LETO XIII, ŠTEV. 123
Cerna 6 dint
SLOVENSKI
Direktor: Rudi Janhuba— Odgovorni urednik: Sergej
Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul. 50/III., telefon 45-75 in 46-21 — Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva uli'a 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike 24-83, za zunanje 38-32 — Poštni p redar 29 — Tek. račun NB 601-9G321-0 — Mesečna naročnina 140 din
NA MNOGA LETA,TOVARIŠ TITO
Čestitka predsednika vlade LRS
Vragi tovariš Tito!
Ob Tvojem življenjskem jubileju Ti v imenu vlade, političnih in družbenih organizacij in v svojem imenu najprisrčneje čestitam.
Tvoj življenjski praznik je obenem praznik vseh nas. Globoko se zavedamo, da je vse Tvoje življenjsko delo, napori, trpljenje in borba, bilo posvečeno interesom in ciljem delavskega razreda in osvoboditvi jugoslovanskih narodov. Zato je tudi najveličastnejše obdobje odločilnih borb m zmag naših narodov poosebljeno v Tebi in bo kot tako v zgodovini označeno s Tvojim imenom. Slovenskemu in vsem našim narodom upravičeno lahko zavidajo premnogi drugi narodi na naši sreči, da imamo Tebe na čelu našega političnega in državnega vodstva. Zadnje desetletje odločilnih borb naše revolucije in graditve naše svobodne domovine, zlasti pa še današnji globoki družbeni preporod v smislu Marxove zamisli socialistične skupnosti svobodnih proizvajalcev, ki ga usmerja in spodbuja Tvoje vodstvo, je temelj velike ljubezni in zaupanja vate. Tu je izvor najprisrčnejši globoki želji, ki jo v teh dneh spontano izražajo vsi naši der lovni ljudje: Ostani nam zdrav in čil na mnoga leta v srečo in napredek naših narodov!
MIHA MARINKO
predsednik vlade Ljudske republike Slovenije
Čestitka predsednika Ljudske skupščine LRS dr. Ferda Kozaka
Danes, ko se intenzivno poglablja naša socialistična demokracija, ko po naši državi krožijo nove železnice, ko po morju plovejo naše nove ladje, ko delajo nove tovarne in hidrocentrale, danes, ko se na odločen in časten način brani čast naše domovine in dobivajo notranji in zunanji sovražniki odgovore, kakršne zaslužijo za svoje brezumne špekulacije, — danes se naš delovni človek globoko zaveda premišljene doslednosti ter ljudskim potrebam in težnjam prilagojene modrosti našega državnega vodstva. In prav zaradi tega vam za vaš rojstni dan tz srca želimo; da bi še dolgo let ostali naš ljubljeni učitelj in vodja.
Slavnostni govor Vide Tomšičeve
Sinoči ob 20. ie bila v lepo okrašeni unionski dvorani v Ljubljani slavnostna akademija na čast rojstnega dne maršala Tita. Velika unionska dvorana je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse Ljubljančane, ki so hoteli tudi z udeležbo na tej slavnosti dokazati svoja globoka čustva in brezmejno ljubezen, ki jih veže z našim voditeljem maršalom Titom. Slavnostne akademije so se udeležili tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar s člani PTezidija. predsednik Ljudske skupščine Ferdo Kozak s štetdlnimi ljudskimi poslanci, podpredsednika vlade LRS Ivan Maček in Marijan Brecelj s člani vlade, člani Politbiroja CK KPS. predstavniki Jugoslovanske ljudske armade z generalmajorjem Petrom Stantetom. sekretar mestnega komiteja KPS Vlado Krivic s člani mestnega komiteja. podpredsednik mestnega ljudskega odbora Leopold Krese s člani MLO in drugi.
Po odigrani himni ie spregovorila burno pozdravljena Vida Tom=ič. organizacijski sekretar CK KPS.
” estdeseti rojstni dan tovariša Tita postaja v teh dneh širom naše domovine mogočna mamiestacija, v kateri delovno ljudstvo potrjuje svojo globoko in usodno povezanost s človekom, čigar življenje je bilo in je vse posvečeno boju za socializem, boju za lepšo bodočnost narodov Jugoslavije, sveti stvari osvoboditve ne le delavskega razreda, ampak vseh delovnih ljudi.
Šestdeset let življenja, od tega več kot štirideset let revolucionarnega dela, petnajst let pa na čelu Komunistične partije Jugoslavije — kako naj z besedami obsežemo vso človeško globino, vse napore, žrtve, premagovanja, upanja, pričakovanja, neuspehe in pa uspehe in zmage! Kako naj z besedami izrazimo pomembnost zgodovinskega obdobja, polnega odločilnih dogodkov, ki jih je v veliki meri zamislil, navdihoval in vodil tovariš Tito! Kako naj končno izrečemo iskrene želje vseh nas, naj bi v času, ko smo bliže našim ciljem, kakor kdaj koli prej, ostal še dolgo med nami, poln zdravja, energije, poleta.
O tovarišu Titu govori vsak del naše domovine, širom sveta ga imajo v mislih napredni in svobodoljubni ljudje, obdajata ga velika zvestoba in ljubezen delovnih ljudi. Poznajo ga tudi sovražniki. Sovražijo ga vsi, ki se bore proti napredku, proti svobodni misli in dejanjem, proti pravici za vsakega delovnega človeka ln za vsak narod.
Govoriti o Titu ne pomeni, govoriti o enem človeku, marveč o najburaejših, najtežjih, a tudi najsvetlejših dneh zgodovine jugoslovanskih narodov. Ti-
to'7*-^sebi jen je teženj, ki so' jih najboljši ljudje naše domovine stedetj»-nosili v svojih srcih, teženj k svobodi, neodvisnosti, za nacionalno in socialno pravico. Tito je poosebljenje teženj modernega proletarskega in osvobodilnega gibanja za novim družbenim redom, za socializmom, za novimi socialističnimi odnosi med narodi in državami. V boju, ki ga vodi Tito, se najočitneje razkrinkava izdaja sovjetske birokratske kaste. Govoriti o tovarišu Titu zato pomeni — govoriti obenem o najvažnejšem problemu svetovnega socialističnega gibanja.
V	osebnosti Tita je združen velik državnik, ki zna braniti Interese svojih narodov, ki zna braniti interese naprednega človeštva v mednarodni areni, s človekom, borcem, ki živi tesno povezan z delovnim ljudstvom, Iz katerega je izšel, ki mu govori z njegovimi besedami, razume njegove drobne, dnevne težave.
Bajtarski sin in delavec, zrasel iz hrvatskih in slovenskih potomcev Gubčevih upornikov, je do dna poznal in sam doživel zlo usodo delovnih ljudi pod Avstro-Ogrsko in kasneje v stari Jugoslaviji. Toda jugoslovanski narodi niso nikoli. vdano - prenašali svoje usode. Zgodovina vsakega izmed njih je polna uporov zoper izkoriščevalce in zatiralce, za svobodno in človeka vredno življenje.
Ob začetku tega stoletja se Je tudi pri nas vse bolj krepilo delavsko gibanje, ki se mu je Tito že zelo zgodaj pridružil. Pod vtisom mednarodnega revolucionarnega vrenja, zlasti pa pod vtisom Oktobrske revolucije, je ob koncu prve svetovne vojne delavstvo, nezadovoljno z njenimi posledicami za jugoslovansko delovno ljudstvo, z buržoazno rešitvijo jugoslovanskega vprašanja, stopilo s svojimi akcijami že tedaj na čelo revolucionarnega gibanja v stari Jugoslaviji.
V	tem času Je nastala Komunistična partija Jugoslavije. Toda revolucionarna -situacija je ostala neizkoriščena. Partija še ni bila čvrsta, enotna, dosledno revolucionarna. Zato je velesrbska buržoazija ob podpori nacionalnih buržoazij lahko že kmalu začela s terorjem uničevati revolncionarno gibanje. Toda uničiti ga ni mogla. Iz tega gibanja nam je zrasla vrsta predanih revolucionarjev, zrasel nam je Tito.
Titovo življenje je od rane mladosti tesno združeno z delavskim gibanjem, rasel Je z njim, učil se je iz bojev z razrednim sovražnikom, učil se je iz izkušenj mednarodnega soci-
alističnega gibanja, učil se je iz Marxovih,. Engelsovih, Leninovih del.
Kot tovarniški delavec je začel z drobnim organizacijskim delom, organiziral štrajke in delavske borbe. Zaradi njegove predanosti, neustrašenosti in odločnosti so se vse bolj zbirali okrog njega revolucionarji. Njegovo ponosno in junaško držanje pred sodiščem je vlivalo pogum borcem in strah režimu.
Osrednje v Titovem življenjskem delu, v življenju borca, misleca, državnika, vojskovodje, osnovni člen, ki je potegnil za seboj verigo vseh drugih dogodkov, zmag in uspehov, je bilo kovanje bojnega orožja zatiranemu delovnemu ljudstvu, graditev Komunistične partije Jugoslavije. Delal je na njenem programu, strategiji in taktiki, predvsem pa zbiral v njenih vrstah najboljše sinove delovnega ljudstva. Tovariš Tito je zato uspel, ker je globok poznavalec ljudi. Odkrival jih je in se boril proti nesolidnim Irazerjem in karieristom, proti Partiji tujim elementom. Zato se je lahko v razmeroma kratkem času zbral okrog Tita najboljši osnovni aktiv vodečih tovarišev, ki so mu do današnjega dne ostali zvesti sodelavci in ostvarjevalci velikih Marxovih zamisli na terenu Jugoslavije. S Titovim imenom je združena neizprosna borba proti vsem poskusom razbiti Partijo od znotraj. Titova zgodovinska zasluga je, da Je revolucionarnemu jedru v naši Partiji omogočil zmago nad vsemi frakcionaškimi, sektaškimi in oportunističnimi težnjami v dotedanjem partijskem vodstvu. Ob njem in z njim so rasle generacije naših najboljših borcev, junakov in stvari ljudstva predanih ljudi.
V	nedavni preteklosti smo s svojo prakso potrdili pravilnost marksističnega nauka o odločilnem pomenu, ki ga ima organizirana avantgardna proletarska Partija za uspeh revolucionarnega gibanja.
Zgraditev čvrste in enotne Partije, s tisočerimi nitmi povezane z ljudstvom, Partije, ki Je odraz ljudskih teženj in borb, ki čvrsto združuje in z enotno voljo preveva vse njene člane, ki preliva njihovo enotno voljo v odločno in junaško akcijo, zgraditev .take Partije je težka naloga. Beda in izkoriščanje delavcev, kmetov ter drugih delovnih ljudi, zatiranje narodov, iz tega rastoče revolucionarno nastrojenje množic, vse to so zgolj objektivni pogoji za nastanek vodeče revolucionarne Partije. Treba je trdega dela zavednih borcev, jasnosti cilja, odločnosti in brezmejne požrtvovalnosti.
V	Moskvi pravijo, da se Je revolucija v Jugoslaviji začela in da je zmagala na Stalinov poziv po radiu. Ne mislim se ustavljati ob smešnosti te trditve. Tudi v tem izpričujejo vla-stodržci iz Moskve svoje izdajstvo nad mednarodnim socialističnim gibanjem. 'Namesto da bi ga obogatili z našimi dragocenimi in drago plačanimi izkušnjami, hočejo z zločinskimi sredstvi prikriti delovnim ljudem sveta, kakšna so v resnici pota k zmagi revolucije, pota nacionalne in socialne osvoboditve.
Spoznavati Titovo življenjsko pot, slediti razvoju njegove revolucionarne zavesti, drobnemu, trdemu delu za pridobivanje soborcev, boju z diktatorskimi režimi, boju s sovražnimi tendencami znotraj Partije, iskanju sredstev in načinov, kako najširše množice kljub terorju seznanit1 z revolucionarnim partijskim programom, da bj se zbudile in zavedle svojih lastnih sil, voditi jih skozi težke bitke — vse to pomeni danes tudi obogatiti mednarodno napredno gibanje z našimi izkušnjami. \
Tovariš Tito je v dobi najhujšega terorja v stari Jugoslaviji prekinil z dotedanjimi 'metodami vodstva CK KPJ Iz inozem-istva. Hotel je biti in Je tudi ves čas bil sredi življenja delovnih ljudi. 2e takrat je v praksi odklonil metode vodstva, ki se ne opira na revolucionarne sile
svojega ljudstva, ampak izključno na direktive in na podporo iz Moskve. To je bilo odločilne važnosti za izgraditev KPJ. Zaradi svoje odločnosti in neustrašenosti, zaradi brezmejne predanosti ljudski stvari, jasnosti analize, ki mu jo je omogočalo poznanje marksisticno-leninistič-ne teorije, s svojim globokim revolucionarnim instinktom, je postal priznani voditelj Partije. Pravilno ocenjujoč položaj v takratni Jugoslaviji je CK s Titom na čelu postavil program, ki je ustrezal ne le proletarskim zantevam, ampak je zbiral vse ostale zatirane delovne množice okrog proletariata, okrog njegove komunistične partije. Ne zgolj pogajanje in sporazumevanje z raznimi več ali manj de-
se skušala Izmikati bojem tn nevarnostim. Množice ji niso sledile zato, ker.bi jim obljulja. la vse mogoče, ne zato, ker bi jib vodila po lahkib poteh, ampak zato, ker jim je vselej jasno predočila glavno nevarnost, ker jim je pokazala, kaj je treba storiti. Vsi dogodki pa so neprestano potrjevali pravilnost poti, ki Jo je Partija predlagala. Beseda naše Partije, njene resolucije in pozivi so najširšim množicam osvetljevali pot in Jim nakazovali sredstva borbe.
Lahko rečemo, odkar je tovariš Tito na čelu naše KPJ, Partija ni bila nikdar nepripravljena, noben dogodek je ni odtrgal od osnovnih ljudskih mno. žic. Se tako nepričakovani dogodki in pretresi, ki bi vsako
ta, ob njegovih besedab — lahko iz Partije in javnih funkcij takoj izločili vse tiste, ki jih niso vršili v službi naroda, ampak zaradi lastne koristL
Tito neprestano čuti z ljudstvom, prisluhne vsakemu njegovemu utripu, zna razlikovati koristi skupnosti, napredka, od onih teženj, ki so usmerjene nazaj, v staro, v rušenje doseženega.
Taka metoda vodstva raste iz naše osnovne koncepcije socialistične graditve,' v katere središču je človek — njegova bodočnost. Tito neprestano poudarja, da prav tega ne smemo nikoli izgubiti izpred oči. Industrializacija je sredstvo, nujno in brezpogojno, toda cilj je člo*
mokratsko razpoloženimi poetičnimi krogi stare Jugoslavije, ampak vsakodnevna borba za zahteve delovnega ljudstva, Je ustvarila pri nas tisto nezlomljivo enotnost Partije z ljudstvom, ki je postala temelj naši Ljudski fronti. Pod Titovim vodstvom je Partija kot avantgarda delavskega razreda, postala zares ljudska Partija. Tovarišu Titu gre odločilna zasluga, da se je naša Partija v danih okoliščinah, na svoj način, na široki množični podlagi, brez receptov in dogem, naučila povezovati revolucionarni boj za socializem s konkretnim vsakdanjim bojem ljudskih množic za njihove ekonomske, politične, kulturne, nacionalne in druge interese.
Tito nikdar ni bil abstraktni teoretik. Dobro poznavanje marksizma mu je bilo vselej v pomoč, toda marksistične postavke niso bile zanj nikdar šablona. Poveaan z delovnim ljudstvom postavlja in predlaga .konkretno politično akcijo v skladu z objektivnimi in subjektivnimi pogoji, ustvarjalno in samoniklo, obenem pa preprosto'in razumljivo delovnim ljudem. Prekinil je s frazerstvom okrog nacionalnega vprašanja in ga postavil konkretno, stvarno. Dal je pobudo za organiziranje nacionalnih partij, kar je bilo izredno važno za ves nadaljnji revolucionarni boj v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji. To je sila razširilo množično podlago proletarske Partije, postalo je temelj bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije.
Svojega poslanstva naša Partija pod Titovim vodstvom ne bi nikdar mogla ostvariti, če bi se ustavljala ob težavah, če bi
drugo stranko razbili ali jo vsaj Za dolgo ohromili, so'našo Partijo samo še krepkeje povezali z ljudstvom in ojačili njeno vlogo. Naj omenim samo leto 1941 in 1948, ko je naša Partija pod Titovim vodstvom rešila narode Jugoslavije pred katastrofo. Politična koncepcija naše Partije je pod Titovim vodstvom vedno usmerjena tako, da računa predvsem z množicami, z njihovim revolucionarnim instinktom, z njihovo iniciativo.
Zaradi te vere v ljudske množice, zaradi neprestanega stika i njimi, zaradi čustvene in zavestne povezanosti z usodo narodov Jugoslavije, zaradi nenehne prisotnbiti med narodom je naša Partija postala tako odporna pred birokratizacijo, prea vzgajanjem kastovskib elementov. Zato smo — ob vzgledu Ti-
vek, njegov razvoj, njegova sreča.
Zgodovinarji bodo v zakladnici Titovega življenja proučevali in odkrivali dogodke in dejanja; vedno bolj nam bo postajala nazorna daljnovidnost njegovih zasnov v vsakem koraku njegovega vodstva.
Vsak narod Jugoslavije posebej beleži v polpretekli dobi .prelomne zgodovinske dogodke, ki so povezani s Titovim imenom. Tako tudi mi Slovenci. In vendar je veličina tega dogajanja ravno v tem, da smo se vsi jugoslovanski narodi združili in hkrati ter prav zato ohranili svojo lastno nacionalno samostojnost. Borba za naše nacionalne interese v slovenskem Primorju, v Istri, v Trstu je borba vseb narodov Jugoslavije. Mi vemo, da bonto zato v njej kljub
spletkam in zarotam imperialistov, fašistov, kominformovcev, končno zmagali.
Ob Titovem življenju, ob primerih njegovega junaštva in predanosti se vzgajajo generacije borcev za socializem. Pod Titovim vodstvom stopamo po novib poteh graditve socialističnih družbenih odnosov, ostvar-jamo predvidevanja velikih mislecev in smele sanje naprednih ljudi vseh časov, dajemo svoj internacionalistični prispevek mednarodnemu socialističnemu gibanju. Naš stari partijski op-zdrav »delu čast in oblast!« dobiva meso in kri v delavskih svetih, v ljudski oblasti, v snovanju takih oblik družbenega življenja, v katerih se uresničuje Marxova zamisel o združbi svobodnih proizvajalcev. Za končni uspeh našega velikega dela nam je porok Titovo vodstvo, za to nam je porok moral no-politična enotnost našib narodov, skovana v narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji, za to so nam porok FLRJ, naša Ljudska fronta, za to nam je porok branik naše neodvisnosti in svobode, naša Ljudska armada.
V našem današnjem delu je vprašanje povezanosti Partije z osnovnimi ljudskimi množicami, vprašanje Ljudske fronte prav tako važno, kakor je bilo važno v obdobju, ko smo pripravljali revolucijo.
»Komunisti imajo mnogo težje in večje naloge nego običajni ljudje«, nam je zmerom govoril in pred kratkim znova poudaril tovariš Tito. Komunisti so člani Partije zato, ker so videu s srcem in razumom, da je borbi za veliko stvar, za ostva-ritev stoletnih sanj potlačenih in izkoriščanih, treba in vredno iitvovtl vse, da je v tej borbi treba ie vredno dati. vse. S tako Partijo, majhno po številu, a močno zaradi enotnosti, idejnosti, odločnosti, smo začeli našo revolucionarno borbo in zmagali.
Osebne kvalitete članov Partije so bile in so ostale ogromnega pomena, zaradi njih je ljudstvo sledilo Partiji v naj. težjih in odločilnih dneh, one so tudi danes odločilnega pomena .za vpliv Partije na množice. Oblike našega boja se spreminjajo, gotovo se bodo spreminjale tudi oblike partijske organizacije, metode dela — toda vsebina bo ostala: biti komunist naše Titovske Partije pomeni biti predan stvari ljudstva do take mere, da so odločilni samo interesi te stvari. Kvas novih socialističnih odnosov morajo biti komunisti s svojim osebnim primerom, stoječ v prvi vrsti boja za pravice delavnih ljudi. Komunistom Jugoslavije to ni težko. Ob Titu, ob primeru generacije herojev, ki jih je zbral in vodil, ob njegovih vsakodnevnih besedah in dejanjih, lahko v sebi in v delovnih ljudeh okrog nas oblikujemo tiste lastnosti, ki naj bodo lastnosti človeka socialistične dobe.
Ob Titovem življenjskem jubileju, ob njegovem velikem primeru, manifestiramo trdno voljo in odločenost slovenskega naroda, da gre bratsko združen z narodi Jugoslavije naprej po začrtani poti, da se ne ustraši nobenih naporov in žrtev, zakaj iz svojih izkušenj ve, da so nujne, in da ga Titovsko vodstvo z gotovostjo vodi v boljše življenje.
Naj nam še dolgo živi tovariš Titol
MARŠAL TITO SPREJEMA ČESTITKE
V Beogradu se v Belem dvoru že od petka dopoldne zbirajo predstavniki delovnih kolektivov podjetij, zadrug, raznih organizacij ter državljani vseh republik, da čestitajo maršalu Titu k njegovemu rojstnemu dnevu ter mu izročajo spominska darila. Ze v petek dopoldne je bilo zbranih nad 300 takih predstavnikov. Iz vse države prihajajo tudi pozdravna pisma in brzojavi, s katerimi pošiljajo delovni ljudje maršalu Titu iskrene čestitke in želje, da bi še dolgo vodil narode Jugoslavije, ter obljubljajo, da bodo posvečali vse svoje sile gra-
ditvi socializma in obrambi neodvisnosti domovine.
Za čestitke se je maršal Tito prvim skupinam odposlancev zahvalil v slavnostni dvorani ter jih prosil, naj sporočijo vsem ljudem, ki jib zastopajo, njegovo najglobljo hvaležnost za visoko pozornost, ki mu je * ila izkazana. Naglasil je: »Recite jim, da bom vse svoje sile tudi v prihodnje posvečal blaginji naših narodov, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bi opravičil to visoko zaupanje in priznanje, ki mi je bilo izkazano.«
Notranji ministri ljudskih republik pri maršalu Titu
Beograd, 24. maja. Dopolč so obiskali maršala Tita .in i čestitali za 60. rojstni dan mi stri za notranje zadeve v ljudskih republik in zastopn Uprave državne varnosti z i nistrom za notranje zadeve v de FLRtl Aleksandrom Ranko čem na čelu.
Maršala Tita je pozdravil imenu delegacije pomočnik i nfttra za notranje zadeve zv ne vlade generalni polkovi Svetislav Stefanovič.
ZA SREČO IN BODOČNOST NAŠIH NARODOV
Vodilni predstavniki našega klera vpreženi v voz vatikanske gonje proti naši državi
Dogodki okoli Trsta, ki so v
zadnjem času pritegnili pažnjo političnih krogov po svetu, so spet enkrat pokazali, kakšno vlogo igra Vatikan pri vsem tem. Kot vedno doslej se je zvesto pridružil gonji najrazličnejših reakcionarnih sil, od fašistov do komin-formovcev, proti naši državi in pozival italijanske volivce neposredno in preko svojega agenta v Trstu, škofa Santina, v borbo za priključitev Trsta k Italiji. Zato nas ni presenetilo, ko sta Oba škofa — Vovk in Držečnik — odklonila podpis izjave Ciril-Metodijskega društva duhovnikov takrat, ko so sto tisoči naših ljudi protestirali proti trgovanju z našimi pravicami. In še več! Vsemu našemu ljudstvu na-kljub smatrajo nekateri ljubljanski kanoniki, med njimi dr. Pogačnik, dr. Kimovec, dr. Šimenc in drugi — seveda po navodilih iz Vatikana, — da Trst po nobenih mednarodnih pravilih ne pripada Jugoslaviji, temveč Italiji £1 da je to edino pravilno. Res se temu ni čuditi, saj ni prvič, da s strani Vatikana in nje-goyih' agentov doživljamo podobne stvari. Nekateri vatikanski agenti pri nas so še odkritejši in pravijo, da je bolje, da dobe Trst Italijani, češ da v Jugoslaviji vlada komunizem, Italijani pa da so pošteni katoličani in verni ljudje. Najjasnejši je vsekakor til arhidiakon Tovornik iz Slovenskih Konjic, ki je rekel, da je stališče Vatikana, da se Trst ne priključi k Jugoslaviji, popolnoma pravilno in da se bo tako tudi rešilo, kaHi komur Vatikan spregovori v prid, tisti dobiva.
Se so nri nas naivni ljudje, ki mislijo, da je politika, ki jo vodi del vrhov katoliške cerkve na Slovenskem, res samo »obramba vere«, res samo obramba nred »preganja-niem in šikaniranjem« vernih Mudi. Toda pri nas se lahko dobi in čita tudi »La civilta cattolica« in pri tem postane človeku kaj kmalu jasno, čigava je in zakaj je takšna ta-politika. Pokaže se nam »ec-clesia militans« v vsej svoji imperialistični in grabežljivi goloti. Ne vera, ne krščanska etika in morala, ne rešitev duš, temveč »sveto rimsko carstvo«, upogibanje kronanih glav pred papeževimi sandali.
Ciril metod ijsko društvo maršalu Titu
Cirilmetodipko društvo katoliških duhovnikov LRS Vam v imenu vseh članov najiskreneje čestita k Vaši šestdesetletnici, želeč Vam še mnogo let zdravja in moči pri izgradnji socializma, ki je edmr pogoj srečnejše bodočnosti vseh jugoslovanskih narodov. Ob tej slovesni priliki Vam zagotavljamo, da bomo kot patri-otični duhovniki dosledno po svojih močeh stremeli in delali za izpolnitev tega visokega cilja.
Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LR Slovenije
stekanje vseh bogastev v Rim, milijoni ponižnih ovc, ki bodo pred bliščem in oblastjo katoliške cerkve padali v prah in molče trpeli vsakršno iz-koriščanje, skratka, »idila«, ki jo napredno človeštvo pozna že vsaj 600 let, to je tisto, kar se skriva za frazami o obrambi vere. Zato vodi »La eiviita cattolica« pravo gonjo proti Jugoslaviji, za »italijanstvo« Trsta in trobi v isti rog s fašisti in kominformovci o preganjanju Italijanov v coni B in v Istri, o preganjanju vere v Jugoslaviji itd. Zato se Vatikan opira na De Gasperije-vo demokrščansko stranko in na vso mogočo belogardistično in plavogardistično emigrantsko reakcijo, ki so mu v tem momentu samo sredstvo za uresničenje njegovih načrtov. Toda to je le delček grando-manskih načrtov Vatikana, ki se tu in tam zasvetijo skozi meglo različnih fraž u obrambi vere, duš, brezbožnem komunizmu itd. Ali mar sanje škofa Vovka o srednjeevropski katoliški podonavski federaciji. o samostojni Sloveniji«, »pobožne želje« o tem, da so »Hrvati že izdelali spomenico,
da hočejo proč od Srbov«, ali pa navdušenje župnika Petka iz Loč pri Celju za prosiulo parolo ’ »fifti-fifti«, ali mar to ne diši po »sVetem rimskem carstvu«, s kakšnim »apostolskim« cesarjem na čelu? Prav čedna druščina se je zbrala okoli tega »skromnega« programa, -ki naj bi za naivneže imel seveda za cilj samo obrambo vere. On je že delil otrokom, ki jih je pripravljal na prvo obhajilo, svete podobice«, samo da so svetnike zamenjali italijanski vojaki, italijansko orožje, vojni zločinec Rožman in izdajalec Natlačen. Pobegli belogardisti, narodni izdajalci, »Stražarji« se temu pridružujejo z vpitjem — »Delajmo, da pride na svetovne zemljevide — država Slovenija«, kakor da niso naši delovni ljudje to že zdavnaj in brez njih sami napravili. Seveda s to raziiko, da je naša Slovenija — svobodna in neodvisna domovina delavnih ljudi — precej drugačna od one. ki si jo zamišljajo Vatikan, »Stražarji« in ostali. Vojni zločinec dr. Blatnik — znanec iz Sajetovega »Belogardizma« — v svojih pismih »Prijateljem v domovini« propagira to srednjeevropsko katoliško državo.
To je politika, ki jo po navodilih Vatikana vodi naš kler. Njen cil je jasen in ni nov — razbiti našo domovino, odtrgati Slovence od ostalih bratskih narodov Jugoslavije in vsiliti jim »voditelje«, ki so v preteklih 11 letih zakrivili toliko zločinov nad lastnim ljudstvom. Pri tem pa jim pomaga del katoliških duhovnikov pri nas, ki so pozabili na to, da so Slovenci, da imajo obveznosti do lastnega ljudstva in ki so postali agenti tuje imperialistične proliljud-ske politike. Zato ni prav nič čudno, da je borba proti današnji notranji ureditvi naše dežele s strani maloštevilnih cerkvenih Vrhov v Sloveniji tako fanatično zagrizena in ostra. Kdor se je odločil danes za vatikansko politiko, ta se je zavestno odločil za borbo proti lastnemu narodu in njegovim življenjskim interesom — za nacionalno izdajstvo. Komur je več kot lastno ljudstvo, politika Vatikana, ki podpira imperialistične težnje italijanskih imperialistov, fašistov in komin formovcev, našo propadlo belogardistično emigracijo in vso mogočo drugo reakcijo, ta je nepopravljivo zabredel v močvirje nacionalnega izdajstva.
