r; the oldest and most popular slovenian newspaper ' in united states op. america. ŠTEV. (No.) 41. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. — Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. * najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., TOREK, 1. MARCA — TUESDAY, MARC H 1, 1927. LETNIK XXXVI. "LOWDEN FOR PRESIDENT", TAKO PRAVIJO FARMAR-JI Z ZAPADA, KER JE COOLIDGE VETIRAL HAU-GENOV PREDLOG. — IZ VZHODA DOBIVA COOLIDGE BRZOJAVKE, V KATERIH ODOBRUJEJO NJEGOVO STALIŠČE PROTI PREDLOGU. GLAVNI STAN MARŠALA ČANGTSOLINA. SKE KRALJICE IZMIŠLJENE. publikanci so topot zgodaj od- VESTI 0 PISMU RUMUN- pri i kampanjo za nominacijo predsedniš. kandidata. Kakor( jo bilo rečeno, ako bo Coolid^e vetiral Haugenov predlog zaf odpomoč farmarjem, kar je tudi storil, mu bodo farmarji srednjega zapada obrnili hr-bel in podpirali Frank-a O. Lowden-a iz Orejrona, 111., za predsedniškega kandidata. Voditelji agrarcev v državi Iowa, so začeli z veliko kampanjo za Lovdena in organizirali klnb — "Lowden for President." Poročilo pravi, da so tudi farmarji v državi Illinois. Indiana, Michigan, severni in južni Pakoti, Wisconsinu, Nobraski in Minnesoti za Lowdena. Na prvi pogled bi človek mi- Mrs. Morris, ki je spremljala kraljico po Zed. drž. pravi, da ni kraljica nikoli nič zalega rekla proti Amerikan-cem. Chicago, III. — Nedavno je bilo poročano v nekaterih a-meriških listih, da je rumunska kraljica Marija pisala pismo, v katerem se je pritoževala zoper Amerikanee, da niso olikani. Poročano je bilo, da je rekla, da je imel sin prav, ko Iz Jugoslav »je. . i . PRA SESTANKA MALE ANTANT E, KI G/, SLAVIJA, NE SO. — A5ITILENLU I-^avi, SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO ZACA-SEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Izjava romunskega zunanjega J Žrtev ljubosumja. ministra. 1 Na ženitovanju Josipa (Irau- Romunski zunanji minister jž,ifa v Koprivnici j«* bila tudi Miti lene u je izjavil, da vodi i Prelepa M arija i Jar. i* -v. \ ka-Romunija politiko miru in redaitero -,e zaljub- v južni in vzhodni Evropi in najJosiP X'»vakovič. Dm-oje-Balkanu. Tudi Mala antanta je vičeva *>ra dni odbija- razvila pomirjevalno akcijo v 1;| in tudi ni tiotc-Ia uslišati nje- srednji in vzhodni "Evropi ter na Balkanu. Njen smoter je. da se ohrani status quo, ki je zago- gove prošnje, «la 1 >i 1 >i 1 njen drug na svatbi. Novakovih kljub temu prišel na svatbd in tovljen v pogodbah Saint Ger- »Premljal Marijo domov. T Na sliki vidimo poslopje v Pekingu na Kitajskem, kjer 3e glavni stan maršala Čang-tsolina, vojnega lorda severne Kitajske, ki se trudi, da bi ustavi* prodiranje kantonskim četam proti severu. Tukaj je bila preje Sunčenvagfujeva palača. main, Trianon in Neuilly. Radi j Priložnost je ljubosumni f.ant tega Mitileneu ne razume, ka-jizrabil in izvr*i! grozovit na-ko bi mogel nastopiti spor med;kll}p- da umori Tik pred posameznimi člani Male antan-|hišo ie zabodel, da je oble- žala mrtva. Morilec nil. , Morris katere njem predlog si nakopal mno-| neralni konzul go sovražnikov. Poznavalci ... , . ie rekel da so Amerikanci kr- sbl, da je s tem, ko ie pred- delQ ^^ Mrg lrft Nelson sednik Coolulge vetiral ome-hT—soprog je ge- za Rumunijo v Zed. drž., ki sta spremljala razmer pa pravijo, da predno | kraljico po turi v Ameriki," vse bo to leto okrog, bodo tudi ti-|to zailikufe kot neresnično. rti, ki sedaj Coolidgea sovra- Mrg Morris pravi v svoji toza-zijo, uvideli, da je imel prav, deyni izjavit da ge je to vse iz_ .cr ]c lrauCpov predlog vcti-jmiBlll nfcKi mvsi rumunsKi pod-ral Ako ne bo druge zapreke,, konzul iz mažčevanja, da bi rad« te. bo Coohdge še vedno | kraljico v Ameriki diskrediti-lahko nonuniran za predsed niškega kandidata. Po zadnjih vesteh posnema-J Ameriko in n Jen o ljudstvo." ter mo da dobiva Coolidge vsej jo bila ze]o veRela, da ji je bi-polno brzojavk, v katerih odo-j]a dana možnost, da je lahko brujejo njegovo^stališče glede j potovala po Ameriki. o- VREMENSKA KATASTROFA V ALASKI. ra da Dalje pravi Mrs. je kraljica vedno Morris, hvalila tvo, J i je omenjenega predloga. Prihaja jo iz. vseh krajev naše velike republike. Največ iz vzhoda in tudi iz nekaterih krajev zapada. VELIKA LETALSKA NESREČA. VELIK OGENJ; ŠKODA CENJENA $250,000. Covington,, K v. — Ogenj je izbruhnil v Carlsbad Springs hotelu v Drv Uidge, K v. lini-čenih je 12 poslopij; škoda je cenjena nad $250,000: Ogenj je zapazil pes nekega zdravnika, ki živi blizu hotela, začel je tako močno lajati da so se domači prebudili in takoj alarmirali goste v hotelu, ki so se rešili na varno. -o- UMORIL DRUŽINO, OBSTOJEČO IZ 6. OSES. Berlin, Nemčija. -— Zločin, kakršnega še ne pomnijo v Nemčiji, je izvršil neki mlad mož, v poljski vasici Grau-denc. llodil je za nekim dekletom, ki pa je bilo revnega stanu. Radi tega so ga domači zavideli in se mu posmehoval" kar ga je pa silno jezilo. Ko je bila mera prenapolnjena, je vzel nož, zaklal svojega očeta, mater, staro mater, sestro in dva brata. -o- FERRERO NE SME V ZED. ! DRŽAVE. New York, N. Y. — Gugli-I elmo Ferrero, znameniti itali-' janski zgodovinar in pisatelj, j ki je nameraval po vseh mestih v Zed. drž. prirediti predavanja, je dobil ukaz od Mussolinija, da mora ostati v Italiji. Kaj pomeni ukaz italijanskega diktatorja, je tudi Ferreru dobro znano, gotovo je, da se bo pokoril. Buenos Aires, Argentinija. — Ko sta se "Pan-American good will" letala, New York in Detroit spuščala na zemljo na Palomar polju, kjer je letalce pozdravljalo veliko število domačinov, se je zgodila nesreča, katere žrtvi sta postala dva letalca, dva sta se pa rešila s padalno napravo. Nesreča se zgodila vsled tega, ker sta o-menjena letala prišla preblizu skupaj in se s kriloma zadela skupaj, nakar sta pilota zgubila kontrolo in letala sta treščila iz visočine 500 čevljev na zemljo. -o- VELIK OGENJ V PREMOGOVNIKU. Centralia, 111. — V Glen Ridge premogovniku, last Marion County Coal kompanije je izbruhnil ogenj. V nevarnosti je bilo 100 premogarjev, ki so se pa še pravočasno rešili. Vzrok ognja, tako sodijo, je bil plin, ki se je vnel od iskre stroja za vrtanje. MR. BUSINESSMAN! Do you know that "Amerikanski Slovenec*' is read by thousands and thousands of Slovenian Families every day? Tell your business news to "Amerikanski Slovenec" and he'll tell them to his readers. Try and advertise "in "Amerikanski Slovenec!" "OOO-O-O-OOOOO-OO-OOOO-O-OOOO-OOO"' V zalivu Alaske je divjal vihar, veliko število ribiških čolnov je bilo v nevarnosti; število žrtev še n* znano. Seward, Alaska. — V soboto je v zalivu Alaske divjal strahovit vihar. Na morju je bilo takrat 150 ribiških čolnov, na katerih se je nahajalo okrog 1000 ribičev, za katere se še ne ve, so li postali žrtve vremenske katastrofe, ali pa so se rešili v zavetišča ob obali. Sodijo, da ne bo veliko žrtev vendar bo poteklo še par dni, predno bodo znane podrobnosti. Kakor hitro je neurje prihrumelo, tako naglo je tudi ponehalo. Poročilo pravi, da ie v soboto opoldne že poleglo. Ladje, katere so, kakor gore visoki valovi odnesli daleč proč na morje, so priplule v pristanišče moštvo je poveda-j lo o grozotah viharja, kakršnega še ne pomnijo. Potniški parnik Admiral Watson, ki je bil v pristanišču v Seward, ko je vihar nastal, je moral odpluti na odprto morje, kjer je bilo varnejše, kot pri kraju, kjer so ga valovi pritiskali ob pristanišče. -o- MAC DONALD PRIDE V ZED. DRŽ. London, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo, da obišče meseca aprila Zedinjene države, bivši angleški ministerski predsednik, J. Ramsay Mac Donald. -o- KRIŽEM SVETA. — Rim. Italija. — Od tukaj prihaja poročilo, da v Vatikanu ničesar ne vedo o pismu, o katerem je bilo poročano, da ga je poslal -John O rt h, ki je umrl pred tremi leti. V pismu, tako .-.o je glasilo prvo poročilo, so podatki o smrti avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki pa se ne sme odpreti pred 23. febr. Ta vest je bila izmišljena. — Dunaj, Avstrija. — Koncem minulega tedna so v Bolgariji občutili silne potresne sunke. Poročilo pravi, da je n LJUTI BOJI V MEKSIKI; 24 UBITIH. Uporniki so napadli mesto Rin-con v državi Guanajuato in isto oplenili. — Upornikom poveljujeta Hernandez in Mojica O Fran Drenik umrl. V Ljubljani je preminul na te, ko imajo vendar vse smoter spoštovati mirovne pogodbe. Vest o bližnjem sestanku Male antante, ki da ga je izzvala Jugoslavija, bi se proučil nov položaj, ki je nastal' svojem stanovanju po podpisu pogodbe med Itali-j ulici g. Fran Drenik. jo in Albanijo, ni resnična. Se- bil rojen leta 1S:'.