I!. leto. »s pismene murotbe i>re* ?c.i5’.jstve donirja bo «« ntororao otimi!. »ar : »e 141 vnj aarotaino Sgfigp”" pi* nakaznic!. m Oglasi c* računajo pop** refcSjentat proštom Ju sicer J p1« visok tir 45 mi* Str«k 5?rsatsr as ealrnt 41' viti., aa večkrat papmsJ 121. štev. v Ljubljani te, po pošti: «1» k,5» • , K 84— f«S jate 42-— i#tn is-.-. . . „ si*— -* »«&** . „ 7'— ' f/». Mcmmstvo: p »«ig Jgrlie npj g *&•— im ■M seirtieu - >* 4Js 60’— *«'■ S - V Ljubljani, torek 20 maja 1919. STrsiftciitr* je m Starca trgu Stot, IS. Telefon 8-fciv, 33S, Opr&vniittTO je na 3tairJjlr»eM trg* ^==r=~=:: sta*. 8. 'Telefon Ste*. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, P©«as&€5SBa Številka 40 TiiMMjeT, Vprašanje® giefie tnesrato? U Sr. »e »aj pr!* loiii %% odgRTor Sopbnion %U smuška. -- itoptd naj e« fessMreJs, —' Eožopisi g« us rrafejo. Velike jugosl. manifestacije na Štajerskem in na Gorenjskem. Vlada v Belgradu nepopustljiva v naših obmejnih vprašanjih. — Otvoritev slovenske tehnike v Ljubljani. Haši begunci—kulturni in civilizirani Evropi. Odločilen protestni shod beguncev proti italijanskemu nasilju in zločinstvu koroških Nemcev. Begunsko vprašanje ^adobiva se-Jaj v dobi najbolj napete politične *T,2e nove problematične oblike. Pred vsem nam je treba postaviti vodilne sn-ernice velikopoteznega značaja, kako zboljšati in olajšati bedni socijalni in gospodarski položaj beguncev, oso-bito onih iz ozemija, zasedenega od Habjanov, (oraj beguncev, kaierim grozi popolno politično in gospodarsko uničenje. Zato je bil namen nedeljskega, mnogobrojno obiskanega sestanka v -Unionu" podati glavna praktična in temeljna navodila glede organizacije beguncev za zboljšanje njih položaja, Naj temeljitejše vodilne ideje za samopomoč in olajšavo bednega stanja beguncev je podal dr. Fornazarič. Zboiu je predsedoval železniški uradnik Venca jz, kije po kratkem uvodnem pozdravu podal besedo referentu glede organizacije beguncev, predsedniku begunskega sosveta — nad užite J ju Merlaku. V stvarnem govoru je ta obravnaval temeljitejšo organizacijo beguncev, krepkejšo in smotrenejšo pomožno akcijo, da se na vsej črti izvede pravična ureditev neznosnega stanja beguncev. Omenjal je, da se je konsli tuiral begunski sosvet”, katerega je deželna vlada dne 3. maja priznala. Nujno je zagovarjal potrebo, da se sestavi glavm centralni kataster vseh juncev, ker sedaj so se ugotovile ^ e Pomanjkljivosti, da sedaj niti ue em° ne, kje sp nahajajo begunci mali otroci* ki so bili svoj čas Poslani y prehrano na Hrvat,sko. Proti strankarstvu — odločna beseda. Begunec-župnik Budin primerja ‘epe sadonosne, kraje Goriške in vipavske doline, ki so zdaj razdejani in opustošeni, razdejanemu mestu Jeruzalemu, na katerega razvalinah je cpla-koval — prerck Jeremija usodo svojega naroda. »Kako samotno stoji mesto sicer polno ljudstva, kakor vdova je postala gospa narodov, kraljica dežela. J°ka se in joka in njene solze ji teko Po Kcih, izmed vseh njenih ljubih ni ^gar, da bi jo tolažil", vsi njeni pri-žaluTeA0 ^ničujejo. - Pota na Sionu l. _1 ker nikogar r.i, da bi prisei y nr-al * 1 pod d 'n?v^nlu* —" Hitrejši kakor orli če-* „nebon>. so bili naši preganjalci, Čreda-0 So nas P00^- ~ izgubljena v nraiSl moie ljudstvo, osramočeno in mol i Pečeno. Starih je zmanjkalo, ». ! mladeniči so popadali pod tu a ? poglavarji so odpeljani, žene in T*? oskrunjene. Sede na tleh mol e e stavejšine sionske hčere, daili 0 z‘iJhuje in išče kruha, da hiS° Tse vV0’ie dragotino /a jed, ieniS Se Prežlveli ~ Otroci in do-po mestnih cestah koprnijo, v naročju svojih mater svoje duše zdi hujejo. — Jezik tiči dojenčkom na nebu zavoljo žeje, otroci prosijo kruha in ni nikogar, da bi jim ga lomil. Sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove; mesta proti jugu so zaprta in nikogar ni, da bi jih odptl. — Postave ni več, minulo je veselje našega srca, naše oči so o temnele." Tako je ihtel prerok Jeremija pred 2500 leti, plakal in objckaval bi tudi bridkost Slovenije. Ostro obsoja govornik sedanje strankarstvo, ki ni imelo v sedanjem težkem času drugega smisla, kakor na 400 doslej prirejenih 'shodih hujskati in psovati, ki .vidi svojo nalogo v psovanju in blatenju po časopisju. Mi begunci ue poznamo stranke, ki pravi, da so .Srbi sovražniki Kristusovi, ne poznamo stranke, ki ponuja v spravo robo Nemcem in Madžarom v trenutku, ko tl posled-nji koljejo naše brate iia Koroškem in Prekmurju. 311 poznamo samo eno strauko — kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi poznamo našega regenta in kralja! Mi v Srbih ne vidimo sovražnikov Kristusovih, mi IM$h naSe brate’ prijatelje in rešitelje! (Burno, viharno odobravanje!) Usoda begunske dece na Hrvaškem. Govornik Tvoznlan kritizira postopanje raznih javnih činiteljev napram beguncem, omenja težko bedno stališče dijakov beguncev ter poudarja zlasti socijalni krivico, ki se gedi otrokom. V prehrani je na Hrratskem nad 2000 otrok, o katerih nihče ne ve, ali so živi ali mrtvi. Pač pa je sedaj znano, da je s Hrvaškega prišlo v Ljubljano k0 otrok, ki so bili vsi raztrgani, zamazani in ušivi. Imenom koroških beguncev pozdravlja zbor dr. Aruejc ter se zahvaljuje »Sokolu" za njegovo požrtvovalno pomožno akcijo. - r V.se begunce je v iskrenih in navdušenih besedah pozdravil srbski do-brovoljec—narednik dr. Miloratl Stojkovič, ki opisuje jad srbskega naroda, kateri je tudi rbčutil težo in bridkosti begunstva. Svečano je izjav i, da srbski narod ntf bo pozabi! Slovencev in da so srbske mišice še tako jake, da osvo-bode koroške brate in da se začuje slovenska pesem svobode v domovih, ki