Fašizem je Izkoristil -popuščanje v Trstu In se danes bohoti z neverjetno nesramnostjo. Fašisti obnavljajo stari kult oboževanja »dučeja« in so v tem smislu imeli v Trstu tudi mašo zadušnico, kjer so brez sramu dvigali roke v fašistični pozdrav. -To je blagoslov Vatikana in njegovega sluge v Trstu Santina oživljenemu fašizmu!
BELOGARDISTI IN ENOTNOST KOROŠKIH
SLOVENCEV
Izdajalsko delovanje karjev
zakulisnih splet-
Pod gornjim naslovom je Slovenski poročevalec 13. aprila letos že dodobra razgalil zaviralce enotnosti koroških Slovencev, vendar nekateri na Koro-
Tržaško ljudstvo voli
danes svoje občinske može
Trst, 24. maja. Po več tednih so se Tržačani končno oddahnili. Oglušujoče kričanje zvočnikov, s katerimi so razne stranke vabile meščane, naj volijo njihove kandidate, naj pridejo poslušat tega ali onega govornika, je v mestu ustvarilo neko nenavadno vzdušje, ki je ljudi vnemirjaio,» marsikomu že pošteno razrahljalo živce. Nikjer nisi našel miru .povsod so biti za teboj propagandisti. Komin-formisti so prirejali volilna zborovanja celo po” gostilnah, kjer obedujejo delavci. V kinodvoranah so pred filmi vrteli kratek propagandni film, ki se je končal s pozivom, naj vsakdo, ki želi dobro svojim otrokom, voli za Italijo.
Krščanski demokrati so se za volilno propagando posluževali celo cerkva in bolnišnic. Na Opčinah je duhovnik Bele v cerkvi pozival ljudi, naj volijo le krščanske stranke, škol San-tin je »modro« svetoval, da voli krščansko le tisti, ki voli za Italijo, dočim so v bolnišnici pri Sv. Ivanu tako uredili, da bodo bolniki ob podpori nun volili kar v bolnišnici. Lahko si mislite, kakšna bo ta redovniška »podpora«.
Med ljudmi se na splošno opaža precejšnja pasivnost. To se je pokazalo zlasti na volilnih zborovanjih, ki so bite mnogo manj obiskana, kakor v volilni borbi 1, 1949. Ljudje so se naveličali neprestanih Iraz o dobrotah »matere domovine« in podobnem. Večina govornikov sploh ni govorite o vprašanjih, ki zadevajo tržaško občino, temveč le o »visoki patriotski politiki.« Od vseh teh enoličnih govorov so se razlikovali le govori strank in skupin, ki se bore za neodvisnost Trsta. Le ti so Kon Kremo posegali v tržaška, zlasti gospodarska vprašanja. V politični polemiki pro-
14 kandidatnih list s 753 kandidati — 71.000 volivcev, ki v Trstu nimajo kaj iskati, še najmanj pa imajo pravico odločati o bodoči upravi — Ugibanja o volilnih izidih—Umazane špekulacije kominfo'rmistov
ti kominformovcem in fašistom so bili zlasti močni govorniki Ljudske fronte. Ta stranka je bila tudi prva tržaška politična stranka, ki je že davno pričela opozarjati na fašistično nevarnost. Govorniki Fronte za neodvisnost in Tržaškega bloka pa so s konkretnimi podatki dokazovali škodo, ki bi Jo imelo tržaško prebivalstvo od priključitve Trsta k Italiji.
V tržaški občini je bilo pred. toženih 14 kandidatnih list s 733 kandidati. Zanimivo je, da je od teh kandidatov le 426 rojenih v Trstu, dočim jih je kar 154 iz IÄUje,l47 iz Julijske Krajine in le 12 rojenih v Jugoslaviji. V volilnih imenikih je vpisanih 201.000 volivčev, med katerimi je okrog 70.000 tekih, ki ne bi smeli imeti v Trstu volilne . 'pravice, dočim je po drugi strani mnogo Tržačanov, ki bi morali imeti volilno pravico, pa jim je nočejo dati, zato ker so Slovenci, ki so se morali v dobi fašističnega režima umakniti iz Trste v
Obisk avstrijskega poslanika v zunanjem ministrstvu
Beograd, 24. maja (Tanjug). Avstrijski poslanik v Beogradu g. Karl Braunias je obiskal danes dopoldne v ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ načelnika ministrstva Draga Vučiniča in ostal z njim v razgovoru uro in pol.
DELEGACIJA ZVEZE ŠVEDSKIH SINDIKATOV PRI MARŠALU TITU
Pozitivni patriotizem ni nikakšna ovira za sodelovanje in razumevanje med narodi
Beograd, 24. maja. Maršal Tito je včeraj sprejel delegacijo Zveze švedskih sindikatov, s katero se je zadržal v daljšem razgovoru. Predstavniki švedskih delavcev so si v Jugoslaviji ogledali razna mesta in gradbišča, sodelovali so na raznih zborovanjih in zasedanjih delavskih svetov, razgovarjali so se z zadružniki in javnimi delavci. S tem so si lahko ustvarili vsaj bežno sliko o razvoju socializma v naši državi.
Na sprejemu pri maršalu Titu je vodja delegacije Einer Norman imel krajši pozdravni govor, v katerem je med drugim poudaril: »Danes, ko ima švedska sindikalna organizacija srečo srečati človeka, ki vodi jugoslovanske narode, vemo, da srečujemo državnika in borca za svobodo, osebnost, ki je v času težav in nevarnosti prevzela nase z močno vero in trdno voljo stvar ljudstva in svobode«.
Maršal Tila se je nato v krajšem govoru zahvalil voditelju švedske delegacije in pozdravil predstavnike švedskega delavskega gibanja in med drugim poudaril:
»Tovariš Notanan je tukaj pravilno poudaril, da pozitivni patriotizem ni nikakršna zapreka za sodelovanje in razumevanje med narodi. Sodim, da ne pojmujejo pravilno ide-
je marksizma-leninizma, če zanikajo pozitivni patriotizem. Tisti, ki ne, ljubi svojega naroda, ne verjamem, da bi lahko ljubil drug narod, yesell nas, da lahko že sedaj rečemo, da smo z mnogimi in mnogimi državami vzpostavili stike po socialističnem gibanju in po sindikalnem gibanju. Zakaj mi ne gledamo na druge odtenke delavskega gibanja kot na sovražna gibanja, kot se to dogaja z nekaterimi drugimi in sploh v celoti z informbirojev-skimi državami. Sodimo, da imajo lahko ljudje druge nazore, -verujemo pa, da liočejo bolj ali manj prispeti do istega skupnega cilja. Različna so samo pota, po katerih se doseže ta cilj. Zatorej bomo srečni, da je lahko Jugoslavija v določeni meri zgled tudi drugim narodom in državam, zlasti pa delavskim gibanjem. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali obdržsfi stike in bomo zelo radi sprejemali ljudi, ki bodo prihajali k nam, zlasti pa predstavnike delavskega gibanja, ki bi radi videli, kaj in kako delamo. Nimamo kaj prikrivati, lahko pokažemo naše delo, nimamo se česa sramovati, zavedamo pa se svojih težav, pa tudi svojih uspehov. Prpprieani smo, da bo Jugoslavija v nekaj letih s še večjo gotovostjo lahko rekla, da je bila naša samostojna pot v graditvi socializma
pravilna in da bo. prav tako delavski razred drugih držav dejal, da smo imeli prav mi in ne tisti, ki so nas napadali in ki nas sedaj še zmerom obrekujejo ter psujejo.
Jugoslavijo, od koder so se lahko vrnili šele po končani vojni.
Mnogo se je te dni razpravljalo tudi o tem, kakšni bodo volilni izidi. Vsi se strinjajo, da bo krščansko demokratska stranka izgubila precej glasov, a da bo še vedno- ostala na prvem mestu. Največja uganka pa je nadaljnja razporeditev strank, zlasti za drugo, tretje in četrto mesto, za katera se bodo predvidoma borili fašisti, kdmin-lormisti in Fronta za neodvisnost. Pri volitvan 1. 1949 je v tržaški občini dobila krščansko .demokratska stranMa 65.627 gia-sbv, dfugi so biif ^itnlnformisti s 35.548 glasovi, tretja Fronta za neodvisnost z 11,467 glasovi, nato socialni demokrati z 10.774 glasovi. Neofašistično italijan. sko socialno gibanje s 10.171 glasovi je bilo šele na petem mestu. Letos socialisti ne prihajajo več v poštev za prva štiri mesta. iMenijo, da bodo pri letošnjih volitvah največ pridobile Fronta za neodvisnost, neofašistično gibanje (MSI) in Tržaški blok ter da se bo okrepila tudi Ljudska fronta.
V podeželskih občinah, kjer bodo letos volitve istočasno kot v tržaški občini — leta 1949 so bile teden dni kasneje — bo glavna borba med združenimi Slovenci in kominformisti. Naj. srditejša bo te borba v Nabrežini, kjer kominformisti vabijo združene italijanske stranke, naj glasujejo za kominfor-misticno listo, ker bo sicer prišla občina v slovenske roke. Politika kominformističnega vodstva je povzročila zlasti med njihovimi slovenskimi pristaši dosti zmede in omahovanja. Ljudem postaja vedno bolj jasno, da hočejo kominformovci pripeljati Italijo v Trst, vrh tega pa se jim tudi upira zavezništvo kominformističnega vodstva s fašisti. Kominformisti so se po vaseh posluževali zelo umazane protislovenske propagande. Pregovarjali so ljudi, naj ne volijo za Listo slovenske skupnosti, češ da bodo na te
način pripomogli k priključitvi okoliških vasi k Jugoslaviji, kar bo za njih škodljivo, ker ne bodo mogli več prodajati svojih pridelkov v mesto, niti ne bodo mogli hoditi v mesto na delo. V tržaškem predmestju Skednju pa je kominlor-movska propagandistka, ki sicer dela v goriški federaciji KPI, celo trdila, da se gori-, škim Slovencem ni še nikdar tako .dobro godilo kot sedaj, s čimer je hotela tržaške Slovence prepričati, da jim bo pod Italijo dobro in naj zato volijo za kominformistično listo. Ko-minformistični zavezniki NennL jevi socialisti so tudi svoje volilne lepake, natisnili v barvah italijanske zastave, pravtako kakor vse druge iredentistične stranke.	A. Semič
škem še do danes niso spoznali, niso hoteli spoznati, ali si celo ne upajo spoznati, da je tista peščica belogardistov — pobeglih in v svobodni Sloveniji kompromitiranih hlapcev fašističnega okupatorja — zgolj orodje sovražnikov slovenskega naroda.
Izdajalsko delovanje zakulisnih spletkarjev je voda na mlin raznih Steinacherjev, ki se sklicujejo na »Elternrecht«, govore o »vindišarjih«. Tisti posamezniki iz vrst Krščanske ljudske stranke, ki se še danes dajo vplivati ali celo dirigirati od raznih, javnosti že dobro znanih Murijev in Kurbusov, bi se pač že lahko zavedali, kam jadrajo, saj je že dovolj primerov, da ljudje iz vrst krščanske ljudske stranke glasno in javno izražajo svoje nezadovoljstvo nad tem, da določeni voditelji iz Mohorjeve hiše dopuščajo odločati o zadevah Slovencev na Koro-, škem takim, ki so že pred leti svoj narod izdali, kajti svetov-no-nazorske razlike ne igrajo take vloge pri koroških Slovencih, da zaradi le-teh ne bi enotno delovali na gospodarskem, narodnem in kulturnem področju.
Dne 15. maja dopoldne je bila v prostorih glasila KLS »Naš tednik — Kronika« seja pripravljalnega odbora novoustanovljene Tischlerjeve »Kmečke gospodarske zveze«, za katero je g. Tischler dobil dovoljenje od
Jugoslovansko - britanska pogajanja o blagovnem seznamu uvoza in Izvoza
Zamenjava bo dosegla vrednost 18 do 19 milijonov funtov šterlingov
Beograd, 24. maja. V Londonu so bila končana jugoslovam-sko-britanska pogajanja o enoletnem blagovnem seznamu uvoza in izvoza v okviru petletnega trgovinskega sporazuma med obema državama. Ti razgovori so trajali približno 3 mesece.
Vrednost jugoslovanskega izvoza je po najnovejšem blagovnem seznamu 18 do 19 milijonov šterlingov, prav tolikšna pa je tudi vrednost uvoza.
. Ekonomski oddelek zunanjega ministrstva sporoča, da bo Jugoslavija med drugim izvažala barvaste kovine, izdelke lesne industrije, kemikalije, tekstilije in usnje. Vrednost izvoženih živil in lesa bo 13 milijonov funtov.
Jugoslavija bo uvozila iz Anglije še to leto različne stroje, opremo, kovinske izdelke, tehnično gradivo, kemikalije, volno, predivo, nafto in bencin.
JUTRI BO PODPISANA SPLOŠNA POGODBA Z ZAHODNO NEMČIJO
Acbeson-Eden-Schuman v Bonnu
Konferenca v Bonnu naj bi prispevala k utrditvi miru in razumevanja med narodi — Odbor ministrov Evropskega sveta je v načelu sprejel Edenov načri — Francoska vlada postavlja pogoje k podpisu pogodb — Informbirojske demonstracije v Parizu proti generalu Ridgwagu
Bonn, 24 maja. Sinoči je Dri. spel v Bonn ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki je ob svojem prihodu izjavil, da je splošna pogodba z Zahodno Nemčijo velik prispevek k varnosti in. miru na svetu. Spričo tega je dejal, da bo delo konference zunanjih ministrov treh zahodnih držav in kanclerja dr. Adenauerja konstruktivno.
Pol ure za ameriškim zunanjim ministrom je prišel v Bonn britanski zunanji minister Anthony Eden, ki se je udeležil zasedanja Evropskega sveta v Strasbourgu. Tudi Eden je Izrazil upanje, da bo konferenca v Bonnu prispevala k utrditvi miru in razumevanja med narodi.
Pred odhodom iz Strasbourga
v 6onn je francoski zunanji minister Robert Schuman izjavil, da je bilo sprejeto besedilo pogodb.? o evropski obrambni
.skupnosti. Pri tem je poudaril, da so zunanji ministri šestih zahodnoevropskih držav končali svoje delo za ustanovitev evrop-' ske skupnosti, sklenjeno je bilo, da bo pogodba veljala 50 let in da jo bodo ponovno proučili, če je poprej prenehal veljati Atlantski pakt.
Včeraj dopoldne Je bil zadnji sestanek odbora ministrov Evropskega sveta Na tem sestanku so sklenili,' da bodo poslali evropski skupščini britanski predlog za vzpostavitev tesnih stikov med evropsko obrambno skupnostjo in skupnostjo za premog in jeklo ter Evropskim svetom. Vendar je pa odbor ministrov Evropskega sveta včeraj soglasno sprejel temeljna načela tako imenovanega Ede-novega načrta o vzpostavitvi organske zveze v Evropi. Predsednik odbora Paul Van Zeeland Je na tiskovni konferenci
izjavil, da je bil Edenov načrt
v načelu že sprejet.
Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada sinoči postavila pogoje, s katerimi bo podpisana splošna pogodba z Zahodno Nemčijo in pogodba o zahodnoevropski obrambni skupnosti. Na svoji včerajšnji seji je francoska vlada tudi sklenila, da bo postavila tudi pogoje za ratifikacijo teh pogodb v francoskem parlamentu. Francoska vlada namreč želi, da bi omenjene pogodbe imele določena jamstva in da ne bi zahtevale ničesar, kar ne bi bilo opravičeno in sprejemljivo.
Vodstvo komunistične partije Francije je včeraj organiziralo v Parizu demonstracije proti imenovanju generala Ridgwaya za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta. Demonstracij se je udeležilo sa. mo 400 informbirpjevcev^
(Tukaj ni vračunana vrednost uvoza britanskega dela tristranske pomoči).
Pogajanja za premirje na Koreji
Pan Mun Jom, 24. maja (AFP). Pogajanja za premirje v Koreji bodo prekinjena za tri dni. Na včerajšnjem sestanku glavnih delegacij v Pan Mun Jomu ni bil dosežen noben napredek v razgovorih in novi vodja delegacije Združenega poveljstva general Harrison je predlagal, da bi bil prihodnji sestanek šele
27.	maja. Nasprotna delegacija je privolila.
Washington, maja (Reuter). Ameriški obrambni minister Frank Pace je včeraj sporočil, da sta bila brigadna generala Francis Dodd in Charles Colson degradirana na stopnjo polkovnika. Polkovnika Dod-da so kot poveljnika ujetniške-ga taborišča na otoku Kodje ujeli severnokorejski in kitajski ujetniki ter ga imeli več dni zaprtega kot talca. Njegov namestnik polkovnik Colson je sprejel pogoje za izpustitev Dodda. Ko so Pac.a vprašali, zakaj sta bila Dodd in Colson degradirana, je odgovoril, da sta s svojim početjem ustvarila položaj, ki je ogrožal varnost v taborišču Kodje in dajala gradivo kitajsko-severnokorejskim delegatom v Pan Mun Jomu za propagando proti Združenemu poveljstvu, da bi tako zavrla pogajanja o premirju.
ZDA so opozorile 15 držav članic' OZN, katerih sile se vojskujejo v Koreji, na možnost nove agresije na Daljnem vzhodu po Severnokorejcih in kitaj-cih. V sporočilu, ki ga je včeraj objavilo ameriško ministrstvo, opozarjajo, da je predsednik Filipinov Cuirino "--.zori! na poslednjem sestanku predstavnikov držav, katerih čete se bore na Koreji ob strani Združniji narodov, na velike koncentracije severnokorejskih in kitajskih čet v Koreji in na njihovo sposobnost za obnovo ofenzivnih akcij. V sporočilu pripominjajo, da je možnost nove agresije poudaril predvčerajšnjim tudi general Ridgway S svojem govoru y Kongresu.
Varnostne direkcije v Celovcu, kajti vodstvo KLS očitno ni bilo za enotno Kmečko gospodarsko zvezo, ustvarjeno že pred .volitvami v Kmetijsko zbornico, temveč je to ime, ki je po Koroškem poznano kot ime enotne organizacije-, le izkoristilo kot geslo za ustanovitev konkurenčne organizacije že obstoječi in uspevajoči Kmečki zvezi.
Na seji, katere namen je bil pretresti možnost združenja Kmečke gospodarske zveze s KZ, so prisotni kmetovalci zahtevali enotno delovanje oz. fuzijo obeh organizacij. Čudno vlogo pa je pri tej seji odigral gospod dr. Tischler, ki je sejo često zapuščal in o njenem poteku sproti poročal v sosednjih prostorih uradujočemu inž. Muriju, znani zakulisni figuri. Muriju pa enotnost, kakršno žele Koroški Slovenci, zaradi političnih in osebnih ambicij, ker ni v skladu z njegovimi nalogami niti z njegovo željo, zlesti na vplivno mesto gospodarske ustanove, ne gre v račun. Prav nič se torej ne moremo čuditi nasvetom, ki jih je ob tej priliki Muri dajal g. Tischlerju, saj je popolnoma jasno izrazil svojo težnjo v navodilu, češ »zahtevajmo enotnost z Demokratično frontovsko Kmečko zvezo na podlagi proporca 2 : 1, torej 6 odboritiških mest od devetih, k temu še mesto pred« sednika in tajnika, potem Demokratična fronta na ta predlog itak ne bo pristala, kajti vsako popuščanje bi bilo neumestno in škodljivo.« Ko je med nadaljnjo debato prišel Tischler povedat Muriju, Ra eden izmed prisotnih kmetov vztrajno predlaga paritetno razmerje, mu je Muri to odločno odsvetoval in si pozneje globoko oddahnil, ko mu je Tischler poročal, da mu je uspelo ukrotiti odbornike in doseči soglasje v skladu z Murijevo zamislijo.
Tako torej gospod belogardist Lambert Muri po svoji stari spletkarski, vohunski in korup-cionaški praksi, na zunaj »skromen, bogaboječ in dobrodušen možiček, ki noče nikomur ničesar slabega, dober in ponižen strokovnjak, marljiv sotrudnik KLS, ki se žrtvuje za blaginjo Koroških Slovencev« v dejanski vlogi zakulisnega intriganta poizkuša odločati o enotnosti Koroških Slovencev!
Muri kot pretendent za mesto tajnika KGZ želi rezati kruh slovenskim kmetom na Koroškem, kakor ga je nekoč pičlo meril ljubljanskemu civilnemu prebivalstvu. Svoj »dober glas« o tem je prinesel tudi s seboj na Koroško, znano je n. pr. da je v dobi okupacije v sodelovanju z italijanskim fišistič-nim komisarjem polkovnikom Strado iz zalog za civilno prebivalstvo pošiljal s pristankom Graziolija ali brez njega večje količine živil svojim političnim in osebnim prijateljem.
Bralci »Tednika — Kronike« že vedo, kdo je avtor klevetm-ških napadov na Jugoslavijo, a g. Sadjak, formalni odgovorni urednik lista se očividno ne zaveda, da pred javnostjo nosi le on odgovornost za to, da neki Muri izliva svojo onemoglo jezo v tisk KLS. To, kar pa ne utegae stlačiti na potrpežljivi papir, na katerega tiskajo »Tednik — Kroniko«, pošilja špijon. skemu centru belogardistične emigracije v ZDA, zato tudi lahko tako pogosto finansira pijančevanje svojim prijateljem, na katerih zabavljajo čez FLRJ in »koroške revčke«. Cesto se poslužuje nekega svojega zapitega in neuravnovešenega prijatelja, ki ga pošilja h gospodom pri ÖVP, na Varnostno direkcijo ali na deželno vlado, » pridom pa ga uporablja tudi za razširjanje raznih obrekovanj m laži.
Danes ni več potrebno skrivati belogardističnih vohunov v sosednji pisarni, kadar gre za sejo, za imenom koroškega Slovenca, kadar gre za klevetniški članek v »Tedniku — Kroniki«. Koroški Slovenci že znajo razsojati o enotnosti in belogardii stičnih spletkarjih.
TOVARIŠ TITO V SLOVENIJI
Titova srečanja s Slovenijo ir* Slovenci ne izvirajo samo iz krvnih vezi, ker mu je bila mati Slovenka — Marija Javoršek, hči kmeta iz sosednje vasi Podsrede, ne le iz sosedstva njegove hrvatske rojstne vasi Kumrovca z našimi slovenskimi vasmi. Svoja otroška leta je preživel na meji med slovenskim in hrvatskim življem, na domu, kjer so govorili hrvatski in slovenski jezik. Tito sam pripoveduje, da so bili še najbolj srečni tisti dnevi njegovih otroških let, ki jih je preživel pri očetu svoje matere Martinu v Podsredi v Sloveniji. »Bil je čokat mož,« opisuje Tito svojega starega očeta, »živahen in zmeraj dovtipen. Imel me je rad in me klical Jožek. Tudi jaz sem njega imel rad in prav tako rad sem skrbel za živino in nosil vodo za gospodinjstvo. Njegova vas je bila med gozdovi na strmih bregovih nad reko. Igral sem se v gozdu, si rezljal piščali in delal biče za konje, katere sem oskrboval. To je bilo delo, ki sem ga imel najraje in kolikor daleč nazaj se spominjam, sem imel največ veselja s konji že tedaj, ko sem jim z glavo segal komaj do trebuha. Moj oče je imel konja, ki ga je imenoval »Putko« in jaz sem mu edini lahko nadel uzdo...« Mladi Jožek, kakor ga je imenoval stari oče, je tedaj, ko je začel hoditi v hrvatsko šolo, peti razred osnovne šole je končal v Bistri ob Sotli, govoril bolje slovensko kakor hrvatsko, saj je takrat preživel več pri materinem očetu v Sloveniji kakor v domači vasi.
S koncem šole se je za mladega Broza začelo trdo življenje. Pot ga je vodila iz Kumrovca v Sisak, kjer se je izučil v kovinarstvu, delal nato v Zagrebu in v Sloveniji, kjer je našel delo kot kovinar v tovarni »Titan« v Kamniku. Nato je delal v Sko-dovih tovarnah v Plznu, v Mo-nakovem, na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu in se 1. 1913 zopet vrnil domov. V prvi svetovni vojni se je njegov regiment boril v Karpatih, kjer se je Tito prvič srečal z Rusi. Septembra 1920 se je vrnil iz Rusije v Kumrovec. Na poti domov sta bila z ženo v Mariboru aretirana, zaslišana. Ko so ju izpustili, sta se odpeljala z vlakom iz Maribora do Sv. Petra, to je železniške postaje, ki je bila najbližja Kumrovcu. Bila je celo bližja Podsredi, zato sta šla najprej k teti Ani in od tam v Kumrovec.
Titov stik s Slovenijo dobiva širši in največji pomen po prvi svetovni vojni, potem, ko postaja zmeraj bolj osrednji oblikovalec revolucionarne Komunistične partije Jugoslavije, ji postavlja temelje in v boju s frakcionaši išče stikov z najboljšimi komunisti v državi.
Konec leta 1926 je prišel Tito iz Kraljevice, kjer je delal od
21.	septembra 1925 do 2. oktobra 1926 v ladjedelnici, v Zagreb, od koder gre za nekaj časa v Beograd in se spet vrne v Zagreb — medtem dela pozimi 1926 in spomladi 1927 v Smederevski Palanki —, kjer dela v partijski organizaciji kot funkcionar in kot začasni sekretar Zveze kovinarjev za zagrebško oblast. Tu je zmeraj med delavci, izpolnjuje naloge Partije in krepi vpliv neodvisnih sindikatov med kovinarji. Večkrat potuje iz Zagreba v Karlovac, Varaždin, Koprivnico in v druge industrijske kraje. Policija ga išče, ker je bil glavni organizator stavke in pobudnik ustanovitve partijske organizacije. Sodišče v Karlovcu ga je obsodilo na 7 mesecev zapora in kazen odsedi v Ogulinu. Ob koncu 1927 se je po prestani kazni Tito vrnil v Zagreb, kjer posveti vse sile sindikatu kovinarjev in krepitvi Partije. Na VIII. konferenci zagrebške partijske organizacije, ki je bila 25. in 26. februarja 1928, je Tito s sijajnimi dokazi razbil škodljivo delo levih in desnih frakcionašev. Titovo delo med delavci, v sindikatu kovi-
narjev in v Partiji dobiva zmerom večji odmev tudi v javnosti, policija je nanj zmeraj bolj pozorna in novembra 1928 se mora pred sodiščem v Zagrebu zagovarjati »zaradi kršenja zakona o zaščiti države«. Njegov pogumen nastop pred sodiščem so takrat označile zagrebške »Novosti«, ki so pisale dne 8. novembra 1928 takole: »Josip Broz je najbolj zanimiva osebnost v tem
Tovariš Tito leta 1938
procesik Njegov obraz ima nekaj tiste fiziognomije, ki spominja na jeklo. S svetlimi očmi gleda zelo hladno, toda energično in mirno. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, odgovarja: Sem kriv z ozirom na to, kar navaja obtožnica, toda v resnici nisem kriv. Priznam, da sem član ilegalne Komunistične partije Jugoslavije, priznam, da sem delal za propagando ideje komunizma, proletariatu sem predočil vse krivice, ki se mu gode. Ne priznavam pa buržujskega sodišča, ker smatram, da sem odgovoren samo svoji Komunistični partiji.«
Obtožnica je očitala Titu, da je v letih od 1921 do 1927 v Zagrebu in v drugih mestih kot član ilegalne Komunistične stranke Jugoslavije vršil propagando komunizma na ta način, da je organiziral člane te stranke, prirejal rajonske, mestne konference in na njih širil komunistične ideje ter se s tem pregrešil proti zakonu o zaščiti države. Tito je s svojim nastopom pred sodiščem razkrinkal pravosodje kapitalistične Jugoslavije in povedal, da sodišče služi izključno mali skupini vla-stodržcev. Titovo zadržanje pred sodiščem, ki ga je takrat opisala »Borba« (št. 83, november 1928), je pomenilo zgled za vse revolucionarne borce, kako je treba nastopiti pred razrednim sovražnikom. Tito je pozneje zmeraj polagal veliko na to, kako se je kdo zadržal na policiji ali pred sodiščem, kakor pripoveduje tov. Leskošek. »Ni vprašal samo, ali je izdal kaj ali ne,« pripoveduje tov. Leskošek, »temveč: Kako je branil interese delovnega ljudstva pred sodiščem?«
Tito je bil na procesu v Zagrebu obsojen na pet let ječe, ki jih je odsedel deloma v Zagrebu, v kaznilnici v Mariboru, v Lepoglavi in Ogulinu.
Cas, ki ga je Tito preživel v mariborski kaznilnici (od 7. maja 1931 do 4. novembra 1933), je vsekakor najbolj neprijetno njegovo srečanje s Slovenijo. Potrt je bil, ker je bil ločen od delavcev, ker sam ni mogel delati, ni pa bil zlomljen. Bil je jetnik v celici št. 32, jetnik v »celici zidani«, kakor piše Rodoljub Colakovič, »iz betona in železa, da bi v njej krotili in spametovali jetnike«.
Toda za ljudi, kakršen je bil Tito, je bila celica brez moči. Spet bi lahko govorili zanj z besedami istega pisatelja, ko opisuje celico: »Nikakor jih ne moreš ukrotiti in spraviti k pameti. Tudi oni se mučijo v svoji grobni tišini, je že tako, hudo jim je, saj so tudi oni navadni smrtniki iz mesa in krvi. Tudi oni poznajo ure globoke melanholije in neke neizrečene žalosti, ko ti hrepenenje trga srce po
resničnem življenju, po boju, po preprosti človeški sreči, po zvestih tovariših, ki ždijo v drugem podobnem grobu ali ki so ostali na prostem, da med viharjem naših dni nosijo naprej veliko zastavo človeške sreče.