<). tf» stanek se bo vršil v stalnem pe- segel starost SS let. riodičnem razdobju od zadnje- val se je mnogo v ! ga sestanka na Bledu. Sedaj ter je mnogo .storil za poneg- K l jire v < iledali f rrn li je ej je (ln- k > 1 a Mexico City, Meksika. — TT- bo na dnevnem redu tudi itali-. 1. 18(53 ter je bil najstarejši miki v Meksiki, " pod p0-!.ians^° - albanska pogodba, je,član slovenskih sokolskih d ru- ša. — Chicago, 111. — I'mr1 je ehikaški pijonir med trgovci, Charles T. Boal, v starosti 94 let. Kot prostovolec i!a mati onega Fopli • . imel v Lajtersbe) .tu p na Glavnem trgu m sar; jo. To-pliherji so prišli v .Maribor iz ko so napadli mesto Rincon Vj rekel, da ima na Balkanu miro-državi Guanajuato. O poldan Uubne namene. Ravno ti cilji so so mesto zajeli in do večera1 Podlaga za prijateljski pakt mesto Kr.stičan največ trpelo,! isto držali pod kontrolo, nakar'med Italijo in Romunijo. Odno-kier se ie porušilo več pošlo-1so s plenom odbežali. Policija;med Italijo m Romunijo, pij, med temi tudi mestna hi-1 in malo število vojakov, ki so ^ ~ bili vedno tesni in neraz- se tamkaj nahajali, so se jim rusljivi, navdaja danes poleg postavili v bran, v boju je pa- j tradicionalne prisrčnosti naj-dlo 20 napadalcev in štirje j večja zaupljivost, ki jim daje vojaki ter policisti. značaj bratske solidarnosti, ka- Zvezne čete so se tudi boje- tero opravičujejo ne samo vale z uporniki, katerim po- skupni interesi, ampak tutli so-veljuje R. Galegos. Po eno uro;i*odne vezi. govine, kjer je dobro napredo-' trajajoči bitki, so se uporniki| Kolikor mi je znano, je de- umaknili. Pri tej priliki so .ial Mitileneu, stremi akcija Ita-imeli večje število mrtvih in 11 je na Balkanu za zbližanje in ranjenih. j mirno sodelovanje na politič- _o__j nem in gospodarskem polju z . „ ' balkanskimi narodi. Mi, kakor BR1AND ZA MIRY EVROPI; v- dr*™ ».le a,,^,. m„. i ramo to akcijo sprejeti z odo-"m bravanjem, kajti akcija je v Pariz, Franc,ja. — Franc01 harmoniji z miroljubnimi ideali Male antante. ski zunanji minister Briand, o katerem se je že večkrat poročalo, da se zavzema za idejo svetovnega miru, še vedno nadaljuje svojo človekoljubno propagando. On stremi za tem. da bi celo Evropo zvezal z mirovnimi pakti. Želeti je, da bi mu v polni meri uspelo. SUHAČI ZAPLENILI 1000 GALON ALKOHOLA Chicago, 111. — Suhaški a-genti so na 128 Webster ave. vdrli v poslopje, kjer je bil "kotliček" v akciji; zaplenili so napravo, 1000 galon alkohola in aretirali S osebe. goriškega Dornberga. — Umr-Glede nesporazumljenja med la je komaj ->1 let stara Kata- — Berlin, Nemčija. — Paul Loebe, predsednik nemškega parlamenta je bolan in se bo moral podvreči operaciji na slepiču. TANGER BO ŠE NADALJE POD FRANCOSKO OBLASTJO. Pariz, Francija. — Francija je odgovorila španski vladi, katera zahteva, da bi se Tan-ger uključil v špansko cono v Maroko, da tega ne dovoli. RAVNATELJ KINE DRUŽBE IZVRŠIL SAMOMOR. Los Angeles, Cal. — Lynn F. Reynolds* star 32 let, ravnatelj kine družbe, se je s svojo žeho spri, nakar je potegnil revolver in se ustrelil. Težko ranjenega so prepeljali v bol nišnico, kjer je izdihnil. Italijo in Jugoslavijo je Mitileneu izjavil, da je gotovo začasno in da bo kmalu minulo. Glede priznanja Rusije s strani Jugoslavije, je Mitileneu mnenja, da do njega še ne bo prišlo tako hitro, ker so tega mnenja tudi belgrajski krogi. -o- Poročil se je 2. febr. v Mariboru g. Srečko Jurkas z gdč. Pavlo Marko. -i-O- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! /-0-000000{><>00'00 MR. ČITATELJ! Ali Vi veste, da je "Amerikanski Slovenec" najpopularnejši slovenski list v Ameriki? Največ svetovnih in lokalnih slovenskih novic iz vseh naselbin je v njem. Ali je Vaš sosed naročen na njega? Nagovorite ga, da se naroči na A. S.! •oooooooooooooooooooooooo-' rina Maček, žena železničarja. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_______9 9 45 1,000 Din_______% 18.60 / 2,500 Din_______9 46.25 5,000 Din..........$ 92.00 10,000 Din_________5183.00 ' 100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir 9 5.20 .$10.10 ..$24.25 ____________$47.50 Pri večjih svotah poseben popusf. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajnc so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO tudi denarne POŠILJATVE iz starega kraJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ^ ZAKRAJŠEK & ČESARK 1 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y, "amerika nski slovenec" Torek, 1. marca 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi In najstarejši tloremju list ▼ Ameriki. i Ustanovljen leta 189L Izhaja vsak dan razon nedelj, pon-deljkov in dnevor po praznikih« Izdaja in tiskai: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in tipravei 1848 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0091. p-_, Naročnina: Za celo leto _ _ f?.1^ Za pol leta _2.50 Za Chicago, Kanado in Evropa: Za celo leto _ . 6.00 Za pol leta___8.80 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by? • EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year_________$5.00 For half a year_2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ________________ 6.00 For half a year______3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldna.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR: —Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "Naša Nada" postala tednik. Katoliški Hrvatje v Ameriki so se začeli leta 1921 probu* jati in ustanovili so si lastno katoliško zajednico. Pobudo za ustanovitev Hrvatske Katoliške Zajednice je dal velespoštova-ni hrvatski svečenik Rev. Dragutin Jesih, sedaj župnik hrvatske župnije v Milwaukee, Wis. Ta isti svečenik javlja v listu "Naša Nada" z dne 25. februarja t. I., da H.K.Z. se je ustanovila zgolj radi tega, ker so brezverci začeli napadati in preganjati katoliške Hrvate v svojih organizacijah. Tedaj se je začelo jasniti v glavi katoliškega Hrvata in spoznal je, da za njega ni mesta med brezverci, temveč postaviti si mora lastno organizacijo, kjer mu bodo zasigurane pravice glede njegovega osebnega prepričanja. In zgodilo se je tako. Vstali so hrvatski svečeniki in laji-ki, prijeli za plug in načeli so celino in vrgli seme po brazdah. In to seme ni padlo na neplodovita tla, marveč padlo na plo-dovito zemljo in obrodilo jim je že takoj prva leta lep uspeh, i I.K.Z. lepo napreduje. -H.K.Z. je takoj ob začetku ustanovila lastno glasilo "Vi-jesnik," ki je izhajal enkrat na mesec. Nato so list prenesli v Cleveland, O., kjer je izhajal dvakrat na mesec pod imenom "Naša Nada," kakor izhaja še danes, kjer ga je urejeval Rev. Domladovac, hrvatski župnik. Z novim letom 1927 pa se je list preselil nazaj v Chicago in njegov urednik je zopet vele-zasluženi Rev. Dragutin Jesih, eden najdelavnejših in najbolj agilnih prosvetnih delavcev na. katoliškem polju med Hrvati. Z dnem 25. febr. t. 1. pa je naznanil sedanji urednik N. D., Rev. Jesih, da s tem dnem postaja list "Naša Nada" tednik. Urednik je tudi naznanil, zakaj je nujna potreba, da postane "Naša Nada" tednik. Zato, ker ravno sedaj so začeli hrvatski brezverci zopet najljutejši boj proti katoliški veri med Hr-' vati. Brez verski elementi so pravkar napeli vse svoje sile, da bi uničili meti njimi še zadnjo trohico verske zavesti. Brezver-: t ki lisi "Novi Svijet' je izzval te dni dosedanjega urednika Rev.1 Domladovca na pismeno debato: "O Jezusu Kristusu, je-li-kdaj obstajal ali ne?" — Rev. Domladovac je to debato sprejel in vodila se bo v "Novem Svijetu" in "Naši Nadi." Rev. našim narodom ni bila nikdar pri srcu, ker je vedno tega mnenja, da se v kalnem lažje lovi ribe. "Glas Naroda1' smo poklicali na javno debato, toda- boji se javne svetlobe in lo- ga pa ima tudi poslopje, katero namerava odbor kupiti, štiri stanovanja. S tem ima Slovenski dom stalni dohodek in more tako napredovati. Tega pa se "Gl. N." boji in gičnega debatiranja in se iz j hoče podreti to idejo, češ, da tega razloga ni odzval našemu, je naperjena proti kliki "GI. pozivu. | N." Od časa do časa, kadar mi- "LOVSKI TAT" V CANONS-BURGU. Canonsburg, Pa. Cenjeni uradnik! Prosim malo prostora v cenjenem listu Amer. Slov.,, da malo popišem naše razmere. Kar se tiče dela v naši naselbini je normalno. Vreme je pa slabo. Zimo smo imeli brez snega, a 18. februarja je začelo snežiti in je še drugi dan kar naprej snežilo, tako da je padlo nad en čevelj snega. U-pamo pa, da ne bo obstal, saj gre zima h koncu in bliža se vesela spomlad. V soboto, dne 12. febr. nam je tukajšni dramatični klub priredil zanimivo igro — "Lovski tat," ljudsko dramo v petih dejanjih. Velika dvorana društva "Postojnska jama'," je bila nabita polno občinstva. I-gralci in igralke so dobro po godili svoje vloge. Posebno pohvalo zasluži Miss Elizabeth Recelj, ki je