sedaj ječe ped tujim jarmom. Govorili so še žunnik Škrjance, dr. Fornazarič, ki je ‘temeljito ln logično opredekl glavne točke begunskega vprašanja (zlasti vprašanje naselitve krfietov — izseljencev, preskrbe dela delavcem, zidarjem in železnir čerjem ter uredile? dijaške vzgoje) fn slednjič dr. Škapin v imenu »Posredovalnice za begunce". Sprejeli so nato soglasno in z odobravanjem naslednjo resolucijo: Mi begunci iz Primorskega, ki se radi italijanske okupacije naše ožje domovine še vedno ne moremo vrniti na svoje domove, katere so zasedli Italijani in ki sedaj brezobzirno uničujejo slovenski značaj zemlje, teptajo naše narodne svetinje, izganjajo naš narod iz dežele, ga zapirajo in obsojajo, in ini begunci iz Koroškega, ki smo morali pred kratkim pred nemškim nasiljem zbežati iz svojih domov, na katerih so zakrivili po 29. aprilu t. 1. pred očmi nemške vlade nahujskani nemški šovinisti, kakor v zasmeh od ertentnih državnikov zastopanih načel človečan3tva, uajhujša hudodelstva in barbarstva, kakor svoj-čas v Srbiji in Belgiji, pozaprli nad 2000 odličnih Slovencev brez razlike spola in starosti, jih trpinčili, in jim deloma požgali domove, — n.so se ustavili niti pred cerkvami niti so prizanesli ženskam in otrokom — streljali, večati, pobijali z granatami in obmetavali z bombami ter razmesarjaH ranjene in vjete vojake) zbrani dne 18. maja 1919 na javnem shodu v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani izjavljamo, da nimamo nujnejše želje, kakor da se čimprej vrnemo na svoje domove. Zato zahtevamo, da merodajni faktorji ukrenejo takoj vse potrebno, da nam omogočijo to vrnitev s tem, da poskrbijo, da se na Primorskem naši, po vojski razdejani ni' porušeni domovi in gospodarska poslopja kar najhitreje popravijo in pozidajo, in da se na Koroškem nemško vojaštvo odstrani iz slovenskih pokrajin. Najodločneje protestiramo proti plenitvi, ropu, umoru in drugim ne-cuvenim grozodejstvom, katera so nemški vojaki in nemški civilisti o priliki zadnjih bojev na Koroškem zagrešili nad slovenskim civilnim prebivalstvom in nad našimi vojnimi ujetniki, in katera se dajo primerjati le še s postopanjem nemškega vojaštva v Srbiji in Belgiji. Zahtevamo, da se nam na Primorskem, po vojski in na Koroškem vsled zadnjega nemškega napada povzročene škode, v polnem obsegu poravnajo in da se zločinci kaznujejo. Zahtevamo, da se nam omogoči in zagotovi mirno življenje in nemoteni gospodarski in kulturni razvoj v naši domovini. Zato je potrebno, in to nujno zahtevamo, da se pred končno odločitvijo o pripadnosti Goriške, Trsta in Istre izved; v teh pokrajinah plebiscit v prisotnosti vsega domačega prebivalstva ir* pod nepristransko kontrolo. Zahtevamo, da se čimpreje in pravično reši vprašanje mej med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, tako da se vse po Slovencih obljudeno ozemlje na Koroškem z mestom Celovcem in Beljakom vred, ki ležita na slovenskem teritoriju, na katerem prebivamo Slovenci že nad 1C00 let, ter sta gospodarska in prometna centra slovenskega dela dežele, pridruži državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zahtevamo slednjič, da se pri določitvi mej države Srbov, Hrvatov in Slovencev v polnem obsegu vpo-števajo vzvišena načela predsednika severno-ameriških zedinjenih držav o samoodločbi narodov. Prvi temelj slovenski kulturni svobodi. Otvoritev tehniškega visokošolskega tečaja v Ljubljani. Stoletne sanje o samosvoji slovenski univerzi postajajo meso. Včeraj se je položil prvi kamen k veličastni, moderno urejeni slovenski univerzi. Ob 10. uri je bila slovesna otvoritev tehniškega visokošolskega tečaja v obrtni šoli. Brez hrupa, brez kričečih manifestacij, tiho in resno se je praznoval ta zgodovinski trenutek za razvoj slovenske šole in kulture K otvoritvi so prišli vseučiliška komisija polnoštevilno, Društvo inženirjev, predsednik deželne vlade dr. Brejc, poverjenik za uk in bogočastje m za notranja dela, zastopnik poverjeništva za finance, višji Šolski svet, društvo slovenskih geometrov, zastopstvo teologov, zastopstvo nadsodišča in poverjeništvo za pravosodje, mestni magistrat, zastopniki ravnateljstev srednjih šol, ravnateljstvo višje obrtne šole, ravnatelj deželnih uradov, gradbeno ravnateljstvo, društvo slovenskih časnikarjev, stanovska zveza slovenskih akademikov. Navzoče je pozdravil v imenu vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron, ki je jedernato očrtal težke boje za slovensko kulturno ognjišče pod starim tiranskim iežimom, orisal načrte o ustroju celokupne slovenske univerze, ki naj obstoja iz petih fakultet: mo-droslovne, pravne, medicinske, teološke in tehniške. Nato je poverjenik za uk in bogočastje, dr. Verstovšek, izrazil zahvalo vseučiliški komisiji in društvu inže-nerjev za njun trud in delo ter v imenu deželne vtade otvoril prvi tehnični visokošolski tečaj v Ljubljani. Nadsvet. Stergar je pozdravii novo kulturno institucijo v imenu »Društva slovenskih inženerjev". Dr. Triller pozdravlja v imenu mestne občine. — Po teh otvoritvenih nagovorih je imel docent Vidmar svoje slavnostno predavanje o problemih strojne tehnike. Razvijal je v krasno začrtanem predavanju ideje in probleme velikega stroja. Za njim je docent Zupančič fazniotrival važnost matematike v tehnični znanosti. Prvi korak k velikemu kulturnemu napredku! Kje so krivci? Vsi še vedno živimo pod groznim utisoni našega poloma na Koroškem, pa se izprašujemo, kdo da ga je zakrivil. Naj nam v delno pojasnitev tega vprašanja služijo sledeča dejstva, posneta iz pripovedovanja oseb iz Pliberka, ki so pripravljene o njih resničnosti