Hudo jim je, toda možato »e drže. Ne glad, ne mraz, ne udarci, ne okovi in ne strašna tvoja samota jih ne morejo ukrotiti.«
Naravno je, da je tudi Tito doživljal take hude dneve v celici mariborske kaznilnice ob enoličnem delu, daleč od svojih delavcev, od zvestih tovarišev, od vseh, ki so ga pogrešali, da bi jim nosil veliko zastavo človeške sreče.
Ko je prišel 1934 spet na svobodo, je hotel nadomestiti delo, ki ga mu je pretrgala ječa. Človek, ki je preprečil nasprotniku vse poskuse, da bi ga zlomil, ki veruje v moč ljudskih množic in ki si je v svesti svojega poslanstva, lahko opravi neprimerno več, kakor ljudje, ki jim trdo življenje ni ojeklenilo volje. Titova vrnitev na svobodo je bila odločilna za nadaljnji razvoj v jugoslovanskem delavskem gibanju. Razmere v Partiji niso bile ugodne. Za njo je bilo razdoDje od 1920—1928 prilago-jevanje dela nelegalnim pogojem, razdobje njenega razvoja ob nepretrganem preganjanju, KPJ pa je bila tedaj v frakcionaških bojih, ki so omogočali režimu, da je imel tedaj v Partiji celo vrsto svojih provokatorjev in vohunov, ki so omogočili leta 1929, 1930 in 1931 generalu Petru Živkoviču, da je pobil nad sto najzvestejših članov Partije in članov komunistične mladine, okrog tisoč pa jih je vrgel v zapore in na dolgoletno robijo. Leta 1930 in 1931 je v državi življenje Partije zamrlo, pravi Tito sam v poročilu CK KPJ na V. kongresu KPJ. In prav ta leta so bila tudi
Smlglova zidanica nad Grajsko vasjo pri Prebolda v Savinjski dolini, kjer j« bila 1938. leta partijska konferenca, katere se je udeležil tudi maršal Tito.
Pred zidanico od leve prod desni: gospodar Bmifl, Jože Turk - vodič in stražar na partijski konferenci 1938. leta, ter gospodarjev »ln Fric Smigl.
čas Titove odsotnosti. Sele konec leta 1932 se spet začenjajo obnavljati ilegalne celice KP s krajevnimi komiteji kot najvišji vodilni organi in meseca decembra istega leta je bila v državi IV. partijska konferenca v strogi ilegalnosti, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se ustanovi KP Slovenije, kar je moglo biti dokončno uresničeno šele leta 1937. To je bil čas hudih bojev za čistost Partije, čas bojev proti frakcionaštvu, dokler ni bilo leta 1937 odstranjeno takratno vodstvo razen Tita, ki je poslej imel nalogo formirati novo vodstvo v državi.
Ta leta, v katerih je Tito postavljal nove temelje Komunistični partiji Jugoslavije, označujejo njegova pogosta potovanja v Slovenijo. Leta 1934 se Tito prvič sreča s tov. Karde-ljetp in Kidričem. V poletju je
preživel skoraj tri mesece Ljubljani, kjer je stanoval na mnogih krajih, med drugim tudi v pritličnem stanovanju v hiši št. 13 v Aškerčevi ulici in pri Ziherlovih v Trdinovi ulici 8. Istega leta se je udeležil pokrajinske partijske konference v Goričanah. Poleti 1934 je Tito imel pri Ježah ob Savi sestanek s Kardeljem, Kidričem in Tonetom Šušteršičem. Tito je na sestanku razlagal pomen enotne fronte in način, kako naj .bi začeli delati in organizirati Čim-prej enotno fronto delavskega gibanja tudi v Sloveniji ter poudarjal pomen legalnega in ilegalnega tiska za njeno utrjevanje. Oktobra istega leta (1934) je Tito spet v Ljubljani. Tone Šušteršič nam je ohranil spomin na srečanje z njim. V pritlični dvoriščni stavbi Žagarjeve hiše na Resljevi cesti št. 14 se je Tito sestal s Kardeljem, Ivanom Mačkom, Tonetom Šušteršičem in z nekaterimi drugimi slovenskimi komunisti. Na sestanku so obravnavali predvsem vprašanje reorganizacije v Partiji z ozirom na sklepe, ki so jih bili sprejeli na TV. partijski konferenci.
Poslej so s Titovim imenom v zvezi številni kraji v Sloveniji in imena naših starih partijskih borcev. Franc Leskošek-Luka nam je ohranil zanimivo pripovedovanje na svoja srečanja s Titom v Sloveniji, od katerih sega prvo v jesen leta 1935, ko ga je obiskal na njegovem domu v Ciglarjevi ulici št. 41 v Mostah pri Ljubljani, kamor je Tita napotil Edvard Kardelj, in na drugo srečanje leta 1936.
Iz let 1934, 1935 in 1937 so nam ohranjeni zapiski in spomini Ane Ziherlove na njena srečanja s Titom v Ljubljani. »Takrat so ga klioali za Rudija,« pripoveduje Ziherlova. »Bil je
Slovenska delegacija pozdravlja maršala Tita
tetke — Tito je sam tako klical sestro svoje matere — razgo-varja Tito s tov. Leskoškom in Šušteršičem o delu partijske organizacije v Sloveniji. Po sestanku pozno v noči so Tito, Leskošek in Šušteršič odšli peš proti Rajhenburgu.
V pomladi 1. 193^ spet srečamo Tita v Bistrici ob Sotli, blizu njegovega rojstnega kraja Kumrovca. Tu je bila partijska konferenca, katere so se udeležili delegati iz Slovenije in iz drugih pokrajin Jugoslavije. Konferenca je bila v času po tako imenovanem »Anschlussu«, ob katerem je CK KPJ izdal razglas, v katerem je med drugim rečeno: »Hitlerjev agent Stojadi-novič je izdal interese ljudstva. Stojadinovičev protiljudski in hegemonistični režim je največja nevarnost za svobodo narodov Jugoslavije in za neodvisnost države. Ta režim seje neslogo in preprečuje v teh usodnih urah bratski sporazum med jugoslovanskimi narodi.«
O veliki noči istega leta (1938)' je bila partijska konferenca v Smiglovi zidanici v Grajski vasi pri Preb(oldu v Savinjski dolini in pozneje še ena nad St. Lenartom nad Trbovljami in se je obeh konferenc udeležil tudi Tito. Leto pozneje — 1939 — je bilo izmed vseh dotakratnih posvetovanj in konferenc najvažnejše veliko partijsko posvetovanje za vso državo, in sicer v hiši Mihe Novaka pod Šmarno goro. Tudi tega posvetovanja se je udeležil Tito in
V tej hiši v Podsredi blizu Bistrice ob Sotli v okraju Krško, je tovariš Tito v letih 193« do 19« vodil več konferenc CKKPJ in več drugih partijskih posvetovanj. Tu je živela «ljegova tata Ana Kolar roj Javoršek, sestra njegove matere, ki je bila prav tako doma v tem kraju. - N» desno, mož pokojne Aae Kola*. Spominska plošča na hiši bo odkrita dane*.
skromen človek, na shujšanem obrazu so se mu poznali sledovi trpljenja In težkega življenja. Iz pogovorov z njim sem sklepala, da je bil pri svojem napornem ilegalnem življenju dostikrat tudi nezadostno in slabo hranjen. Zato je izgledal starejši, kot je bil v resnici. Zaradi njegovega prikupnega in lepega vedenja, zaradi njegove skromnosti in domačnosti smo ga imeli vsi radi. Značilna poteza njegovega značaja je bila velika samozavest in odločnost. Mirno, toda odločno je dajal navodila kurirki, ki je držala zvezo med njim in njegovimi sodelavci... S svojim prepričevalnim načinom podajanja, z neomajno vero ▼ zmago proletariata, s svojo borbenostjo je moral navdušiti vsakogar, ki ga je' poslušal. Ob njem si moral rasti v borca za pravično stvar borbe delovnega ljudstva.«
Pri Ziherlovih v Ljubljani — stanovali so v Trdinovi ulici št. 8 — je Tito stanoval leta 1934 tri tedne, pozneje istega leta je bil v hiši še večkrat, a stanoval ni več pri njih. Naslednje leto je bil spet pri Ziherlovih, a le mimogrede, zadnjikrat pa leta 1937, ko se je Boris Ziherl že vrnil iz Mitroviče. Ana Ziherl pripoveduje še o svojem sestanku s Titom v Zagrebu najprej v neki predmestni gostilnici, drugič pri hrvatskem publicistu Galogaži in tretjič v zagrebškem predmestju Trešnjevki.
V letih od 1934—1940 so kraji okoli delavskih središč, kot so Trbovlje, Celje, Ljubljana itd., postali torišče partijskega ilegalnega dela, številnih sestankov, partijskih konferenc, posvetovanj, katerih se je pogosto udeleževal tudi Tito. Zgodaj spomladi 1936 je bil Tito na partijski konferenci v Bistrici ob Sotli (prej se je imenoval kraj Sv. Peter pod Svetimi Gorami). Na konferenci je bilo samo nekaj delegatov iz Slovenije, ostali so bili iz drugih delov države. Naslednje leto (1937) — prav tako v zgodnji pomladi — se v Bis‘-icj ob Sotli sestaneta Tito in Leskošek. V pozni jeseni istega leta in prav tam «e y hin svoje
nam je o njem ohranjenih več zanimivih poročil.
Decembra 1938 je Stojađinović doživel pri volitvah poraz, vlado je sestavil Dragiša Cvetkovič, toda zunanja politika se je nadaljevala po Stojadinovičevih stopinjah. Dne 24. avgusta naslednjega leta je prišlo do sporazuma Cvetkovič-Maček. Istega leta so nemške fašistične čete zasedle Češkoslovaško in CK KPJ je ob tej priliki izdal razglas, v katerem pravi med drugim: »Najsi bodo dnevi preizkušnje, ki so pred nami, še tako težki, ni razloga, da bi klonili z duhom. Neodvisnost Jugoslavije lahko obvarujemo pred navalom fašističnih osvajalcev, če zberemo vse domoljubne demokratične sile in ustvarimo bratsko slogo in sporazum med narodi Jugoslavije.« Razglas pravi dalje, da bi v tem položaju obrambno sposobnost države ohranila samo ljudska vlada, ki bi uživala zaupanje ljudstva in ki bi ljudstvu seveda zagotovila vse demokratične in nacionalne pravice.
Ob vsem tem vidimo, kolikšnega pomena so bili takratni posveti in konference, katerim je brez dvoma Titova prisotnost dajala poseben pečat. Razgibano ilegalno partijsko delo se je nadaljevalo spet v letu 1939 in se končalo ravno na Silvestrovo v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. Konference v Medlogu se je udeležil tudi Djilas. Naslednje leto (1940) je bila večja, partijska konferenca v Judeževi domačiji na Voglah nad Vinjem pri Lazah, nato v Leskovcu pri Krškem in istega leta partijsko posvetovanje na Lisci. Tito se je udeležil tudi vseh teh konferenc in posvetovanj. Prav ta Titova bivanja v Sloveniji in z njimi združeni sestanki, posveti in konference sovpadajo v čas najtežjega dela za krepitev Partije, ki je bila tedaj v najhujših preizkušnjah. Iz tega pregleda vidimo vlogo in zgodovinski pomen Titovih obiskov v Sloveniji, ki so dali veliko pobud tudi za ustanovitev Komunistične partije Slovenije leta 1937, kar je ob njeni desetletnici označil tov. Miha Marinko' s besedami:
»Osnovanje Komunistične partije Slovenije je utelešenje zamisli tovariša Tita.« Hkrati pa so ti obiski in srečanja s slovenskimi komunisti mnogo pripomogla h krepitvi in dvigu kadra in so v tem času olajšali Partiji povezavo e množicami, in sicer ne samo z delavci, marveč tudi s kmeti in z inteligenco. Imena krajev Slandrovo, St. Lenart, Šmarna gora, Vogle, Medlog pri Celju, Leskovec, Bistrica ob Sotli, Lisca, Gorjuše, Trbovlje, Celje, Ljubljana ne pomenijo samo srečanja Tita s Slovenci, s krepitvijo Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije, ampak leta plodnega in težkega dela, zbiranja množic v enotno protifašistično fronto.
Iz spominov Franca Leskoška-Luke na srečanja s Titom v Sloveniji samo nekaj značilnosti: »Tito je stalno opozarjal na tri, štiri stvari: na boj za enotnost delavskega nereda, ojačanje in čistost partijske organizacije, nacionalno enotnost v boju proti zunanjemu imperializmu in velikosrbski hegemoniji. Na vseh konferencah, sestankih in posvetovanjih je govoril o tem.« (Isto je stalno poudarjeno v razglasih CK KPJ, ki smo jih navedli zgoraj. Op. pis.) In dalje: »... Bnotna fronta delavskega razreda, okrepitev Partije z delavskimi elementi, to je stalno, stalno poudarjal: Prav tako je stalno na vseh konferencah opozarjal na potrebe za pridobitev širokih množic. Spomnim se, kako izostren čut je imel za doslednost v borbi proti frakcionaškim elementom v Partiji... Tito je bil človek hitrega dela. Hitro je spoznal situacijo in jo razumel, ni mu bilo treba mnogo pojasnjevati. Zelo pa se je trudil, da bi stvari drugim pojasnil... V svojih načrtih je bil dosleden, precizen, realen. Kar koli si je postavil za nalogo — za to je storil vse, da bi jo izvedel... Za Tita ni bilo poti, ki bi bila pretežka ali predolga. Nikdar ni vprašal, kako daleč je, temveč vedno, kje je. Ni se bal truda, ne noči, ne dežja, glavno je bilo, da je izvršil svoje delo... Njegova kritika naših napak je bila zelo ostra. Vendar je bila vedno taka, da si bil po njej okrepljen, bila ti je v veliko pomoč. Iz te kritike, naj je bila še tako ostra, je bilo videti ljubezen in toplino. Pri njem ni bilo jeze in sovraštva, temveč zgolj skrb za nego in vzgojo kadrov, želja, da bi se razvili... Pri njem ni bilo protekcije za nikogar. Cenil je samo delo in predanost. Zelo je • upošteval avtokritiko. Cenil je iskrenost in sovražil pretvarjanje. Silno je gledal na čistost Partije, na partijnost, zahteval je predanost in samezatajevanje. Zato pa smo tudi uspeli v narodnoosvobodilni borbi, ker je on v nas visoko dvigal te odlike komunista.« (Iz spominov Franca Le-skoška-Luke na Tita, ki jih je zapisal I. Bratko leta 1947 v »Ljudski Pravici«.),
Titovi ilegalni prihodi v Slovenijo niso bili vselej lahki. Za državno partijsko posvetovanje, ki je bilo leta 1939 v Tacnu pod Šmarno goro, ni dobil pravočasno zveze. Tito je po pripovedovanju tov. Leskoška zaskrbljeno odšel sam na mesto posvetovanja in .naletel med potjo na brata tov. Novaka-Očka, ga ogovoril z geslom in srečno našel mesto posvetovanja. Na posvetovanje, ki je bilo leta 1940 na Voglah, je vodila Tita in Kardelja Leskoškova žena iz St. Jakoba skozi Ihan na Vogle, medtem ko je večina drugih delegatov prihajala na moravško stran z brodom čez Savo. Na dogovorjeni sestanek na Lisci leta 1940 Tito ni mogel priti, ker je bil zadržan v Zagrebu. Cim pa je mogel, se je odpravil na pot iz Zagreba kot »smučar« v Ljubljano, da je zvedel, o čem so se posvetovali na Lisci.
Vsa ta Titova potovanja v Slovenijo — našteli smo jih le nekaj — so zaradi ilegalnega značaja ostala seveda bolj prikrita in naše delovno ljudstvo takrat o njem ni mnogo vedelo. Cim pa je v minuli vojni pod njegovim geslom: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« borbeni odpor proti okupatorjem vzvalovil jugoslovanske narode, je ime Tito postalo simbol junaškega upora in vere v zmago narodov Jugoslavije. Posebej je bilo njegovo ime neštetokrat omenjeno', napisano na letakih, ki so pozivali na odpo», na stotisočih listkih,
ld ao jih naši Ilegalci — od otrok do starčkov — potresali po tleh. Neznani junaki so vdolbli njegovo ime v zidova tako, da ga ni bilo mogoče izbrisati. Njegovo ime je pomenilo upanje za tisoče zaprtih, izseljenih, za jetnik« v koncentracijskih taboriščih, dajalo je pobuda našim aktivistom in partizanom za najbolj tvegana dejanja. Ni čudno, če se je zanimanje za pojavo človeka, ki je že peed vojno delal v Sloveniji, stopnjevalo vse dotlej, dokler ga ni 26. maja 1945 v Ljubljani pozdravila vsa Slovenija. Tito je tedaj prvič v svobodi spregovoril vsem Slovencem: »Slovenija je osvobojena. To je vaše d«4o, to je delo vseh vas najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije...« Ljubljana in z njo vsa Slovenija je z obiskom maršala Tita v tistih dneh doživela resnično potrditev svoje osvoboditve; obi-. skal jo je mož, ki je začel, organiziral in z uspehom vodil uaš« narodnoosvobodilno gibanje db zmage.
Prvi obisk maršala po osvoboditvi v Sloveniji je bil prepričljiv dokaz, kako ga ljubi in spoštuje, kako'mu je zvesta in do kraja pripravljena slediti mu tudi v miru, v obnovi in izgradnji nove svobodne državne skupnosti in socialistične domovine.
Dne 28. maja 1945 je bil Tito po vojni prvič na Gorenjskem in na Bledu. Naslednje dni je obiskal Notranjsko in Primorsko, 31. maja je doživel navdušen sprejem v Celju in Mariboru. V Mariboru se je Tito ustavil pred kaznilnico, v kateri je prestajal robijo (v celici št. 32) v letih od 1931 do 1933. Ob tem obisku se je Tito pred kaznilnico precej časa zadržal in obujal spomine na težke dneve političnega kaznjenca, obenem pa se je s ponosom spomnil tudi svoje borbe, za pravice delovnega ljudstva. Kaznilnica je bila med vojno bombardirana in delno poškodovana.
Dne 29. maja 1945 je Tito sprejel v Ljubljani delegacijo slovenske mladine skupno s tržaško in koroško mladino, delegacijo slovenskih žena in delegacijo delavcev. Naslednji dan si je Tito ogledal Ljubljanski grad, zvečer pa se je udeležil slavnostne predstave Smetanove »Prodane neveste« v opernem gledališču.
Poslej srečujemo našega dragega maršala vsako leto v Sloveniji. Postala mu je priljubljena pokrajina, da se v njej oddahne in odpočije, da pod vrhovi naših gora, ob naših bistrih vodah in v zelenju naših gozdov nabira svežih- sil za naporno delo pri vodstvu države. Vsa povojna leta obiskuje Tito naše tovarne, kjer se pogovarja z delavci, jim daje pobude za nadaljnje delo in spremlja njihove uspehe v proizvodnji. Dne 2. septembra
1947	je navzoč, ko je začela delati livarna v Litostroju. Delavcem je med drugim govoril: »Zato smo takrat, ko smo se borili na fronti, rekli, da bomo ustvarili novo Jugoslavijo, da bomo ne samo ustvarili ljudsko oblast, temveč, da jo bomo dvignili na nivo tehnično visoko razvite države.« Štiri leta pozneje srečamo Tita spet v Litostroju ob otvoritvi (1. sept. 1951) jeklolivarne. Dne 24. novembra
1948	je prvič obiskal trboveljske rudarje, ki so ga takoj spoznali in ga s svojih delovnih mest navdušeno pozdravljali. Ljubljana ga je že 1946 imenovala za svojega častnega meščana in mu je predsednik vlade LRS tov. Marinko osebno izročil listino o imenovanju. Dne 16. novembra 1948 ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega prvega častnega člana.
Ob Titovih povojnih obiskih v Sloveniji so ga spoznali graditelji naših hidrocentral, pogovarjal se je z delavci v kranjskih tovarnah, v Litostroju, z železarji in kovinarji na Jesenicah, z delavci in nameščenci v mariborskih tovarnah. Naši pionirji ga obiščejo vsako leto na Bledu ali na Brdu, k njemu prihajajo zastopniki naših rojakov onstran meja, obiskujejo ga delegacije podjetij, ustanov itd. Ob vseh teh srečanjih so se ljudje ‘navadili, da se lahko z njim pogovore o vsem, spoznali so, da mu je skrb za državljane, za razvoj socializma, za gospodarski in kulturni napredek nad vsa.
V letih 1910 -1914
Objavljamo odlomek Iz gradiva za biografijo tov. Uta, kt Jo piše Vladimir Dedijer. Biografija bo izšla v Jeseni v dveh knjigah.
Po končani učni dobi v Sisku je septembra 1910 prišel Josip Broz v Zagreb ter dobil delo v ključavničarski delavnici mojstra Haraming na Ilici.
V prvi stavki
Josip Broz je takrat prvič v svojem življenju sodeloval v stavki. V zagrebški tovarni strojev in fivnici železa so delavci
Ze v prvih dneh je Josip Broz . ustavili delo in so člani Zveze obiskal Zvezo kovinarjev v De- kovinarjev bili na straži, da ne lavskem domu na Ilici št. -53 in bi stavkokazi prišli v podjetje, se vpisal za člana. S tem je Bilo je nekaj manjših spopadov, hkrati postal tudi član Socialno- To se je dogodilo neposredno demokratske stranke Hrvatske pred Prvim majem.
■lavo. Manifestacije so bile mirne. Policija se ni upala napasti delavce v velikih sprevodih.
Zoper prvomajsko proslavo so vneto nastopali duhovniki. Jo-■ip-Broz pripoveduje ct tem:
»V tistih časih so zlasti duhovniki začeli strašne gonje zoper socialiste in Prvi maj. V cerkvah so govorili, da so socialisti hudiči in da pridejo vsi, ki sodelujejo v prvomajskih sprevodih; v pekel. Ta propaganda je učinkovala celo med
zvišanje mezd za starejše delavce. Posebej je bilo zahtevano priznanje Prvega maja za delavski praznik.
Delodajalci so odbili vse delavske zahteve. Pred začetkom stavke so vsi ključavničarski delavci glasovali, ali naj se stavka ali ne. Z večino 10 proti 1 je bilo sklenjeno, da se stavka napove. Hkrati so po delavskem tisku pozvali delavce v vseh drugih krajih, naj ne hodijo v Zagreb. Stavkokazov ni
delavstvom, zlasti pa med delav- - ^ilo v nobeni zagrebški delavni-
Maršal Tito In dr. Ivan Ribar med peto ofenzivo
in Slavonije. Takrat je bil 18 let
star. Dobil je člansko izkaznico in sindikalni znak: stisnjeni desnici s kladivom v sredini.
V	tistih dneh je bil Josip Broz prvič v svojem življenju pri delavskih demonstracijah. Na oblasti je bil takrat ban Tomašič, desna roka Kueria Hederwa-ryja, ki je takrat ostal predsednik madžarske vlade. Povrnil se je stari režim zatiranja in preganjanja. Demonstracije so bile na Ilici. Delavci so nosili rdeče zastave in bakle. Tudi zapirali so jih.
V	delavnici mojstra Haramine je Josip Broz zaslužil po 2 kroni in 30 vinarjev na dan. Za stanovanje je plačal na mesec 20 kron, hrana pa ga je stala 7 kron.
Josip Broz se je pripravljal, da pojde v svojo vas Kumrovec, da obišče starše, ker je že postal samostojen človek. Pri tem je hotel izpolniti svojo željo od mladih nog: da od svojega zaslužka kupi novo obleko in tako dostojno oblečen pride v Zagorje med svoje. Čeprav je bila velika draginja, delavski, zaslužki pa razmeroma majhni, je vztrajno varčeval, dokler ni imel 30 kron. Za 20 kron si je kupil novo obleko. Odnesel jo je domov, potem pa je odšel v delavnico, da bi se poslovil od tovarišev. Ko se je vrnil domov, so bila vrata na stežaj odprta, o novi obleki pa ni bilo ne duha ne sluha. Nekdo mu jo je ukradel. Ves potrt je moral iti v starinarnico, kjer si je za 4 krone kupil staro, obnošeno obleko.
V	Kumrovcu jfri svojih starših je Josip Broz ostal januarja in februarja 1911, potem pa se je podal v Slovenijo, da • bi tam našel delo. Mislil je, da ga bo našel v Ljubljani, a ga ni našel.
Sklenil je, da pojde v Trst. Ni pa imel denarja za železnico. Moral je peš čez hribe. Bila je še zima in je tako po snegu tri dni potoval do Trsta. Prenočeval je v Logatcu, Sežani in na Opčinah.
Kriza pa je bila tudi v Trstu. Dela ni bilo. Kot član sindikata je dobil Josip Broz pomoč od sindikalne organizacije, da bi se po desetih dneh po isti poti vrnil v Kumrovec.
Pri starših je ostal spet nekaj dni. Vnovič je šel v Zagreb. Tokrat je imel srečo. Dobil je delo v odlični delavnici mojstra Knausa na Prilazu. Ta delavnica je bila znana zaradi svojega kakovostnega dela. Popravljali so bicikle, avtomobile in razne ■troje.
Pri Knausu je Josip delal približno 4 mesece. Takoj se je prijavil svoji sindikalni zvezi kovinarjev ter plačal zaostalo članarino za ves čas, ko je bil brez dela. Tedaj je bila velika draginja. Večkrat so bile stavke.
»Dobro se spominjam,« pravi Josip Broz, »na ta čas, ko smo se borili s stavkokazi in sodelovali v prvomajskih demonstracijah.«
.	i
Prvi maj 1911 v Zagrebu je
bil množično proslavljen. Delo je bilo popolnoma ustavljeno. Pred začetkom demonstracij So manjše skupine delavcev obhodile vsa podjetja, da vidijo, če so se podali vsi delavci na pro-
skimi ženami. Spominjam se nekega primera, ki se je zgodil, ko smo šli v sprevodu po Ilici. Zraven mene je bil neki moj starejši tovariš, oženjen človek. Zgodilo se je, da se je njegova žena s svojim otrokom znašla na Ilici in gledala sprevod. Ko smo prišli mimo, je otrok rekel: »Glej, mama, tudi naš oče je med hudiči!«
Po prvomajskem sporedu so člani sindikata in med njimi tudi Josip obhodili v skupinah razne dele Zagreba in imeli razgovore z delavci in meščani. V sindikatu so prej dobili kratke teze, po katerih naj bi imeli svoje govore. Ohranjen je izvod teh tez:
Na Hrvatskem im« 190.000 polnoletnih moških volilno pravico, 253.000 polnoletnih moških pa te pravice nima.
Hrvatski sabor je izvoljen od
112.000	volivcev ali od 4.28 odstotka vsega prebivalstva.
V	Avstroogrski, izven Hrvatske, ima od 100 ljudi 20 volilno pravico, na Hrvatskem pa samo 7.
Za militarizem in oborožitev države gre 800 milijonov kron, za onemogle delavce in starce pa nič.
Iz Hrvatske se je zaradi bede izselilo 230.000 ljudi.
Znanost predpisuje za človeka 183 kilogramov kruha na leto, na Hrvatskem pa ga pojedo 149 kg.
V	Angliji poje človek 44 kg mesa na leto, na Hrvatskem pa samo 10 kg.
Kruha poje človek v Belgiji na leto 217 kg, na Hrvatskem pa 149 kg.
Za 100 kg pšenice plačamo državi 7.5 krone carine, zagrebški občini pa 2 kroni trošarine. Dol z draginjo! Za vola so leta 1851 plačali 8 kron carine, za svinjo 2 kroni, leta 1911 pa za vola 72 kron, za svinjo pa 22 kron.
Proč z oderuhi in obdavčeval-ci vode, kruha, mesa in drugih življenjskih potrebščin v občini in državi!
Prvega maja zvečer je bila velika zabava s plesom v »Pivari.«
Življenjske razmere ključavničarskih delavcev in tudi vsega drugega delavstva so' se neprestano slabšale zaradi čedalje večje draginje. Zveza kovinarjev je zahtevala od delodajalcev za ključavničarske delavce
ci in vsi stavkajoči delavci so dobivali redno pomoč od zveze. Ko je izbruhnila stavka, so vsi delavci vzeli od delodajalcev svoje delavske knjižice in so nekateri odšli tudi v druge kraje.
Stavka, katere se je udeležil Josip Broz, je trajala 6 tednov. Delavske zahteve so bile deloma sprejete. Mladi delavci so dobili del zahtevanega zvišanja mezd.
Po stavki je ostal Josip Broz še nekaj časa v Zagrebu. Nekega dne pa se je tudi on podal v »fremt«, kakor so takrat imenovali potovanje v druge kraje. Pred prvo svetovno vojno so v mnogih evropskih državah, v Nemčiji, Švici, kakor tudi v drugih delih monarhije, na Češkem in v Avstriji, bile cele kolonije delavcev iz Hrvatske. Vsi so zapuščali svojo deželo zaradi boljših pogojev dela v drugih krajih in tudi zaradi tega, da se izpopolnijo v svoji stroki. Tako je tudi Josip Broz sklenil, da pojde iz Zagreba. O tem je obvestil mojstra Knausa. Starec mu je odgovoril:
»Vidiš, ko sem jaz bil mlad, sem tudi odšel v svet. Naučil sem se nemškega jezika in svoje obrti.«
Tako se je Josip Broz podal v »fremt«. Nameraval je potovati v Avstrijo, na Dunaj, kupil je že železniško karto, med potjo se je pa premislil. Bal se je, da bi utegnile biti na Dunaju take težave, kakršne so bile v Trstu, in v Zidanem mostu je izstopil. Poskusil je v Ljubljani.