ameriška Slovenka, a je lepo v čisti slovenščini izgovarjala besede. Vsi igralci zaslužijo priznanje in želimo, da bi nas kmalu zopet zve-selili s kakšno igro. Tonetu s hriba pa povem, da ne bomo pri nas vlekli ploha, imeli smo namreč ohcet, dne 24. januarja. Poročila sta se Miss Albina Florjančič, ameriška Slovenka z Mr. Josephom Rokowsky-jem, rodom ameriški Slovak. Tudi Mrs. Štorklja se je zadnji teden oglasila v naši naselbini in pustila pri družini La-stinsky čvrstega sinčka. To naj zadostuje za danes, drugič zopet kaj več. "Pozdravljam vse čitatelje tega lista, listu pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Naročnik. Domladovac bo zavzemal pozitivno Mr. Kutuzovič negativno stran. stran in neki brezverec, Med Hrvati vlada za to debato veliko zanimanje, zlasti še, ker agilni hrvatski katoliški župnik Rev. Domladovac je izkušen bojevnik v takih slučajih. V njega se je kolikokrat že zaletaval odpadli duhovnik Niko Grškovič, a še vsakikrat je moral kapitulirati pred bridko resnico Rev. Domladovca, s katero mu je dokazal in izpodbi! še vse njegove laži in zavijanja. In tako ve že v naprej vsa hrvatska javnost, da bo moral žalostno kapitulirati tudi Mr. Kutuzovič. ki trosi med Hrvate potom tiska razne dvome, je-li Kristus kdaj obstojal ali ne. Ravno ta potreba je torej dala povod in rodila bratom Hrvatom edini katoliški tednik "Našo Nado." Res za ta številni narod bi ne bilo lepo, da bi vsaj že enega katoliškega tednika ne imel. ver- Vidi se, da je napočil čas, da se jame svitati tudi v skem oziru med brati Hrvati. Mi na tem mestu bratom Hrvatom prav iskreno čestitamo na tem napredku! Naprej bratje, naprej v boš za Križ častni in versko slobodo zlato!—n. 4* 4* 4» 4» ROJAKI, NAROČAJTE IN SlRITE NAJSTAREJŠI SLOV LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU. (Ponatis predavanja.) V. Mednarodna organizacija dela. Po čl. 23. Pakta odst. a se člani DN obvezujejo, zasigurati pravične in humane pogoje za človeško delo. V to svrho je ustanovljena mednarodna organizacija dela, ki ima tri organe: 1. Mednarodno konferenco. Vsaki državi pristojajo v njej 4 delegati, od katerih zastopata 2 vlado, od ostalih dveh pa eden delodajalce, drugi delavske organizacije. Konferira enkrat letno. 2. Upravni svet. 3. Mednarodni urad dela, stalen organ v Ženevi, ki pripravlja delavske konvencije in jih pošilja vladam v ratifikacijo. Urad naj deluje na zboljšanju delavskega NOVICE IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, III. Zadnji teden je bil v eni izmed "Prosvet" objavljen dopis iz tukajšne naselbine, podpisan z imenom "Anton Udo-vič." Dopisnik piše med drugim tudi to le: "Predpust bo skoraj minil, bomo pa spet vlekli ploh; ako-ravno je tu dosti punc na izbiro .ni nič "ohceti". Da ne bo dušni pastir čisto brez opravka in zaslužka pa skrbi gospa smrt." Iz citiranih vrstic je jasno, kot beli dan, kam gredo cilji imenovanega dopisnika. Jaz prav resno svetujem dopisniku, da ako se ne more izogniti duhovnika v svojih dopisih, naj raje nikdar več ne poroča v noben list. Mi ne rabimo nobene zgagarije. Kako nelogično pišejo nekateri ljudje. Spodaj vabi vse na političen shod v Slov. dom, da vse mora priti magari po eni nogi pravi, gori pa zbada dušnega pastirja. To je čuden žakelj! Z ene luknje vhaja klic za politično združenje in vzajemnost, iz druge pa prihajajo zbadljivke proti katoliškemu prepričanju. Nekateri ljudje, so čudni ljudje! Zvezni prohibicijski agenti so zadnje dni nenadoma prihiteli iz Peoria in zaprli v okolici La Salle nad 02 lokalov. V Spring Valley so obtožili in a-retirali nad 40 lastnikov lokalov, kjer so prodajali kake močnejše pijače. V bližnjem mestecu Cherry 13 in na Lad d pa sedem. Vsi obtoženi so bili odvedeni v Peoria pred zveznega komisarja Moore. Ponesrečil se je te dni rojak Joe Rogel, s 450 Sterling str., ki je bil zaposljen v majni kot voznik — "driver." Vjelo ga je nekako na "cage" in se je hudo poškodoval na kolku in stegnu. Nahaja se v bolnišnici Sv. Mariji, kjer bo moral po zdravniški izjavi ostati več dni. Na Oglesby, sosednem mestecu ono stran reke Illinois se je dogodila zadnji teden nesreča pri družini Mr. in Mrs. Joseph Makše. Mala 20 mesecev stara hčerkica Antonija se je igrala pri mizi, ko je mati izbirala in pripravljala fižol za kuhanje. Dala si je en fižol v usta in ga nesrečno pogoltnila. Fižol si ji je ustavil nekje v grlu ali sapniku in se je z njim zadavila. Prišel je takoj zdravnik, ki jo je na vso moč hitro odpeljal v bolnišnico, hitro so jo operirali, ali zastonj, na operacijski mizi se jim je zadušila. Huda nesreča je to za družino, ki sedaj žaluje za ljubljeno hčerkico. Pokopana je bila zadnji petek iz slov. cerkve sv. Roka. Pogrebne obrede je opravil Rev. Fran)cis Saloven .tukajšni slov. župnik. Prizadeti ^družini moje soža-Ije! Kaj več zopet prihodnjič. Opazovalec. -o- SLOVENSKI JAVNOSTI V AMERIKI. New York, N. Y. Pred nekako enim letom se je združila večina slovenskih društev v Greater New Yorku (13 do 18) in vstanovila Slovenski dom, Inc. v namenu, da si postavijo središče za svoje seje, zborovanja, zabave itd. Nihče ne more zanikati, da je bil temelj postavljen na nepristranskem stališču ,ker je v pravilih glavne določbe, da se Slovenski dom ne sme porabljati v verske in politične svr-he in da še to načelo ne sme premeniti, dokler ne glasuje proti temu načelu 85% delničarjev na 10 zaporednih letnih sejah. Glavno načelo Slovenskega doma je — sloga! Toda ta sloga slovenskih društev v New Yorku je bila trn v očeh "Glasa Naroda," zato je tudi napel vse svoje sile, da se ta sloga prepreči. "Glasu Naroda" sloga med stanja, zlasti da ublaži razredno borbo z materi j al no in moralno povzdigo delavstVa. ^ >1. Poleg teh glavnih organov ima DN se mnogo pomožnih organov, stalnih in začasnih, tehničnih in svetovalnih komisij za najrazličnejša vprašanja. Tako obsto'jajo n. pr. higijenska in ekcnomsko-finančna organizacija, razorožitvena komisija, komisija za intelektualno sodelovanje, za zaščito žen in otrok in dr. V nekaterih izmed navedenih komisij so zastopane tudi države, ki niso članice DN. V DN se namreč lahko k razpravljanju vsakega vprašanja povabi na sodelovanje tudi države nečlanice, ki pa se morejo tedaj popolnoma pravnoveljavno udeleževati društvenega delovanja. Nekaj sličnega moremo zabeležiti glede raznih mednarodnih institucij, ki obstojajo neglede na DN, bodisi da so osnovane pred njim ali pozneje. DN jih je deloma usvo- sli, da je mogoče stvar najbolj zmešati, prinese kak članek, v katerem skuša šiloma dokazati, da Slovenci v Greater New Yorku niso sposobni, da bi si postavili svoj lastni dom. Ta zbadanja omenjenega lista so prišla na dnevni red na zadnji seji delničarjev in se je o tem mnogo razpravljalo. Soglasno je bilo sklenjeno, da se javnosti poda objava in se ji razloži dejstva, da more javnost jasno videti, kaj je na stvari in o tem soditi. . Najboljši dokaz, da je akcija Slovenskega doma nepristranska in da njeni voditelji ne želijo škoditi nikomur, najmanj pa še nekaterim domišljavim "veličinam" okoli "Glas Naroda," ali proti Frank Sak-ser State Bank, je ta, da je odbor Slovenskega doma vložil na Frank Sakser State Bank $5000 na special interest account po 5%. Drugo važno dejstvo je, da je odbor napel vse svoje sile, da navduši slovensko javnost v Greater New Yorku, da se kupi za Slovenski dom zemljišče, na katerem naj bi se postavil Slovenski dom. Zemljišče je bilo tudi kupljeno in sicer tako ugodno, da je danes mnogo več vredno, kot pa, kadar je bilo kupljeno. Ravno nasproti zemljišča čez cesto se sedaj gradi veliko stanovanjsko poslopje in poleg zemljišča je bilo postavljeno krasno, veliko poslopje. To je dokaz, da je odbor jako predvidno kupil zemljišče. Navzlic mešanju "Glasa Naroda" in njegovih pristašev se Slovenci v Greater New Yorku niso vstrašili, temveč delajo naprej, da dosežejo, za kar so se zavzeli. Sicer se še nismo odločili, da bi pričeli zidati svoj dom, toda bomo takoj pričeli, kadar bomo imeli v blagajni dovolj denarja. Razun zemljišča, za katero f smo plačali $5350 in za katero je kontraktor, ki zida poleg, ponudil že $6000, ima odbor na roki okoli $6000. S tem denarjem odbor nikakor ne more misliti, da bi pričel z zidanjem doma, katerega stroški so preračunani na približno $50,000. Medtem pa društva tudi zahtevajo, da imajo prostor za svoje seje itd. čim prej. Zato je bilo tudi na zadnji letni seji delničarjev sklenjeno, da odbor kupi primerno poslopje, ki bo odgovarjalo potrebam posameznih društev. Odbor mora dobro paziti, da .sedp.j zopet denar dobro investira, kakor pri nakupu zemljišča. Gledati mora tudi na to, da kupi poslopje, ki bo ugajalo vsem društvom, da bodo tudi v bodoče delovala tako složno, kot so delovala do sedaj. Zdaj je najlepša prilika, da se kupi zidano poslopje z dvorano, ki je dovolj velika za seje in manjše zabave; poleg te- Trdnjava na Cortlandt St. se, mora strašansko majati, če RAZNE VESTI. Čudna zima. Letošnja zima je od vraniča hudomušna. Po Rimu in južni Italiji je okrog 20. januarja snežilo in toča se je v Rimu tako gosto vsipala, da je ulice skoro pobelila. Bilje. Dne 15. jan. je vsiljeval neki fašist v črni srajci knjige "Su Roma." Kjer je do- bil samo žensko v trgovini, ji njeni prebivalci tako glasno je žugal, ako ne kupi ene teh vpijejo, da se je celi svet za- knjig, jim bodo vzeli takoj kon-rotil proti njim. j cesijo in jih zagnali s celo dru- Odbor Slovenskega doma žino čez mejo. S takim žuga-naglaša, da je vedno za slogo njem je nasilnež marsikje na-Slovencev v New Yorku, da redil dobro kupčijo, dela previdno, da se postavi Slap pri Vipavi. Na Silve-akcija na trdno podlago in se strovo nas je zapustila tukajš- enkrat zagotovi Slovenski dom v Greater New Yorku in s tem nja učiteljica gdč. Iva Justin, ki je službovala pri nas od me- vstreže večini tukajšnjih dru- seca maja 1. 