tudi pričati. Vso krivdo se hoče sedaj zvaliti na slovensko vojaštvo, na moštvo, kar je pa krivično. Najbrže imajo na razširjenju takih zlobnih vesti interes tisti, ki hočejo s tem zakriti svoje grehe ter obrniti pozornost na druge. Pisali smo že in še poudarjamo, da je našega poraza na Koroškem kriva brezbrižnost ali vsaj premaia briga poveljnikov. Nemčurji slovenskega vojnega območja so sistematično, z bogatimi, najbrž iz Nemškega poslanimi sredstvi uvajali med našimi častniki in moštvom alkoholizem v Velikovcu in Pliberku. Načrt, da na ta način omajajo našo bojno črto, se jim je tudi posrečil. Le maloštevilni Častniki, zelo častne izjeme, podčastniki in nekaj moštva je z grozo slutilo pretečo nevarnost, ki ji je šla naša fronta nasproti. Tudi so naša poveljstva nemčurje in Nemce v Pliberku, Velikovcu in drugod očitno protežirala in jim šla 'na roko. Tako so bile nemškim Pli-berčanom dovoljene plesne vaje, ki so pa bile le krinka, ki so se pod njo mogli zbirati v našem zaledju sovražniki — civilisti z zdravnikom dr. Herbstom na čelu. Povprečno dvakrat na teden je hodil pliberški kolovodja dr. Herbst po skrivni poti skozi fronto pri Velikovcu v Celovec po navodila in ukaze Soldatenrata. Za skrivno pot je vedel vsak naš vojak,- poveljstvo se pa za vse prijave ni nič brigalo. Celo neki častniški namestnik iz Soldatenrata iz Celovca je prišel tam skozi v Pliberk In se nemoteno gibal po Pliberku in okolici ter se bahal In izzival z nemškimi znaki in medaljami. Šele na zahtevo, da se ga zapre, je poveljstvo ugodilo v toliko, da so mu prepovedali nositi nemške znake in odlikovanja. In glejte, začetkom marca je postal vsled te očividne potuhe ta Nemec tako drzen in smel, da je organiziral okoli sebe tolpo, ki je lepe noči prerezala vse brzojavne in govorilne zveze Pliberka proti bojni črti, Libučam in Dravogradu. Za kolodvorskega poveljnika je bil zagrizeni nemčur iz Gušiajna Stechernig. In kaj ko bi isto noč napravili Nemci v fronti dober sunek? Zgodilo bi se bilo še kaj hujšega od tega, kar smo ravnokar doživeli. Gostilno, ki se je v njej tolpa zbirala, so dali preiskati, niso pa zaprli zlikovcev . . . Z Nemci se je postopalo v rnr.o-taka njih znanka, Mitzi Murat po imenu, ki je pela po mestu izdajniške pesmi „Die Wacht am Rhein“ in „Heil dir im Siegeskranz“ je dobila samo deset dni sapora, ko pa ji je pozneje zabrusil neki vojak žaljivko k...a, so mu naložili celo dva meseca strogega zapora. Polk. Raktelj je tudi ukazal slov. trgovcu Weinzerlu, da je moral izAešene fotografije nemških grozodejstev v Srbiji umakniti iz izložbe. pak osem najbolj zanesljivih mož so z nasajenimi bajoneti odpeljali skozi Pliberk v Velikovec. Major se je nad njimi hudoval in vpil: »Slovenci so pijanci, barabe, denuncijanti." Pri nad-poroč. Birsi je opravljal službo tudi vrli poročnik Šproc, ki je vžival pri stotniji veliko zaupanje. Zaradi tega je bil premeščen drugam, prošnjo 130 mož, da se odstrani Birsa, je pa vrgel kap. Rojnik v koš in stotnijo ožigosa! zs boljševiško. Ker je Slovenec narednik Peneš javil poveljstvu v Pliberku, da je p.i-berški zdravnik dr. Herbst sumljiv, ker vedno zahaja v Celovec po „opravkih“ klub zaprti fronti in da se naj pazi nanj in da se naj pazi tudi na nekatere častnike, ker so bili v bivši Avstriji nemčurji je poveljstvo kratko malo kazensko premestilo Peneša iz Piš berka k nadomestnemu bataljonu v Ljubljano. In to je bilo pet dni pred polomom. Pet dni potem so dogodki pokazali, da je imel Peneš prav in da je bilo poveljstvo res slepo in gluho za vsa svarila. lep načrt ali zdrava misel, ki so prišle iz vrst že v Avstriji zaradi svojega jugoslovanstva preganjanih podčastnikov in mož, po godu, kaj šele kake prijave ali pa zahteve po večji strogosti nasproti Nemcem. Polkovnik Raktelj je posebno rad povdarjal: „Greh je maščevati se nad človekom!" ali pa: „Kristus je rekel: Ljubi svojega bližnjega . . .“ Najraje so pa pitali ti oficirji svoje moštvo, z „bo!j-ševiki'. Ko je hotel narednik Peneš 13 aprila na shodu v Libeličah govoriti o grozodejstvih Avstrije v Srbiji in na Slovenskem, mu je polkovnik Raktelj to prepovedal, češ BKristu3 je rekel: ljubi svojega bližnjega in ne smemo torej vzbujati mržnje do Nemcev". — Res je ljubiti moramo nemške tolovaje in se dati meni nič tebi nič pobijati. Ni čuda tedaj, da je prišlo tako daleč, ko smo imeli ria Koroškem Bbrani:ei bilo pri naših fantih veselje in navdušenje, potem bi se ne bali niti najkušega sovražnika. Nekega dne so Nemci napadli pri naši sosednji stotniji, ampak samo močne patroie, ki so streljale še precej močno. Stot. poveljnik, neki nadporočnik sc je zbal in je ukazal pred neko štalo postaviti piramide ter se je izrazil: ,iFantje zajeti smo, kar v štalo pojdite, smo vsi zajeti 1“ Fantje so pa skočili, popadli za orožje in zakričali, kaj, mi zajeti? Tega se pa že ne dovolimo! Skočili so brez stot. poveljnika proti Švabom in jih spodili. Vidiš take strahopetce ali izdajalce imamo. Prve dni, ko smo bili na Koroškem v neki vasi, je napravil neki naš častnik enemu švabskemu nadporoč. dovoljenje dohajati na našo stran, da sta se skup zabavala. Enkrat se je ta nadporočnik celo predrznil v vojaški uniformi priti na našo stran, to mi je pravil ueki podčastnik od dotične stotnije. Take poveljnike, vidiš, imamo, potem Jim zaupaj. Naslednji slučaj sem doživel sam. Pred par dnevi nas je obiskal v prvi črti srbski general Živkovič in še štirje drugi srbski častniki; ž njimi sta bila tudi naš baonski poveljnik stot. Rojnik in njegov pobočnik nadp. Kramar, kateri je postal šele sedaj Slovenec, ko je Avstrija