V Ljubljani je bil nekaj dni. Zvedel je, da tovarna kovinskih izdelkov v Kamniku išče klju-
Marsai Tito ogleduje darove delegacijo Iz Bosne In Hercegovine
čavničarje. Tako je Josip v Kamniku delal več mesecev. V tovarni je bilo zaposlenih okoli 150 delavcev. Josip se je udeleževal dela v sindikatu, kot dober telovadec pa je postal član Sokola. Na obroke si je kupil sokolski kroj, ki ga je nosil ob slavnostih. Nasproti telovadnice Sokola pa je bila telovadnica klerikalnih »Orlov«.
»Tam smo se prepirali vsak dan«, se spominja Josip Broz.
»V tistih časih je bil Sokol nacionalna, projugoslovanska in protiavstrijska organizacija, Orli pa so bili nasprotniki vsega tega.«
V Kamniku je Josip Broz ostal do leta 1912. Tovarna, v kateri je delal, pa je bila last nekega dunajskega delniškega društva, ki je prišlo pod stečaj. Tovarna ni mogla več plačevati svojih delavcev in morali so jo zapreti.
Na Češko in dalje po svetu
Glavni poslovodja tovarne, prekanjen človek, pa je nagovoril takrat delavce, naj gredo na Češko, v Cenkovo. Pripovedoval jim je, da je tam velika tovarna, ki izdeluje železne blagajne in druge naprave ter išče delavce. Poslovodja je bil tako nenavadno ljubezniv, da je dal vsakemu delavcu po 100 kron, kar je presegalo enomesečni zaslužek.
Zaradi te ponudbe se je prijavilo okoli 50 delavcev, po večini takih, ki so p.rišli v Kamnik iz drugih krajev. Med nji-
Odkntje spominske plošče
v Trdinovi ulici štev. 8
Včeraj popoldne se je zbrala
v Trdinovi ulici pred hišo št. 8 velika množica Ljubljančanov k slavnostnemu odkritju spominske plošče na hiši, V kateri je prebival y letih od 1934 do 1937 tovariš Tito. Slavnostnega odkritja sp se udeležili tudi Boris Ziherl, predsednik sveta-za znanost in kulturo pri vladi LRS, Vlado Krivic, sekretar mestnega komiteja KPS, in drugi predstavniki KP in ljudske oblasti. Ob odkritju je imel slavnostni
10-urno delo,* išanje .,iezd za govor član Politbiroja CK KPS mlajše delavce od 2 kron na a Jože Potrč, ki je poudaril, da kro ' in 40 vinarjev in tudi je nam vse, kar je v zvezi z na-
šim ljubljenim maršalom Titom, nadvse drago. Zato je tudi mestni komite KPS vzidal ob 60-let-nici maršalovega rojstva spominsko ploščo na tej hiši, kjer je tovariš Tito večkrat bival v letih 1934 do 1937 pri Ziherlovi družini in kjer je tudi bila decembra 1934. IV. državna partijska konferenca, ki je -položila temelje za ustanovitev Komunistične partije Slovenije.
Po govoru tovariša Potrča je pevski zbor Tekstilcev zapel ob spremljavi godbe JLA več borbenih pesmi.
Tito-delavec „Titana“ leta 1911
mi je bil tudi Josip Broz. Ničesar slabega sluteč, so se podali na pot, se ustavili na Dunaju, a ko so si ga ogledali, so nadaljevali potovanje na Češko.
Ko so prišli v Cenkovo, jih je na železniški postaji pričakala skupina čeških delavcev. Eden izmed njih je našim ljudem povedal, da so bili zapeljani in ogoljufani ter izvabljeni na Češko, da bi bili tam stavkokazi, ker traja v tem kraju že nekaj tednov stavka.
»S postaje smo se vsi skupaj podali v delavski dom,« pripoveduje Josip Broz, »kjer smo se prepričali, da smo bili res zapeljani. Vsi smo sklenili, da ne pojdemo na delo. Vodstvo podjetja je uvidelo,-da nas ne more dobiti za stavkokaze, in moralo je zadostiti zahtevam svojih delavcev. Delavska organizacija v tovarni je bila zelo močna in posrečilo se ji je dobiti bitko. Delavci so dosegli zvišanje mezd, z njimi vred pa smo dobili višje mezde tudi mi, ki smo prišli iz Slovenije. Češki delavci so nas zaradi naše odločnosti vzljubili in med njimi smo se prav dobro počutili.«
V Cenkovi je Josip Broz delal nekaj mesecev, potem pa je odšel v Plzenj ter dobil delo pri »Škodi«. Tam je bil vsega 7 dni. Ni mu bilo všeč, ker je bila »Skoda« v tistih časih še stara tovarna in še ne dovolj modernizirana.
Ko se je na Češkem precej naučil češčine ter izpopolnil svoje znanje kot strokovnjak, se je Josip Broz podal v Nemčijo. Delal je v raznih mestih. Bil je v Mlinchenu, v Mannhei-mu pri tvrdki »Benz«, potem pa v Porurju. Tam je delal v največjih tovarnah Nemčije. S svojo sindikalno izkaznico je bil povsod sprejet in dobival je pomoč, kadar je bil brez dela.
Posebno presenečenje za rojstni dan maršala Tita so pripravili delavci »Titana« v Kamniku. Njihov nekdanji delavec tov. Tvrdi je privlekel od nekod na dan staro zmečkano fotografijo — skupino delavcev iz tovarne »Titan« iž leta 1911. Na fdtografiji je pokazal tudi 19 letnega mladeniča z razmršeni-mi lasmi, ki mu štrlijo izpod kape: »To je Josip Broz — Tito.«. Delavci »Titana« so takoj sklenili: »Preslikamo fotografijo in mu, jo pošljimo za rojstni da».«
V petek sta bila v delegaciji iz Slovenije, ki je ponesla mar. šalu v Beograd čestitke in darila Slovencev, tudi zastopnika delovnega kolektiva »Titan«, predsednik delavskega sveta Filip Novak in sekretar osnovne partijske organizacije Jože Bo-žič_ Med številnimi delegati, ki so ’ prišli čestitat tov. Titu iz vse Jugoslavije, sta se prerinila z veliko sliko v lepem okvirju do maršala in mu jo stisnila v roke. Tito jo je pogledal, lahen nasmeh je šinil čez njegova usta. Vesel je rekel: »Pa to je Kamnik, tam s$m tudi jaz nekdaj
delal« Delegata iz »Titana« sta
srečna, da sta z darilom razveselila tovariša Tita, vprašala: »Mogoče šle poznate katerega na sliki?«
»Vidiš, vidiš, še jaz sem tu«, je še bolj vesel vzkliknil maršal, nato pa s« je zanimal za vsakega delavca na sliki. Skoraj vse je pozna! po imenu. Vprašal je, kje so in kaj delajo Tvrdi, Čebula, Subic, Potokar _.. Zanimal se je tudi za delavce, ki jih ni bilo na sliki in so mnogi izmed njih že mrt. vi. Saj je od tistega časa, ko je tovariš lito delal X »Titanu«,
minilo že dobrih 40 let. Toda maršal ima izreden spomin. Zastopnika »Titana« je spraševal še o starih. delavnicah in strojih ter koliko so zgradili novega. Obljubil je, da bo v prvi priložnosti obiskal »Titan«. Delegatoma so je še enkrat zahvalil za slike in album ter ponovno poudaril, da mu je ta slika nad vse draga, ker iz tega časa <)-ma nobene fotografije, in jo bo zato tudi hranil v svojem osebnem albumu. Dal je pozdraviti svoje nekdanje delovne tovariše in delovni kolektiv »Titana«. (Puščica kaže tov. Tita.)
Iz Nemčije se je vrnil v Avstrijo, na Dunaj. Nekaj časa je bil zaposlen pri gradnji mostov pri Riglu.
Svoji rodbini v Zagorju je od čašo do časa pisal in na Dunaju je dobil od nje pismo, da ja njegov najstarejši brat Martin v Dunajskem Novem mestu zaposlen kot železniški delavec na postaji. Josip je želel videti brata, s katerim se ni videl polnih 10 let. Odpotoval je v Dunajsko Novo mesto. Na postaji je poizvedoval, če kdo pozna Martina Broza. Ko je naletel na tretjega človeka in ga v nemškem jeziku tako vprašal, mu je ta odgovoril v hrvaščini:
»Jaz sem Martin Broz!«
Brata, ki se nista videla 10 let, se seveda nista mogla poznati.
Martin je odvedel Josipa v svoj dom v malem kraju Neu-dorfu pri Dunajskem Novem mestu. Kmalu je Josip dobil delo v tovarni avtomobilov »Daimler« v Dunajskem Novem mestu, stanoval je pri svojem bratu in se vsak dan vozil v tovarno.
Delo v tovarni »Daimler« je zelo zanimalo Josipa in v tovarni je ostal skoro leto in pol. Nekaj časa je bil tudi poskusni šofer novih avtomobilov. Skupaj z inženirjem je preizkušal vsa nova vozila. Avtomobili so imeli tedaj na zunanji strani še velike ročne zavore.
V Dunajskem Novem mestu je bil Josip član sindikata, hodil je na predavanja ter bral socialnodemokratska glasila in marksistično literaturo. V prostem času se je dosti posvečal športu, zlasti telovadbi. Poleg tega se je vežbal v sabljanju. V tem športu se je kmalu izkazal in postal je eden izmed najboljših sabljačev v mestu. Pozneje, ko je bil v vojaški službi, je bil prvak svojega polka in na prvenstvenem tekmovanju avstrijske armade v Budimpešti je odnesel drugo nagrado in dobil srebrno kolajno.
Svojcem v Kumrovcu se j» večkrat oglašal. Leta 1912 jim je poslal tudi svojo fotografijo, ki pa je, žal, ni bilo mogoče najti, ker se je menda med to vojno nekje v družini izgubila.
Leta 1912 je bil Josip Broz poklican na nabor. Odšel je v Zagreb, ustavil se je v Kumrovcu pri svojih in se potem spet vrnil v Dunajsko Novo mesto. Vojaško službo je nastopil leta 1913.
Slavnostna akademija v Mariboru
Maribor, 24. maja.
Mestni komite KPS v Mariboru je priredil nocoj v lepo okrašeni veliki dvorani telovadnega društva »Partizan« slavnostno akademijo v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Mariborčani so do zadnjega kotička napolnili dvorano ter slavnostno razpoloženi spremljali govor sekretarja mestnega komiteja tov. Vladka Majhna, ki je orisal lik maršala Tita in njegovo odločilno vlogo v našem boju za svobodo in graditev socializma. V svojem govoru, je poudaril, da se posebno Slovenci s skrajne severne meje v ljubezni pridružujejo vsem, ki od srca želijo maršalu Titu najlepša voščila za rojstni dan.
V dvorani zbrani Mariborčani so s silnim navdušenjem in vzklikanjem goreče potrdili to voščilo.
Drugi del akademije je izpolnila mariborska Filharmonija, ki je pod vodstvom dirigenta Demetrija Zebreta izvajala Beethovnovo slavnostno Eroico.
Poleg glavne akademije je bilo v Mariboru danes popoldne in zvečer še nešteto slavnostnih proslav v tovarnah in drugih podjetjih, kjer so zbranim delovnim kolektivom govorili najboljši delavci in komunisti o življenju in delu maršala Tita. Prisrčne so bile tudi proslave, ki jih je svojemu ljubljenemu voditelju priredila mladina in pionirji.
Nov zadružni dom —
najlepše darilo Bizeljskega maršalu Titu
Na rojstni dan maršala Tita slavi Bizeljsko veliko svečanost — otvoritev zadružnega doma. Koliko truda, koliko tisoč prostovoljnih delovnih ur in milijonov dinarjev so vložili Bizelj. čani, predho je zrasel dom. Bi-zeljčani so zares lahko ponosni nanj, saj je med najlepšimi v Sloveniji. To je veličastna stavba, ki jo krasijo stebri in stopnice iz umetnega kamna. Dvorana zadružnega doma pa je prav bogata. Nekaj povsem svojstvenega so v njej krasni leseni lestenci, vsa je pa obložena z lesenimi stenami. Krasijo jo velike freske, ki prikazujejo delo v vinogradih v vseh letnih časih. Dvorana ima tudi
balkon, velik oder s poglobljenim prostorom za orkester, poleg nje pa je velik bife.
Da je zrasel tako veličasten zadružni dom na Bizeljskem, ima tudi velike zasluge bizeljska kmetijska zadruga, ki je med najboljšimi v krškem okraju. Samo v zadnjem času je prispeval vinarski odsek zadruge 2,600.000 din od svojega dobička za opremo zadružnega doma. Tako je dobilo Bizeljsko lep-zadružni dom — stavbo, ki bo še bolj vezala vse vaščane v skupnosti. Nudita jim bo vzgojo in razvedrilo. Saj kinoprojektor v dvorani že čaka, da zavrti filme.
Izvajanje odredbe o popustih
za čas letnega dopusta
V petek Je začela veljati odredba vlade FLRJ o popustih v gostinstvu med letnim dopustom. Ta popust znaša v turistični seziji 40*/*, izven sezone pa 60%. Republiški sveti za blagovni promet bodo določili čas trajanja turistične sezije v svojih republikah ter gostinske obrate in okrevališča, za katere velja popust.
Hkrati z odredbo vlade FLRJ
soglasju s predsednikom ’sveta za blagovni promet zvezne vlade predpisal navodilo o povračilu (regresu) popusta gostinskim podjetjem in okrevališčem ter o postopku pri izkoriščanju popusta med letnim dopustom.
Tako bodo osebe, ki so si z odredbo pridobile pravico do popusta, izrabile popust s potrdilom, da so na letnem dopustu. To potrdilo izdajo delavcem in
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek, 27. maja bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, redno predavanje v okviru tečaja »Vzgoja naših otrok«. Predaval bo predstojnik dermatološke klinike docent dr. Jakša Jože:
»SPOLNA VZGOJA Z OZIROM NA SPOLNE BOLEZNI«.
Eadaljnji program predavanj bo objavljen v dnevnem časopisju.
KONGUEb GOSTINCEV
JE KONČAL SVOJE DELO
Bled, 24. maja. Kongres de-^in turizma. Temu primerni so lavcev in nameščencev, gostin- f, tudi sprejeti sklepi. Po daljši
je minister za finance FLRJ v usiužbencem sindikalne podruž- skih in turističnih podjetij Ju-J razpravi je bil sprejet tudi no-
varnosti in ljudske milice voditelj ustanove oz. vojaške enote,
z
g
nim upokojencem pa izda potrdilo društvo upokojencev, overovi pa ga okrajni ali mestni ljudski odbor. Vsakemu koristniku se izda toliko potrdil, v kolikor obratih ali okrevališčih
Pogled na Kumrovec in proti sosednjim vasem na slovenski strani
NOVO PROGO BODO
Danes na rojstni dan maršala Tita bodo izročili prometu novo železniško progo Skoplje— Tetovo—Gostivar v dolžini nad 65 kilometrov. Za graditelje te proge — makedonske železničarje in člane Ljudske fronte gosti varskega in tetovskega o-kraja — bo ta dan dvojni praznik, ker bodo lahko slavili rojstni dan tov. Tita skupaj z do-vršitvijo prve po osvoboditvi zgrajene velike železniške proge. Nova proga bo na odseku od Skoplja do Gosti vara nadomestila »miniaturo« železnico Skoplje — Gostivar — Ohrid, ki ima le 60 cm širine tira.
Gradnjo proge Skoplje—Gostivar so obljubljali že pred vojno, vendar obljube ni nihče uresničil. Pri gradnji, ki se je začela leta 1949., so člani Ljudske fronte izvršili 90»;vseh zemeljskih del v vrednosti nad 250 milijonov din. Nova proga poteka ob levi obali Vardarja do soteske pri rudniku kromove rude Raduša, potem pa je izpeljana naravnost po tetov-skem in gostivarskem polju, znanem pod imenom Polog. Naj. težja dela so bila v soteski pri Paduši, ker je bilo treba zgraditi tri predore in vrsto mostov in vsekov.
SK0PLJE-G0STIVAR DANES IZROČILI PROMETU
Prvi del proge do Raduše je v obratu že od lanskega leta. Pred meseci je bil dovršen drugi del proge Raduša—Tetovo, sedaj pa so dovršili še zadnji del Tetovo—Gostivar. Nova železniška zveza v Pologu je velikega pomena za industrializacijo gornje vardarske doline, kjer nastajajo poleg razvitega kmetijstva tudi prva velika in-
dustrijska podjetja. V Teto vem je že v glavnem zgrajen tekstilni kombinat za volno, letos pa so začeli graditi drug kombinat za pridobivanje kromovih spojin. Nova proga pa je velikega pomena tudi za- dovršite v sistema hidrocentral Mavrovo, saj bo glavna centrala tega sistema v neposredni bližini Gostivar a.
Za Titov rojstni dan — novo letališče v Slivnici
Agilni člani aerokluba »2arko
Majcen« so izpolnili svojo delov- študentom njihovo društvo _ £ mala'Tovo Tetflii^TÄic“ overovljenjem džkanata, osebki bo povezalo Maribor, naš najmočnejši industrijski kraj ob severni meji, z našimi ostalimi središči.
Dosedanje letališče v Marlbo-ru ni bilo primerno za promet z motornimi letali in tudi ni Imelo
pogojev za povečanje da bi lahko želi prebiti letni dopust, služilo potrebam športnega m pot-	v
niškega letalskega prometa. Zato so člani aerokluba sklenili urediti primernejše letališče. Dan za dnem so , po svojem službenem delu odhajali v Slivnico ln 'z lastnimi rokami planirali, posipali in gradili. Danes je leftališče urejeno, postavljen je tudi moderen hangar. Ko bodo prepeljali iz Ljubljane tudi motorna letala, ki so jim namenjena, bo imel naš najboljši aeroklub najlepše letališče, ki bo služilo tudi gospodarskim interesom Maribora in države. Jugoslovanski aerotransport bo našel tam idealno bazo. Računajo, da bo s prvim junijem promet na letališču že oživel. Jp
nice, overovi pa ga vodja pod- goslavije je danes končal svoje jetja, ustanove ali urada, pri- delo. Na dopoldanski seji se je padnikom JLA, uprave državne nadaljevala razprava o poroči-
lih, nakar je kongres sprejel obširno resolucijo o bodočih nalogah sindikata gostincev. O tem se je razvila zelo živahna razprava, ki je pokazala, da se gostinski uslužbenci in nameščenci zavedajo ne samo svojih poklicnih nalog, marveč imajo tudi jasno perspektivo za bodočnost, in da širokogrudno gledajo na nadaljnji razvoj gostinstva
vi statut organizacije, ki upošteva nastale politične in gospodarske spremembe in ki stremi po nadaljnji poglobitvi naše socialistične demokracije. Po izvolitvi novega centralnega odbora, katerega članstvo je bilo povečano od 35 na 43, je bila z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem ter vzklikanjem sprejeta pozdravna brzojavka maršalu Titu, v kateri mu gostinci zagotavljajo svojo vdanost in ljubezen.
Telovadni nastop Liubliančanov
v Trstu
Pretekli četrtek popoldne Je bilo v Trstu veličastno zborovanje Slovansko - italijanske Ljudske fronte, združeno s telovadnim nastopom na stadionu »Prvi maj«. Poleg tržaških telovadcev in telovadk so nastopili tudi go-; jenci Zavoda za fizkulturo ia Ljubljane. Tisočglave množice gledalcev so z živim zanimanjem in nenehnim odobravanjem spremljale potek posameznih telovadnih točk.
Velika sramota Radomelfčanov
Prireditev je začela železničarska godba na pihala SKUD Tine Rožanc z uverturo k operi Graničarji. Nato so pritekle na stadion. ki je bil ves v zastavah, mladinke v modrih oblačilih in izvedle ritmične vaje Mire Čelikove. Skladna izvedba razgibanih vaj, ki meje že na plesno umetnost, je vzbudila vihar navdušenja. Vrsta telovadcev, v kateri so bili tudi Longyka, Janeš in Natlačen. je pokazala na bradlji svojo moč in spretnost, in že so pritekle na pozorišče Tržačanke in začele z rajalnimi vajami. Pri
bili tolevadci in telovadke v odlični formi, jasr so pokazali zlasti pri talni telovadbi.
Ljubljanske mladinke so pokazale še ritmično sestavo Valček, za zaključek pa so nastopili Tržačani in Tržačanke s plesom v stiliziranih nošah. Kakor so bile za množice gledalcev posamezne točke telovadnega sporeda presenetljiva novost, tako je bila za mlade Ljubljančane, ki se v Za-vodu.za fizkulturo pripravljajo za
Novo postajališče med
Novim mestom in Mirno pečjo
Prebivalci štirinajstih vasi ob progii med Novim mestom in Mirno pečjo so se v stari Jugoslaviji zaman potegovali za postajališče. Sicer je bilo pred vsakimi volitvami dovolj obljub, toda preko teh ni prišlo, saj takratnim oblastnikom ni šlo za drugo, kakor da so dobili glasove pri volitvah. interesi ljudstva pa so jim bili malo mar.
Kar niso dosegli prej. Jim Je uspelo sedaj. Preko ljudskega poslanca Avgusta Jazbinška, ki zastopa njihove vasi, so se obrnili na železniško direkcijo, ki j* njihovi želji takoj ugodila. Za gradnjo postajališča so našli polno razumevanje in vso tehnično pomoč pri osebju novomeške sekcije za vzdrževanje proge, za gradnjo pa se je osebno tudi zavzel direktor državnih železnic v Ljubljani Daniel Lepin, ki kot domačin pozna potrebe teh krau-jev. S prostovoljnim delom pre-bivelcev okoliških vasi in železničarjev je bilo postajališče zgra-
jeno v rekordnem časn. Slavnostna otvoritev novega postajališča, ki se imenuje po naselju Hudo, je bila v nedeljo, 18. maja. Na to slavnost je prišlo nad 300 prebivalcev teh vasi, med njimi tudi taki, ki do zadnjega niso verjeli, da je mogoče v novi Jugoslaviji doseči, kar so jim v stari desetletja samo obljubljali.
Ta del proge med Novim mestom m Mirno pečjo v dolžini 9 kg je bil najdaljši odsek na Dolenjskem brez železniške postaje. Prebivalci teh vasi, ki so večinoma tik ob progi, so morali na železniško postajo uro tja in uro nazaj. Z zgraditvijo novega postajališča jim je zelo ustreženo. Na postaji se bo ustavljalo po pet potniških vlakov na dan, kar je mnogo več, kakor so sami pričakovali. Novo postajališče je tudi zelo primerno za izletnike, ki so namenjeni na Hmeljnik in Trško goro, ker Jim. je ta postaja najbližu j a.	(r)
Na ruševinah bivšega sokolskega doma v Radomljah pri Kamniku sa Eodomeljčani zgradili po osvoboditvi lep zadružni dom. Se malo bi se morali potruditi, pa bi ga lahko izročili svojemu name-nb. Po vojni so tudi okrog zadružnega doma zrasle številne male stanovanjske hiše. No, te so vse srečno prestale minulo hudo zimo. Precej drugače pa se je zgodilo z bližnjim domom. Sftre-ha zadružnega doma se Je v celoti zrušila pod težo snega. Nihče (!?) ni mislil na to, da bi jo še pravočasno očistil mokrega snega.
V Radomljah se tudi od zime na spomlad ni nič spremenilo. Tudi ruševin se nihče ne dotakne. Tramovi Strle v zrak, nezaščitene zidove zamaka voda. Nič boljše ni stanje zraven doma na nekdanjem telovadišču, kjer Je radomeljska mladina telovadila pred vojno po cele popoldneve, in so Radomeljčani neštetokrat pokazali, kaj zmorejo. Se zadnji ostanek plota se bo tukaj kmalu podrl.
Gotovo tirftl, ki so pridno pomagali pri obnovi in gradnji doma spričo takšnega stanja niso brezbrižni in ravnodušni, toda kaj Jih vendar tišči in koga se boje. da se vse doslej ni nihče oglasil na straneh našega časopisja. Zdi se, kakor da so Radomeljčani pa tudi njihovi sosedje po vsem tem kakor obnemeli. Niti glasu ne spravijo iz sebe celo tisti, čigar last Je dom. Najbrž se čistijo krive, saj se niti ne poskušajo zgo-varjati, recimo tako, da je nekdo morda namenoma preslabo dimenzioniral nosilce strešne konstrukcije.
Kam je v Radomljah usmerjeno delo množičnih organizacij: Fronte! AF2, mladine. Zveze borcev pa vaške partijske organizacije in krajevnega občinskega odbora, da vsi skupaj tako neverjetno mirno gledajo na škodo, ki se jim dela ne samo na domu, temveč tudi v vasi, saj pri takem gospodarjenju ne morejo imati posebnega ugleda in zaupanja, za katerega bi se morali boriti. K. J.
preskokih čez visokega konja je# poklic učitelja telesne vzgoje in
----- — športa, novost tržaška publika.
S toliko pozornostjo in s takim prisrčnim odobravanjem ter priznanjem so Tržačani sledili sporedu od začetka do konca, da bo ostal Ljubljančanom obisk v Trstu v trajnem spominu. »Ljubljanskim telovadcem naša zahvala!« je pisal »Primorski dnevnik*, mi pa kličemo Tržačanom: »Hvala vam za vse nepozabne ure, ki smo jih preživeli med vami, hvala za ljubeznivost in priznanje in
- ------^-------.---------r zlasti hvala za vašo občudovanja
Čanje (sestava prof. Ulage, glasba vredno borbo za pravice ogroženega tržaškega slovenskega ljudstva!«
navdušil zlasti tempo. Začeli so z lažjimi skoki in jih stopnjevali vse do visokih prostih premetov. Junak dneva jč bil Marko Porenta (znani skakalec v vodo), ki je izvede! elegantni salto in po!, združen z levjim skokom, in se je pozneje odlikoval tudi pri talni telovadbi. Dekleta so pokazale vaje na gredi, fantje pa so zaključili prvi del telovadnega sporeda s »Športnimi motivi«, ki po-nazorujejo metanje in lovljenje kamna, atletiko, plavanje in smu-
Tudi pri premoou nekoliko več kontrole
S takšno trgovino je treba nehati
te ni dovolj razpravljanja in besed?
V Delavnicah državnih železnic v Mariboru se že lep čas vleče ho jara kača zadeva okoli inž. Šaupaha, šefa oddelka za rentge-nološko preizkušanje materiala in izdelkov. Koliko besedi je bilo že izrečenih in izgubljenih zaradi tega moža, vročih debat in brezkončnih razprav! Prav nič čudnega, če so se vsega tega zavedni delavci že naveličali in sklenili, da rut ramah odnesejo iz svojega «brata inž. Šaupaha in se ga tako «dknžajo, ker je, kot vse kaže, grdo zlorabljal svoj službeni položaj. Mar naj ta pravdanja okoli inž. Šaupaha traja do vekomaj? — se vprašujejo delavci. Ce bi šlo za navadnega delavca, bogme, z njim bi opravili še prej ko v enem dnevu!
Predolga bi bila vrsta dokumentov, ki govorijo proti inž. Šaurahu 'm ga obtožujejo, da je v velikem delovnem kolektivu Delavnic drž. železnic izkoriščal tvoj položaj. Sredi velikega državnega podjetja je tako rekoč mimogrede ustvaril svoje »privatno podjetje•. To je dejstvo, za katerega se zgrinja čedalje več dokazov.
Delavnice drž. železnic imajo oddelek za rentgenološko preizkušanje materialov in izdelkov. Ker mnoga druga podjetja tega sama ne zmorejo, so jim pomagale Delavnice drž. železnic, ki so s term podjetji za vsa ta dela sklepale tako imenovane proste pogodbe. Praviloma bi moral preizkuševalni oddelek opravljati dela po prostih pogodbah v nadurnem času in tako ustvarjati plačni fond tudi za to delo. Pogodbe za vsa taka dela je sprva sklepal in podpisoval poleg inž. Šaupaha tudi direktor delavnic. Kaj kmalu pa je vse to opravljal inž. Šaupah sam. Njegov oddelek je dela izvrševal, on sam pa je kasiral račun za računom. Levji del vsega dela je opravljal mnogokrat v najtežjih okolnostih m v življenjski nevarnosti, laborant Tetjčko-vič. Koliko je ta dejavnost koristila vsemu delovnemu kolektivu,
ni mogoče ugotoviti, ker stvari niso zabeležene in evidentirane. Dejstvo je, da so za delo uporabljali naprave in material podjetja, skratka, režija je šla na račun podjetja. Kako pa je z dohodki, ki jih je kasiral inž. Šau-pah kot vodja oddelka? Tanje je spretni inženir imel »primeren« ključ: največ sebi, nekaj manj poslovodji, najmanj laborantu, pod-
Zdaj že delj časa v delavnicah drž. železnic razpravljajo o vsem tem in o odnosih, s kakršnimi je inž. Šaupah nastopal proti delavcem in nekaterim svojim sodelavcem. Tov. Praprotnik še danes ne ve, zakaj je dobil za načrt črpalk, ki ga je naredil za MLO Maribor, samo 5000 din, medtem ko je inž. Šaupah kasiral za načrt 26.000 din. Inž. Černe, ki mu
vRtMt;
Stanje 4. maja 1952 ol, 7: Nad
Irsko še nadalje obstoja področje visokega zračnega pritiska, katero ustvarja nad zahodno Evropo pretežno lepo vreme. Iz severne Evrope pa pritiskajo ponovno polarne zračne gmote, ki bodo povzročile ponovno prehodno poslabšanje vrerbena pri na«.
Danes zjutraj je bilo v Sloveniji ■premenljivo oblačno vreme z najnižjo temperaturo 20 C v Plenici. Včeraj je najvišja temperatura dosegla 19“ C v Ajdovščini.
