci potlačeni. Naši poslanci so v državnem zboru in po uplivanji na ministre zabrauili pouinoženje gruntnega davka do 40 milijonov, oni si prizadevajo bremena olajšati deželam, ki zgubijo dosedanje predpravice in cesarske milosti n. pr. Stajerska, oni so dne 25. febr. t. 1. reklaiuacijam ali pritožbam glede na vcenitev gruntnega davka rok podaljaali do konca ruaja. Čas za reklamacije toraj traja od 1. marca do 31. maja 1881. V nekem liberalnem listu beremo, kako se liberalci bojijo, da nebi preveč reklamacij se vložilo. To je zopet dokaz, da liberalci kmetom nič dobrega ne želijo. Tetu več proaimo grnntne posestnike, naj prebirajo marljivo 3 nase sestavke: Praska zaradi gruntnega davka v štev. 7., 8. in 9. rSlov. Gosp.u, pa tudi nauk o reklamacijah v ,,Gospodarstveni prilogi** 24. febr. 1881 na strani 143. Tako orožani uaj pregledajo pri svojih župamb uiape itd. Dobro pa bo, da vsak skuša od davkarije dobiti predpisano letošnjo dačo, da bo vedel ali je menjša ali večja od lani. Tako bo precej zvedel, ali ima kde reklamirati ali ne. Posejano seme vran in druge pošadi varovati. V dosego tega namena nasvetuje ueki angleški kmetovavec sledeči pomoček. Vzame ae na 3 hektolitre semenskega žita, 28 centilitrov plinovega katranovca, 907 gramov modrega vitriola in 10 litiov vrele vode. Katranovec se z jedno polovico vrele vode v kakem škafu ali kaki kadi dobro pomeša. Črna, mažoča se pena se a slamn^.im aopom ali z laneao capo sproti zmesi snema; med tem pa drugi delavec vitriol v drugi polovici vrele vode razpušča. Na to se obe tekočini v jedno poaodo zlijete, dobro med seboj pomešate in alednjič na kup semenskega žita, ki se je poprej na škednju ua kup nasulo, vlije. Žitni kup se mora potem prav dobro premeaati, da pride vsako zrno s tekočino v dotiko. Tako namočeno seme je varno vranjega in vsakega drugega kljuna. Izvrsten mesanec ali kompost. Vsako leto se iznad svinjakih goric do 13 centimetrov debela plast prsti vzdigne in z drugo prstjo uadomesti. V gorici letajo svinje skozi 2/s leta okoli in ta iz svinjskih goric vzdignjena prst je najboljae gnojivo za mokre, kisle travnike, posebno če je ta gorična prst ilovičnata. Kmetovavec mora toraj vsakokrat vedeti, kedar nove prsti v gorico napeljava ali nanošava, na ktero zemljiače hoče prihodnjič to gnojivo porabiti. Najboljše kaže podrzano prst z žaganjern in konjskim gnojem plastoma pomešati, 2—3 mesece jo ležati pustiti, potem premetati in dobio zdrobljeno zopet na kup zmetati. Če je mogoče, jo še z gnojnico na vaakih 8—10 centituetrov polivati, da ta zmes do avgusta ali septembra najboljae' gnojivo postane. M. Eako treba maliuje grmiče obrezovati. Malina, če se po vrtih redi, se mora tudi večkrat obrezovati. Ni res, da maline samo ob sebi rastejo in da se jih ni več tieba dotakniti, kedar ao enkrat vsajene. Res je sicer, da se naaline povsodi rade primejo in lepo poženejo, najlepše se ve da v dobri zemlji. Sploh pa kar 8e zemlje tiče, malina ni čisto nič izbirčna. Kar se pa rezi tiče, je ta čisto priprosta reč. Vsako sporulad, predno uialina poganjati začne, se porežejo mladike, ktere so že rodile. Večidel so se že aaine ob sebi posušile, ostale mlade letorastke pa, kakor so ravno močne, ae za polovico ali tretjino ali strtino DJihove dolgOBti nazaj porežejo. Še boljša rez pa je, ako se v vsakem grmiču nekoliko moČDejših mladik, vse druge se prirežejo po navadi, na 3—4 oke nazaj poreže. Te ženejo tudi iz svojih ok kakor druge mladike, toda mnogo pozneje cvetejo, s čemur se čas rodovitnosti za mnogo podaljaa in rodovitnost sama pomnoži. To je tako priprosto opra^ilo, da ai ga priprostejšega misliti ne da in vendar se tako redko rabi. Zakaj pa? Zato smo tukaj naše čitatelje na to opozorili. M. Konja hitro iz gorečega hleva spraviti. Kedar v bližnjavi goreti začne, se živina doatikrat ne da iz hleva spraviti, posebno konji so v tem slučaji siluo svojeglavni. Temu pa pomagaš, 5e konja hitro osedlaš ali z vozno opravo opraviš. Oaedlanega ali z vozao opravo opravljenega boš brez vse težave iz ogajeae aevaraosti izpeljal. M. Eako si v naglici napraviti okusnega sira za domače potrebe. Zgreje se kislega mleka, da se siradka od siroviae popolnoma loči. Na to se stlači sirovina v laaeai žakeljc, da se siradka iz nje do čista odteče. Na to se skuta aa drobao razdrobi in v glinasti loaec dene, ki se s papirjem pokrije in blizo pozida ali ogajišča postavi. Sme se tudi aa solace djati. V 3—4 dneh siroviaa ali skuta zavreje, na kar se a putrom, soljo ia knmino nad ogajem prav dobro premeša tako dolgo, da vse začne vreti. Na to se sir pusti, da se razhladi, v za porabe pripravne kosce razreže ia aa mizo postavi. Pravijo, da je tak sir prav okusea. Naj se poskusi. Konejerejsko društvo štajersko zborovalo je 25. febr. t. 1. v Gradci. Navzočib je bilo 89 druatveaikov s 94 pooblastili. Glasov bilo je toraj 183. Novo predstojništvo bilo je najprvlje izvoljeao: predsednik g. Karol Haupt c. k. ritmajater in grajačak Strauaseaeški, aamestaik g. Jurij vitez plem. Friedrich c. k. oberst v Gradci, odboraiki: grof S. Herberateia, Ed. Tballer, Fr.«Furst, JožefPipaa c. k. major, grof A. Lamberg, Mih. Cah, Oton Falke, grajščak pri Radgoai, A. vitez Schubertb, Geiza vitez plem. Wacbtler, grof M. Spaur. Odstopivši predsedaik g. vitez plem. Wachtler prejel je častno društveaištvo in srebrno draštveao sve tinjo, g. baroa Vay v Koajicab pa bronasto svetiajo za zasluge pri koajerejstvu na Štajerskem.