propala. Ko so se peljali proti stotniji, sem jim šel z našim stotn. poveljnikom nadp. Birsvm nasproti. Pripeljali so se v dveh kočijah. V prvi je bil general, en srbski višji častnik in naš stotnik, v drugem vozu pa en srbski kapetan I. reda, en srbski nadp. in naš pobočnik Kramar. Ko so se pripeljali do nas, so se ustavili, na kar sva jih z nadp. vojaško pozdravila in nadp. se je takoj javil generalu kot stot. poveljnik. General je lepo odzdravil in ukazal nadp. sesti na prvi voz, meni pa na drugi. Ko pridem do voza, lepo pozdravim in prosim dovoljenja, da vstopim. Srbska častnika sta takoj napravila prostor in me prijela za roko. Ko sem se pa ravno hotel vsesti, me nadp. Kramar zaničljivo pogleda in reče: stopiie dol. saj vas ne potrebujemo, na kar sem se mu lepo zahvalil in kstopil, čeravno sta mi srbska častnika branila. Voza* sta se že pomikala dalje, sibskačasf-rirka me kličeta, naj vstopim. Ko nisem! hotel, je kapetan velel ustaviti konje, ' nakar me še enkrat pokliče, riaj vsto-1 pim. Jaz šem se pa lepo zahvalil inv j rekel, da grem raje peš. Kapetan pogleda Krainerja, Kramar postane pa j rdeč kot ogenj. Take častnike imamo pri nas. Povem Ti, ako bi ne bilo nas, bi se fantje že davno razkropili, vsaj pri naši stotniji bi bilo tako, ako bi ne j bilo mene in poročnika Šproča zraven. Dokler ne prevzamejo Srbi vsa poveljstva, ne bo reda v naši armadi. Ako bo še dolgo tako šlo, bodo fantje zahtevali srbske častnike, potem bomo pa zmožni prodreti pa vse fronte i našimi fanti. Na branik proti italijanskemu imperijalizmu! Vsa Gorenjska odločno protestira proti italijanski pohlepnosti. Radovljica, 18. maja. (Pos. por.) Včerhj se je po hliskovo raznesla po vsej Gorenjski, zlasti še v. radovljiškem okraju vest. da so zahtevali italijanski delegati na pariški mirovni konferenci priklopitev vsega radovljiškega okraja k Julijski Benečiji". To zahtevo podpirajo baje »z gospodarskih in strategičuih ozirov ter v svrho prometnega zbližanja z Nemško Avstrijo. Umevno je, da hiepe razni zemljelačni Italijani po lepi Gorenjski, gotovo je, da te zahteve forsiraio tli- J, ristovski in industrijami krogi v Trstu. ' žele gospodovati nad našim planinskim rajem — Bledom, Bohinjem in Jesenicami. Jeseniške' tovarne gotovo igrajo pri tem važno vlogo. Brez hrupa in reklame so se včeraj vršila po Gorenjskem večja zborovanja in protestne seje občinskih zastopov. — Oočinski odbori odnosno gerentski sveti občin Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora. Dovje, -Rateče, Breznica, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kropa, Lancovo, Ljubno, Lesce, Leše, Bohinjska Srednja vas, Mošnje, Ovšiše. Radovljica, Ribno, Kamna gorica, Bled, Begunje in Predtrg so včeraj v svojih sejah soglasno sklenili odločr.e resolucije, proti priklopitvi radovljiškega okraja Italiji ali Nemški Avstriji, da se s tem spravi bohinjsko ' železnico popolnoma v italijanske in nemške roke. Občine so. izjavile, da ljudstvo take priklopitve nikdar ne pri-pozna in da se bo z vsemi močmi proti nji branilo. Dalje so županstva odločno zahtevala, da vse slovensko ozemlje ostane neločljivo združeno z Jugoslavijo, in da se poizve pred končno odločitvijo narodova volja potom plebiscita na vsem Goriškem, Tržaškem in v Istri; Gorenjske občine za slovenski Korotan. Občine radovljiškega okraja so dalje protestirale proti barbarskemu postopanju nemških šovinistov s slovenskim prebivalstvom in našimi vojnimi ujetniki na Koroškem; ter zahtevale da se vse slovenske pokrajine na Koroškem in Štajerskem z njihovimi gospodarskimi in prometnimi središči Beljakom, Celovcem in Mariborom združijo/ oziroma ostanejo združene z Jugo' slavijo in da se pri odločitvi mej d{' žave Srbov, Hrvatov in Slovence^ v polnem obsegu vpoštevajo plemenita načeta predsednika severo ameriški« Zedinjenih držav o samoodločbi na" rodov. Jesenice, 19. maja. (Izv. P0^ Proti pohlepnosti italijanskega imp*- rijalizma, ki nam skuša odvzeti in iz-frgati iz naše svete posesti najlepše kraje Gorejske je včeraj slovesno in odločno protestiral jeseniški „Sokol% — Jeseniški Sokoli so tudi nastopili Proti zločinom nemških tolp v slovenskem ozemlju Koroške. Boji na severni meji. Praske predstraž. — Položaj neizpremenjen. Ljubljana, 18. maja. LDU po-toča ob 10. iz uradnega Vira: Južno °d Spodnjega Dravograda ter v Dravski dolini so se 17. t. m. približevale nemške patrole našim predstražam in l*h nadlegovale s streljanjem iz pušk *n Strojnic. Napadalni poizkusi so bili jjdbitk Delovali sta obojestranski artileriji. Severno od Jezerskega sedla in na Zelenici smo prepodili sovražne Patrole. Položaj je neizpremenjen. L jubl jana, 19. maja. LDU pojoča ob 11 uri: Južno od Spodnjega Dravograda smo prepodili nemško Poljsko stražo ter zapienili eno stroj-nico. Napad močne nemške patrole Pri Sv. Roku zapadno od Slovenjega Dradc-T je bil odbit. Vjeli smo 1 Nemca, ^tuacija je v splošnem neizpremenjen. LDU Celovec, 19. maja. (Dun. Tiskovni urad nemško- koroškega jezdnega odbora poroča: Situacijsko P°roČi(o z dne 18. maja ob^ desetih »dne. Rti GuŠtanju in pri Šajdnem ®dlu zapadno od Železne Kaple so b. Pokazale sovražne patrole, kj so zavrnjene. — Situacijsko Ziutrn' Z dne m3ia °b 0Sml11 Položaj neizpremenjen. ' — V .... Pokrajinske vesti. kr Jesenice. Podružnica Slov. “d. Križa na Jesenicali je sklenila v |vojo korist prirediti velik srečolov. Prosi se za dobitke, bodisi v denarju aIt pa v predmetih. kr Celje. V hotelu Balkan je nekemu Bogovič Milanu v nje-npr!! ®?bi ukradeno 2000 K. Sumi se L.I . trgovec Schneider iz Maribora, je z njim spal v isti sobi. i ^ f r,a"fa pr« Sevnici. Šubert Ludvt-c iz Blance se je v vlaku nasproti potujočim izrazil: „Ja, Slovenci hočejo Ljubljano in Celje posloveniti, pa ne bodo nič opravili.