Vremenska napoved za 25. maja: Pretežno oblačno vreme z vmesnimi kratkotrajnimi padavinami zlasti v alpskem svetu in vzhodni Sloveniji. Temperatura ponoči do 4* C podnevi do 29“ C. Prevladoval bo veter seveiwy faktorja. ___
uro, poslovodja Gross SO din, laborant Tetičkovič samo 40 din. Iz nekaterih rdokumentov pa je razvidno, da si'je inž. Šaupah »izplačeval« tudi po 400 din na uro. Takega dela po prostih pogodbah je bilo mnogo, zato je bilo kaipada tudi mnogo računov. Podrobna preiskava lahko vse to ugotovi in sešteje!
Inž. Šaupah je po prostih pogodbah najemal delo, ki so ga večinoma izvrševali drugi (laborant Tetičkovič), sam pa je vlekel tolste denarje. Na prvi pogled je tako početje težko opaziti. Tetičkovič pa je molčal, ker se je bal za svoje delovno mesto. Svoje znanje je inž. Šaupah kaj drago in slano prodajal državi, ki bi ji moral biti hvaležen, da mu je dajala vsa leta tako lep kos belega kruha, namesto da bi ga poslala k prijateljem, s katerimi je med okupacijo sedel na raznih banketih!
Pojasnilo k članka o Zvezi borcev v Slovenski Bistrici
Kritika bivšega predsednika Zveze borcev v našem lisfu z dne 15. t. m. se ne nanaša na Ivana Ojcingerja, kakor mislijo nekateri, čeprav poznajo Ojcingerja kot zaslužnega borca in invalida iz narodnoosvobodilne vojne, ki mn vsi upravičeno zaupajo, temveč se je nanašal članek na Milana Sariča, ki je bil predsednik Zveze borcev v Slov. Bistrici pred Ojcingerjem ln se je v organizacijo vrinil. K partizanom je prišel nedolgo pred osvoboditvijo in se zaradi sodelovanja z okupatorjem ni upal vrniti niti v Dalmacijo, v »voj rojstni kraj.
POPRAVEK
V	včerajšnji številki je pomotoma izpadlo ime pisca členka .Dramatik Armand Salacrou«. Članek je napisal Bogomil Fatur.
V	četrtem stolpcu zgoraj Istega članka beri pravilno:
i »Saiacroujeva kritika meščanske dražbe se je nadaljevala v drami Les fianečes dn Havre (Zaročenca iz Havra) in še bolj silovito v tragikomediji L’archipel Lenoir (Družina Lenodr), ki je resnično »one grande satire de. moeurs«, kgkor pravijo o nji Francozi. Sama zgodba nekoliko spominja na Anouilhovo Povabilo v grad, ki ga poznamo iz našega letošnjega repertoarja, toda kolikšna bistvena razlika vlada kljub nekaterim zelo podobnim replikam med obema delamai»
Dopis .Tudi pri drveh nekoliko več kontrole, ki ste ga objavili 27. aprila, naj dopolnimo s tem, da bi bilo potrebno posvetiti več kontrole tudi pri dobavi premoga potrošnikom. Upamo si namreč trditi, da je bil marsikateri potrošnik že oškodovan tudi pri nabavi premoga, a da se tega niti ni zavedal; saj je verjel dobavnici in vozniku, da dobavljena količina ustreza naročeni in tudi že plačani količini. To trditev dokazuje naslednji primer: Tovarišica A. J. z Zaloške ceste 29 je naročila in plačala pri podjetju »Kurivo« na Vilharjevi cesti eno tono premoga. Ko ga Je voznik podjetja tov. V. pripeljal, se je stranki zs’elo. da tistega premoga ne more biti za eno tono. Poklicala Je člana ljudske inšpekcije tov. S. P. z Domžalske ceste 15, ki Je nato v prisotnosti upravni, ka podjetja stehtal premog in ugotovi! primanjkljaj 370 kg. Ob tej priliki je stranka omenila, da po njenem tudi pri drveh, ki Jih je pred kratkim prejela od istega
Mladina v Janoževeih proslavlja 60 letnico maršala Tita
V tekmovanju, ki ga Je razpisal OK LMS v ptujskem okraju, bodo uprizorili mladinci v Jane-žavcih za proslavo 60 letnice maršala Tita, kakor tudi v proslavo KDZ »Dr Jože Potrč« klasično komedijo «Beneški trojčki«, ki so jo sami naštudirali la tudi v glavnem opremili.
Konjske dirke na Cvenn
Klub za konjski šport Ljutomer bo priredil danes na dirkališču na Cvenu dirke kasaških in galopskih konj. Na dirkališču se bodo pomerili najboljši kasači in galopnikl ljutomerskega okraja. Ljutomerski okraj prednjači v ' -	‘	°	' ,'» .	, • Sloveniji s kasaškimi konji, ker
re vec ostati na položaju, ki ga, vzgajajo prvovrstne kasače že zavzema.	(i) dolga desetletja.
podjetja, mera ni bila poštena.
Kočljivo vprašanje je rešil upravnik na svojevrsten način: nadok-	_
nadil je seveda primanjklaj 370, Rožmanov«. Od Tržačank se je kg. obenem pa je dal strapkl dodatno še 10 bukovih polen.
Spričo takih dejstev se nam močno dozdeva, da imamo pri prodaji drv in premoga opraviti s svojevrstnim načinom »kulturnega« 'trgovanja, pri katerem se meri menda kar »na oko« v škodo , potrošnika; v čigavo korist?
Terenski odbor Stari Vodmat. .
Vlad. Prinčič).
Pred mikrofon je stopil borec za pravice tržaških Slovencev in kandidat Ljudske fronte za volitve v Trstu tov. dr. Jože Dekleva. Zbrani množici je govoril o velikem pomenu nedeljskih volitev in končal s pozivom: »Antifašisti, glasujte za Ljudsko fronto, edino borbeno jedro, ki lahko prevzame borbo proti fašizmu! Nikdar več pod Italijo! Smrt fašizmu! Svobodo narodu!« Za dr. Deklevo je govoril še tov. Lau-renti. Oba govornika so poslušalci večkrat prekinili z glasnim pritrjevanjem in ploskanjem.
Cepiav je trajalo zborovanje poldrugo uro, so ljudje vztrajali na stadionu še proti večeru, ko Je bil drugi del telovadnega spoTe-da. Mladinke so nastopile še na dvovišinski bradlji, mladinci in člani pa s skokom v višino. Na dvovišinski bradlji je nastopila med drugimi tudi jugoslovanska olimpijska kandidatinja Milica
najbolj odlikovala Lili Miškuli-nova.
Zelo lepo je bila Izvedba »Pesmi slovenske mladine«, ki jo je naštudiral tov. Rudolf. Kljub nenavadno hladnemu vremenu so
Kranjčani v počastitev rojstnega dne maršala Tita
Nad 1000 dijakov gimnazije v Kranju je včeraj nastopilo na igrišču Korotana in v okviru gorenjskega festivala počastilo rojstni dan maršala Tita. Mladinci, mladinke ter pionirji so izvajali proste vaje, vaje na orodju, ritmične vaje ter vaje s palicami in cvetnimi loki. Mladinci in mladinke II. gimnazije pa so nastopili v narodnih nošah in izvajali narodne plese. Velikemu telovadnemu nastopu, kakršnega v Kranju ni- bilo že več let, je prisostvovalo nad 3000 ljudi.
Šolska in delavska mladina mesta Kranja je v večernih urah z zastavami, transparenti in pesmimi na ustih v povorki korakala po ulicah in tako proslavila predvečer rojstnega dne maršala Tita. Na čelu povorke je korakalo 100 • mladincev v delovnih oblekah, ki bodo odšli na gradnjo rer ' Logatec—Vrhnika.
OF
jetju pa kot vse kaže — nič. Za je uspelo napraviti načrt za dvi-primer: inž. Šaupah 120 din na galno napravo težkih lokomotiv,
je bil po pravici presenečen, ko mu je inž. Šaupah omalovažujoče in posmehljivo zabrusil, da ni »odkril Amerike«. Hkrati se je namreč pobahal, da je za to reč naredil sam načrt že med okupacijo. Molčal pa je o tem vse dotlej, dokler ni podobne reči naredil inž. Černe., Ali se torej na ta način pomaga svoji domovini, da imaš stvar, ki jo potrebujemo, pa o njej molčiš in jo skrivaš?	,
O vsem tem in še o marsičem govorijo delavci v Delavnicah drž. železnic in se čudijo, zakaj toliko orokavičenega preudarjanja in oklevanja okoli moža, ki po svoji moralni kvalifikaciji že ob prvem pregledu dejstev ne mo-
Mladinski festival v StrnišČu in Cirkulanah
Mladinski alatlv v Strnišču je pripravil pester mladinski festival v čast rojstnega dne maršala Tita. Na festivalu bodo sodelovale kulturno-prosvetne skupine, flzkulturniki, športniki itd. Po kulturnem programu bo tudi na Gradu sejem. Na festivalu bodo tudi razdelili diplome, nagrade ln pokale zmagovalcem ln nagrajencem.
Številnim festivalom mladine v ptujskem okraju so se pridružili tudi mladinci v Cirkulanah, ki so za svoj mladinski festival zbrali vse kulturno umetniške skupine, športnike, fizkulturaike, pionirje in obveznike predvojaške vzgoje. Polet mladine v ptujskem okraju je v zadnjem času zavidljiv.
Ustanovljen je klub
mojstrov strelcev
t Prejšnji teden so se zbrali na Jftrelski zvezi Slovenije nosilci »medalje mojstra strelstva« ter ustanovili svoj klub. Podoben klub 1e ustanovljen že v Srbiji, v kratkem pa bo tudi v ostalih republikah. Člani kluba so lahko strelci, ozir. strelke, ki .so na državnem prvenstvu osvojili katerokoli značko in na ta način tudi naslov mojstra strelskega športa kakor tudi tovariši, ki so zaslužni za razširjenje in kakovostni napredek strelstva v Sloveniji.
Danes je v Sloveniji nad 22.000 strelcev v močni strelski organizaciji, vendar je treba pripomniti, da o dvigu splošne kvalitete strelcev, razen nekaj izjem, ne moremo govoriti. Patriotična naloga strelske organizacije je, usposobiti vse svoje člene in ostale državljane v dobre strel-
Državno prvenstvo v nogometu
Crv. zvezda : Hajduk _ 1:0 (0:01 »
Beograjski športno občinstvo že dolgo ni gledalo, tako lepe, borbene in tipično prvenstvene igre, kakor Je bila tekma med Crveno zvezdo in Hajdukom. Z lepim tehničnim znanjem so se odlikovali zlasti gostje, medtem ko Crvena zvezda ni pokazala take igre ka-
Kolehtiv Instituta za elehtrično gospodarstvo v novih prostorih
kor prejšnjo nedeljo proti Loko-# motivi.
Prvi in deloma drugi polčas je pripadal Hajdukovcem, ki so na trenutke oblegali nasprotnikova vrata. Ko je že občinstvo pričakovalo, da bo Hajduk prišel v vodstvo, si Je Crvena zvezda v 36. minuti nepričakovano zagotovila zmago. Ognjanov je v nenadnem protinapadu prodrl v neposredno bližino Hajdukovih vrat, podal Žogo Mitiču, ta pa preko vratarja Beare, ki je v tem trenutku zapustil svoje mesto.
Pred približno 40.000 gledalci je odlično sodil Podubski.
BSK : Vardar 5 :1 (3:0)
Na stadionu Partizana v Beogradu sta bili včeraj prvenstveni nogometni tekmi zvezne lige med BSK in Vardarjem ter Crveno zvezdo in Hajdukom.
V prvi tekmi so Beograjčani visoko porazili Skopljance. Navzlic izdatni zmagi se ne da reči, da je izreden uspeh BSK plod točnega streljanja na gol. Nasprotno, napadalci obeh nasprotnikov so za-streljali številne priložnosti, kar velja zlasti za goste. Zanimivo Je,
’ da Je bil Vardar v drugem polčasu v premoči, ld pa Jo prav zaradi
ce, ki bodo vsak čas znali uspešno braniti domovino pred napadalcem. S tega stališča ima strelska organizacija važno nalogo pri dviganju obrambne moči naše domovine.
V Strelskih organizacijah se je doslej porabilo ogromno streliva in potrošilo mnogo orožja in pribora, vendar želenega kvalitetnega dviga ni bilo. Posamezniki so požrtvovalno poučevali družine in posameznike, prirejali tečaje, dajali nasvete, sistematičnega dela pa vendar ni bilo. Klub mojstrov strelcev je ustanovljen predvsem zato, da bo pomoč družinam organizirana in sistematična. Člani bodo v klubu pod strokovnim vodstvom izpopolnjevali svoje znanje in ga nato organizirano prenašali na družine in odbore. Družinam in mestnim ali okrajnim odborom bodo člani kluba pomagali kot inštruktorji na tečajih, kakor tudi pr; organizaciji raznih tekmovanj. Program dela je velik, vendar lahko pričakujemo, da bo v celoti izpolnjen, ker so v vodstvu kluba naši najboljši in najpožrtvo-valnejši strelci, ki so svojo pa-triotično zavest že neštetokrat dokazali z delom.
Nov rekord v mefn diska
Beograd, 24. maja. Na stadionu Partizana v Beogradu je büo danes atletsko tekmovanje olimpijskih kandidatov. V metanju diska je član Crvene zvezde Krivokapič postavil nov jugoslovanski rekord — 47.80 m (stari rekord je imel tudi Krivokapič in je znašal 47.24 m).
*
Košarkarska tekma med Novo Gorico in Krimom za prvenstvo Slovenije bo danes ob 10.30 na igrišču pod Cekinovim gradom.
Kvalifikacijska nogometna tekma LTfB med Postojno in Grefi-čarjem bo danes ob 10 na stadionu Odreda. V predtekmi ob 9 bodo igrali pionirji D’omžal in
omenjenih slabosti ni znal izkoristiti. Gole so dali Jocič 3. Panič in Markovič po enega za BSK, častni gol za Vardar pa ie dal Jordanov-ski. Sodil je dobro Heger iz Zagreba.
Zgradbe Instituta za elektrlško gospodarstvo v Ljubljani (po perspektivnem načrtu). — desni glavna zgradba (še neometana), v katero se Je včeraj vselil kolektiv Instituta; v sredi: visoko-napetostni laboratorij; na levi: predavalnica
Danes so minula ravno 4 leta, odkar je zvezna vlada po odobritvi maršala Tita ustanovila institut za elektriško gospodarstvo v Ljubljani. Maršalov rojstni dan je hkrati tudi rojstni dan tega za elektrifikacijo in smotrno elektriško gospodarstvo v naši državi tako zelo pomembnega inštituta, ki ga že od vsega začetka vodi % univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar.
. y<&?i .<* grUikj dglgs VS|-.
litve v nove prostore ob Tržaški cesti in Hajdrihovi ulici je bila v prostorih že dograjene osrednje zgradbe instituta pomembna slovesnost, ki so se je udeležili člani kolektiva in zastopniki Splošnega stavbenega podjetja iz Ljubljane. Na delno dokončani trinadstropni zgradbi so razvili zastavo, ki jo' je poklonil kolektivu instituta predsednik Mestnega ljudskega odbora tovariš Jaka Avšič. go
vselitvi kolektiva Instituta za elektriško gospodarstvo v nove prostore se začenja zanj novo razdobje. Neposredno pred njim je nujno potrebna montaža dragocenih naprav, ki jih je predvsem silila da se vselijo v nove prostore. V kratkem bo dograjena tudi predavalnica instituta. Predvideni pa so tudi krediti za gradnjo visoko napetost, nega laboratorija, ki ga bodo začeli graditi jesggi.
VSE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA SMO ODPRLI V KRANJU NA MÄJSTROVEM TRGU
„DELIKATESO"
Z OBISKOM V NASI POSLOVALNICI SE BOSTE PREPRIČALI O KVALITETI PREDMETOV, NIZKI CENI IN KULTVRNI POSTREŽBI
SE PRIPOROČA
Trgovsko podjetje DELIKATESA
KRANJ, Maistrov trg štev. 1
I
v
K ü
TURN
R
Z G
E D
j
Po poteh modernega slikarstva
Pozdrav MARŠALU TITU
Ime maršala Tita je bilo zmeraj drago ljudstvu Slovenskega Primorja. Posebno živo je odjeknilo v vseh srcih takrat, ko je na zasedanju AVNOJ v Jajcu padla njegova odločna beseda za osvoboditev vseh bratov, ki so živeli izven meja naše domovine. Tako jasno in odkrito kot on, pred vsem svetom, ni dotlej govoril še noben jugoslovanski državnik. Tiste dni se je na zborovanjih, ki so o tem dogodku seznanjala prebivalstvo, od veselja iskrilo vsako oko. Zavedali smo se, da naša svoboda, za katero smo se bojevali, da se rešimo fašističnega robstva, ni več samo naša stvar, temveč je postala stvar vseh jugoslovanskih narodov. Ime maršala Tita pa je bilo poslej za naše ljudi kot bojni prapor, pod katerim so se s prezirom smrti bojevali za uresničenje svojih teženj. Spominjam se kritičnega dne 1. aprila 1945., ko je bil Deveti korpus obkoljen, naše brigade pa so s klicem: »Tito! Tito/« z naskokom razbile obroč sovražnikovih strojničnih gnezd'.
In ko so naše čete zmagovito vkorakale v Gorico i» v Trst, so se oči vseh Primorcev znova z upanjem ozirale v maršala Tita, da bo varoval našo pridobljeno svobodo in * istim ognjem kot boj z orožjem vodil tudi diplomatski boj za priznanje naših naravnih pravic. In res, kakor smo pričakovali, maršal Tito je v vseh odločilnih trenutkih odločno dvigal glas za našo stvar, ki je tudi stvar vse Jugoslavije. In ga dviga še danes ta dan, ko v vprašanju Trsta gre za to, da odvrne tuj pohlep po naši zemlji in ogrožanje svobode naših bratov. Ime in lik maršala Tita sta tesno povezana z našim bojem za svobodo in bosta povezana tudi v bodoče. Čutimo, da ga navdajajo iste težnje kot nas, da je vsaka naša bolečina tudi njegova bolečina, in vsaka naša radost tudi njegova radost.
Nisem pooblaščen za to, a sem prepričan, da govorim iz srca vseh primorskih Slovencev, če mu v njihovem imenu toplo čestitam k njegovi šestdesetletnici. Ta čestitka naj bo obenem skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je velikega storil za našo svobodo in za njeno ohranitev. Naj nas njegovo ime še dolgo let druži v vseh bojih proti zunanjim in notranjim sovražnikom, ki' skušajo ogrožati našo neodvisnost ali pa preprečevati uresničenje socializma v naši domovini, ki naj nam omogoči srečnejšo in mirnejšo bodočnost.	France Bevk.
Razstavo del sodobne francoske umetnosti, ki so )o v začetku maia odprli v naši Moderni -galeriji, smo vsi, ki imamo kakor koli radi umetnost, pričakali z nenavadno velikim zanimanjem. Kai poredko se namreč nudi našemu umetnostnemu hramu prilika, da more sprejeti pod svojo prijazno streho izbrana izvirna dela tujih mojstrov. Posebno smo se razveselili, da se nam ie na naših domačih tleh oredstavno moderno slikarstvo tiste Francije, ki-že od nekdaj velja za »domovino umetnikov vsega sveta« in s katero vežejo jugoslovanske narode že tradicionalne prijateljske in kulturne vezi.
Zal kljub temu, da so z malimi izjemami navzoča na razstavi najpomembnejša imena moderne francoske umetnosti, razstava ni reprezentativna v tem smislu, da bi nam predstavila najboljša in najpomembnejša dela tvorcev modernih umetniških struj in hotenj. Na razstavi je precejšnje število slik, ki ne pomenijo najznačilnejših dosežkov zastopanih umetnikov, marveč so na ravni povprečnosti ali manjše pomembnosti. Posamezni umetniki, nekateri med njimi izredno pomembni za razvoj modernega slikarstva, so predstavile, ni preveč fragmentarno, čeprav bi za njihovo natančnejše spoznavanje, razumevanje in oceno bilo nujno potrebno, da bi nam bili prikazani s svojimi najboljšimi deli, v svojem ustvarjalnem razvoju in časovnem razponu, v katerem so započeli in razvili svoj umetnostni nazor in svoje delo. V tem pogledu so bila naša pričakovanja nemara prevelika. Seveda so dela utemeljiteljev francoske modeme umetnosti zbrana v metropoli v raznih galerijah, muzejih in privatnih zbirkah, odkoder jih je težko oddaljiti v tujino, ter raztresena skoraj po vsem svetu, kjer
Utrinki z razstave del sodobne francoske umetnosti
so težko dosegljiva. Vsekakor stavili uporabo barvnih povr-nam pričujoči izbor nudi vsaj šin in kompozicijo ter sprostili osnovni pregled idejnega razvu- risbo. V njihovih podobah je
ia hntpn i in etrom 'ioni mndor. m-*or\nc-> ..knuti«	I	L c- __
ia, hotenj in stremljenj moder ne umetnosti tiste dežele, v kateri ustvarja menda nič mani kot petdeset tisoč živečih slikarjev.
Skozi sprednjo vhodno dvorano nase Modeme galerije, kjer so razobešeni gobelini, zavijemo naiprej na desno v dvorano, kjer se takoj srečamo z deli neoimpre5ionistov, umetniške struje, ki se je bila uveljavila v devetdesetih letih preteklega stoletja, in ki so se njeni utemeljitelji naslanjali predvsem na nova odkritja fizikalne znanosti, zlasti optike. Nauk o lomljenju svetlobe in barv je na te slikarje vplival, da so iskali novega izraza v oblikovanju predmetov z živimi, drobnimi, okroglimi potezami čopiča, s pikami (»poin.tilizem«), ki lepotno učinkujejo na naše oko, če jih gledamo iz primerne razdalje. Tu so prisotni štirje .slikarji z deli, ki imaio časovni razpon skoraj štirideset let in med katerimi ie Signacov »Ma. rijin most v Parizu« najznačilnejše delo, čeprav je nastalo skoraj pol stoletja po prvem nastopu neoimpresionistov. 2ai manjka tu George Seurat (1859—1891), ki je bil med njimi eden prvih iskalcev novega slikarskega izražanja. Skupino »Nabis« (po hebrejski besedi »nabi« — prerok) zastopa sedem slikarjev, ki ie utemeljitelj njihove smeri bil v tej dvorani navzoči Paul Serusier, zagovornik in prikrojevalec umet. nostnih nazorov Paula Gauguina. Prelom »nabistov« s tradicijami ni šel v skrajnosti:	še vedno so upo-
števali .osnovne,- tradicionalne
mnogo občutja in liričnih fines. Pa tudi dekorativnosti, posebno v delih dveh velikih mojstrov, Bonnarda in Vuillarda. Bon-nardov »Penjoar«, delo, ki je nastalo pred dobrimi šestdesetimi leti (1890), je posebnost po nenavadni tehniki čudovito ubranega polaganja barv na kosmato površino tkanine, kar si velja ogledati od blizu.
V drugi dvorani srečamo najprej »tauviste« (»fauves« = zveri, divjaki, nasilneži), ki so s svojim nastopom leta 1905 nanravili odločnejši prelom s preteklostjo, zlasti z akademiz-
fantazijo odkrila še katero več. medtem ko Royev zares francosko rafinirani »Dan na deželi« vsebuje čisto seksualno simboliko. Višek razumskega umetniškega ustvarjalnega pro. česa pa predstavlja šestorica abstraktnih slikarjev, ki v svojem subjektivizmu, y pogrez. njenosti v svoj lastni notranji svet, stremijo po popolni osvoboditvi likovnega izraza ter skušajo s svojimi nenavadno razgibanimi linijami, barvami in ritmi vzbuditi v nas neke predstave in določena razpoloženja. Hartungova slika »T. 51—7«, ki težko uide očem obiskovalca razstave, je tipičen pnimer abstraktnega gledanja na umetnost, ki se popolnoma odvrača od zunanjega, objektiv nega sveta.
Mimo štirih predstavnikov
«likarskp elemente (Vlasti tit-o-	. pogumnosti v parvan
j	učinkujejo močno dekorativno,
štor in figuro), le da so poeno- Kako se nam vtisne v spomin
Dongenova z grobimi zelenimi sencami upodobljena »Parižanka«, s svojimi razprtimi očmi, ki nekam izgubljeno zro v daljavo! Matissova »Počivajoča plesalka« ie v drzni, zelo izrazni risbi in v krepkih, svežih barvah nadvse značilna za idejnega vodjo te smeri, čeprav nam njegov zgodnejši »Portret« razkriva drugačen način likovnega izražanja. Marquet se nam ▼ »Plaži« razodeva kot sijajen krajinar, ki še vedno ohranja odnos do, narave. Potem se nehote ustavimo pred Roualtovitn »Klovnom«, ki nas spominja na mistične podobe v oknih starih gotskih katedral; zazdi se nam, da je slikar zajel v težkih tonih in črtah velik del življenjske drame sodobnega evropskega človeka. Tu je še Vlaminck z dvemi deli iz dveh razdobij svojega ustvar-Ianiar ko gledamo njegovo »Krajino iz Beaucea«, imamo občutje, kakor da bo iz težkih, sivih oblakov vsak hip zadiv-jala nevihta. Suzana Valadon in njen sin Maurice Utrillo, ki sta prav tako v tej dvorani, ne
Jacques Despierre: Ribič, 1950
mom . in . neoimpresionizmom. »ljudske umetnosti«, sicer do-Izhajajoč iz izraznega načina, volj zanimivih in prijetno učin_ kakršnega, je uporabljal genial- kujočih »primitivistov XX. Stoni van Gogh, so do skrajnosti razvili svobodno, včasih že kar presurovo uporabo močnih barv ter zavračali zlasti tradicionalne pojme o prostoru. Zaradi svoje pogumnosti v barvah
deželah med nekaterimi smermi moderne likovne umetnosti in med občinstvom že nekaj desetletij hud spor: Nešteti ljubitelji likovne umetnosti (z vsem oroziem opremljene žago. vornike in poznavalce modernizma ali zgolj modne pritrje-valce pustimo ob strani) le s težavo sledijo ali pa sploh ne morejo slediti stezam, do katerih hodi moderna umetnost in le trudoma dojemajo njene izrazne načine. Kdo je kriv: ali ustvarjalci ali občinstvo? To vprašanje ie staro prav toliko, kolikor umetnost sama. Vse no. ve umetniške smeri so si namreč vselej utirale pota s težavnostjo: še ob zatonu preteklega stoletja je občinstvo odločno od. klanjalo nekatere umetniške struje, med njimi impresioniste, a danes občuduje njihova dela, ki vise po galerijah in muzejih poleg najslavnejših del že splošno priznane »klasične« umetnosti. Vendar ne smemo pozabljati, da ie francoska moder, na umetnost, kakor jo imamo priliko gledati na tej razstavi, zrasla na izrazito francoskih tleh, popolnoma drugačnih od naših, z drugačnimi družbenimi sestavinami in drugačnim razvojem. ter da ima v sebi vse lastnosti, ki so značilne za deželo in dobo, v kateri se je rodila in se razvijala. Prav za to dobo pa je značilno, da poteka v njej propadanje določenega družbenega razreda, buržoaznega razreda, ki ni v velikanski zagati le njegova ekonomika, marveč tudi vsa kultura iščoča
Eogosto izraza v reakcionarnih, olnih ter. zdravemu človeške-
letja« ali »naivnih« slikarjev, stopimo v veliki dvorani pred slike četvorice ekspresionistov, ki skušajo s svojimi temnimi toni in svetlobnimi nasprotji podajati notranjo dramatičnost realnega sveta in so zanje zna. čilne tudi monumentalne oblike, kakor iih na primer vidimo pri Gromaireu. Na nasprotni steni dvorane se zagledamo v figurativne slikarje (10 imen), v ustvarjalce, ki uporabljajo izkušnje likovnih tokov pred nastopom kubizma ter iih druži stremljenje do harmoničnem in estetsko ugodno učinkujočem likovnem izrazu. Pomudimo se zlasti ob Caillardovi »Arležan-ki«, Caivaillesovem »Zenskem aktu s cvetjem«, Plansonovem zelo senzualno, učinkujočem »Aktu« in ob Ponceletovih »Ciganih«, potem oa stopimo še v stransko dvorano k enajsterim »mladim«. Posebno nas zamikajo Dauchot (»Violinist«), De-snoyer (»Ležeča žena«), De-spierre (»Ribič«) in Patrix (»Tišina«), Tu najdemo raznovrstne slikarske »šole« in zelo različne temperamente. To so slikarji, ki ne pripadajo nobeni skupini, a so med njimi po-memhni likovni ustvarjalci, nekateri presenetljivo mladi. V zadnji dvorani se seznanimo še z nekaterimi deli modernega francoskega kiparstva, o katerih pa je zgolj po reprodukci-
gripadata kot »neodvisna« no- jah težko soditi. Naposled se eni od . navzočih slikarskih povrnemo v vhodno dvorano, »šol«. Utriilova »Krajina« učin- kjer so razobešeni krasni go-kuje po svoji preprostosti in. belini, mojstrsko izdelane premočnem notranjem razpoloze- proge, ki se v njih ob neka-
nju. Nekoliko zmedeni se zaustavimo ob slikah »kubistov«, ki so na razstavi zastopani s šestorico slikarjev, posebno pa
terih posameznih slikarskih imenih prav tako odražajo struje sodobne francoske umet. nosti.