1915. Odšla je v štev, ki krvavo potrebujejo Trst, ker je prejela odlok o od- skupni svoj dom. Naša ideja je nepristranska pustu iz službe. — Dne 6. jan. na praznik Sv. Treh Kraljev, love. in kot taka mora tudi zmagati i je umrl v 83. letu starosti Mar-vkljub vsem onim, ki v kalnem tin Domenik. Bil je stara grča, kakršnih srečamo dandanašnji Slovenci v Greater New malo. — Preteklo leto so se izselile tri družine iz naše vasi, dve v okolico Banjaluke, ena na Štajersko. Idrija. Tako imenovana "španska bolezen" je hudo pritisnila na naše mesto. Zahtevala je že več žrtev. Bolezen napade človeka kar nenadoma. -o- Yorku bodo imeli svoj idom, ker ga potrebujejo, pa če se vsa gospoda na Cortlandt St. postavi na glavo! Odbor za Slov dom. * Dr. M. J. Pleše, predsednik, Anton Cvetkovič, tajnik. -o l PREKMURSKE NOVICE OD SV. ŠTEFANA. Chicago, 111. Predzadnjo nedeljo so se Prekmurci pokazali, kakor še nikoli poprej. Podali so nam svoje narodno gostovanje, kot ga priredi prekmurski narod vt stari domovini novoporočence-ma. Prelepi so ti običaji prekmurski, tako pri prosti in skromni, a vendar je v njih jedro, jedro vsega življenja — Bog. Chicaški Slovenci se zato tem potom prelepo zahvaljujemo prireditelju predstave Mr. Horvatu in pevskemu društvu "Jezero". Da smo s zanimanjem prišli na prireditev je pač pokazalo število udeležencev. Dvorana je bila polno nabita. Obiskali so ta dan predvsem prekmurski rojaki od drugih strani in pokazali, da so z vso dušo Slovenci, ne pa prodanci drugih narodnosti. Bog jih živi Prekmurce in naj kmalu zopet nastopijo! V Lemontu pri Mariji Pomagaj se je zadnje dni poročil prekmurski rojak Mr. Andrew Glavach z Miss Antonijo Starman iz Arkansas. Priči sta bili Mr. in Mrs. Farkaš. Novoporo-čencema želimo mnogo sreče in zadovoljnosti in božje milosti. Mati ju je pripeljala pred svoj altar, Mati božja naj ju še pelje skozi življenje v zvestobi in lepi medsebojnosti. Fant od fare. Preganjanja posameznikov. Te dni so pozvali na kvestu-ro v Pulo odvetnika dr. Kiraca in predsednika Puljske posojilnice Črlenico in ju tam fotografirali, izmerili in jima odvzeli prstne odtise. Skoro iz vsake občine v Istri so pozvali kakih 10 naših ljudi in jim tam izročili prisilno izkaznico s prstnim odtisom. Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiska! Agitirajte in pridobivajt vih naročnikov! te no- ji'0- jih vzelo pod svoje okrilje, deloma pa so ostale samostojne, pa delujejo sporazumno z odgovarjajočo institucijo pri DN. Tako n pr. obstoja poleg stalnega sodišča za mednarodno pravico še vedno haško volilno mednarodno razsodišče, ustanovljeno 1899. Higijenska organizacija pri DN sodeluje z ustanovo Rdečega križa, ustanovljenega že leta 1864. Itd. .V navedenem vidimo smotreno uredbo organizma DN, ki si na ta način ukrepi svoj ugled in obenem privabi tudi države-nečlanice k sodelovanju, akoravno ne za glavne, pa vsaj za postranske in pomožne svoje cilje. 3. Mirovno delovanje DN. Dolga vrsta članov Pakta se bavi z merami, ki naj uporabljene neposredno ali posredno spreču-jejo vojne med člani DN, pa tudi med nečlani. a) Po čl. 11, Pakta, je v principu zabra- OR1GINAL VERSAILLSKE POGODBE UKRADEN. Iz Londona poročajo o drzni tatvini v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer je bil ukraden iz tajnih zavezniških arhivov original versaillske mirovne pogodbe. Tatvina je vzbudila v angleški javnosti veliko senzacijo. Kako so prišli neznani zločinci do te važne listine, še ni pojasnjeno. Tatvina bo imela dalekosežne posledice. Angleški diplomatični krogi so izjavili, da bo prva posledica tatvine vprašanje, da-li so papirji versaillske pogodbe pravilni in da-li ne določa original za Nemčijo težjih pogojev kakor jih navajajo prepisi. Ni izključeno, da so zavezniki v politiki napram Nemčiji že doslej preveč popuščali, ker so se ravnali po določbah prepisov, ne pa originala versaillske pogodbe. K sreči je ostal v prepisih odstavek, v katerem je rečeno, da je bila mirovna pogodba sklenjena po zavezniški zmagi in da so zavezniki diktirali Nemcem mirovne pogoje, 'ne pa Nemci njim. Ako bi nastali v tem pogledu dvomi zdaj, ko je Nemčija sprejeta v Društvo narodov, bi utegnila Nemčija zahtevati od Francije reparacije in citirati Anglijo pred mednarodno sodišče, da se zagovarja za povzročeno svetovno vojno. Kot drugo posledico tatvine v angleškem zunanjem ministrstvu navajajo informirani diplomatični krogi celo konference zNem-čijo, na katerih se bo razpravljalo o tem, kateri prepis ukradenega originala je pravilen. Tatvina je najbrž delo nemške diplomacije, ki ji je ver-saillska pogodba trn v peti. Zavezniki seveda ne bodo prej mirovali, predno ne pridejo tatovom na sled. Drugo vprašanje je, kaj se je zgodilo z ukradenim originalom. Ako je prišel v nemške roke, je bil skoraj gotovo uničen. njeno samovoljno obračunavanje sporov med državami, temveč se priznava, da ima v vsakem slučaju, ki pomeni nevarnost vojne, DN pravico podvzeti vse potrebne korake za vzdržavanje miru med narodi. Sporni postopek predvideva tri poti. Ako spora ni bilo mogoče rešiti diplomatskim potom, podvržeta ga stranki postopku arbitraže ali sodnemu rešenju. Kot sodišče pride v poštev stalno sodišče mednarodne pravice, ali haaško volilno razsodišče, ali pa posefcno za dotični spor sestavljeno razsodišče. Prepovedano je voditi vojno proti oni državi, ki se ravna po sodnem izreku. V slučaju, da bi se razsodba ne izvrševala, je naloga sveta, da osigura nje izvršitev (čl. 12. in 13. Pakta). Ce kak spor, ki bi mogel izzvati spopad in ni bil (ker morda sploh ni mogel biti) podvržen arbitraži ali razsoji sodišča, tedaj ga morajo člani DN predložiti svetu ali skupščini, ki se naj trudita, da se mirno poravna, Stranke morajo DN predložiti o sporu vsaka svej ekspoze. Ako uspe pomirjevalna akcija sveta ali skupščine, se objavi o tem poseben ekspoze. Ako pa pomirjevanje ni imelo uspeha tedaj objavi svet objavo, izglasovano enoglasno ah z večino glasov, ki vsebuje ono rešitev, katero svet ali skupščina smatrata za najboljšo in najpravičnejšo. Ce je objava bila sprejeta enoglasno, ima moč sodbe sodisca, t. j. katera izmed prizadetih strank se je drži, je zavarovana proti vojnemu napadu nasprotnice. Ce je objava bila sprejeta le z večino glasov, tedaj imajo stranke proste roke storiti vse, kar smatrajo potrebno, da se ne krši prava in pravice (CI. 15. Pakta.) Ne odlašaj na jutri, temveč še danes pojdi in agitiraj za Amer. Slovenca! Torek", 1. marca 1927. c "AMERIKANSKI ■ i|tm gonil i SLOVENEC" TEDENSKI KOLEDAR. 1. postna. — Hudobni duh skuša Jezusa.—Mat. 4. G Nedelja — Perpetua in Felicita. 7 Ponedeljek — Tomaž Akv., cerkv. učenik. 8 Torek — Ivan od Boga, opat. 0 Sreda — Kvaterna. Frančiška Rimska. 10 Četrtek — Viktor. 40 mučencev. 11 Petek — Kvaterni. Heraklij, muč. 12 Sobota — Kvaterna. Gregor Vel., pap. -o- Rev. J. C. Smoley: POSTNA PREMIŠLJEVANJA. Prva postna nedelja. (Hudič, sovražnik Boga Očeta in sovražnik naš.) Kača pa reče ženi: Ne bosta umrla smrti, ne.