*• V dober spomin zavednim Blančanom. kr Brežice. Begbnka iz Goriškega Se je preselila iz Dobove v Brežice, daljina tri četrt ure in je morala plakati 100 K veleposestniku za selitev. ijamn,MedJc5nskafakuUeta v Mub_ viada sli?e!gnida iav,iai°’ da ie 9sr-falmn«* n”a ustanoviti medicinsko »anilteto v Ljubljani. Članff v pojasnilo glede in ui ”be nekaj o aretaciji s. Čobala veriS n.?vžeka'“ Da bade dopisnik celkl’, naŠ5 vrla in energična, JitJ državna policija nobene osla- dL ”aPr?vi5!a» kakor ste se vi g. dopisnik zelo inteligentno izrazili, ampak ^ sami z vašim dopisom. Evo vam Prasnila: Ni res, da sta ustavila j? celjski železniški postaji gornje •nenovana gospoda dva policijska ”m«sarja. To službo sia opravila dva $e,jfa državne policije na ukaz •{?cll*kega poveljstva v Šoštanju, ker ^°Šta gg' ^obal in Klenovšek v Po voU neznana- a radi potovanja se lnera ozemlju osumljena. Ko sta biiPa ugot°vila "jih osebnost, Prihodnjic808poda ta!coi odpuščena. Prepričajte.86 pa g' doPisnik popreje domovineP°2°J za obrambo tožbe Dm« .beremo v časopisih prt-toaga. prL ^m.u‘ Pa saj nič ne po-Vlogo 7h« la ‘gra tudi tu veliko na§o 'arm!L8f*. kakor da bi hoteli na,izirati v n8j° nekako »nteraacio-skepa Radgoni imamo avstrij-Srofič^Barbo, ki je baje pri. pravijen braniti to našo severno postojanko. Človek bi se najraje zjokal nad takimi razmerami. Vpijemo: tuje elemente ven iz državnih uradov. Kaj pa armada! Ali ni tu v prvi vrsti potrebno, da imamo popolnoma narodno zavedne in zanesljive ljudi? Kako si neki predstavljajo merodajni faktorji požrtvovalnost nemških In nemčurskih častnikov jako dvomljive domdvinske ljubezni? Dobra plača — to vleče v prvi vrsti, pa lepa oficirska suknja. Poglejte s kako požrtvovalnostjo delajo državni nastavljenci 5 Za izdatno izboljšanje plač teh revežev se še nič ni ukrenilo. Pač pa se sprejema v armado dvomljive elemente in se jih dobro plačuje. Zakaj? Gospodje, tako ne gre več dalje! Enaka mera za vse. Za dobro in zanesljivo delo, bodi dobra plača. Le tako bodete ustvarili demokratizem v državi. Torej ven s protekcijami in korupcijo. V armado delavne in zavedno častnike. To je prvi pogoj za obrambo naše ogrožene države. dn Kaj je z ljubljansko garni zšjsko godbo? Že dolgo pričakujemo nastop ljub. gam, godbe, pa vse zaman. Kje je vzrok? Saj jesen g. kapelnik in en podkapelnik, torej bi se gotovo lahko nekaj napravilo, da nebi imeli tako dolgočasne majni-kove dneve. Ali ni čudno za Ljubljano, da mora priti godba iz Maribora prirejati promenadne koncerte. Ali je to čakanje na Cehe? Gotovo se bode dobilo toliko naših fantov. Vse povsod manjka energije. dn Oddaja tobačnih trafik. V mariborskem preglednem okraju finančne straže se odda 37 trafik. Uradni ponudbeni in prošenjski obrazci se dobijo brezplačno pri finančnem ravnateljstvu in pri oddelkih finančne straže. Invalidi t.r udove in sirote v vojni padlih imajo prednost. — Ravno tako se oddajo tobačne zaloge v krajih: Celje, Mozirje, Laški trg, Sv. Lenart v Slov. gor., Slov. Gradec, Marbck, Brežice, Sevnica, Kozje, Ptuj, Ormož, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Rogatec, Ljutomer. Ponudbe in jamščino je treba vložiti do konca tega meseca pri okr. fin. ravnateljstvu v Alariboru. dn Drzen vlom. Dne H. maja t. 1. je bilo v stanovanje Jerice Mence na Ilovici 37 po neznanih storilcih vlomijeno in na škodo Mtncetove odnesenega za okoli 8000 K vrednega raznega perila in obleke ter okoli 4000 K gotovine, ki je bila založena med perilom. Policiji se ie posrečiio jzasačiti vlomilce v osebah Joftf« Gartner ja, čevljarskega pomočnika iz Sp. Šiške jn če-tovodje Danijela Zupanca iz Zaloške ceste. Prvi je dejanje odločno tajil, slednjič pa vendarle priznal toliko, da ga je k tatvini nagovarjal Zupanc, pri katerem se je prilikom aretacije našlo še vse ukradeno blago In nekaj nad 2000 K gotovine. Znesek 1000 K pa se je našel skrit pri Gartnerjevemu prijatelju Ivanu Kramarju iz Spodnje Šiške. — Vlom je bil med prvima dvema dogovorjen in izvršen po načrtu ter se" je tatovoma šlo predvsem za getov denar. Ker tega nista dobila, sta potem pobrala perilo in šele na Zupanč-evem domu našla slučajno denar založen med ukradenimi rjuhami. — Mencetovi povzročena škoda znaša sedaj' še nekaj okoli 1000 K. Storilce se je spravilo pod ključ. . dn Z* koroške begunce. Prejeli smo: Ga. Snoj Franja, trgovka 20 K, Lia Gorup 50 K. — Do sedaj skupno 279 K. Posnemajte! dn Alf je to namenoma? Do-malega vsi slovenski listi pozivajo našo vlado dan na dan, da nemudoma izžene vse tujce. Belgrad, Zagreb, Sarajevo so že storili svojo dolžnost, ker so uvideli, da ves protidržavni strup izvira ponajveč od tujcev posebno judov. Mi pa Še vedno čakamo, mi bedaki z rokavicami na rokah. 