Čudovit je ta pestri mozaik
Pablo Picasso, Tihožitje s kitaro, 1942
ANTOLOGIJA
Mariborska založba »Obzorja« je pravkar izdala v okusno opremljeni knjigi izbor slovenskih pesmi o ljubezni »Jaz in Ti«. Ob tej knjigi se bralec najprej vprašuje, kako da ni že prej izšla pri nas podobna zbirka, saj je ljubezenska pesem s tematične plati ena najosnovnejših in največjih plasti v naši vezani besedi. In ne le v naši. Nedvomno je, da so čustva ljubezni večni dialog med niim in njo, prastar in neusahljiv vrelec pesniških emocij in da ga skoraj ni pesnika, ki bi se bil mogel odpovedati temu »večno človeškemu« elementu sleherne poezije, čeprav svoja čustva še tako sublimira in prenaša svoje ženske podobe, kakor Dante svojo Beatrice, v namišljeno onostranstvo.
»Jaz in Ti« je človeško topli dokument slovenske erotike in nas tem bolj zanima, ker je naše ljubezensko čustvovanje, zavrženo od tartuffovskih natur kakšnega Luke Jerana in Antena Mahniča, v tej knjigi prvič prikazano v vseh svojih izrazih od naravne preprostosti ljudske pesmi do visoke erotike modernih pesnikov. Izbor in ur 0;t=i
ba zaupala pesniku Janku Glazerju, ki združuje v svojem delu pesniškega duha z znanstveno erudicijo slovstvenega zgodovinarja. Nismo pozabili, da smo svoje dni dobili iz njegove literarne delavnice zgleden izbor naše ljudske lirike in da v njem cenimo tudi tankočutnega antolorista naših pesnikov (izbor Zupančičeve poezije).
Zbirka »Jaz in Ti« obsega v celoti 224 strani in zajema v svoj krog mimo ljudskih pesmi (21) čez 130 pesniških naslovov, delo 53. pesnikov od Prešerna do najnovejših pojavov, kakor so Mila Kačičeva, Tone Pavček in še nekateri najmlajši sodelavci naših revij. Med našimi erotiki najdemo v Glazerjevem izboru pesniško manj značilna imena, a že po imenih sklepamo, da je sestavljalec pregledal tudi naše najnovejše zbirke in skušal izbrati to, kar je ustezalo njegovemu povsem določnemu pojmovanju ljubezenske pesmi; pri tem mu očitno ni šlo za nekak proporcionalni sistem, ustrezajoč pomenu posameznih pesnikov, marveč za
ljubezensko poezijo kot »Ding an sich«. Tako nekatere naše priznane pesnike zaman iščemo v tem izboru. Ob vsej omejitvi pa so najobilneje udeleženi v Glazerjevem izboru najizrazitejši erotiki naše poezije: A. Gradnik, D. Kette, Fr. Prešeren in Oton Zupančič. Preseneča pa, da je Fran Levstik zastopan skoraj enako močno kot Simon Jenko in da v knjigi ni več pesmi našega modernega trubadurja Iga Grudna. Spričo duha, ki preveva celotno zbirko in ki kaže izrazito realistični odnos do poezije, se ni čuditi, da je najslabše odrezal naš pesniški ekspresionizem: tako je Srečko Kosovel udele-ležen samo z dvema pesmima. Sestavljalcu je očitno šlo za to, da sprejme v svojo zbirko samo tiste pesmi, ki so neposreden in čist izraz ljubezenskega doživetja in morda še bolj hrepenenja po njem in ki ne prikrivajo tega osnovnega človeškega čustva zgolj s simboličnimi in izumetničenimi podobami, marveč govore naravnost srcu. V tem pogledu je n. pr. značilno, kako je Janke Glazer izbiral erotične motive pri Prešernu in Zupančiču, dveh visokih vrhovih slovenske poezije. Tako je vzel iz Prešerna mimo »Mornarja«, »Zgubljene vere«, »Ribiča«, »Od železne ceste« in »Sile spomina« tri primere iz »Gazel« in vrsto sonetov, med njimi celoten Sonetni venec. Da slednjega dela ni bilo lahko uvrstiti v te-matično tako omejeno zbirko, leži na dlani, in vendar je pravilno, da je ta čudoviti umotvor naše sonetne poezije v celoti uvrščen v zbirko ljubezenske lirike, saj tu zares »vse misli zvirajo ’z ljubezni ene«, in to je pesnikov erotični odnos do Julije. Prav ta poetična stvaritev nam pričuje, da je erotika funkcionalno več kakor samo intimna zadeva »njega in nje« in več kakor zgolj izraz določenih čustvenih razpoloženj: v nji je nekak pretresljiv vihar, v katerem se čisti in jasni vsa človekova duševnost in v katerem dobivajo celo taka čustva, kakor je domoljubje, svoj močni poudarek.— Prav tako zanimiv je izbor Zupančičeve ljubezenske poezije. Tudi tu so pesmi izbrane glede na svojo konkretno ljubezensko
slovenske
ljubezenske poezije
fiostojimo ob delih utemeljite- ____________JC
jev te smeri Picassa in Bra- francoske modeme umetnosti! quea. Kubisti, idejno naslonje- Ogled v naši Moderni galeriji ni na Cezanna in njegovo razstavljenih umetniških del, ki stremljenje, da bi predmete nam govorijo s svojo neoosred-razčlenil v njihove osnovne no govorico o sodobni francoski geometrične oblike, . so se od- likovni kulturi, ie močno umet-daljili od narave, ki jo hočejo niško doživetje, ki nedvomno celo prekositi v iznajdljivosti; povzroča pri naših slikarjih i
vsebino, naj si se le-ta izraža izraža v simboličnih podobah hrepenenja ali objektivnih motivih. Ljubezen ne sme biti
lago: »Razvojni krog ljubezni je pri posamezniku preveč različen, da bi se vse dalo uvrstiti brez težave ,v eno samo enotno
nikjer zgolj vnanji dekor, mar- linijo. Tako mi ni preostajalo
več življenjska sila, četudi jo pesnik zastre, kakor v »Melanholiji«, z »rožami, ki ne rasto pri nas.« Videti pa je, da se je prizadevni sestavljalec izogibal sleherne sentimentalnosti in
drgega, kakor da sem za osnovo vzel nekaj glavnih vsebinskih krogov, v okviru vsakega teh krogov pa sem samo nakazal nekaj značilnih momentov. Razen na vsebino se je bilo
solzavosti, prav kakor hlinjene treba vsaj nekoliko ozirati tudi
čustvenosti.
V tem pogledu je izbor Janka Glazerja delo, na katerem čutiš izrazit pečat sestavljalče-ve osebnosti. Kdo drug bi bil sestavil drugačno antologijo in se nikakor ne bi mogel odpovedati tako popularni ljubezenski pesmi, kakor je. postavimo, Prešernova »Luna sije« in pod. Sestavljalec zbirke »Jaz in Ti« ima, kakor kaže, tenak čut za antologijsko umerjenost, ki ne prenaša preočitnih vsakdanjosti. Umljivo je, da je sleherno izbiranje, zlasti še pri tematično tako na široko razraščeni poeziji, kakor je ljubezenska, že samo po sebi subjektivno in da smemo videti poskus »objektivne« metode v tem, kar je pokazal Janko Glazer, ko je uvrstil v zbirko samo tiste pesmi, o katerih res lahko reče, da so »življenjsko neposredne, čim bolj neposreden in živ izraz problematike, ki jo predstavlja odnos med moškim in žensko«, kakor pravi v pripombah k izdaji. Da bi si želeli še tega ali onega pesnika in še to ali ono pesem, o tem ne more biti dvoma. A tudi v tem primeru — in zlasti še v, tem primeru — nam ne ostaja nič drugega, kakor da izbor kot izraz urednikove pesniške in slovstveno-zgodo-vinsko usmerjene osebnosti, ki je dala tudi poti po slovenski erotični poeziji močno, vendar pa premišljeno, do podrobnosti pretehtano osebno noto.
Zbirki »Jaz in Ti« je razdeljena v sedem ciklov; vsakega uvajajo kakšni ustrezajoči stihi, bodisi ljudski, bodisi umetni. 2e iz tega, kar sem povedal spredaj, je umljivo, da pesmi s takö določeno tematično vsebino niso razvrščene ne po avtorjih in ne kronološko, marveč se dobe, stili in osebnosti prepletajo med sabo. O tem mi je dal sestavljalec tole raz-
še na občutje in stil, da se ustvari primerna povezanost in ubranost. To je bil razlog, da sem n. pr. v 2. ciklu na začetku združil preprostejše pesmi, pesmi bolj kompliciranega značaja (Gradnik, Taufer, Škerl) pa sem postavil skupaj v drugo polovico cikla...«
Tako urejena zbarka slovenske erotične poezije častno predstavlja pesništvo od Prešerna do najnovejših imen. Po obliki je to najprikupnejša arh. Jaroslava Černigoja je knjiga, kar nam Jih je dal Maribor po osvoboditvi (Tisk Mariborske tiskarne). Oprema ing. prispevala dobršen del ugod-njemu zunanjemu vtisu.
B. B.
predmete predstavljajo s pomočjo geometričnih likov (valja, krogle, kocke itd.) in uporabljajo barvni izraz, ki ni povezan z barvitostjo narave. V pogledu oblike je kubizem čisto nova smer, ki temelji na razumski zgradbi, na zgolj pojmovnem dojemanju narave s pomočjo »večnih« geometričnih likov in iskanja tako imenovane tretje dimenzije, ter je pravzaprav nekakšna arhitektura v slikarstvu. Idejni voditelj in utemeljitelj kubizma Pablo Picasso, ta nemirni eks-perimeatator, ki nam o sebi pravi, da ie samo »in incon-stantia constans« (stanoviten le v nestanovitnosti) je tu zastopan le z »Zensko glavo«, pošastno deformacijo v dveh perspektivah, ki ie z- njo nemara hotel najti še tretjo prostorsko dimenzijo: n.jene bolščeče oči zro v svet. kakor da so obupane nad sodobnim človeštvom.
Ko stopimo v tretjo dvorano, se ob kubistično zelo značilni, a topli Villonovi »Krajini« poslovimo od kubistov in se -ustavimo ob slikarjih nadrealistih (šest imen). Ti so se pojavili v slikarstvu pod vplivom nadrealistične smeri v književnosti in Freudovega psihoanalitičnega nauka. Ne opirajo se na neko določeno pojmovanje oblikovnega in barvnega izraznega načina, marveč predstavi iaio navadne predmete v nenavadni, nekako sanjski povezavi, kakor da bi nanje gledali iz globin svoje podzavesti. Cha-gallova »Vojna« ni med
pri občinstvu mnogo razmišljanja in pogovorov. Marsikateri izmed naših slikarjev ie šel skozi pariško slikarsko šolo in tudi v slovenskem modernem slikarstvu so se odrazile nekatere smeri, ki jih gledamo na tei razstavi. Mirno lahko zapi-
nost nikoli ne vrača na staro, marveč vselej odkriva in tudi najde sebi novih poti ter novih izraznih načinov in oblik. Toda četudi ne gledamo na moderno umetnost z očmi ljubiteljev pred sto leti in se, kakor pravi Anatole France, »ne prepuščamo zadovoljstvu melanholičnega žalovanja za starim«, ne moremo nikoli zadosti poudarjati in se zavedati, da sleherna umetnost in torej tudi slikarska umetnost ne more obstajati sama v sebi, biti sama sebi namen, ustrezati zgolj svojemu lastnemu estetiziranju (pri tem smo daleč od »utilitarizma«!), temveč mora v svoji poslednji funkciji vendarle sluziti snet tistemu, iz katerega izhaja, to je človeku, in sicer večini ljudi, ne na le redkim, vse razumevajočim »izbrancem*. Ali se ne vrti moderno slikarstvo že od kubizma dalje, posebno _pa^ v s vojih naiek-stremneiših in najteže dojemljivih smereh — nadrealizmu in abstraktnem slikarstvu, v nekakšnem začaranem krogu? Ali ni abstraktna umetnost že dosegla svojo vrhunsko točko. 3 katere se bo le težko povzpela više? Ali ii ni usojeno, da se bo celo v svojih fantazijskih ob. likah in ritmih ponavljala? Idejna podlaga in družbeni vzroki te umetnosti so namreč še vse do danes nrecei neraziskani in motni. Morda danes, iz neposredne časovne bližine, sploh težko ugotavljamo, koliko gre pri tei umetnosti za resnično umetnost (ki je vselej družbeno napredna) in ko’iko gre zgolj za sila spretno uporabljanje nekaterih likovnih izraznih sredstev. Naš vpogled v ta »laboratorij moderne umetnosti« je danes še vse premalo jasen.
Moderni umetnosti gre nedvomno zasluga, da ie silno razširila obzorja likovnega, sveta, očistila in poenostavila njegove oblike ter otresla z njih navlako prejšnjih dob, v čemer je že v precejšnji meri opravičila svoj obstoj. Priznati ji je tudi treba pogum, iskrenost in resnost ter popolno obvladanje metiera. Toda marsikateri iz. med nas. navadnih ljubiteljev, se nekaterim pojavom te umetnosti lahko približuje s priza-
Andre Lhote: Rekonvalesce ntka, 1913
šemo, da Slovenci v tem pogledu nismo bili hudi zamudniki, čeprav so se poiavi modernih likovnih smeri uveljavljali pri nas še z večjo težavo kot na
____ Francoskem ali drugod in so se
umetnikovimi najboljšimi deli, nekateri tudi že popolnoma pre-
tnda s svojimi primitivnimi simboli učin.kuie grozljivo. V Miroievih »Dveh plesalkah« bo ta ali ona obiskovalka z bujno
živeli; Nobenega dvoma ni, da obstoji ne samo pri nas, marveč tudi v Franciji, zibelki modeme umetnosti, in v drugih
Gostovanje kranjskega gledališča v Ljubljani
V ponedeljek in torek 19. in kupno in veselo zgodbo. Delo 20. t. m. je v ljubljanski drami je pisano zelo skrbno, odlično, gostovalo Prešernovo gledališče pri tem pa je nepretenciozno, iz Kranja. Ljubljanskemu ob- omejuje se na karakterizacijo činstvu se je prvič predstavilo s »normalnih«, vsakdanjih, naglo komedijo »Od raja pa do da- razumljivih pojavov ljubezen-nes«, ki jo je napisal znani so- skega in zakonskega življenja, dobni angleški pisec John Prist- Za gledališče, kakršno je ley. V tekočem slovenskem pre- kranjsko, je uprizoritev tega in vodu Herberta Griina je delo takega dela vsekakor spodbud-režiral Dino Radojevič, insce- no in hvalevredno dejanje, niral pa S. Jovanovič. Glasbo Uglajena, blesteča oblika, suve-je komponiral Bojan Adamič, reno obvladanje odrskega pro-Nastopilo je šest mladih igral- štora, lahkotna dikcija, boga-cev: Janez Eržen, Angelca Maj- stvo pristnih teatrskih in ko-
cen-Hlebcetova, Jože Kovačič, Nika Juvanova, Laci Cigoj in Anka Cigojeva.
mediantskih momentov, to so bistveni sestavni deli uprizoritve te komedije in obenem od-
»Od raja pa do danes« je »raz- lična preizkušnja ter dragocena
govor v treh dejanjih, ki se tiče raznih stvari, v glavnem pa ljubezni in zakona«, kakor pravi avtor. V duhovitem, razgibanem dialogu, ki ga še poživlja svobodno, modernistično pojmovanje odra, nam odkriva stare resnice, hudomušne pa tudi resne, jih domiselno ilustrira ter jih splete v nadvse pii-
šola za mlade igralce. Trije mladi pari iz Prešernovega gledališča so se vsekakor lepo uveljavili. Težišče dogajanja nosi par »razlagalcev« William-Helen, obenem pa je njuna vloga tudi najbolj kočljiva. Se bolj kot ostali izražata skoraj gole ideje, katere je zelo težko »igrati«. Vendar je zlasti Nika
Juvanova prikazala solidno in-vencioznost in odrsko sigurnost. Anka Cigojeva in Laci Cigoj sta vrsto svojih ilustriranih scen odigrala plastično in stil-so primerno. Vlogi obeh pianistov, Angelce Majcen-Hlebce-tove in Janeza Eržena, sta bolj pasivni in igralca sta jih.oblikovala s primemo diskretnostjo. Režiser se je ob dokajšnji originalnosti režije spretno izognil vsem pretiravanjem, v katera bi ga delo lahko zavedlo. Nedvomno bi pa moral bolj odločno insistirati na boljši izdelavi teksta in dikcije.
Mirno lahko trdimo, da je bilo gostovanje kranjskega gledališča na ijubjanskem odru uspešno. Kdor je imel priložnost ogledati si nekaj njihovih predstav na njihovem domačem odru, je lahko ponovno in z veseljem ugotovil, da v Kranju raste in se krepi gledališki kolektiv, ki bo dostojno opravljal svoje kulturno poslanstvo.
T.
devanjem. da bi jih razumel (problem, ki velja tudi za nekatere smeri moderne glasbe), toda silno težko jih tudi čustveno, notranje doživlja. Ali ne
£ omeni abstraktna umetnost ljub svojim fantazijskim možnostim vendarle osiromašenje in Doplitvenje resnične umetnosti, le beg od življenja in od stvarnosti? Nemara lahko prav na tej razstavi ugotovimo, da se tudi mladi in naimlajši rod francoskih umetnikov vrača spet h človeku in k njegovi problematiki, čeprav uporablja pri svojem ustvarjanju nove iz. razne oblike in, načine.
Razstava del sodobne francoske umetnosti je vsekakor prinesla k nam dosti osvežujočega in bo zlasti našim slikarjem da. la mnogo novih pobud. Vsakogar mora presenetiti širina, s katero kulturna Francija predstavlja v tujini umetnike tako različnih in še vedno vznemirjajočih smeri ter uvršča med zastopnike svoje kulture tudi naimlajši slikarski rod. Hvaležni 51110 vsem. ki so nam omogočili, da si lahko na domačih tleh ogledamo tako pomembno umetniško razstavo tudi vsi. ki s .srcem in_ očmi preprostih ljubiteljev iščemo v podobah njihovo resnično čeprav včasih pnkrito lepoto.	ON.
SLOVAR JUGOSLOVANSKE AKADEMIJE
V Zagrebu je po štirinajst letih lz šel nov, 53. zvezek Slovarja hr-vatskega ali srbskega jezika, ki ga izdaja Akademija. Ta zvezek obsega del črke »P«. Slovar ureja enajst strokovnjakov, ki jih vodi dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti profesor Stjepan Musulih.
Ta Slovar je izhajal od leta 188« do 1937. Osnovali so ga Djuro Da-ničič, Matija Valjavec. Petar Bud-mat . in Tomislav Mare tič.
ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA
Ljubljana:	za nujne primere —
PollrLlinlka, Miklošičeva cesta 20, tel. 50-ai; sobotna in nedeljska služba -r v soboto od 16 do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Gasilska zveza mesta Ljubljane
obvešča, da bo parada gasilskih društev s pričetkom ob lu. uri, in sicer iz Cojzove ceste po Aškerčevi cesti prečka Tržaško cesto in na Prešernovo (preje Bieiwc^ovo) z mimohodom od vhodu v Tivolski park, nato pri železniškem prelazu na Titovo cesto mimo glavne pošte, po Čopovi ulici m čez tiomostovje — Stritarjevi ulici — pred Škofijo na Vodnikov trg, kjer bo razhod povorke.
Za udeležence proslave ob odkritju spominske plošče v Tacnu bo vozil 25. maja poseben vlak iz Ljubljane z odhoaom ob 8.30 do postaje Vižmarje in nazaj z odhodom ob 13. Vozne listke bo izdajala postaja Ljubljana. Cena za vožnjo tja in nazaj znaša 14 din.
Pripravljalni odbor Društva akademsko izobraženih žen LR Slovenije vabi akademsko izobražene žene vseh strok na ustanovni občni zbor, ki bo 8. junija t. 1. ob 10 dopoldne v sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, Mestni trg 1. — Pripravljalni odbor Ljubljana, Erjavčeva 12.
Mikrobiološki laboratorij in an. tirabična ambulanta Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani ne bosta sprejemala materiala in pacientov v ponedeljek, 26. in v torek 27. maja zaradi preselitve iz Krekovega trga 10 v poslopje Centralnega higienskega zavoda — Sv. Petra cesta 2.	3278-n
Na ekonomski fakulteti ljubijan-ike Univerze je diplomiral tovariš Ludvik Rebeušek iz Celja. Čestitamo!	3282-n
Poročila sta se dr. med. Oršič Jerko in cir. med. Friedrich Nada. Čestitajo prijatelji!	3199-n
Absolventi trgovske šole v Celju letnikov 1936 in 1937 se zberemo v Celju 14. junija ob 18 v hotelu Evropa. Čimprejšnje prijave: Drago Bradač, Celje -- MLO.
Dramatski krožek sindikalne podružnice »Kemofarmacije« priredi 25. maja ob 20 v bivšem kinu Moste veseloigro »Slaba vest«.
Uporabijcjte športno in telovadno opremo o v a t n e
a tt
«iUMCaBi 3£QUNJ£ pri lESCAH
Farmacevte in Farmacevtske pomočnike vabimo na debatni večer, ki bo v sredo, 28. maja ob 20 v Sindikalni dvorani Sv. Petra cesta števiika 2.	3293-n
Upokojenci rajona Vič! Udeležite se občnega zbora v torek, 23j maja ob 15.30 v Mladinski dvorani na 'Viču.	3289-n
Ooveščamo, članstvo, da bo izredni občni zbor društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije v petek, .6. junija ob 20 v sindikalni dvorani Higienskega zavoda, Sv. Petra cesta 2.	3296-n
Zveza esperantistov Slovenije je uvedla poseben stalen tečaj, po katerem se priučimo esperantu z dopisovanjem. Tako je znanje jezika posredovano tudi ustim, ki nimajo priložnosti pcseeau pouk na tečajih esperantskih društev. Pojasnita daje Zveza esperantistov Slovenije, Dopisni tečaj, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, poštni predal 275.	3292-n
Ekonomija kmetijske zadruge Videm ob Savi ima na razpolago večjo količino raznih sadik paprike, paradižnika, zelja, ohroVta in razne druge vrtnarske sadike, za takojšnjo dobavo. interesenU lahko pridejo po sadike brez predhodnega obvestila.	3201-n
Uprava kamnoloma občinskega ljudskega odbora Poljčane obvešča vsa podjetja kakor tudi privatne graditelje, da imamo na zalogi vseh vrst gradbeni pesek, to je enkrat sejani in postpm, dva in trikrat sejani, kakor tudi gramoz za ceste. Naročila sprejemamo v neomejenih količinah po zmernih cenah. Uprava kamnoloma.
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Nedelja, 25. maja: Lekarna KI enter«, Gosposka ulica 12; Ponedeljek, 26. maja: Lekarna »Tabor«, Trg Rdeče armade 3.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
Nedelja, 25. maja ob 2*: Möllere: »Namišljeni bolnik«. Izven. Ponedeljek, 26. maja: zaprto.
KINO MARIBOR
Partizan: ameriški film: »Trijemušketirji« (ob 15, 18, 21);
Udarnik: nemški film: »Poročna noč v raju« (ob 11, 16, 18, 20); Pobrežje: ameriški film: »Postaja Union« (ob 15.30, 17.30, 19JO); Studenci: angleški film: »Noro srce« (ob 15.30, 17130, 19.30);
Letni kino: nemški fiim: »Poročna noč v raju« (ob 20.30). Ponedeljek;
Partizan: ameriški film: »Postaja Union« (ob 16, 18 in 20); Udarnik: nemški film: »Poročna noč v raju« (ob 16, 18 in 20); Pobrežje:	ameriški film:	»Trije
.mušketirji« (ob 17-30 in 19.30); Letni kino: nemški film: »Poročna noč v raju« (ob 20,30).
RADIO MARIBOR Nedelja, 23. maja: ob 12 oddaja v madžarščini; ob 17,30 Igra orkester radia Maribor pod vodstvom Filipa Bernarda; ob 18 lokalne vesti; ob 18.10 zabavna glasba, vmes objave ln oglasi; ob 20: Puccini? »Madame Butterfly«.
TRGOVSKO
PODJEiJE
nAVRICA“
. LJUBLJANA, Resljeva cesta 1
Telefon št. 32-56, poštni predal št 46
priporoča vsem potrošnikom v nakup vse vrste suhih in oljnatih‘barv, lakov iir vsega v to' stroko spadajočega materiala 'v svojih poslovalnicah:
»KARMIN«. Resljeva cesta 1, tet 52-51 »MAVRICA«:, VVolfova ulica 12, teL 54-63 »ORIENT«, Titova cesta 14, tet 46-55 Vsem republiškim, okrajnim in ostalim grosističnim podjetjem priporočamo nabavo raznega barvnega materiala na debelo v našem en-gros skladišču: »MAVRICA«,
skladišče en-gros, Ljubljana
Titova cesta 33
(Javna skladišča preje Železnina) teL 37-41 Zahtevajte naše specialne ponudbe in prepričani smo, — da boste dobro in solidno postreženi
Gospodinje ne pozabite,
da izdelujemo
vse pekarske preparate
kakor tudi ostale proizvode:
PECILNI PRASKI, PUDING PRASKI .(okus vanili, oranž, mandelj in citron)
VANILIN SLADKOR, DROPS BONBONI, DROPS MENTOL, FONDANT BONBONI, FONDANT ČOKOLADNI DESERT. PROMINC BONBONI, PRAŽENI MANDELJNI, KEKSI KONSUMNI IN KEKSI ALBERT
Zato ne pozabite ko obiskujete trgovine, ter zahtevajte samo »SANA« proizvode
Ponedeljek, tt, maja: ob 13 oddaja
v madžarščini; ob 17,30 skladbe za klavir izvaja pianist H. Svetel; ob 17,45 skladbe J. S. Bacha; ob 18 lokalne vesti; ob 1840 zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
iCelje
Celje: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska cesta 36 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure Zjutraj.
CELJE METROPOL: ameriški Him: »Neptunova hči«. — DOM: angl. film: »Sestri«.
PTUJ
Mestni kino: francoski film: »V Pariz!«
BREŽICE
Mestni kino: ameriški tlim: »Morski volk«.
LJUBLJANA
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 25. maja ob 20: »Biserna reka«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 26. maja ob 20; Javna produkcija Akademije za igralsko umetnost. Izven.
Arhiv Drame prosi vse prizadete posameznike in društva, da nemudoma vrnejo izposojene knjige, — Hkrati javljamo, da ne bomo izposojali do 20. avgusta tega leta.
OPERA
Nedelja, 25. maja ob 20: Lhotka-Mlakar: »Vrag na vasi«. Izven in za podeželje.
Torek, 27. maja ob 30: D‘Albert: »Nižave«. Red □.
Premiero znane modeme opere švicarskega komponista Heinricha Sutermeistra »Romeo in Julija«, ki bo po nad 200- uprizoritvah v Evropi zdaj pFvič uprizorjena v Jugoslaviji, so v našem opernem gledališču pripravili: dirigent Samo Hubad, režiser Hinko Leskovšek, scenograf akad. slikar Maks Kavčič, koreografa Pia in Pino Mlakar, zborovodja Jože Hanc ln osnutkarica kostumov Mija Jarčeva. V posameznih vlogah bodo nastopili: Julija — V. Bukovčeva, Romeo — M. Brajnik ln D. Čuden, Grof Capulet — F. Lupša ln L Anžlovar, Grofica Capuletova — E. Karlovčeva, Dojka — B. Stritarjeva, Patre Lorenzo — J. Betetto in L. Korošec, Escalus — F. Langus, Monteg — D. Zupan, Baltazar — A. Andrejev, Paris — V. Laznik, Sluga — S. Banovec In L. Kobal. V oktetu štirih zaljubljenih parov pa bodo nastopali: M. Reboljeva, V. Ziherlova, D. Draks-lerjeva, E. Neubergerjeva, G. Dermota, M. Dolničar, P. Oblak ln L Lesjak.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Nedelja, 25. maja ob 15: C. A. Puget, Srečni dnevi, ob 20: S. N. Behrman, Zgodba njenega življenja.
Ponedeljek, 26. maja: Zaprto. Torek, 27. maja ob 20: C. A. Puget, Srečni dnevi.
Direkcija gledališča sporoča, da je uvedla rezerviranje vstopnic v času predprodaje od 10.30 do 12.30 in od 15 do 16,30. Vstopnice lahko rezervirate na telefon št. 36-60.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Nedelja, 25. maja ob 16: Maugham: Sveti plamen. Popoldanska predstava,	i ««g
Proaaja vstopnic pri blagajni V Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Marionete — Šentjakobski trg Nedelja, 25. maja ob 17.30: Taufer-Novy: »Mojca ln živali« (pre-
• - mičra). -------	.....
Prodaja vstopnic v nedeljo od II do 12.30 prt blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Rokodelski dom
Nedelje, 25. maja ob 20: »Mladi gospod šef«. Veseloigra.
Tvrdka
M DRENIK
vezenje, predtisk, izdelava okrasnih blazin, se je preselila zopet na KONGRESNI TRG 7, LJUBLJANA.
Z odločbo PV LRS številka n-411/1-52 z dna 3. aprila 1952 se Je
OPEKARNA BOBOVK PRI KRANJU, do sedaj obrat ljubljanskih opekarn v Ljubljani, Izločila iz sklopa imenovanega podjetja ter obratuje odslej kot samostojno podjetje pod firmo:
OPEKARNA BOBOVK, BOBOVK PRI KRANJU.
Tekoči račun pri Narodni banki, Kranj - okolica štev. 624-40108-0, poštni predal H, telefon 584. Izdelujemo vse vrste kvalitetne opeke ter se priporočamo cenjenim odjemalcem.
MflLOPBODftJALCI
OBUTVE!
Uprava: WOLFOVA UU 1/11 g |f| 61 j j S k C ZadClIS*!