-1. Mojz. 3, 4. Kristus Gospod je naš največji prijatelj in naš največji dobrotnik; prišel je na ta svet, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in izveličal. Tega njegovega trpljenja in smrti se moramo v tem svetem postnem času pogosto in hvaležno spominjati. To premišljevanje bo Jezusu najbolj ljubo, nam pa jako koristno, ker nas bo vedlo k spoznanju neskončne ljubezni Jezusa Kristusa, ker nas bo vedlo k spoznanju velikosti in ostudnosti greha; to premišljevanje nas bo povzbujalo k pravi, resnični pokori in krepostnemu, čednostnemu, bogabo-ječemu življenju. Temu pa se hudič protivi in upira, vsaj je — kakor smo slišali v današnjem evangelju — trikrat poskušal Gospoda, da ne bi mogel sveta odrešiti. In kakor njega, tako skuša tudi nas, da bi uničil v nas delo odrešenja, pokončal zasluženje Kristusove smrti. Vsaj je bil ravno hudič, ki je zakrivil padec prvih starišev, njihov greh, njihov upor proti Bogu; on jih je zapeljal proti nepokorščini proti Bogu, kajti rekel je Evi: "Ne bosta umrla, ne! Bog namreč ve, da kateri dan koli bodeta jedla od sadu, odpro se vama oči in bodeta kakor bogova, in spoznala dobro in zlo." (1. Mojz. 3, 4.) S tem .ie škodoval hudič prvim starišem in nam, kajti ta greh in njegove posledice smo mi vsi podedovali. Zato pravi sv. Pavel (Rim. 5, 12) : "Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu smrt, tako da je na vse ljudi prišla smrt, ker smo vsi v njem grešili." In la hudič hodi okoli kakor rjoveč ley in gleda koga bi požrl (1. Pet. 5, 8), da bi vkljub Gospodovemu-trplje-nju in smrti ne bil rilkdo izveličan. Iz tega vzroka ga imenuje Gospod sam morilca od začetka, lažnika in očeta laži (Jan. 8, -14). Hudič je naš sovražnik, kakor pravi sv. Peter, naš nasprotnik; radi tega je sovražnik Boga Očeta, ki nas je vstvaril iz ljubezni za večno zveličan je. je sovražnik Jezusa Kristusa, ki nas je iz ljubezni odrešil; je sovražnik sv. Duha, ki nas iz ljubezni posvečuje, je sovražnik vsega, kar je storil in postavil Gospod v naše izveličanje. S pomočjo božjo bomo o tem v letošnjem postnem času premišljevali. Danes vam bom pokazal, da je hudič sovražnik Boga Očeta in naš sovražnik. Prvi pogoj, da bomo po Jezusu Kristusu dosegli izveličanje, je, da verujemo v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje. Sv. Pavel pravi: "Kdor se hoče približati Bogu, mora namreč verovati, da Bog biva in da plačuje tiste, kateri ga iščejo." (llebr. 11, G.) Da bi pa v Boga ne verovali, na to dela hudič. Prevzetnež, ošabnež noče nikogar nad seboj trpeti, on hoče biti neodvisen, on noče biti nikomur pokoren. To ve hudič iz lastne skušnje; prevzetni, napuhnjeni angeli so se dvignili proti Bogu in tako zapečatili svoje pogubljenje; "Bog ni pri-zanesel niti angelom, ki so grešili, marveč jih je s peklenskimi vrvmi potegnil v brezdno in izročil mukam, da se prihranijo za sodbo." (11. Petr. 2, 4.) Ta zavrženi angel — hudič — je sama zloba in hrepenjenje po maščevanju, sama jeza, samo sovraštvo; ljubiti ne more nikogar, sovraži Boga in človeka. Zato je v tej svoji zlobnosti gledal takoj, da bi prve stariše pripravil ob večno srečo, za katero jih je Bog ustvaril, in posrečilo se mu je. Ker je vedel, da je njega pogubil napuh, je skrbel, da je vzbudil napuh v prvih stariših, zato jih je nalagal, da bota kakor bogova, da se jima bodo odprle oči, da bota poznala dobro in zlo; vrjela sta, jedla in tako zapadla večni smrti. Glejte, tako je postal hudič sovražnik Boga Očeta in naš sovražnik; sovražnik Boga Očeta, ker ga je proglasil za lažnika, kakor da bi hotel reči: "Ne verjamita Bogu, da bota umrla; on vama samo laže, da bota umrla, on je lažnik! Ne obsegajo li te besede največjega sovraštva satanovega do Boga? On ni mogel reči: "NI BOGA," kajti spoznanje Boga je bilo pri prvih stariših popolno. Toda iz sovraštva do Boga je tekom časa satan skušal, da bi ljudje v Boga ne verovali. Rekel sem, satan je najprej poskusil, da bi ljudje Bogu ne verjeli. Ker prva stariša nista verjela Bogu, jedla od prepovedanega sadu, sta neskončno razžalila Boga. Ta greh jima je škodoval na duši in na telesu. Na duši, da jima je oslabel um. S tem je hudič dosegel, da so ljudje počasi prenehali verovati v Boga. Volja se je nagnila k slabemu. S tem je dosegel satan, da so ljudje pričeli grešiti; greh je ljudi «asledo-val, dokler se niso konečno popolnoma veri odpovedali. Satanovo prizadevanje je kmalu obrodilo sad. Pred potopom sveta ni bilo nikakega brezverstva, nikdo ni tajil, da biva Bog, ni bilo nikakega malikovalstva; šele ljudska skaže-nost in grešnost je rodila malikovalstvo in brezverstvo. Staro poganstvo je hudičevo delo. % Da bi se spoznanje pravega Boga in obljubljenega Odre-šenika docela ne izgubilo v svetu, izvolil je Bog Abrahama in ga storil očeta velikega izraelskega naroda. Toda satan ni lenaril, trudil se je na vse moči, da bi ljudstvo izgubilo vero v pravega Boga. Bivanja Jakobovih potomcev v Egiptu se je poslužil poglavitno v ta namen. Dejansko se je začel izraelski narod od te dobe nagibati k malikovanju. Vsaj je že v puščavi častil zlato tele. O brezbožnežih svoje dobe govori sveti kralj David v»6v0jih psalmih; on pravi (13, 1): "Rekel je blaznež v svojem srcu: Ni Boga." Radi brezverstva so prišli Izraelci v asirsko, Judje v babilonsko sužnost. Dasi nas je pa Kristus Gospod dobro, jasno poučil o Bogu Očetu, javljalo se je brezverstvo, brezbožnost v vsakem stoletju. Tudi v sedanjih časih vlada grozna brezbožnost, strašno brezverstvo, posebno med izobraženci in tako zvanimi izobraženci. Na temelju prirodnih ved hočejo dokazati, da je nastal svet sam od sebe, da se je človek razvijal stalno. Dejansko pa nikakoršnega takega razvoja ni, toda zato se ne brigajo, take trditve ^im pridejo prav, da bi mogli Boga — Stvarnika — utajiti. Vse to brezverstvo je hudičeva delo. Po današnjem evangeiju je hotel satan, da- bi ga Kristus Gospod molil, a ne on Kristusa; slično kliče dandanes: "Ne častite, ne molite Boga, ne verujte v Boga, toda verujte MENI, da ni Boga." Da, satan bi rad Boga uničil, ko bi mogel;-ker pa tega ne more, zato skuša, da bi ga uničil v našem srcu, on hoče, DA NE BI VEROVALI. Zato je pa satan bil in je sovražnik Boga Očeta, in radi tega je tudi naš sovražnik. Zakaj pa je sovražnik Boga Očeta? More li on Bogu škodovati? Ne! Zato pa gleda, da bi škodoval nam, ki smo otroci nebeškega Očeta; drugače se satan nad Bogom maščevati ne more. Bog nas je ustvaril iz ljubezni; ustvaril nas je po svoji podobi za večno blaženost. Da bi to blaženost dosegli, moramo v Boga verovati, go moramo nad vse ljubiti, izpolnjevati njegovo voljo. Zato pa se trudi dn si prizadeva satan na vse krip-Ije, da bi v Boga ne verovali, in če že verujemo, da ne bi ga častili, da ne bi ga ljubili, da ne bi ga poslušali, da ne bi izpolnjevali njegovih zapovedi. Kar je satan nameraval v raju, to hoče še dandanes doseči. Zato hodi okoli kakor rjoveč lev in gleda, koga bi požrl, koga bi pripravil ob vero, upanje, ljubezen, ob pokorščino proti Bogu. To hoče doseči v družini, to hoče doseči z nekr-ščansko vzgojo. To hoče doseči z onečaščenjem Gospodovih dni, da bi ljudje ne hodili v cerkev k sv. maši, da ne bi poslušali pridig, da bi pobožnih knjig in časopisov ne brali, ampak jemali v roke rajši brezverske, cerkvi in veri sovražne knjige in časopise. Zato skrbe mnoga protiverska društva, posebno prostozidarske lože, katere je nek sloveč francoski škof imenoval "najstarejše satanove hčere." In če naenkrat ne more tega svojega namena satan doseči, da ne bi ljudje verovali v Boga, skuša jih zapeljati k grehom proti prvi božji zapovedi, k nezaupanju v Boga, k obupu in k predrznemu zaupanju v božje usmiljenje. Satan dela na to, da bi Boga ne častili, da bi se njegova sv. volja ne izpolnjevala, da bi tako človek večnega zveličanja, za katero je ustvarjen, ne dosegel. Ljubezen božja nam je hotela pripraviti razun večne blaženosti tudi srečo na tem svetu. Zato je ustvaril Bog. raj in postavil v njega človeka. Ob ta raj nas je satan pripravil; kajti prvotni greh je imel za posledico časne kazni, strasti, bedo, žalost, trpljenje. Kristus Gospod bil- je človeštvu i v časnem ozi-ru blagoslov narodov. Toda brezverstvo pripravlja nas tudi ob to srečo. Satan se trudi, da ne bi verovali v Boga, da ne bi ga častili, da ne bi njegovih zapovedi izpolnjevali, da bi tako ves blagoslov, ves pokoj, vsa zadovoljnost, ves red, vsa medsebojna bratovska ljubezen, vsa pravičnost izginila iz sveta. In vse to izgine, kakor hitro izgine vera v pravega Boga. Kjer vlada brezverstvo, tam je razbojniška jama. Bog, in sicer edino pravi Bog, je izvor in studenec prave ljubezni, pravičnosti, pokorščine, človekoljubja. Kjer je pa izginila vera v Boga Očeta, izginil je tudi pravi čut do čednosti in dobrih delov, vest ostane le prazen glas, in grozovitosti vseh vrst se širijo po svetu — najlepši zgled v tem nam je Rusija, — ljudje hite po široki cesti v večno pogubljenje, v pekel, kjer Bog ni več dobrotljiv Oče, ampak strog, oster, pravičen maščevalec -vsega hudega; in kdor noče imeti Boga tu na zemlji, tu v življenju, ta ga ne bo imel tudi po smrti