10. maj je bil vendar viden migljaj vladi, ona pa molči. Srd popade Človeka, če po ljublj. ulicah opazuje brezprimerno predrznost nemških pritepencev. Povsod ti doni njihova izzivalna govorica na ušesa, nemoteno se v svrho izda-jalstva zbirajo po privatnih stanovanjih ali skritih sobah bivše kazine, poljubno j se vdzijo v Nemško Avstrijo in nazaj, prenašajo informacije vojaškega značaja. Ni ljudi v Ljubljani, ki bi delali tako izborne „kšefte“ kot naši nem-čurji in tistih par Židov, imajo luksu-rijozna stanovanja po 7, pa tudi po 15 sob, njihovi sinovi pomagajajo na Koroškem pobijati in obešati naše ljudi! Pa poglejmo v kavarne in restavracije, tu posedajo j udje pri polnih mizah in nemoteno kupčujejo z ljubi, verižniki in navijale! cen. Eden ali drugi slučajno zastopa kakšno inozemsko judovsko firmo, pa ima že pravico ostati v Ljubljano ter ljudstvo izsesavali, obenem pa jim je dana najlepša prilika, da na tihem rujejo in razdirajo. — Opozarjamo zopet našo vlado, da izda nemudoma najstrožje odredbe glede izgona vseh tujcev — ako si pa gotovi gospodje vsled prijateljskih zvez tega ne upajo, naj zapuste svoja mesta in ista prepuste možem, ki imajo železno pest in dobro voljo koristiti v prvi vrsti narodu, potem šele sebi! dn Naj se ustanove ,strafuni‘! Pri zadnjih bojih na Koroškem se je izkazalo, da je bilo skoro več naših vojakov, posebno častnikov ubitih od civilistov, kakor pa od takozvanih »rednih* nemških čet. Pri umiku so na naše fante streljali civilisti s Strojnimi puškami, vsak pobalin je naenkrat imel puško v roki im posamezne hiše so zgledaie kot trdnjave- Da se je tako zgodilo, imamo po največ pripisati sami sebi, ker se ne zavedamo koga imamo med stboj. Ali je treba verjeti laskanju posameznih ponemčurjenih Slovencev? Ali je treba biti vedno dober in odkritosrčen? Ne, le z železno pestjo in brezobzirnostjo borno kaj dosegli. Bodimo napram vsem onim, ki jih do duše ne poznamo, skrajno nezaupljivi, ne verujmo onim, ki so sfe čez noč prelevili v »Jugoslovane". — Najbolj pozorni bodimo proti skritemu orožju. Zato naj se izdajo najstrožje odredbe. Ustanove naj se »štra-funi“ iz najbolj zanesljivega moštva, ki bodo pazili in oskrbovali oddajo orožja. Za one kraje kjer je razglašen preki sod, naj se tudi za skrivanje orožja proglasi smrtna kazen. Bomo videli ali bo potem red v deželi ali ne .' Vendar ne bomo trpeli, da se bo orožje, ki ga sedaj država tako krvavo potrebuje, uporabljalo proti njej in njenemu zvestemu vojaštvu. Društvene vesti. dr Društvo inženirjev v Ljubljani vabi vse svoje člane na društveni sestanek v torek 20. maja ob 20. uri, v dvorano mestnega magistrata. Na dnevnem redu je poročno o reorganizaciji javne tehniške službe iri volitev dveh članov v kuratorij za teh.-vis. šol. tečaj. Narodno gledišče. ®a,°tni večer, ki se je vršil že trikrat h ?iiernem gledališču pod vodstvom našega mojstra g. Vlčka, je nadvse pri-cakovanje dobro uspel. G Vlčku čestitamo ta vf»£rm£,*USpehu> ki si £a ie Priboril za vilnmH » u0r ve’ ko!lko truda in požrtvo-hn Lh? va n»študiranjc takega večera, vi*« tS vedel cenitl mojstrsko delo g. V treh Ra 5 naštudiral s samimi začetniki -fah- izmed vseh moram v prvi di' gd^- K11 m e n t o v o, našo prvo bntPrHln' P es ”Val3e triste", klasični ples, vi r Ptesala gdč. Klimentova in g. ie bil mojstrsko dovršen. Figuracija li h imi3 .sestavljena iz plesnih delov, ' poimenujejo arabesque in ki je jako težak »fhJnno«8 Plesalca, posebno ker zahteva gibčnosti in eleganco, kar pa sta gdč. Klimentova in g. Viček nam sijajno pokazala. Izmed gojenk pa moram v prvi vrsti omenili gdč. w i s i a k o v o in malo Franke-f0 J u!a J6 Pokazala vse zmožnosti za bodočo balerino, njena giočnost, gracijoznost m sigurnost na odru nam je bil jasen dokaz ,,s de deux“> ki sta ga plesala gdč. Wisiak in g. Viček, za kar sta žela burno ploskanje navdušenega občinstva. Mala Franketova ni zaostajala za gdč. Wisiakovo, tudi ona obeta postati atrakcija za naš bodoči balet, v plesih „Pas de aktion*, „Cake-wa!k“ in „Pas de comique“, nam jeistotako pokazala svoj izvanredni talent, tudi ona vsebuje vse zmožnosti, da postane naša baletna zvezda. Pozabiti pa nikakor ne smem gdč. Bežekove, naše stare znanke, katera je plesala ples »Fantazija* z vso vervo in potrebno gracijoznostjo. Omenim naj še malo Berna to vič, ki jo moramo prištevati med prve gojenke baletne šole. z cho-reografijo ansamblovih plesov, katere je izvajal po večini angažiran baletni zbor, smo bili zelo zadovoljni. Bil je to res lep, užitka poln večer, za katerega s» moramo zahva- liti g. Vlčku ter upamo, da ravnateljstvo tako nadarjene moči, kakor je g. Viček, ne bo pustilo oditi v tujino. Aplavza je bilo veliko, cvetja obilo, gledišče vse trikrat razprodano. Amadeus. Operno gledišče. V nedeljo je gostoval v vlogi Kecala v »Prodani nevesti* gospod K u m p e 1, bivši član slovenske opere v Trstu. V Ljubljani smo jmeii priliko slišati žc mnogo Kecalov in tudi o včerajšnjem moramo reči, da ,je bil nad pričakovanje dober, na gotovih mestih celo boljši od letošnjega. Njegov glas je v višini, zlasti pa v srednji legi precej obsežen, česar pa o njegovi nižini za sedaj ne moremo trditi. Z nadaljnim izšolanjem bo g. Rumpelj sčasoma tudi to izpopolnil. V igralskih mestih ni bil slab, ;na nekaterih mestih celo jako dober. Ravnateljstvu narodnega gledališča pa čestitamo na pridobitvi tako izborne moči in to tem bolj, ker je g. Rumpelj haš rojak — Slovenec. — S takimi, nestrokov-njaškimi kritikami pa, ki jih piše »Večerni list*, se človeka, ki stremi za izpopolnitvijo na domačih tleh, samo odbija in se mu krati veselje do poklica. G, Rurapelju pa kličemo: ie tako neustrašeno naprej! ~-ph- Opomln gledališkemu konzorciju. Ker se je zvedelo, da namerava g. Nučič zapustiti gledišče in zopet oditi v Zagreb je pri sinočnji predstavi »Smrt majke Jugovičev", je naše občinstvo s spontanimi, prisrčnimi ovacijami iskreno, a obenem odločno poka-zaio, da nikakor ne pripušča, da bi g. Nučič zapustil naš oder. Ko se je po drugem dejanju zastor dvignil in je bil g. Nučič obdarovan kot doslej še nihče na našem odru, je dvorana naravnost bruhnila v frenetičer. aplavz. Med burnimi »živijo" -klici je ga. Borštnikova g. Nučiča imenom ljubljanskega občinstva prosila in rotila, naj ne zapusti