P. p. 320 — TELEFON ŠT. 43«64
Od trgovskega podjetja „TEKSTIL-OBUTEV“ smo prevzeli
grosistični oddelek za obutev
LJUBLJANA, Titova cesta 28 (prej Tyrseva) — Telefon 25-17
Postreženi boste tudi odslej točno in solidnol
Neobvezen ogled zaloge!
Cene znatno znižanel
TRGOVSKO PODJETJE
■H»
PREDAVANJA
Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov LRS priredi v sredo, 28. maja oh 20 v dvorani Fizikalnega instituta univerze (vhod z Gosposke ulice) predavanje rektorja Tehniške visoke šole tov. Ing. A. Hrovata z naslovom: »Gradnja predora s potapljanjem v Rotterdamu«.
Dne 27. maja predava v predavalnici rudarsko-metalurške fakultete TVS, Aškerčeva 32 ing. Gasser-Steiner iz Gradca o temi: »O fluorescenčni razsvetljavi, svetilnih telesih in o projektiranju fluorescenčne razsvetljave«. Predavanje bo v nemškem jeziku. Vabljeni!
KONCERTI
Abonenti simfoničnih koncertov lahko nabavijo vstopnice za vo-kalno-instrumentalnl koncert, ki bo jutri v Filharmoniji po polovični cenL
Svetovnoznani italijanski kvartet
koncertira v Ljubljani 29. maja. Na sporedu Beethovnov, Mozartov in Debussyjev kvartet.
KINO
LJUBLJANA UNION: angl. barvni film: »Nebo brez Jastrebov«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 Cena vstopnic se zviša pri zadnji predstavi za 2 din zaradi varietejske točke. Danes zadnjikrat. — MOSKVA: italij. film: »Težka leta«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 in 2050. Ob 10 dopoldne matinejo angleškega barvnega filma »Nebo brez jastrebov«. Cena vstopnicam 15 dinarjev. Prodaja vstopnic od 9 do H ter od 15 dalje. — SLOGA: jugoslov. film: »Dokumenti dobe«. Tednik. Predstave Ob 15, 17, 19 ln 21. ob 10 dopoldne matineja Istega filma po 15 din. — Prodaja vstopnic od 9 do H ter od 14 dalje. — BE2IGRAD: amer. barvni film: »Brodvajske melodije«. Tednik Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
— TRIGLAV: ameriški film: »Postaja Union«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — SISKA: ameriški film: »Sunset Boulevard«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ln 20.
JESENICE: angl. film: »Rumeni metulj«.
KOROŠKA BELA: ameriški Ulm: »Nepozabna pesem«.
KRANJ STOR2IC: angleški Ulm: »Bagdadski tatič«. — SVOBODA: ameriški Ulm:	»Zaplešiva«. —
LETNI PARTIZAN: amer. Ulm: »Bagdadski tatič«.
KAMNIK: nemški Ulm: »ljubezen ni igrača«.
DOMŽALE:	angleški Ulm: »Ana
Karenina«.
VEVČE: angleški Ulm: »Sinja laguna«.
SAVLJE: ameriški Ulm: »Nevesta naprodaj«.
RADIO
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 7.00. 12.30, 15.00, 19.00 ln 22.00. — 6.0—8.00 Pester glasbe« ni spored -1- vmes ob; 8.30—6.35 Pregled tiska;; 7.10—7.15 Objava dnevnega sporeda; 8.00 Drago Ulaga: Plavanje, waterpoolo ln skoki v vodo; 8.15 Popularna dela jugoslovanskih avtorjev; 9.00 S Titom v nove dni (literamo-glasbena oddaja); .9.40 Filip Bernard: Partizanske zgodbe; 10.00 Mladinski koncert (Prenos Iz velike Unionske dyorane v Ljub.); 11.00 S pes-mijo lz borbe v svobodo; 11.30 Spomini na maršala Tita v Sloveniji; 12.00 Slovenska orkestralna glasba; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 po§§fftr > Poslušalci]
vajajö zabav-:
__	_	naše kmetovalce: Ing'. Gvido Fajdiga: Zakaj zgodnja košnja?; 15.40 Predaja štafetnih palic maršalu Titu (prenos lz Beograda); 17.00 Igre godba na pihala Ljubljanske garnizije pod ■ vodstvom Stjepana Dleska; 17.30 Vasja Ocvirk: Zlvl ln mrtvi (radijska ura — ponovitev); 18.00 Promenadni koncert; 19.10 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 1950 Zabavna glasba; 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Beg lz Seraja. opera v 3. dejanjih (prenos lz Maribora): 22.10 Pregled sporeda za naslecnjl dan; 22.15—24.00 Spored zabavne ln plesne glasbe — vmes ob; 23.00—2350 na valu 327.1 m: Glasbena oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo: Slovenske narodne pesmi.
OBVESTILA
GORENJSKA TITU kulturni in teiesnovzgojnl festival v počastitev 80, rojstnega dne maršala Tita, v dneh od 25. maja do 8. junija.
Program:
25. maja oh 9.30: začetek festivala; otvoritev .razstave likovnih umetnikov, amaterjev, fotoamaterjev, izdelkov ženskih ročnih del; — ob 11: obisk pionirskega sejma na Mestnem trgu, šab z živimi figurami, regata na Savi; —ob 14:
' motodirke na hipodromu v Kranju, začetek šahovskega prvenstva za Gorenjsko; — ob 20:^drama; »Hlapci« od Ivana Cankarja, daje delavsko društvo tovarne »Plamen« lz Krope. — V Jutranjih urah vzponi planinskih društev Gorenjske na Triglav in druge vrhove Julijskih Alp, Karavank ln Kamniških planin.
28. maja ob 20: »Mikiova Zala«
(Naklo).
28.	maja ob 20: Večer v spomin Toneta Čufarja, daje delavsko društvo z Jesenic.'
29.	maja ob 20: Koncert tržlške-ga orkestra ln pevcev solistov. -
39. maja. ob 20: JA »projektor« pin g-pon g. .
31. maja ob 20; Pevski koncert delavskega društva »Zarja« iz Trbovelj.
L junija ob 6.30: Sprejem gostov z Gorenjske na kolodvoru. — ob 7: Verižne vaje gasilcev iz Kranja ln okolice; — ob 9.30 Politično kulturno zborovanje delavskih in ljudskoprosvetnib društev; — ob 11: Nastop združenih pevskih zborov (rhoških, ženskih, mešanih in mladinskih); — oh 1450: Revija plavalnih skokov, waterpolo tekma; »— ob 16: Družabni del: folklorni plesi, nastopi posameznih pevskih zborov, Tajanje — Igra kmečka godba zr Jesenic.
S. junija; Okrožni izlet telovadnega društva »Partizan«.
Od 25. maja do L junija: vsak večer tekmovanje za šahovsko'prvenstvo Gorenjske.
Od 29. maja do 8. Junija: vsako . popoldne tekmovanje strelskih družin.
- •
Državne urade, ustanove hi njihove, uslužbence opozarjamo, da je irfia prav v teh dneh zelo aktualna zbirka
PREDPISI O NAZIVIH IN PLAČAH USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ORGANOV Zbirko je izdal Sekretariat vlade LRS za personalno službo ln vsebuje temeljno uredbo o nazivih ln plačah uslužbencev državnih uradov ln vse predpise, ki so s tem v zvezi Izšli o nazivih ln plačah, prevedbah, napredovanju, premijskih dodatkih, stopnji šol ln tečajev v predvojni ln sedanji Jugoslaviji, ki ustrezajo posamezni Izobrazbi za uvrstitev' v naziv ln napredovanje. V pfeglednl razporeditvi se vrstijo predpisi o nazivih, plačah, prevedbi, napredovanju ln premijskih dodatkih, h)
sicer za pisarniške uslužbence, za ulužbence finančne stroke, notranjih zadev, statistične stroke, inšpekcije dela, prosvetno-znanstve-ne in zdravstvene stroke, predpisi o plačah sodnikov ljudskih sodišč, arbitrov državne arbitraže, javnlb tožilcev, umetnikov in pomožnega umetniškega osebja, železničarjev, poštno-telegrafako-telefonske službe, dipkunatsko-kanzuiame in veterinarske stroke, predpiši o nazivu in plači inšpektorja v resoru notranjih zadev, o pazniški službi, uslužbencev hidrometeorološke ln geodetske stroke ter uslužbencev trgovinske inšpekcije in pomorstva, predpisi o plačah delavcev, ki so zaposleni pri državnih uradih in ustanovah ln o razvrstitvi položajev v plačilne razrede. V dodatku je priključeno gradivo predpisov o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki niso v delovnem razmerju, o organizaciji službe posredovanja dela, o delovnih knjižicah, o zbiranju listin za dokaz delovne dobe, o potnih ln selitvenih stroških državnih uslužbencev ter o zvišanju dnevnic za službena potovanja. Na kraju je tabelaričen pregled o nazivih in plačilnih razredih uslužbencev nekaterih državnih organov. Zbirka obsega nad 400 strani, cena 245 din. Naklada je omejena, zato si jo naročite čim-prej pri upravi »Uradnega lista LRS«, Ljubljana, Kidričeva uL 5. poštni predal 336.
OBVESTILO
Obveščamo Kmetijske zadruge ln pridelovalce katerim Je slana v zadnjih hladnih dnevih uničila ali poškodovala posevke oljaric, sončnic in buč, naj v svrho ponovne setve, za katero Je še čas, dvignejo semenske oljarice v našem podjetju. Oljarne Ljubljana, Tovarniška ulica 4L
OBVESTILO
Svet vlade LRS za ljudsko zdrav, stvo ln socialno politiko LRS obvešča vse zdravnike, kateri še niso položili strokovnega izpita in ga morajo položiti v letu 1952, da tekom 10 dni dostavijo tukajšnjemu Svetu — personalnemu oddelku — pravilno izpolnjeno prijavo. V prijavi naj vsak navede v katerem "mesecu želi polagati strokovni Izpit. Predvidena sta dva termina — september m december. Vzorec prijave dobijo kandidatje pri Skretariatu za personalno službo OLO ali v personalnem oddelku ustanove kjer so zaposleni. — Program, po katerem se bo polagal strokovni Izpit je bil objavljen v reviji »Narodno zdravje« št. 5—6 lz leta 1951. Prepis programa pa Je bil poslan tudi vsem OLO — Svetom za ljudsko zdravstvo. Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo ln socialno politiko.
POZIV UPNIKOM IN
DOLŽNIKOM
Na osnovi sklepa občnega zbora kmetijske zadruge z o. J. Velike Zabije, dne 22. maja 1952 — okraj Gorica, preide zadruga v fuzijo z dnem 1. junija 1952. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da predložijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do 15. junija 1952. Po tem roku bomo dolžnike Izterjali potom državne arbitraže. — Upravni odbor.
UMRLI
Po- dolgi, mučni bolezni, nam je umrla naša dobra, zlata mama, stara mama ln sestra URSULA
ZUPANČIČ. Pogreb bo v ljek ob 16 v Krškem. — -otroci ln ostalo sorodstvo.
Umrl je naš dragi mož la oče VERK MILOS, ravnatelj gimnazije v Rogaški Slatini. Na poslednjo pot ga pospremimo v torek, 27. maja ob 1550. Žalujoča soproga Jožica, sinova Miloš in Radovan, -hčerka Marta ter ostalo sorodstvo.
Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina Javlja žalostno vest, da je v soboto, dne 24. maja t. L umri njegov dolgoletni član .uprave tov. VERK MiLOS, ravnatelj gimnazije.'Slava njegovemu^spomlnu.
Vsem sorodnikom ‘ m znancem naznanjamo žalostno vest, da je umri FRANC PUŠNIK, trg. potnik v pokoju, star 82 let. Pogreb bo iz hiSe žalosti ob 1450 v ponedeljek. 28. maja na viško pokopališče. — Žalujoči družini Pušnik, Stanič.	3295-a
Učiteljski kolektiv nižje gimnazije in osnovne Sole v Rogaški Slatini sporoča, da je njegov najboljši član m požrtvovalni voditelj, dolgoletni ljudski vzgojitelj in učitelj, tovariš MILOŠ VERK, ravnatelj nižje gimnazije, zapustil vrste slovenskih prosvetnih delavcev. Vse ^njegovo bogato .življenje je bilo polno borb in Žrtev za svobodo našega ljudstva. Njegovo delo je bilo do zadnjega utripa posvečeno domovini, a njegova brezmejna ljubezen pa vzgoji slovenske mladine. — Slava njegovemu spominu!
Nenadoma nas je zapustila naša najboljša žena, mama in stara mama PEPCA VERSTOVŠEK roj. TRAVNIKAR. Ostali smo sami -Mož Ivan, otroci in vnuki,, snaha . in zeti. Pogreb bo v ponedeljek popoldne. - Sevnica, Kranj, Murska Sobota,
Dotrpela je moja ljubljena mama FRANČIŠKA ZUPAN,, upokojenka. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 26. maja 1952 ob 1550 z Zal — Jožefove mriiške vežice. — Žalujoči sin Vlado z družino ln ostalo sorodstvo.	2310-a
Po težki bolezni je umri naš dolgoletni zvesti hišnik, tov. IVAN LAVRE. Pogreb bo v ponedeljek, 26. maja ob 14 na mestno pokopališče. Uprava bolnišnice v Slovenj Gradcu.
Zapustil nas Je zvesti delavec JANEZ LAVRE. Pogreb bo 26. maja 1952 ob 14 na mestno pokopališče. Slovenj Gradec. Sindikat bolnišnice Slovenj Gradec.
ZAHVALE
Vsem, M so prispevali za lep pooreb ZORANA VALIČA, posebno pa njegovim sotovarišem šoferjem ln tovarišu za poslovilne besede v hiši žalosti, se najtopleje zahvaljujemo. — Žalujoči: mama, žena, hčerka, bratje ln svakinje.
Male miner, vode
€> dtoqaißa
za zdravje in okus ‘ &adeni>fca
za okus in zdravje
SO NAJBOLJŠE!
Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega BOZOTA BONA na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetja in vencev, najlepša hvala. Posebej se zahvaljujemo pevcem in gasilski godbi iz Krškega. Ravno tako najlepša zahvala za vse pismene in osebne izraze sočutja. Bonovi — Maren četo VL Krško, dne 16. maja 1952.
Družini Kopitar, sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so nam ob težki izgubi našega dobrega očka IVANA FRELIHA stali kakorkoli ob strani in darovali cvetje, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni upravi, partijski organizaciji in sindikalni podružnici tovarne kleja ter tov. Bebru za njihove poslovilne besede. Žalujoča družina.	3294-a
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v 78. letu za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, tast FKANC VAH, upokojen poštar in gostilničar na Bučah. — Pogreb bo v nedeljo, 25. maja na Bučah. Žalujoči otroci. Buče, Celje, Zagreb, Maribor.	3290-a
Ob smrti mojega moža DANETA PIPANA je bila ukradena iz mize denarnica z računi ln potrdili od dolžnikov Svarim vsakogar, ki kaj dolguje, da dolg plača meni, ženi pokojnega Pipana. — Terezija Pipan, Kodrova ulica, nova hiša.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam
ob izgubi mojega dobrega moža, očeta in brata LUDVIKA BLAŽIČA nudili pomoč in z nami sočustvovali. Najlepša hvala dr. Voglarju za zdravniško pomoč, upravi in sindikatu DOZ za cvetje, denarno pomoč, poslovilne besede in petje. Hvala hišnim sostanovalcem za pomoč v težkih dneh, kakor vsem drugim za cvetje, izraze sožalja in višem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. — Žalujoča žena Roza in sorodstvo.
R A DlO CENTER
LJUBLJANA, Cankarjeva 3
sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da ima na zalogi radijske sprejemnike znamke
„Tesla 51" in „Tesla 52'
ZA NABAVO ISTIH LAHKO DQBITE POSOJILO PRI VSEH PODRUŽNICAH NARODNE BANKE PROTI MESEČNEMU ODPLACEV AN JU
13,10 Zeleh ste Domači ansa no glasbo; 15.30
UL. 4
FRANČIŠKANSKA UL. 4
kk
„TEKSTIL-OBUTEV
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 4
'	. TeL 37-87, 52-74
OPOZARJA
MALOPRODAJNO MREŽO NA BOGATO IZBIRO SEZONSKIH TKANIN. TRIKOTAŽE IN KONFEKCIJE.
S PROSTO IZBIRO V NAJMANJŠIH KOLIČINAH JAMČIMO SORTIRANJE ASORTIMENTA TUDI V NAJSKROMNEJŠIH POSLOVALNICAH.
NA ZALOGI VEDNO PESTRI VZORCI PREPROG, GARNITUR IN TEKAČEV.
- /
FRANČIŠKANSKA UL. 4
FRANČIŠKANSKA UL. 4
CANKARJEVA ZALOŽBA BO IZDALA
MARXOV
naročite si ga pravočasno!
V žepnem tormatu 280 din (celo platano), 850 din (poluMije). Izdajo sl zagotovite s plačilom omenjene vsote najkasneje do 5. julija 1952. Knjiga Izide 1. septembra 1952. Obseg ca. 500 strani
Ker je v izvirniku »KAPITAL« velikansko, nad 2000 strani velikega, fofmata obsegajoče delo, so razni avtorji poskušali podati njegovo vsebino in glavne nauke v krajših, poljudno napisanih delih. Izmed vseh teh je najboljša Borčhardtova poljudna izdaja »KAPITALA«. Odlikuje' 'sje od drugih podobnih del po tem, da je ohranila Marsov tekst, nespremenjen. Borebardt je izpustil razna teoretična razglabljanja, razne podrobnosti, ponazoritve, račune ln obširna ponavljanja. Na ta način je priredil »KAPITAL« tako, da je postal splošneje razumljiv, čeprav je obseg knjige zelo skrčil.
Delavec, kmet, učitelj, profesor, sleherni izobraženec, sleherni ■ socialistični družbeni delavec mora imeti •KAPITAL* o slovenskem jeziku!
NAROČILA SPREJEMAJO: Knjigarna Cankarjeve založbe v Ljubljani (Nebotičnik) ln vse ostale knjigarne v Sloveniji ter naš! poverjeniki po podjetjih in ustanovah. Kolektivi, pošljite nam skupna naročila, ker prihranimo na stroških! Zahtevajte prospekte in poštne položnice! — Ljubljančani, prijavite naročila v naši knjigarni (Nebotičnik)!
SLUŽBE
PRODAM
KURJR m'-ajsi, vojaščine prost, se sprejme v trgovino. Ponudbe pod «Trgovina - Ljubljana« na oglasni oddeiek.	6936-1
ŠIVILJA. vestna, kvalificirana — išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku	6949-1
perico sprejme Otroški dom Vere S.androve	na Polzeli. Nastop 1 ’unija	1932.	6923-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA z znanjem samostojnega gospodinjstva in vseh ostalih del želi službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod .»Pomlad«	-	6954-1
KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA za stavbna in galanterijska dela. sprejmem v službo. Pogoj znanje poleg drugega vsaj avtogensko varenje. Naslov v ogl. odd.	6895-1
CEMENTNINAR - teracer dobi stalno namestitev — samskemu nudim ležišče. Ponudbe na ogl. odd pod •Cementninar« 6919-1 SEDLARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Kleče 35. Ježica, Izubijana.	6921-1
KOMERCIALISTKA z večletno prakso, znanjem knjigovodstva, strojepisja, išče takojšnjo zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Junij«. 6923-1 VERZIRANEGA KNJIGOVODJO (tudi upokojenca) sprejme takoj industrijsko podjetje. Javiti se na Vrhniške opekarne. Vrhnika.
6657-1
GOSTILNIŠKA KUHARICA z letnimi spričevali, čista, poštena, išče. službo šerbak, Studenice pri'Pcljčanah.	^	6813-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki ima veselje do vrta in šivanja sprejmem k tričlanski družini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Šivanje«.	6748-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA za trgovino z usnjem sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in življenjepisom dostaviti na Trgovsko podjetje »TANIN«, Maribor, Slomškov trg številka 18.	6757-1
TAPETNIKA, veščega vseh tapetniških del, sprejme v službo Bolnišnica Celje.	6818-1
SPREJMEM moškega ali žensko, vajena kmečkih del. Naslov v ogiasnem oddelku.	6796-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj Jelka Pretnar, Bled — Mlino 1.	6767-1
KERAMIK — poslovodja se sprejme. Pismene ponudbe na egiasni odd. pod »Keramik«. 6769-1 UPOKOJENI gospodinjski pomočnici nudim sobico, hrano in plačo za deino pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	6779-1
KVALIFICIRANEGA natakarja in natakarico sprejmemo. Ponudbe poslati v oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Takojšen nastop«.	6740-1
STAREJŠO GOSPODINJO, samostojno, pošteno, zdravo, sprejmem k dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. pod »Odsoten«. 6738-1 UPOKOJENEC išče upokojenko za gospodinjstvo z dosmrtnim stanovanjem. Naslov v »Poročevalcu« Ptuj.	6559-1
KMEČKO DEKLE, srednjih let, ki razume nekaj gospodinjstva — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. pod »Bodočnost«.	6653-1
KMETIJSKI STROKOVNJAK — strokovno in vsestransko izobražen, z dolgoletno odlično prakso, išče primerne zaposlitve. Sprejme službo tudi izven Slovenije; v poštev pridejo tudi obdelovalne zadruge. Vdovec brez otrok — prost 1. junija. — Ponudbe pod »Kmetijski strokovnjak« na podružnico »SP« Ptuj.	6696-1
ZASLUŽEK
STROJEPISJA se hitro naučite po desetprstni metodi. Ponudbe na ogl. odd. pod »Hitrost«. 6907-2 ROČNO KRPAM nogavice in perilo Društvena 23, Moste. 6892-2
KDAVIRSKO HARMONIKO »Scan-dalli« 48 basov, 2 registTa. krasen glas, novo. prodam. Ogled dopoldne. Šiška. Vodnikova ^e-sta 12 priti	6906-4
NOVA ŠTEDILNIKA, levi in desni, 21 col prodam Naslov v ogl. oddelku	6792-4
ŠTEDILNIK mizni nov, velikost 78 X 59 prodam. Pržanska ul. 10. D*ravlje, Fine.
LEP VOZ na vzmeti prodam. Ponudbe pod »Zapravljivček« na Ogl oddelek.	6793-4
UGODNO PRODAM sobno kreden-denco. radio in gramofon. Hišnik Javornikova 13. Šiška. 6789-4 MOTORNO KOLO DKV 97 ccm v prav dobrem stanju prodam. Erzar, Moste. p. Komenda. 6784-4 OVČARJA nemškega, hudega čuvaja prodam Tavčarjeva 15.
6783-4
KZ KOZARJE, pošta Dobrova prt Ljubljani proda po ugodnih cenah 1 enokrilna vrata, 1 dvokril-na vrata, kompletno trodelno okno, železen plug št. 6. Poizvedbe v pisarni KZ Kozarje številka 26.	6728-4
PRODAM spalnico in jedilnico. — Saks, Gregorčičeva 17-b.	6721-4
RADIO Körting, pet cevni, foto Tenax Zeis Ikon, maloslikovno kamero prodam. Aljaževa 53.
6937-4
PRODAMO 2 nova stroja za izdelovanje zidne opeke, v skupni težini ca 3000 kg za ceno din 25.000.—. Ponudbe na Splošna trgovina Kamnik. 6931-4 PISALNI STROJ »Erika« prodam.
Naslov v ogl odd.	6935-4
KLAVIR znamke »Rinhold* črn, kratek, odlično ohranjen, prodam. Geder Vlasta. Dolnja Lendava	6945-4
2ENSKE NOVE ČEVLJE Št. 39 prodam. Naslov v ogl. - odd.
6946-4
DOBRO 2ENSKO KOLO prodam. Ca j hen. Litostroj ski blok 1.
6944-4
KOLO moško »Puch« prodam. — Krmelj. Turnerjeva 30.	6943-4
V nedeljo:
danes na rojstni dan maršala Tita
MOTORISTI POZOR! Proda se popolnoma nova prikolica Ogled vsak dan od 16—18. Gaiusovo nabrežje 27.	6782-4
FIAT 1100. kompletne nove amortizerje. uplinjač Topolino in tele-rad prodam Završnik. Emonska 2 a.	6781-4
OSEBNI AVTO Opel-Adam. ugodno prodam. Tekavec Ciril, Medvedova 19.	6776-4
ŠPORTNI ČOLN, dvosedežen, prvovrstni izdelek prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6823-4
CEMENT, znamke Trbovlje prodam ali zamenjam za stavbni les. Vprašati v deiavniqi avtoličanje Sv. Roka ul.. Dravlje Ljubljana.
6801-4
NOVO OMARO, dvokrilno in psiho prodam. Dolenjska 19. priti, desno.	6803-4
MOTORNO KOLO Harten 1200 — prikolico prodam. Rimska 17.
6847-4
PRODAM rezervne dele BMW 250, vodovodne cevi l cola pocinkane Naslov v ogl. oddelku. 6843-4 KOZO. dobro mlekarico, sanske pasme prodam. Kunovar Valentin. Sv. Križ. Ljubljana. 6827-4 PLINSKI STEDILN8K. pet grelcev in pečenjak, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 6736-4 DADIJ3KI APARAT, odličen, prodam. Gosposvetska štev.4-I. Hreščak.	6829-4
ROBUDEN Injekcije in tablete proti čiru na dvanajsterniku prodam; tudi za bone. Večaj Adela, Dolenjska cesta 10.	6831-4
DVE OTOMANI, novi, modeme oblike, proda tapetnik, Prešernov trg 2 .	6805-4
RADIJSKI APARAT Kosma), prodam Vodnikova cesta štev. 71, Šiška.	6677-4
ZAPESTNICO, zlato, moderno prodam. — Resljeva cesta štev. 26,
II.	nadstropje desno.	6679-4
KRAVO, dobro mlekarico, zelo lepo. v devetem mesecu, drugič brejo prodam v okolici Bleda. Naslov v ogl. odd.	6683-4
RUŠEVINE MOTORNEGA KOLE-AS BMW 200 ccm prodam. Naslov v oglasnem odd	6685-4
BENCINSKI MOTOR s cirkularko mlatilnico v srednje dobrem stanju proda Vindiš Anton, Breg pri Ptuju.	6695-4
KOVAŠKO NAKOVALO (ambus) prodam. Hrastje 14, Šmartno ob Savi.	6701-4
GOVEJO. KRMO v travi prodam. -Naslov v ogl. odd.	6700-4
NOV VOZ zapravljivček, dvosedežni. prodam. Naslov v oolas-nem oddelku	6713-4
ŽEPNO URO »Zenith« prodam, tudi za bone ali zamenjam za kauč Naslov v ogl. odd. 6731-4
SOVO ZNIŽANJE CEN
TRAKTORJEV
»ZADRUGAR« s priborom 550.028 dm, »ANSALDO« s priborom 2,099 918 din. - Omogočamo kmečkim delovnim zadrugam in drž. kmetijskim posestvom, da poceni in hitro dobijo traktorje dobre kakovosti, pripravne za vsa poljedelska dela in tudi za transport.
TRAKTORJI BREZ REZERVNIH DELOV NISO TRAKTORJI! O traktorjih domačega izdelka ste lahko prepričani, da se ne bodo ustavljali, ker boste vedno dobili rezervne dele, strokovne preglede in tud:	popravila na svoj poziv. —
Traktorje »Zadrugar« opremljamo takoj s tribrazdnimi plugi po 165.000 din, traktorje »Ansaldo« pa s petbrazdnimi plugi po 278.300 din. — Traktorji brez priključnih naprav niso dovoij izkoriščani. V najkrajšem času bomo opremili vse naše traktorje »Zadrugar« s prikolicami z nosilnostjo tri tone, traktorje »Ansaido« s plugi za rigolanje. — Naročila takoj za skladišča s potrdilom okrajnega poljedelskega referenta. — Vojvodinci, Poslužite se uslug naše prodajalne v Novem Sadu, Temerinska št. 1. — POLJEDELCI! Povečajte pridelek! Obdelajte vso obdelovalno zemljo vedno takoj in ob pravem času s traktorjem »Zadrugar«. Z uporabo traktorja dobite na razpolago travnike, potrebne za prehrano živine. Konj jč vse leto, traktor pa samo, kadar dela!
Industrija motorjev RAKOVICA pri BEOGRADU
telefoni 56-301, 56-302. 56-040.
PLANINO — »Dalibor«, skoro nov, prodam. Prezelj, Wolfova ulica številka 3.	6834-4
OGLEDALO za psiho 120 X 48 cm in dvojni umivalnik prodam. — Škofja ulica 13.	6837-4
AVTO, 4-sedežni, limuzina, znamke Aero v brezhibnem stanju naprodaj.. Ogled: Zaloška cesta številka 7.	6766-4
TEHTNICO znamke »Schember« prodam po ugodni ceni. Kifnar Janez, Jurčičev trg 2-IH.	6833-4
MOTORISTI! Prodam lepo kroma-no »Steib« prikolico, aluminij čoln, teža 40 kg. Topiak — Celje, Jugotehnika, tel. 164.	6819-4
KOSILNI STROJ »Massowhhans« z aparatom za brušenje prodam. Naslov SP Celje	6817-4
MOTOR s prikolico — »Indian« 650 kub. cm, v dobrem stanju prodam. Petek, Križ 73 — Komenda.	6811-4
KKOMATICNp HARMONIKO, 60 basov, znamke »Meinl & Herold« prodam Vprašati na: Juteks — Žalec.	6820-4
40 GRAMOV Dihydro - Streptomy-cina prodam. Naslov v oglasnem oddelku..	6770-4
BAKRENO PLOČEVINO za izdelavo bakrenih kotlov za žganjekuho prodam. Naslov v oglasnem oddelku-	6786-4
PRODAM motorno kolo 125 ccm, gumi diro nosilnosti do 1500 kg. Konjar, Galetova 21.	6797-4
SPALNICO, vezano prodam tudi za bone. Gerbičeva 51.	6798-4
POLOVIČNO VIOLINO prodam.