v večnosti, kajti med nebesi in peklom je nepremostljivo brezdno. To hoče doseči satan, na to meri ves njegov trud, zato je on naš sovražnik. In temu lažnjivcu od začetka verjamejo mnogi, kakor sta mu verjela prva stariša v raju. Satanu verjamejo, ki je v raju proglasil Boga za lažnjivca, in sedaj razglaša po svojih brez-verskih priganjačih, da ni Boga, da ni niti njega, hudiča, da ni pekla ... In ta laž pada na dobro zemljo . . . Prijatelji, ne dajte se goljufati in zapeljati! Nam li ne oznanjajo zemlja in nebesa bivanje in s\avo božjo? Se ni li Bog razodel po čudežih in proroštvih? Ne dokazuje nam li Kristus sam, da je Bog Oče? Da je on Sin božji? Ni li sam imenoval Boga svojega Očeta, ki ga je poslal na ta svet, da bi nas odrešil? Ne dokazuje li njegova smrt, njegovo vstajenje, da je Bog? Vsaj je zato umrl, da bi nas spravil z nebeškim Očetom! Kristusova smrt nam oznanja: JE BOG, KI DOBRO PLAČUJE IN HUDO KAZNUJE. Svet brez vere je podoben zgubljenemu sinu, ko je zapustil očetovo hišo. Človeštvo zapušča Boga, in hudi časi nastajajo. Bog se žalosti radi tega, kakor se je žalostil pred vesoljnim potopom. Kristus Gospod se žalosti in poti krvavi pot, ko vidi, da je za mnoge zastonj trpel in umrl. Angeli žalujejo nad zaslepljenostjo ljudi. Žaluje cerkev radi skaze svojih otrok. In kdo se veseli, kdo se raduje? Zaslepljeni ljudje, vesele se v svojo pogubo, kakor so se veselili ljudje pred vesoljnim potopom. Najbolj pa se raduje satan, sovražnik Boga Očeta, sovražnik naš! Hočete li njemu delati veselje? Delajte mu je, pa se bote večno kesaii. Ne satanu, ampak Bogu delajte veselje, s tem si bote zagotovili večno srečo. Zato verujte v Boga, ljubite ga, izpolnjujte njegove zapovedi. Obujajte vero v Boga, posebno v prvo božjo zapovad. Ne pozabite nikoli, da brez vere ni mogoče ljudem dopasti. "Kdor se hoče približati Bogu, mora namreč verovati, da Bog biva in da plačuje tiste, kateri ga iščejo." (Hebr. 11, 6.) In ker je vera dar božji, zato vztrajno in zaupljivo prosite Boga za dar vere: "Oče nebeški, daj nam vero, oživi našo vero, pomnoži našo vero. Ne dopusti, da bi zgubili vero v Tebe! Dodeli nam moč, da bomo napade sovražnika našega — hudobnega duha — zmagoslavno odbijali." Amen. RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. dr2. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, 1. 1925. pa 7376 za to boleznijo. RAK — tc Itolcxni jc vsiHko l#-to vei. Nekaj sc more vkrcniti. da sc r«x-»irjunje prepreči. Ljudje morajo biti podučeni. da *c vsako leto vsaj enkrat pu«tijo *dr»vniiko preiskati. Na tisoče jc takih, katerih bc bolezen fcelc prijemlje —ic bi takoj iti k zdravniku, bi ai ohranili iivljcnje. Simptoni Imlezni »o: zcuha teka. rijrHtijc in plini ter bolečine v npod:ij<-m delu telesu. Ko pu jc liolcicn ic razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da morn takoj k zdravniku. Kronično zaprtje je včasih jiodlam raku. Čc He pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 45 let utaroeti, prihaja navadno od raka. Raki pri ženskah jc vHikih slučajih na maternici. Bolečine v spod. delu telesa In belo p.. v katerem klučaju srbi veliko škodujejo ienske. ako sc ne pustijo preiskati. Ako sc pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku, se ne sme čakati in bolesen zanemarjal:. Itak na prsih sc navadno pojavi pri ienskah nad SO let, pa tudi včasih pri 3 por^ v steklu, garaža, blizu vseh trans-portacij. 3911 Dakin, blizu Indepen —dencc Park. ai.,^ PRODA ali zamenja l]/2 akr. s hišo 5 sob z a 2 stan., zidano hišo Kil-dare 1583. _41-tdot BUNGALOW 5 sob in 15 lot z vsemi improvements, le 4 bik. do C. B. & Q. postaje na Goertz cesti, vzhodno od Fairview Ave. — $6400, Phone: Brunswick 9510 Add. 1532 W. Cor- nell Ave., Albert Snow.__48-tdot WEST MART, ILL., 60x125 Adams St., 3 bloke do postaje. $700.00 takoj. A .S. Moe, 3203 Palmer Square. __ 42-tdot 2 STAN, hiša zid. 5-6 sob, Furnace lit., garaža za 2 kari. Alley tlakovana, pol bik. do Kedzie. $14,750 jc cena. Irving 2337 — 3230 Wilson _Ave.__09-u.s.t GARAŽO PRODA 100x140, dohodki $1800, rent $450.00, cena $5000. — 2947 W. Lake St. 08-pdop $350 CASH, MESEČNO $47.00 — 5-6 sob bungalow, moderno. E. Wild, 3201 N. Harlem Ave. Pen. 1 ' 06-pdop SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NemecerV 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvania, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jbksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. Dr. ST. F. BONK dentist Uradne tire: Od 10 do 12.—Od 1 do„ 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. | 4231 Archer Ave., poL Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo zrn naročila za premog — drva,in prevažanje pohištva ob čara selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 tt Place. Chicago, HI ZID. HIŠA 2 nadstr. 5-5 sob, hot water ht., garaža, dobra transpor-tacija. 5230 Cullom._03-~p,s,t PRIPRAVNO ZA "Oil Station" lota 400x110 in koča s 4. sobami. Blizu postaje Sayner, Vilos okraj, severno v državi Wisconsin ob jezeru. Cena $1000. John P. Collins, _±G 12_W. Madison St._15-pdop 2 NADSTR. moderno hišo, zid. centr. kurj. za vsako nadstr. Lota 30x125. Cena $13,500, takoj $2000. Blocher & Co., 2544 Lincoln Ave. _Bittersweet 1252. ZID." BUNGALOW 5 sob. cent. kur. kop. bana vzidana, "double drain board sinks", vel. zaprt porč. zadaj, hrastov les okvirji, napravite ponudbo, pridite v soboto ali nedeljo. 6249 W. 3411, St., Berwyn, 111. _ _May woo d 4766. 28-s,l,sr RADI CITATE KNJIGE ? POTEM NE PREZRITE TEGA. ŠEST KNJIG PRVOVRSTNE VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO $3.00. 1. Otroka kapitana Granta. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih Ijudožrcih, o skrivnostih velikega oceana? Vse to in še mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Granta, ki stane....$2.00 2. Našega slovenskega-pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, se ti zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. — Ako želiš citati povesti, ki ti bodo ostale še dolga leta v spominu, vzemi v roke knjigo "Slike," ki stane ............................$1.00 Kdor naroči ti obe knjigi, mu damo povrhu kot nagrado še štiri druge knjige, in sicer: Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice. Na negotovih potih. Napeta povest iz newyorskih višjih krogov. Od srca do srca= 1. in 2. z v. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi. Vseh teh šest knjig samo $3.00! Ponudba velja samo za kratek čas. Še dan.es torej izreži ta oglas, pripni nanj znesek $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovini ter ga pošlji na naslov: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. MODERNA ZID! hiša 5 sob, cena nizka, vel. kuhinja. 32§3 W. 65th St. Hemlock 17,95.__37-t BUNGALOW 5 sob "kelastone". eno leto staro, takoj treba $3500, ostelo mesečno. 5101 N. Avers, Keystone 5109. 23-sfcsr 2 STAN. 5-5 N. W. nizka cena. Garaža za 2 kari, pridite na 3906< N. Sacramento._. 20-sdo 3 ZID. HIŠA, 6 sob, $1000 takoj, hot w. lit., garaža, cesta tlakovana. — __5531 Ada. ig_S(t SUN. PAR. ZID., CENA $17,250, — parna topi., porč za spat, garaža za 2 kari, 4843 N. Seeley Ave., 1st —'apt' 16-s,t,sr FARME NA PRO DAJ PRODA NEOBDELAN SVET, na katerem jc trdi les in se lahko očisti; zemlja ilovnata v bližini dobra cesta in sosedje, 4 do 10 milj Cumberland. $18 do $25 za aker. Burt Realty Co., Cumberland. Wis. D-10 200 AKR. za mlekarstvo, 50 milj do Portland, 75 akr. obdelane. 50 akr. sc lahko očisti, dober les. tukaj raste vse. krompir, jagode, lešniki, de-tela. Hiša 6 sob. 2 hleva, silo, 12 krav, 5 telet, 2 konja, kokoši in o-rodje. Lastnik Charles Blust, May- __gar, Ore.__3?.t POTATO LAND. lO akr. dobre zemlje. blizu F. E. C. Shops. Hialiah, po 17. 53, -40. 100 akr. Bay State kom pati i ja, 915 Seybold Bldg., Mia-m^Fla.____ ______,44-t-12 111 AKR. farma za živinorejo, 10 milj do Wheatherford, 40 milj zapadno do Port Worth. Pino za mlekarstvo m kokošjerejo, vel. hlev. tank za vodo. 30 akr. obdelane. Hiša 4 sobe. $2350 .takoj $500, ostalo 2, 3 ali 5 let. Adrian Broiujuist, ,Fort Worth, - Tcx~-__45-t •S3 AKR. dobre zemlje z gospodarskimi poslopji v naselbini, kjer so Slovenci, le G0 milj do Chicage. Proda veliko ceneje, kakor je vredno. — Vprašajte Peter E. Holm. Grove* town» I"d. 46-t,sr,č 480 AKR. sveta. 