naše drame, naj se žrtvuje iše vnaprej, naj ostane še med nami, ki ga spoštujemo ia ljubimo G. Nučič se ni mogel zahvaliti z besedo, bil je pregloboko ginjen. V očeh so mu igrale solze. Prepričani pa smo, da je poljub gej. Borštnikovi poljub naši drami, kateri bo naš Nučič ostal zvest za vedno. Gied. konzorciju pa bodi to zadnji opomin, da se zave svojih dolžnosti napram narodu in kutturi. Zadnje vesti. Velike jugoslovanske manifestacije na Štajerskem. Vse štajerske občine za popolno združitev. — Za Maribor, Celovec, Beljak, Radgono fn Prekmurje, \^elj e, 19. maja. Vse občine celjskega okrajnega glavarstva so sc slovesno izjavile za nedeljeno, popolno združenje vseh slovenskih krajev v svobodni Jugoslavljii. Občine v soglasnih resolucijah zahtevajo združitev Koroške s Celovcem in Beljakom, Sp. Stajerja z Mariborom in Radgono ter celega Prekmurjl Maribor, dne 19. maja 1919. V imenu in na poziv pretežne večine prebivalstva mesta Maribora izražam zahtevo, da se vse slovenske ozemlje, osobito Koroška s Celovcem in Beljakom, Sp. Štajerska z Mariborom, Radgono fn celim Prekmurjem združi s kraljevino Srbov, Hi vatov in Slovencev. — Prebivalstvo v teh krajih in pokrajinah nujno želi osvoboditve izpod tujega jarma, ki je ugonab!jal stoletja na krut in na protipostiven način avtohtoni slovenski narod in prosi za združitev s kreljevino Srbov, Hrvatov in 1 Slovencev. — Za mesto Maribor vladni komisiR dr. Pfeifer. Ptuj, dne 18. maja 1919. Mesto Ptuj Vas prosi, posredovati na pristojnem mestu, da se naše meje pravično določijo,^ osobito, da se prizna cela Spodnja Štajerska z Mariborom, Radgono, vse Prekmurje, slovenski del Koroške s Celovcem in Beljakom kot sestavni del kraljevine SHS. -- Vladni komisar dr. Senčar. Konjice, dne 19. maja. Vse občine političnega okraja Konjice so se izjavile za združitev vsega slovenskega ozemlja v svobodni Jugoslaviji, posebno slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajerske z Mariborom in Radgono ter vsega Prekmurja. Ljutomer, 19. maja. Občine političnega okraja Ljutomer zahtevajo, da se vse slovensko ozemlje, posebno Koroška p Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajersko z Mariborom in Radgono ter celo Prekmurje nedeljeno združi v svobodni Jugoslaviji. Slovenji Gradec, 19. maja. Vse občine političnega okraja Slo-venjeda Gradca so manifestirale in izjavile, da zahtevajo nerazdeinost vsega 'M* dobava in p o klad a kakor tudi vsa popravila |W ter v to stroko spadajoča dela priporoča i® t4 969 JOŽEF PUH, Ljubljana, i Žž) Gradaškft ulica St.'22- «!] slovenskega ozemlja svobodne Jugoslavije. Maribor, 13. maja. Vse občine mariborskega političnega okraja zahtevajo združitev vsega slovenskega ozemlja v svobodni Jugoslaviji posebno Koroške s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajerske z Mariborom in Radgono, ter celega Prekmurja. Brežice, 19.maja. Vse občine tukajšnjega okrajnega glavarstva so slovesno izjavile za svobodno nedeljeno Jugoslavijo. Včeraj je bil tu javen protestni shod, ki je slovesno manifestiral, da se združi vse slovensko ozemlje, tudi Koroška s Celovcem in Beljakom, Spodnje štajersko z Mariborom in Prekmurje. Izjava naše mirovne delegacije. LDU Pariz, 10. maja. (CTU) „Petit Journal" piše: Srbska delegacija nam !:je podala nastopno izjavo: Glede Nemške Avstrije in Madžarskega imamo teritorijalne in financijelne zahteve. Z ozirom na prve smo na temelju Wilsonovih načel zahtevali, da bodo naše meje obkrožale vse jugoslovanske skupine. Vztrajamo zlasti pri svojih pravicah glede Maribora na Štajerskem, Celovca in Beljaka na Koroškem, kjer so železniška križišča za slovenske dežele. Glede Bosne in Hercegovine, ki sta bili po kršitvi mednarodne pogodbe anektirani, upamo, da bo konferenca odločila tako, kakor glede Alzacije-Lorene. Izročitev mirovne pogodbe Avstriji. LDU Pariz, 18. maja. (DKU) Reuter poroča: Mirovna pogodba z Avstrijo je skoro že dogotovljena. Klavzule o odgovornosti za vojno so skoro iste, kakor v Nemški pogodbi, bivšega cesarja Karla pa ne bodo obtožili. LDU Berlin, 18. maja. (Brežično.) Glasom pariških listov se bo mirovna pogodba izročila Avstrijcem v petek ali soboto v veliki dvorani st. germain-skega gradu na enako slovesen način, kakor Nemcem. Vlada odklanja vsako barantanje o naših obmejnih vprašanjih. Belgrad, 19. maja. (Izv. por.) Kakor javljajo iz Pariza, sloji v zadnjih dneh jugoslovansko vprašanje v ospredju političnega zanimanja. Niti prihod nemško-avstrijskih delegatov, niti predstojcfa izročitev mirovnih pogojev ne more zmanjšati aktuelnosti našega vprašanja. Med voditelji štirih velesil se vrše dan za dnem važna posvetovanja o rešitvi tega težkega problema. Kot vse kaže, odločitev doslej še ni padla, ker kljub vsem prizadevanjem velesil ne morejo najti kompromisa, ki naj bi zadovoljil Italijane in obenem ustregel Wilsonovim načelom. — Vsied zadnjih pariških vesti je imel ministrski svet ponovne seje, na katerih se je razpravljalo o smernicah naši delegaciji. Pariška delegacija obvešča vlado o vseh korakih in posredovalnih predlogih od katerekoli strani. Zadnje dni se zlasti množe številni predlogi od francoske strani, da naj bi Jugoslovani dobili za ozemlje, ki ga zgube Italiji,- odškodnino kje drugod. Vlada je vse te predloge krat-komalo odklonila in dala mirovni delegaciji stroga navodila, da so naj ne spušča v taka barantanja. Razširjenje spolnih bolezni na Poljskem. LDU Moravska Ostrova, 16. maja. (ČTU) Krakovki Usti poročajo, pa je ministrstvo za javno zdravje dokončalo delo priglaševanja oseb v Kongresni Poljski, ki so venerično bolele. Našteli so 896,000 spolno bolnih. V nekaterih okrajih so cele vasi dopolnoma okužene. Venerična kuga ze strašno razširjena ter se tudi na nespclnem potu opaža celo pri starčkih in otrokih. Listnica uredništva. Radi tehniških zaprek v tiskarni izide danes .Jugoslavija" samo na štirih straneh. Odložiti smo morali radi tega mnngo dopisov itd. in prosimo potrpljenja; vse pride prihodnje dni na vrsto. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! Izdajatelj in odgovorni HredrJV:: Anion PeseSr. TJj-fa »Zvezna tiskarna* v Ljubija«. 'p Freda se: Eleganten, dvovprežna kočija se proda. Naslov pove upravništyo. Proda se: Zidna opeka, ca liO m2 starih dobro o-hratijenih bukovih deščic za tlak in ea lbO m2 starih skril za skrilnato streho pri Robertu Smielowskcm mestnem stavbeniku, Rimska c. 2. 599 Teč tisoč vsakovrstnih steklenic se proda po nizki ceni. Kje pove uprava. 1119 Zidna opeka in ca 120 m2 bukovih deščic se proda pri Robertu Smjeio'vskemu, mestnemu stavbeniku, Rimska cesta št 2. 594 Nogavice, damske in o-troske se dobijo pri Jos. Petelincu, Ljubljana, sv. Petra nasip 7. 576 $ Kupi se: Čjj Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*. Kupi se večja množina vreč za oglje. Ponudbe na upravo pod „Vreče“. 595 Čaj kupujem. — Naslov v upravništvu. 591 Pisalna miza, še dobro ohranjena se kupi. Ponudbe na: Anenčno ekspedicijo Al. Matelič Ljubljana, Kongresni trg 3. £04 Gosli se poučuje. Ponudbe na upravo pod godba. 600 Iščeta se dva vrtalna mojstra k večjemu vrtalnemu aparatu »Rapid“ z električnim pogonom. Spričevala potrebna, plača po dogovoru. Sentjanžki premogokop A. Jalti!, Krmelj, Dolenjsko. 597 Sprejme se več čevljarskih pomočnikov in štepari-co. — Pismene ponudbe se prosi pod »Štev. 100", poštno ležeče, Ljubljana I. 593 Rabim k parn lepili konj izurjenega, zanesljivega in poštenega bočijaža, Naslov v upravi. 583 2—1 Zidarje, tesarje In strežnike sprejme stavbenik Juri Ferenc v Trbovljah II. Stanovanje prosto. Hrana preskrbljena. 582 3— 1 Več čevljarskih pomočnikov se takoj sprejme. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Anton Lesjak, čevljarski mojster, Kandija 38, Novo mesto. 590 Žagar z večletno prakso, vešč brušenja žag, nadalje cirkalaristse takoj sprejmeta Ponudbe na »poštni predal 64“, Ljubljana. risnrniška moč železntn-ske stroke se sprejme. Naslov pove upravništvo. 564 Išče se 5 kočijažev za lastne konje za izvoz klad iz gozdov. Mesečna plača 250 kron, hrana in stanovanje. — Pismene prijave na »Hrvatska eskomptna banka, šumski odio, Zagreb. 547 £j Razno: 500 kron nagrade dobi kdor preskrbi ali odstopi boljši trgovski obitelji stanovanje v mestu, obstoječe iz 2 do 4 sob s pritiklinami za takoj ali to. junija. Ponudbe se prosi pod .Trgovec* št. 601 na upravo lista. Odkupi se tudi celotna oprava. _ _ 6°1 II ran o išče praktikant, bi je pripravljen prevzeti obenem me3to inštruktorja, eventuelno poučevati francoščino ali l&ščino. Ponudbe pod »Takoj**, poštno ležeče, Ljubljana 1. 598 r. Kdo ve za Androja.Danev iz Kontovelja pri Trstu. Bil je pešec pri 5. domobr. pešp-5. stot. Zadnje poročilo od njega je bilo i/. ruskega vjet-ništva »Permska gubernija Aleksanderski zavod, salo-konska vjezda, štacija Kopi“, naj javi mejni postaji v Borovnici. 603 Mlin in žago vzamem v najem, eventuelno kupim. — Ponudbe pod J. P. na uprav-ništvo. Mlad zakonski par Išče meblovano sobo z dvema posteljeraa s postrežbo ali tudi brez nje za takoj Ponudbe pod šifro. A. B. na upravo lista. 580 Trgovino z mešanim blagom bi rada vzela v najem trgovka, izvežbana v trgovini z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Trgovka-1 na upravo. 588 FMH STROPI Celje, Graška cesta S. Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzemanje , steklarskih del. 957 gOBGaasnMSBBanaKHHHSHM Močne vrvi za Stavbena podjetja, vrvene lestvice,pisalna tni-za se proda. Poizve se pri tvrdki Leopold Fon * Ljubljana, Stari trg štev. 6. Pristna 1 j utomerska vina, stara in nova, sc točijo v gostilni Ja iarpi“ Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. (Jene zmerne, blago prvovrstno ! Za obilen obisk in naročila se priporoča JOSIP BOŽIČ vinski trgovec in gostilničar Breg—Celje. VINO staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče. Javna dražba. Dne 21. maja ob 9. uri dopoludne se vrši v skladiščih „Balkana* na Dunajski cesti javna dražba raznega Ma novo otvorjena trgovina FRRN]0 KEMDR, Bled blizu hotela ,/Triglava" priporoča svojo bogato zalogo pristne svinjske masti, slanine, razne testnine, raznovrstne moke, riž, kavo, likerje, čajev in kuba-rum, olje, la. bosanske slive, sir, salame, sardine, marmelado, sveža jajca, najboljše milo, pralni prašek i. t. d. Točna in solidna postrežba. Najnižje cene. M. Rant, Kranj. Na delo se sprejme takoj proti dobri plači večje število: tesarjev, stavb, kolarjev, zidarjev, kleparjev, Zglasiti se je pri,Državni za delo*, v Ljubljani, Gradižče 4. Ovojni papi MF*" fin superior bel in rujav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali vagon. —- Pisma pod »Ovojni papir", Ijana, poštni predal 74. BERITE! Razpošiljam za celo ozemlje Jugoslavije vsakovrstne vrvarske izdelk^ iz čiste k?" noplje, n. pr. štrange, povodce za koflje in govedo, vrvi za seno in perilo P° 26 K za kilogr«m. — Zahtevajte cenik. Trgovska agentura in komisijsko podjetje Ljudevit Pollak., Vukovar* Delikatesna trgovina LEOPOLD FON priporoča rainoyrstne LIKERJE, 40% slivovke, mm, konjak po nizkih cenah. - Točna postrežba. iz borovega, smrekovega, hejovega in mecesnoveg* lesa, 6—13 m dolge, 14—20 cm na tenkem konc* kupi v večji množini Guido Rutgers,