Naslov v ogl. odd.	6791-4
PISALNI STROJ — portable prodam. Prešern, Dalmatinova ulica številke 3.	-4
STRUŽNICO za izdelavo lesenih
ročajev (polavtomat) prodam. — Slomškova 27.	6324-4
APARAT za parno kodranje, lep, nov. prodam. Naslov v ogl. odd.
6891-4
TROFAZNI MOTOR */> PS, stikalo, kabel, ploščo za števec prodam. Florjanska 11, lokal. 6893-4
KUPIM
MOTORNO KOLO. dobro ohranjeno. od 125 do 350 ccm kupim. Naslov v ogl odd.	6746-5
KINOPROJEKTOR za ozki film s tonsko aparaturo kupimo. Ponudbe na Sindikat Tekstilne tovarne Novo mesto.	6822-5
OTROŠKI ATO za triletnega otroka kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	6840-5
STRUŽNICO 1 m dolžine — kupi Skraban, Tržaška 124.	6846-5
KUPIMO kovinsko stružnico 1200— 1500 m in vrtalni stroj, namizni ali prostostoječ od 10 do 20 mm. — Ponudbe poslati na tovarno »Elan«, Begunje p Lescah. 6754-5 KUPIMO bencinski ali »Diesel« motor 5—10 ks za pogon kmetijskih strojev, po možnosti z montirano cirkularko ter železno blagajno. Ponudbe s kratkim opisom in navedbo cene poslati na Kmetijsko zadrugo Zminec, pošta Škofja Loka.	6755-5
AKUMULATOR 6 volt, za motorno kolo kupim? Naslov v ogl. oddelku.	6948-5
KUPIMO 2—2Vi tonski tovorni avtomobil. Ponudbe'poslati na naslov: Mestni zavod »Javna razsvetljava«, Povšetova 12.	6868-5
ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6836-4
HLADILNIK električni, primeren za restavracijo, prodam. Naslov v ogl oddelku.	6947-4
PRODA SE polglobok prešit voziček, skoraj nov. Naslov v ogl. oddelku	6942-4
PRODAM železen štedilnik, oto-mano in dve novi posteljni mreži. Bizjak. Dolenjska 23a. 6934-4 PRODAM kompletno spalnico, razno pohištvo, restavracijske prte divan. Petan, Majstrova 16.
6933-4
KRATEK KLAVIR prodam, zamenjam za motor ali pianino. Celje. Jenkova 1.	69Š7-4
DOXA, moderno novo zapestno damsko uro prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6953-4
ZLATO ZAPESTNICO, široko. — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	6851-4
VOZIČEK, športni, poglobljen, rjav, šivan, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem odd. 6853-4 LOVSKI VOZ (Jagdwagen) prodam. Predovič Ljubljana, Poljanska cesta 73.	6849-4
UGODNO PRODAMO prostostoječi štedilnik dolžine 225 cm, širine 125 cm z bakrenim kotličkom za vodo in dvema peenjakoma, skoraj nov, primeren za večji gostinski obrat. Ogled v Mehanični delavne., Ljuoljana, Trata št. 12, nasproti tovarne »Štora«.
6855-4
PRODAM prvovrsten električni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku.	6856-4
KOaiLNICO za parke prodam. — Naslov v ogiasnem oad. 6859-4 MLade PApiGe in modro svilo proaam tudi za bone. — Knavs, Cerkvena 21.	6*61-4
OifALnA, gnojmčna, prevozna, membranska, naprodaj pri Rozmanu. St. Vid nad Lj. 3.	6864-4
DKW 250 prodam naj višjemu ponudniku. — Avtoservis, Ljubljana.	68b6-4
SPALNICO m kuhinjo, pleskano, proda Pangos Viktor, mizarstvo. Trata 15, Ljubljana.	6866-4
zlato Za iuil v ploščici prodam. Naslov v ogl. odd. 667U-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »La Paloma« v odličnem stanju prodam. Frankopansjta unča 23-1., desno.	6958-4
ŠPORTNI otroški voziček, Skoraj nov, prodam. Javorškova 4, Zgornja Siska.	6620-4
PRODAM mikrofon (khstaini) prvovrsten s stojalom in 12 m ka-bia. G.asbeno društvo »Stavčen«, Kočevje	6637—4
MOTOR »Standard« 350 ccm v odličnem stanju prodam. Žabjek 8, Ljubljana.	6675-4
OKENSKE OKVIRJE, nove, prodam. Trodelnega in dvodelnega in krožno žago 450 mm premera. Pečnik, Cerkvena ur. 21.	6743-4
ISTOSMERNI ELEKTROMOTOR— 15 KS, 115 V, 1250 obratov, primeren kot dinamo za lokalno - centralo, peč za kamin, Wertheim biagajnp prodamo. Naslov v ogiasnem oddelku.	6747-4
ŠIVALNI STROJ znamke »Grütz-, ner«, brzošivalni, ’ ženski, v do-’ brem stanju prodam za 38.000. — Ana Novak, Zidani most 14 nad zadrugo.	6314-4
MOTORNO KOLO NSU, z rezervnimi deli prodam. Celje, Levec številka 16.	6815-4
KOLARJI POZOR! Prodam kompletno kolarsko orodje, tračno žago, stružnico, oboje leseno in ostalo drobno orodje. Naslov v oglasnem oddelku.	6750-4
BOJLER 120 litrov Elektro-Praga, nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	6807-4
OSEBNI AVTO, manjši, brezhiben motor, vozilo izredno porabno, prodam. Ogled v torek od 15—16 v Cerkveni ulici 25.	6808-4
MAICO BATERIJCE za funkcioniranje aparata oglušelih prodam. Jelašič. Ljubljana — poštno ležeče.	6751-4
KRAVO ln 5 mesecev staro telico prodam. Zgornji Kašelj 49. 6763-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO in lovsko puško risftnico prodam. — Poglajen, Strosmajerjeva ulica številka 16-11.	6764-4
NOVO KMEČKO SOBO prodam. — Rimska 16, delavnica. 6838-4
v Zgornjo Šiško
k otvoritvi doma „Partizan“
ZENSKO KOL.O, dobro ohranjeno, prodam. Štrukelj Marija, Gunclje 34.	6899-4
ANGLES KO-SLOVENS KI SLOVAR Ružene Škerlj eve v novi izpopolnjeni izdaji naročajte pri Mladinski knjigi. Fračiškanska Ui. 3.	6479-4
MARXOV KAPITAL v žepnem formatu (500 strani) naročajte po subskripcijski .ceni, ki velja
do 5. julija (platno 280.--pol-
usnje 350 —) pri Mladinski knjigi. Ljubljana. Frančiškanska 3.
6478-4
2ENSKO KOLO dobro ohranjeno prodam. Lepodvorska 1 ali Celovška 44-1. levo.	6889-4
»FIAT« 1100 v dobrem stanju, prodam. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Dr. Kadija —, Gradska poliklinika. Bjelovar.
6896-4
KUHINJA skoraj nova naprodaj.
Koblar. Ob Ljubljanici 3. 6908-4 MIZARSKI rezkalni stroj (frezer) vse odlite kom. z ležaji in osovino prodam. Naslov v ogl. odd.
6910-4
STREPTOMYCIN 5 g prodam za 2500 din. Ružič Štefka., Borovnica 169.	6911-4
PRODAM poceni za bone sobno peč, manjša okna, kroge z usnjenimi jermeni. Naslov v ogl. odd.
6912-4
KUHINJSKO ln spalno opremo po ugodni ceni prodam. Lončarič. mizarstvo. Draga 31. Koseze.	6913-4
FLOSCICE nove za štedilnik prodam. Naslov v ogl. odd. 6914-4 OSEBNI AVTO, 3 sedežni, rezervni deli, prodam. Ogled ponedeljek. torek pri Ogrin. Zaloška c. 4.	6917-4
UMIVALNIK — porcelan, prodam za din 3600.— —. Z. Sue. Vodovodna c. 1.	6920-4
ZAPRAVLJIVČEK nov prodam. Pirnat. Tržaška c. 105. Ljubljana.	6897-4
A.VTO štirisedežen in motocikelj 500 prodam. Ogled • ponedeljek. Tavčarjeva 11-1.	6903-4
MOŠKO, ZENSKO KOLO in otroški voziček, vse kakor novo, naprodaj. PodJimbarskega ulica 42. Šiška.	6887-4
RADIO Geloso-Super 5+1 naprodaj Naslov v upravi. 6885-4 SKRIPTE za knjigovodje, blagajnike, manipulante, komercialiste, poslovodje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Strokovni izpiti«.	6884-4
PENICYLINA. 3 stekleničke ä 10 injekcij (300.000) prodam. Naslov v ogl. odd.	6883-4
OTOMANO in stiskalnico za sadje prodam. Naslov v ogl. odd.
6882-4
PARKET hrastov 25 m* naprodaj. Merhar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 32.	6886-4
OSEBNI AVTO »Fiat Topolino«, brezhiben prodam. Ogled vsak čas. Bizjak. Vevče 93.	6878-4
LEPO SENO,. velik voz. prodam.
Rožna dolina, cesta III-15. 6876-4 SPALNICA MODERNA, orehova kompletna z žimnicami (kakor kauč) takoj naprodaj. Gradišče 8a-III	6875-4
STARE GOSLI prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6880-4
PRODAM novo jesenovo zakonsko spalnico. Zidar. Gosposka 6, dvorišče.	6874-4
NOVA SPALNICA naprodaj za din 52.000. Ogledati pri Rožič Stefan, pleska**, delavnica. Mestni trg 14.	6872-4
ZlCNE PLAŠČE 28Xll/t prodam. Kopač, Ljubljana. Vodnikova c. 173.	6926-4
DVE OSI za gumi-voz, lahki, kompletni prodam. Slomškova 27.
6925-4
KUHINJSKO OPRAVO kompletno, divan, električni kuhalnik, dve plošči prodam. Naslov v Ogl. oddelku.	6894-4
Pozor:
SLOVENIJA
IMPEX
ima nove tel. številke 59-15. do 59-19
PARCELO 561 m* v Dravljah prodam. Naslov vogl. odd. 6879-7
V	PODGORJU pri Kamniku prodam več stavbnih in eno gozdno parcelo. Naslov v ogl. odd.
6930-7
STAVBNA PARCELA ca 1500 m2, na lepi legi v St. Vidu nad Ljubljano naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	6863-7
V NAJEM___________________
V	NAJEM ODDAM mizarsko de-
lavnico s stroji in orodjem. 'Košir Alojz. Brod št. 15. pri Novem mestu	6839-8
PROSTOR, klet ali skladišče, iščem v najem ali kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Mirna obrt«.	6905-8
STANOVANJA________________
OPREMLJENO SOBO v centru iščem; event, zamenjam za enako v predmestju. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd.	6810-9
AVTO OBROČ z gumo 17X4.5 za Opel se je izgubil na Dolenjski cesti. Najditelj dobi din 2.000.— pri Starič. Ljubljana, Dvorakova 3, telefon 20-04.	6955-10
ŽEPNO URO znamke »Langen-dorf« Swic Made št. 44 dobi lastnik pri Oddelku za notranje zadeve v Črnomlju z tiokazi o lastništvu.	6932-10
IZGUBIL SEM zap. uro znamke »Formida«, štoparica, double, od Nebotičnika do trolejbusne postaje. Najditelju dam visoko nagrado.	6939-10
MLAD PUJSEK, najden 10. maja v Cikavi pri Grosupljem, se dobi: Brodnik,. Cikava 30.	6768-10
MOŠKA ROČNA URA se je našla v Škofji Loki. — Trojar Alojz, Rimske Toplice.	6816-10
MOŠKO KOLO se Je našlo. Dobi se: Stanežiče št. 23, St. Vid nad Ljubljano.	6730-10
BEL ČEVELJČEK izgubljen, vrniti za nagrado Tyrševa cesta 12 — trafika.	6871-10
OSEBNI AVTO, dobro ohranjen, ter motor do 350 ccm, kupim. Javiti pismeno: Filipčič Vlado, Zagreb, Vramčeva 19.	6830-5
MOTORNO KOLO, štiritaktno 350 ali 500 ccm s prikolico, kupim. -Ponudbe poslati na podružnico SP Hrastnik.	, 8759-5
PARCELO ob vodi v Selski ali Poljanski dolini ali kje drugje kupim. Ponudbe pod »Takoj« na oglasni oddelek.	6785-5
OTROŠKI VOZIČEK, lep. poi-globok, najrajši svetel kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Navedite ceno«.
ELEKTRIČNI HLADILNIK in strojček za tolčenje smetane kupi OZKZ Novo mesto. 6481-5 STISKALNICO, električno, 35—tonsko kupim. Ponudbe pod »Exen-der« na ogl. odd.	6857-5
KUPIM STOJALO za čevljarsKi levoročni stroj. Kvas Slavko, čevljar. Zalog p. Komenda.
6780-5
TRGOVSKO OPRAVO za ureditev nove trgovine, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Kranj, Koroška c. 13.	6691-5
ZAMENJAM
ŠIVALNI STROJ »Singer« zamenjam za žensko kolo. Naslov v ogiasnem oddelku.	6867-6
MOŠKO KOLO zamenjam za žensko. Gregorič. Mestni trg 4.
6881-6
POSEST
1 " i-------■	■
PRODAM HIŠO V Celju. Naslov v podružnici SP Celje.	6821-7
HIŠICO, enostanovanjsko, tudi z’ užitkarjem, na penlenji, kupim. Nasiov v ogl. oddelku. 6832-7 HIŠO, eno ali dvostanovanjsko, tudi polovico, v okolici St Vida do Ljubljane kupim. Nasiov v oglasnem oddelku.	6745-7
HIŠO, tnstanovanjsko z vrtom, eno stanovanje takoj vseljivo, v Sevnici — prodam. Keber, Sevnica ob Savi.	/ 6756-7
POSESTVO kupim ali vzamem v najem; tudi v slabem stanju. — Ponudbe pod »Kjetkoli« na ogl. oddelek.	6765-7
HIŠICO od Ljubljane proti Zalogu kupim. Ponudbe pod »Enostano-vanjska« na ogl. odd.	6848-7	■
HIŠO na Gaijevici v Ljubljani pio- -dam. Naslov v ogl. odd. 6772-7 VILO z vrtom v Ljubljani kupim. Event, tudi pol. Ponudbe pod »Ladislav« na ool. odd. 6841-7 PARCELO ob cesti med Vojnikom in Celjem prodam. Solarič Lora, Manbor, Marčičeva 2.	6812-7
DEL HIŠE v centru Ljubljane prodam. Dopise pod »Tromostje« na ogl. oddelek.	6773-7
HIŠO v poljubnem predelu mesta Ljubljane kupim, ponudbe pod »Mesto-L j ubijana« na oglasni oddelek.	6794-7
ZAZIDLJIVO STAVBISCE za Bežigradom ugodno prodam. Poja-nisla: Kamniška 44.	6688-7
HIŠO Z VRTOM, štiristanovanjsko, prodam, Ponudbe pod »Opekarska« na ogl. oddelek.	6699-7
LUCERNO 16 arov, na Šišenski cesti 24 prodam danes, v nedeljo ob 17 na licu mesta.	6726-7
STAVBNO PARCELO 1.100 m2, zasajeno z rodnim žlahtnim drevjem, vsa ograjena, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 6901-7 HIŠO 1—2 nadstropno v, Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« na ogl. odd. 6916-7 ZAZIDLJIVI PARCELI, eno v Polju, drugo v Zalogu, prodam. — Ponudbe na ogl. oddelek pod »Polje«.	6900-7
VILO v Ljubljani, celo ali pol, štiristanovanjsko prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6890-7
SLAVNOSTNA -OTVORITEV NOVEGA DOMA OB 11. URI — TELOVADNI NASTOP TELOVADCEV MESTA LJUBLJANE, ENOT JLA IN KONJENICE OB 16. URI
PO NASTOPU VESELA ZABAVA S PLESOM OB DOBRI JEDAČI IN PIJAČI
ZAMENJAM lepo visokopritlično trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami — za -"enakega. — Užnik, Postojnska 65.	6826-9
STANOVANJE v Ljubljani aii okolici išče družina, z enim otrokom. V prostem času bi pomagala pri vsakem delu; prevzame tudi mesto hišnice. Povhe, Streliška 30.	6842-9
ZAMENJAM sončno sobo 7x6 m s souporabo kleti — za enosobno stanovanje ali dve sobi. Ponudbe pod »Vrt za otroke« na oglasni oddelek.	6800-9
INŽENIR, samski, išče opremljeno sobo. Posteljnino ima. Ponudbe pod »Sredina mesta« na oglasni oddelek.	6720«9
ZAMENJAM dvosobno Stanovanje s pritiklinami v Škofji Loki — za enakega v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. .	.	6663-9
STANOVANJE, - večje, enosobno, za Bežigradom, sončno, vrt, za. menjam za enako ali dvosobno v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Bežigrad« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. 6725-9 STANOVANJE, dvosobno, sončno, s kopalnico, v Rožni dolini, zamenjam za trisobno istotam ali v bližini. Ponudbe pod »Večje« na oglasni oddelek.	6727-9
KDO PRODA ali preskrbi starejšemu kulturnemu delavcu udobno enosobno stanovanje? Zamenjava mogoča. Ponudbe pod »Kulturnik« na ogl. odd. 6902-9 ZAMENJAM komfortno enosobno stanovanje v centru, za enako. V poštev pritlično. Naslov v ogl. oddelku.	6904-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani ža enosobno v Celju- NdslO” v SP Celje. 6929-9 STANOVANJE, enosobno, sončno, z vrtom (5 prostorov), zamenjam za	sobno stanovanje. Po-
nudbe pod »Zamenjava« na ogl. oddelek	6938-9
ZAMENJAM komfortne enosobno stanovanje v centru, za veliko prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Sončno« na oglasni oddelek.	6735-9
NUJNO ISCEM prazno ali opremljeno sobo. bolj center. Ponudbe pod »Amerika« na oglasni oddelek SP.	6729-9
ZAMENJAM prvovrstno dvosobno stanovanje v centru Sarajeva za enakega v Ljubljani. Ponudbe pod »Ugodno« na oglasni oddelek SP.:	6854-9
IZGUBLJENO
NAGRADO ' DOBI, kdor kaj ve o izgubljenem kolesu št. 192564 v noči od četrtka ? na petek od gostilne Keršič do Mestnega Loga. Javiti v Mestni log št. 45.
6873-10
OSEBA, ki je pobrala listnico v Savski koloniji 23. maja, naj si denar pridrži, ostalo vrne lastnici dokumentov v izogib posledic	6898-10
OD VRHNIKE do Hotederšce izgubljeni zadnji del strehe s številko 07081. — Najditelj naj javi za nagrado na postajo LM Vrh-mika-Logatec.	6790-10
RAZNO________________________
LETOVIŠČE Sv. Jelena (Crikvenica). lepe sobe, vrt, lastno kopališče, možnost kuhe ali restavracije. Naslov v ogl. odd.
6918-11
OSEBA, ki posodi 80.000 dinarjev, dobi opremljeno sobo za počitnice na Gorenjskem. Obresti po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
6358-11
PREKLICUJEM krst svojega otroka. — Jamer Ernest, — Stmi-££e.	6869-11
OB SMRTI mojega moža Daneta Pipana je bila ukradena iz mize denarnica z računi in potrdili od dolžnikov.. Svarim vsakogar, ki kaj dolguje, da dolg plača meni, ženi pokojnega Pipana. Terezija Pipan, Kodrova ulica, nova hiša.	6737-11
*
V OGLASNEM ODDELKU »Slov. poročevalca« dvignite, sledeče ponudbe:	AH zamenjam za vilo
6383, Centralna kurjava 6342, center 1119, Dobro ohranjen 6491, »202 « 4586, Dober plačnik. Dobre znamke 5625, Dobra zamenjava 5193, Dobro ohranjen 5624, Enakovredno 5026, »1200« 6539, Foto-sezona, Gostilna 5247, Inozemski 5266. Klavir 6039; Koncem maja 1236; Lepa 5821; Ljubiteljica starih ljudi, Lepo 2546: Manjše 6538; Maj 5265; Maj 5770; Nujno 4610; Navesti ceno 4610; Navesti ceno 5120; Nujna gotovina 6372; Opeka 6502; Prazno stanovanje »100.000 — 6460; »L5-000« 6644, Pokojnina, Postranski zaslužek 6420; Prazno sončno sobo 5394:	Posest 5364;
»500« 1136, Protiusluga — drva, Pod Rožnikom 5989, Posest 6383; Razne gume 4571, Sezonske zaposlitve 1226, Skrben 1894, Stanovanje 5781, Stanovanje — takoj 5307, Samostojna gospodinja 5859; Stružnica 5890, Trpežno 7137, Takoj 5307, Ugodno 5482, Upokojenka 1155:	Vestna in zanesljiva
6457, Visoka postava 4547, Zdravnik na Gorenjskem 5699, Zmerna cena, Zadruga »16« 6387.	-11
AVTOMOBIL
osebni 4-sedežni, nov ali dobro ohranjen in tovorni avto, nosilnosti 4 do 5 ton, kupimo. — Ponudbe z opisom in označbo cene vozil stavite na naslov- TOBAČNA TOVARNA, Ljubljana.
Izdajatelj lista: Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije
—	Direktor: Rudi Janhuba — Odgovoru! urednik: Sergej Vošnjak
—	Tiska tiskarna. »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ul. 5, telefon 55-22 do 55-2« — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50/III., telefon 47-75 in46-21 — Oglasni odelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-9«, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev.
Jože Stok • Korotan:	8
\ REVIRJIH JE ZAŽARELO
Urban je poročal, da bodo imeli zvečer gestapovci in raztrganci v Trbovljah sestanek. Na tem sestanku bodo med drugimi Franc Lovrač-Podvelnar in njegovi najožji sodelavci, Miro Gračnar, Jelen, Tomše, Avsec in drugi. Sestanek je napovedan za šesto uro. Odločil sem se, da grem tudi jaz na sestanek. To je bilo lahko reči, težavno pa izvesti, zlasti zame, ker še nikoli nisem bil v Trbovljah.
Poklical sem k sebi Lazarja in ga vprašal, ali pozna Trbovlje. Ne da bi odgovoril na vprašanje, me je vprašal: »Ali bova šla tja?« »Ne, samo tako vprašam.« Nadalje sem ga vprašal, kaj misli, ali vedo v Trbovljah, da je v partizanih. »Mislim da ne, morda pa tudi; verjetno mislijo, da sem še vedno v Nemčiji na prisilnem delu, ker sem od tam pobegnil v partizane.«
Po tem razgovoru sem si od Janeza in Dragota izposodil’ dve pištoli kalibra 6,35 mm. Eno sem dal Lazarju, drugo pa sem obdržal.
Nato sva šla z Lazarjem k Rovtarju, kjer sva si izposodila civilni oble-
ki. Lazar se je oblekel v športno obleko, na glavo je dal kapo, čez suknjič pa je oblekel še kratek površnik. Jaz sem se prelevil v moža s temnim klobukom in promenadno obleko ter z lahkim pomladanskim površnikom
Tako sva bila na videz dobra, motilo je le, ker sva bila kosmata in neostrižena.
Mahnila sva jo mimo Bukovja in čez Jazme proti Bevškemu grabnu. Pri 'Petančki sva nekaj popila in povprašala za novice. Nato sva sredi popoldneva šla naprej.
Nad Bevškim grabnom sva sedla na debelo bukev in med kratkim počitkom sem Lazarju razložil načrt. Dogovorila sva se, da če bi ga kdo spoznal, naj reče, da je na dopustu, jaz pa sem njegov prijatelj. V primeru, da bi naju hotel kdo legitiml-raji, se bova legitimirala s pištolo in stekla po najbližji poti v gozd.
Nadaljnji načrt pa je tak: približala se bova hiši, kjer bodo imeli gestapovci sestanek, ti boš stražil, jaz pa bom medtem zalučal v sobo "bombo in spustil rafal.
Napadla bova ob pol sedmih, ko bodo gotovo že vsi zbrani.
In še nekaj. Ce bom zakašljal enkrat, morava zbežati brez streljanja, če bom zakašljal dvakrat pomeni, da morava takoj streljati, če bi pa zakašljal trikrat, pomeni da sva napadena ali obkoljena. V tem primeru se morava'boriti-in prebiti obroč. Na ročil sem mu še, naj ima v desnem žepu večjo pištolo, v levem pa manjšo za rezervo. Uporabi naj jo samo, če bi velika odpovedala ali če bi potrošil municijo.
Po tem razgovoru sva odšla po cesti, se smejala in pogovarjala tako brezskrbno, kakor da je najino vse naokrog. V civilni obleki nisva bila sumljiva, ker sva pa bila preveč zaraščena, sva sklenila, da greva k brivcu.
Ko sva zagledala bleščeč medeninast krožnik, ki je visel nad vrati, sva vstopila. V moškem salonu je sedela za mizo mlada deklica in brala časopis. Prijazno sva pozdravila in takoj je začela striči in briti. Lepo me je obrila in ostrigla, medtem pa sem premišljeval, ali bi bila tako hladnokrvna, če bi vedela, koga striže.
Prav ko mi je z briljantino mazala lase, pa sta vstopila dva nemška po-
licista. Na pragu sta se ustavila in pozdravila, nato pa s fricovsko na dutostjo zviška pogledala na naju. (Ce bi ne imel drugega načrta, bi se hitro znašla pod nama). Sedla sta na stol, na mizo pa položila pasova in pištoli.
Po naravi sem bil sicer hladnokrven, toda ko sta policista šarila ža mojim hrbtom, sem bil precej na trnu in sem v ogledalu sledil vsak njun gib, v žepu pa sem tiščal pištolo, da tudi na brivskem stolu sprejmem borbo. Opazoval sem tudi Lazarja, ki je sedel mirno in hladnokrvno in se obnašal, kakor da ni nič posebnega Opazil pa sem, da se pod krinko te mirnosti skriva napeta pripravljenost.
Ko je frizerka opravila proceduro z menoj, sem vstal in takrat sem videl, kako je hotel nemški policist prehiteti Lazarja in‘zasesti stol. Lazar pa ne bodi len, ga je opozoril, da je na vrsti. Policist se mu je godrnjaje opravičil in se umaknil. Jaz sem še plačal, se mirno usedel poleg policista na stol in čakal, dokler ni frizerka polepšala še mojega tovariša.
Medtem pa se odpro vrata in v lokal stopi Glažarjev Nace, moj znanec iz Šmartnega pri Litiji. Kd sva se spogledala, bi policista lahko opazila, da mi je- postalo zelo vroč& Nace je
dobro vedel, da sem v partizanih. Le kaj si je mogel misliti, ko me je naenkrat zagledal v civilu v družbi nemških policistov? Najbolj verjetno, da sem ušel od partizanov in da sem gestapovski agent ali kaj podobnega Najsi je mislil karkoli, poglavitno je bilo, da je molčal in se delal, kakor da me ne pozna. Verjetno se je bal, da ga ne bi izdal, ker sem vedel za njegovo sodelovanje v osvobodilnem gibanju. Tudi jaz sem ugibal,- kako je z njim, hkrati pa sem bil ^esel, da se je tako končalo.
Medtem ko se je odigraval med nama ta napeti prizor brez besed in kretenj, je frizerka mirno strigla Lazarja, Nemca pa sta potrpežljivo čakala. Ko sem videl, da bo tudi Lazar kmalu gotov, sem si oblekel plašč, toda pri tem je nastala nova težava
Kako vzeti v brivnici pištolo iz hlačnega žepa in jo vtakniti v plašč. To uganko sem rešil na ta način, ,da sem vprašal frizerko: »Tov....« pri tem sem se pošteno ugriznil v jezik, in šele potem sem vprašal: »Prosim, gospodična, oprostite, kje je toaleta?« Videl sem, kako sta me Švaba opazovala in gledala za menoj. Mirno in počasi odprem vrata, vstopim v stranišče, vtaknem pištolo v plašč-in se vrnem. Lazar me je že čakal.
Hipoma me je zagrabila zapeljiva misel, da bi dvakrat zakašljal, skočil k mizi in zagrabil pištoli. Z Lazarjem sva se «pogledala in videl sem, da samo nestrpno čaka dogovorjenega znaka. V tistem hipu pa so se pojavili na vratih trije SS-ovci.
To je delovalo kot hladen tuš in z Lazarjem sva pozdravila in hotela oditi. V tem pa stopi frizerka za Lazarjem in ga prime za rokav: »Oprostite gospod, plačati prosim.« Lazar začne stikati po žepih,, preobrne vse žepe, toda zam-m. Rešil sem zadrego, da sem plačal zanj in tako sva odšla. Na cesti sva se veselo pogovarjala, in če sva srečala lepo dekle, sva jo ogovarjala in sploh sva bila dobre volje in razigrana.
Pogovarjala sva se tudi o tistih dveh pištolah,- ki sva jih imela tako rekoč že v rokah, pa kaj hočeš, ko so prav takrat vstopili SS-ovci.
Lazar je srečal tudi nekaj svojih znancev, katerim je razlagal, kako je v Nemčiji, mene pa predstavil kot svojega znanca. Oglasila sva se tudi pri partizanskem zaupniku Svogerju, ki nama je dejal, <fa je vse v redu. Odšla sva naprej; in ker sva bila še vedno prezgodnja, sva se za nekaj časa skrila in počakala, da je odbila ura šest. Nato sva počasi odšla proti najinemu cilju. ,	J