375 je očiščenega, za žito in živinorejo, vse poljedelsko orodje in stroji, traktor in mlatil-nica, tudi hišne potrebščine, samo 56500. Pišite angleško ali nemško. C. Schaper. Diatnond._Ort»_47-t 320 AKR. vse obdelano, črna zemlja, blizu mesta, dobro poslopje. Lahka odplč. Walch Land Comp, Winni-peg, Canada. __40-čdoč 60^ AKR. ob vel. ccsti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov hlev in druga posip. Studenec. Cash's Real Estate _Agency, Westminster. Md. 49-pdop 80 AKR. na ravnini. East Washington, $20.00 aker. J. Sullivan, 179— 8th Ave., San Francisco, Cal. 80-tdot FARME V COLORADO; 25 akr. obdelane, 25 poraščene, 70 akr. paše, za mlekarstvo in kokošjerejo, s;t-donosnik, 10 akr. alfalfa, hiša, hlevi, rezidenca 7 sob. Mesto oddaljeno 3 m. Podnebje milo. Lovišča in ribolov. Nizka cena. Fox, 306 Ar-ravo Grive, San Gabriel, Calif. __93-čdoč RIO GRANDE VALLEY "Citrus larmc, Orchards City property". kokošjereja. Splošna prodaja zemljišč. Pišite kaj želite. J. W. Hed-rick. Mercedes, Tex. 84-čdoč $100.00 takoj. $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr, farmo blizu Mariatina, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. .Miami, Fla. 83-22 RIO GRANDE VALLEY. 60 akr. obdelano, 3 milje do mesta 8000 preb. Pol m. do glavne ceste. Nizka ccna. $125.00 za akr. L. L. Potts, 210 Wirthmau Bldg., Kansas City, ___I4-p,s,t FARME MALE IN VEL. Imamo vse vrste, pišite nam za pojasnila. Dic-kison Realty Co., 533 Ch. of Com-_■ merce Bldg.. Portland. Ore. ll-p,s,t 160 AKR. farme 20. akr. obdelane, hiša 2 sobi, hlev in druga poslopja. Sesalka za vodo, 1 miljo do pošte, pol m. do šole. Cena za aker $12.00, takoj $1200. ostalo na odplč. Axel Mattson, 105 — 2nd Ave. Brook-_lin, Hibbing, Minn. 10-pdop 27 AKR. za kokošjerejo in poletno bivališče, 65 m. do Chicage, ccna $9000. Joseph Zizlovvsky, New Buffalo, Mich. I __DELO IN SLUŽBg EXPERIENCED POWER MACHINE OPERATORS, TUDI ZA UČITI. PRI: S. KRAI MER & CO. 12 N. MICHIGAN AVE., 4th PL. __L_ . 43-t MILLINERY OPERATORS FABRIC HATS, THOMPSON, 179 _X. MICHIGAN AVE. 02-ndr>p UGODNA PRILIKA. GROCERY & MARKET, dobra kup" —čija, samo $1475, 126 Harrison St., Oak Park, III. Village 6061. —•______07-p_do_p "TIRE SHOP & BATTERY STATION", na lepem prostoru, 1841 N. Western Ave. 22sdos POHIŠTVO NA PROD A t. 4305 ROBEY ST. po 7 uri zvečer dobite razno pohištvo in preproge 9x12 za 4 sobe. "Fox scarf" cena« nizka. MEISTER PLAYER piano, victor vietrola, ccna nizka. Vprašajte 1536" W. 17th St. Canal 3506 po 4:30 zve- -čcr^_____0-5p,s,t MIZA za jed. sobo. hrastova, $20.00; Pis. miza $7.50,—7249 Phillips Ave., 3d Apt. South Shore 5438. 30-t,sr.Č "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki "geni. Krasni tet pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po koma« dih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. "amerikanski slovenec** - Torek, 1. marca 1927. ROZA SVETA Spita! a. r. Haggard. šiiisiiinmn Ponoči sta spala v istem šotoru; princa sem pustil zvezanega pod varstvom straže; ali zjutraj, ko smo prišli pogledat, smo opazili, da je Hasan pobegnil — kako, ne vem — frankovski ogleduh pa je ležal z rano od noža skozi srce mrtev v šotoru. • Glejte!" in odgrnil je rjuho z nosilnice in prikazalo se je trdo truplo ogleduha Nikolaja, ki je mrtev ležal tam z izrazom groze na svojem obrazu. "Tudi ta je našel konec, kakor ga je bil zaslužil," je zamrmral Wulf Godvinu. "Iskal sem ga povsod brez uspeha, nato pa sem prišel sem s to gospico, vašo ujetnico in Frankom Lozelom. Govoril sem." Ko je Sinan čul to poročilo, je pozabil na svojo mirnost, planil z divana in stopil dva koraka naprej. Tu se je ustavil; jeza mu je gorela v iskrečih se očeh. Za trenotek si je pogladil brado in brata stfc na njegovem kazalcu opazila prstan, ki je bil tako močno podoben tistemu, ki ga je imel Godvin okoli vratu, da bi ju nikdo ne mogel razločiti. "Človek," je rekel Sinan z zamolklim glasom, "kaj si storil? Zakaj si pustil, da je pobegnil emir Hasan, največji prijatelj in general sultana iz Damaska. Ob tem času je tam ali vsaj že blizu in tekom šestih dni bomo videli Saladinovo vojsko jezditi po naših poljanah. Zakaj nisi pomoril moštva in frankovske ženske? Tudi ti bodo prinesli vest o zajetju ladje in te gospice, ki je iz Saladinove hiše in ki bi jo rajše imel nego celo frankovsko kraljestvo. Kaj porečeš?" "Gospod," odgovori vitki častnik in glas se mu je tresel, "vsemogočni gospod, jaz nisem imel nobenega povelja od tebe pomoriti ladji-no moštvo in Frank Lozel mi je povedal, da se je z vami dogovoril, da jim prizanesemo." "Potem, suženj, je on lagal. Dogovoril se je z menoj po tem mrtvem ogleduhu, da se vse pomori, in dalje, ali ti ni znano, da želim smrti, ne življenja, če ne dam posebnih povelj v takem slučaju? Kaj £a s princem Ha-sanom?" •'Gospoai ničesar ne vem. Mislim pa, da je moral podkupiti ogleduha, ki mu je bilo ime Nikolaj," in pokazal je. truplo, "da mu je prerezal vezi, pozneje ga je pa umoril iz maščevanja, kajti poleg trupla smo našli težak mošnjiček poln zlata. Da ga je sovražil kakor je sovražil tistega Lozela, dobro vem, kajti nazival jih je pse in izdajalce; ker ju ni mogel udariti, ko je imel zvezane roke, jima je pljuval v obraz ter ju preklinjal v imenu Alahovem. To je bil vzrok, da sem z ozirom na to, ker je bilo Lozela strah biti blizo njega, postavil kot stražnika tega ogleduha Nikolaja, ki je bil drzen človek, pred šotorom pa dva stražnika; Lozel in jaz sva pa stražila gospico." "Ukaži pripeljati ta dva vojaka," je rekel Sinan, "da pojasnita to stvar." Takoj sta se postavila vojaka poleg svojega stotnika, vendar nista vedela ničesar povedati. Prisegala sta, da nista zaspala na straži, da nista slišala najmanjšega glasu, a vendar ni bilo princa, ko je jutro napočilo. Zopet si je gospod smrti gladil svojo črno brado. Nato pa je vzdignil znamenje ter rekel: "Tu vidite znamenje. Pojdite." , "Gospod," je rekel Fedai, "dolgo vrsto let srezkega podnačelnika g. Jo-vana Podrumaca. Pred tremi dnevi je .nesrečen slučaj hotel, da je na lovu dobil mož tako težko rano, da so mu morali v sem ti zvesto služil." "Tvojega službovanja je konec. Pojdi!" se je glasil resni odgovor. Feda je povesil glavo v pozdrav, postal za trenotek kakor globoko zatopljen v misli; nato pa se je obrnil, odšel trdih korakov do roba brezdna in skočil. Za trenotek je solnce obsijalo njegov beli vihrajoči plašč, za tem pa se je začul iz globin tega strahovitega kraja težak padec in vse je bilo tiho. • "Pojdita za svojim stotnikom v raj," je rekel Sinan obema vojakoma; eden njiju je potegnil nož, da bi se zabodel, a svetovalec je skočil nadenj in zavpil: "Žival, mar boš pred obličjem svojega gospoda prelival kri? Ali ne poznaš običajev? Naprej!" In siromaka sta odšla, prvi trdnih korakov, drugi pa, ki ni bil tako pogumnega srca, se je zvrnil v prepad, kakor da bi bil pijan. "Končano je," so rekli svetovalci ter zaploskali z rokami. "Strašni gospod, zahvaljujemo te vzpričo tvoje pravičnosti." Rozamunda je obnemogla in celo brata sta prebledela. Ta človek je bil v resnici strašen — če je bil sploh Človek in ne zlodej — in oni so bili v njegovi oblasti. Kedaj se tudi zanje oglasi povelje skočiti v tisti prepad? Wulf pa je v svojem srcu prisegel, ako bi on moral nastopiti to pot, da mora tudi Sinan ž njim. Truplo romarja so odnesli, da je vržejo orlom, ki so se vozili nad to hišo smrti; ko se je Sinan zopet usedel na divan, je začel govoriti po Masudi s tistim mirnim glasom, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo: "Gospica," je rekel Rozamundi, "tvoja zgodba mi je znana. Saladin te hoče imeti, in nič čudnega ni" — oči so se mu zažarele 2 novim-, strašnim svitom —"če želi videti tako lepotico na svojem dvoru, dasi je Frank Lozel prisegel po onem mrtvem ogleduhu, da si dragocena v njegovih očeh zbok nekih sanj, ki jih je imel. Veš, ta krivoverski sultan je moj sovražnik, ki ga satan ščiti, kajti celo mojim fedais se ni posrečilo umoriti ga, in nemara bo radi tebe vojska. A ne boj se, kajti cena, ža katero bi te mogel dobiti, je večja, nego bi jo sam Saladin hotel plačati. Ker je ta trdnjava nepremagljiva, lahko v miru bivaš tukaj. Nobena želja ti ne bo odrečena. Govori in kar želiš, se ti zgodi." "Predvsem želim," je rekla Rozamunda s tihim, a trdnim glasom, "varstva pred sir Lozelom in vsemi možkimi." "Se zgodi. Gospod gora te pokrije s svojim lastnim plaščem." "Potem želim," je nadaljevala, 'da bi bivala moja dva brata pri meni, da se ne čutim same med tujimi ljudmi." Sinan je nekaj časa premišljal in odgovoril : "Tvoja brata naj bivata blizu tebe v gradu za tujce. Shajali se boste pri gostiji in na vrtovih .Vendar, gospica, ali ti je znano ? Onadva sta prišla sem v veri v staro pravljico o neki obljubi, ki jo je naredil oni, ki je odšel pred menoj, da prosita mene pomoči, da te osvobodim iz Saladinovih rok, ne vedoč, da sem jaz tvoj pogoščevavec, ne Saladin. Da sta te na tak način našla, je naključje, ki vzbuja celo meni modremu začudenje, kajti v tem vidim dobra znamenja. Na lovu izgubil nogo. 'stegnu odrezati nogo. Ranje-V osješki bolnici so operirali |neC je star šele 30 let' Ali veš, da se nahajamo v mesecu katoliškega tiska? Kaj boš storil, da se A. S. še bolj razširi v vaši naselbini? TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC. IzvrSuJe vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir ia kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za draitva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. za nas ni nobeno naročilo premalo — nobeno preveliko. Amerikanski Slovenec 1849 w. 22nd st., chicago, ill. 11 ST. STEPHEN'S PARISH BOWLING LEAGUE. Team Standing Febr. 19» 1927. Pins: Won: 1. Holy Name Juniors......19 2. St. Stephen's, KSKJ.......19 3. St. Magarus.............12- 4. St. George, C.O.F........4 Lost: 8 8 15 23 19,209 19,116 18,319 16,922 Average: 711.12 708.0 678.13 626.13 <><><><><><><><><>^^ m PISANO POLJE a O " p <><><><><><><><><><><>0<>0 Dr. P. A. Tominec: Team: Games: Total: High: Average: 1. F. Palacz, St. George.....23 3578 209 155.13 2. J. Zabkar, Holy Name Jrs..27 4127 200 152.23 3. S. Kozjek, Holy Name Jrs. .27 4072 192 150.22 4. F. Bicek, St. Magarus.... 27 4032 183 149.9 5. S. Hraster, St. Stephen's. . 27 4021 189 148.25 6. A. Tomazin, St. Stephen's. 15 2216 189 147.11 7. J. Merlak, St. Magarus. . . .27 3847 188 142.13 8. J. Koscak, Holy Name Jrs..27 3802 193 140.22 9. J. Korenchan, St.Stephen's 24 3352 174 139.16 10. J. Predovich, St. Stephen's.25 3484 213 139.9 High Team Series: St. Stephen's—2292. High Team Game: St. Stephen's—823. High Ind'l Game to Date: J. Predovich, St. Stephen's—213. High Individual Series: F. Palacz, St. George, C.O.F.—523. Jos. J. Kobal, Sec'y. ^•»»aaittaataaMatftiaaaiaaaaaar—---»fiff-—i— BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po na j zmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. r'-'isV T Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Bas sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorjj® o tem; movem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emjtlju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč Zffledk, kakor lepa omara. Toploto raasteja po sobi ma »'aj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrfck. Ne kupujte peci dokler niste videli tega! W. Szymanskl — Dealer in — furniture in stoves, hardware and house furnishings goods Telephone Canal 597 1 1907-1909 blue island ave., chicago, ill. sonce in senca. Vera je izrodek domišljije. (Postanek vere.) "Ko je bila človeška kultura še v povojih ko je človek še mir slil, da se sonce vozi v zlatem vozu okoli trdno stoječe zemlje . . seveda si je predstavljal da morajo biti v ta voz vpreženi imenitni konji in da jih mora imeti na vajetih sam bog. Molili so ga . . . Podobno so si predstavljali tudi luno kot boga, toda veliko manjši je bil ta bog in šibkejši. Ženskega spola. Tudi mati zemlja je bila boginja. Morje so si predstavljali pa zopet kot boga moškega spola. Ker so poznali mnogo velikanskega in nerazumljivega, dobrega in slabega, zato so imeli mnogo bogov, večjih in manjših, dobrih m slabih. Ker so dali vsem tem bogovom človeško podobo, so jim dali tudi človeške lastnosti: ljubeze.i in sovraštvo . . . Vstali so filozofi in so rekli: Tisto bitje, ki je vse ustvarilo, je bilo in je neskončno. Grdo je, če mu pritikamo človeške lastnosti . . . Ljudstvo pa filozofov ni razumelo. Mislilo je, da se delajo iz bogov norca." Takole si predstavljajo nekateri nasprotniki posta-'nek vere med človeškim rodom. J Reči moramo, da je ta zmotni nauk že zastarel. Pred 50 !)leti ga je širil Max Milller, a danes spada med staro šaro.— So pa novejše zmote, ki sedaj bolj prevladujejo in gredo za tem, da trdijo: V začetku človek ni imel nikake vere, kei* se je razvil iz opice. Polagoma si je sam ustvaril bogove in vero. Kako? Človek je opazoval grom, blisk, burjo: ustrašil se je in slutil v teh dogodkih neko tajno silo. Polagoma je mislil: grom, blisk, burja so živa bitja, kakor on sam. Čutil je, da so močnejša, in sčasoma je enega izmed njih postavil za prvega. Tako si je ustvaril boga. — Ali pa: Človek je videl razen sebe živali in čutil se je od njih odvisnega. V divjih živalih je gledal nekaj tajnega, čarov-niškega, nadčloveškega, ker jih ni mogel krotiti. Po svoji lastni osebnosti jih je začel pooseb-ljevati, gledati v njih višje o-sebnosti, v najmočnejši živali pa najvišjega čarovnika. Začel se je k njim zatekati, jih častiti. Tako so nastali zopet novi bogovi. Iz prikazni v naravi, iz (živali itd. si je človek ustvaril I razne bogove, tako je nastalo mnogoboštvo in njegovi maliki. Čim bolj pa se je širilo človeško spoznanje, tem bolj se je manjšalo tudi število bogov. Nastal 'je končno iz politeizma — iz nauka o mnogih bogovih—mo-noteizem, nauk o enem samem j bogu. Čim bolj je človeštvo prodiralo v spoznanje narave, tem manj bogov je potrebovalo, tem manj seve tudi vere, ker mu jo je vedno bolj nadomeščala naraščajoča znanost. Kot dokaz za to navajajo zgoraj omenjeni razlagavci površna poročila potnikov o nizkih verskih pojmih prvotnih narodov. ♦ # # Znanost dokazuje nasprotno/ Prav tista veda, etnologija (narodoslovje, ki popisuje prvotne narode in njih običaje), na katero se opira zgoraj omenjena razlaga o postanku vere, je tako razlago tudi pokopala. Potopisi potnikov, ki so opisovali prvotno ljudi kot duševno najniže stoječa bitja, polna grozot, Aenravnosti in drugih grdobij, so se izkazali kot zelo površni in pomanjkljivi. Res je sicer,*- da je teh stvari mnogo pri prvotnih narodih; toda res je tudi, da za spoznavanje kakega naroda, zlasti njegovega verskega prepričanja, ni zadosti, če ga samo mimogrede kak potnik opazuje. Treba je dlje časa med njim živeti, pridobiti si njegovo zaupanje, šele potem si je mogoče ustvariti pravilno sodbo o običajih, verskem prepričanju itd. In na to pot je šlo moderno narodoslovje. Dolgotrajno in pazljivo opazovanje prvotnih, na najnižji kulturni stopnji živečih narodov, kakor so še sedaj v notra-% nji Afriki, na Filipinih, v Avstraliji, je privedlo moderno znanost do vprav nasprotnih zaključkov. Zmoten in pogre-šen je povsem nauk o grozovi-tostih, nenravnostih in grdobi-jah prvotnih narodov. Nasprotno, čim dlje nazaj sežemo in Čim prvotnejše rodove človeštva opazujemo, tem bolj nrav-no živeče rodove najdemo. Divjega, brezobzirnega boja za obstanek, kakor ga mnogi netemeljiti učenjakarji tako radi pripisujejo prvotnim narodom, pri njih sploh ni. Prepiri, uboji so redkejši kot kje drugod. Popolnoma neznano je Ijudožrtje in druge grozovito-sti. Neznano je tem narodom telesno mučenje ali sploh člo-jveške žrtve. Neznana jim je jsužnost, svobodo pa l jubijo nad vse in jo smatrajo za najbolj nedotekljivo last slehernega človeka. Velika ljubezen vlada v družini. Otroci ljubijo starše in o-bratno. Popolnoma neznan pojav pri njih je takoimenovani umetni splav in pomor otrok. Že otroke vzgajajo k ljubezni ne samo do staršev, ampak do starih ljudi sploh ter jim vcepljajo dolžnost, skrbeti za vdov© in sirote. Vsi poznavavci teh prvotnih rodov se strinjajo v tem. da jim je poštenost v toliki meri lastna, da so tatvine in ropi pri njih skoro nepoznani. Zelo redka pri teh rodovih je laž in hi-navščina. Kar se tiče spolne nravnosti, so jim predvsem nepoznane vse spolne razbrzda-nosti, kakor jih najdemo pri "kulturno višjih," da celo ''kulturno najvišjih" narodih. Y veliki meri jim je lastna sramežljivost in obleka jim služi edino le v ta namen. Otroci hodijo do spolne godnosti brez obleke, kar človeka nehote spominja na nedolžnost prvih staršev. Kar se tiče predzakonske čistosti, vlada pri nekaterih rodovih pač večja prostost, dobe se pa rodovi, pri katerih se tudi predzakonska čistost zahteva in se vsak tak prestopek kaznuje. Zakonska zvestoba se v enaki meri zahteva od obeh zakonskih in se prestopek tudi pri obeh enako strogo kaznuje, navadno s smrtno kaznijo. Ločitev zakona je neprimerno redkejša kakor pri kulturno više stoječih rodovih. To izvira deloma pač tudi odtod, ker je medsebojna izbira ženinov in nevest neprimerno bolj svobodna kakor pri narodih z višjim razvojem. Vse to ni morda bajka, ampak so gola dejstva, ki nam jih sporočajo najmodernejši raziskovavci priznano najbolj prvotnih narodov, kakor so Andamanci in dr. (Konec prih.) Orožniki pobili zločince. V vasi Drenovac pri Vinkov-cih sta bila dva zelo surova brata Demež, ki sta strahovala vso vas. Pred par dney sta z noži zabodla nekega orožnika. Ko so ju sedaj hoteli orožniki prijeti, sta jih napadla. Med njimi je prišlo do hudega boja. Orožniki so se morali poslužati orožja in so oba ustrelili. ——o- Širite amer. slovencai \