F pit no fekoči račun St. 24. — Scnto correote con /a post a) Fosametrja š)tv,/A« ±.0 »tout* Izhaja vsak pondeljnk in četrtek zvečer. Stsne za celo leto 15 A., za pol let a 8 I»., za čefrt leta 4 L. is inozemstvo celo leto SO I». /V* naroSlla hrez doposlane naro&ninc se ne oziramo. Qigovorni u red oik : GQRL„flIMZA števiika 102. V GoricU v pondeljek zvečer31.decembra 1923. utmkvi. Sefraokirana Puma se ne sprejemajo. Oglasi se ratunajo po dogovo- ru In se platajo vu apre/ Litt. izdaja konsorcll rGOWÖKB.STnAZE* Tisk. S. Spazzal j v Trstu. Uprava in tJr»dnHtvo: I ulioa Mame/i 6. I (prej Scuoh). QDKRITA SESEDA. Kakor smo svoj čas poročali, je vod- stvo goriških lailstov povabilo drja Be- sednjaka na razgovor In ma priobčilo siedele: gorliki fa&lsti spoštnjejo sicer svobodo tlska in se ne bodo posluževali nasilsfev, toda «Goriska Straža» naj ne- hta s svojo ostro pisavo proti odredbam vlade, kor Jo bodo sicer zadeli neprijet- ni ukrepL Na ta poziv fa&istov Je potrebno, da javno odgovorimo, kar storimo danes Ba tern mestu. Nag odgovor bo kratek, toda iskrcn, odkrit in raven. Brez vseh ovinkov ho- čemo izpovedati naše pravo ranenje, ka- kor pristojl značajnlm ljudem, Ni6 ne bomo skrivali, nit-, tajili, nit olepsavali. Goriikim fa&Lstoni hočemo povedati goto resnico in ne hinavftčine. Sa mo postavi smo pokorni! 1.) Casopisje jo gotovo erien najvaft- nejftih pojavov v sodobni državi. Vpliv- no in vetkrat odločiino orodje v poli- tičnih in socialnih bojih našoga časa I Korist, ki ga je prejela moderna knltu- ra od easopisja, Je neizmerna, neprece- nljiva. Vendar Je pa mogoča tndi zlo- raba tiska in mi remo dobro, da Je ca- sopisje tedaj tembolj fikodljivo, c'mbolj Je' vplivno. To je vzrok, da obračajo vse moderne driave časopisjn največjo pozornost in radi njegove izredne važnosti so ustva- rile zanj celo posebne zakono. Tiskov- ni sakon naj skrbi in čuva, da casopisje ne zlorablja svoje moči v škodo druf.be V svojo obrambü Je nstvarila država zakon in razen zakona ga ni obramb- nega sredstva za drnžbo v civilizlranem človeitvu. Eakor ostale driave ima tu- di Italija svoj tiskovni zakon in edino njega so morajo nail časoplsi držati. Tore) ne simpatija all antipatija ene all drnge osebe, ene all drnge skupine, te all one stranke je za nas merodajna, ampak samo zakon in nič drngega kc zakon. Pravlc, ki nam Jih nudijo zakoni dr- iave, se bomo kot svobodni italijansk: drzavljani poslnževali z mirno vestjo in brez strahu. Mi se pokorimo postavi in nikomur drngcmu. 2.) Mogočc, da je obstojcči tiskovni zakon pomanjkljiv, slab in škodljiv. Mi mislimo sicer, da Je dober in celo zoic dober. Toda če se vam zdi slab, vrzitc ga v stran in naredite novega. Kar bo- ste sklenili, bo slabo all dobro, toda bo vendar zakon. Naredite zakon in' m; se ma pokorimo. Zakaj edino zakon in samo zakon sme omejiti svobodo tiska in rihCc drugi. Kar znhtevamo, je zelc enostavno in zelo pravično : kakor zc vse državno tivljenje, naj veljajo tudi za nai list izključno in povsod zako- n'ti prerlpipl. Tudi vlada ima svojo korist! 3.) Poieg zi'kona, ki iirtfpiüuujo ziora bo casopisja, ve.ja pa pri nas tudi svo boda in prostost tiska. Zaka) so jc U svoboda dovolila ? Zato, da imajo dr< iavljani priliko povedati odkrito in bre> strahu, kar mislijo. Prebivalstvo na izreee javno, kaj želi in kaj hočo. S/o- bodno casopisje je v modern! državi ve- likansko zrcalo, v kalerem odseva dust ljndstva. Vse, kar je Ijudstvu všet ir kar mn ni všeč,*. kar ga veseli in kai žalosii, kar ga zadovoljuje in kar gi lene v obnp, vse in prav vse se zrcali v svobodnem tiska. Vlade in odgo vorni polltiki imajo potom svobodnevjs ötwop's'a popolen vpog^ed v Ijudskt življenje. Potora svobodnega časoplsjs vse izvejo, vse vidijo in vse zaslcdnjejo in to je neizmerne važnosti za vsako v'lado. Edino kdor je poučcn o vsem, kar se godi v dr&avi, more dobro in pa- metno vladati. Zato Je izjavil tndi Mussolini z veli- kim poudarkom, da ma casopisje po- nmga vladati. Naj ho pisava opozicionalnih listcv &e tako neprijetna in ostra, polltik jo po- trebuje, ker hoče biti o vsem, kar se godi, poučen. Nekoliko viteštva! Popolnoma ista načela veljajo tudi za naš list. Mi vas vpra&amo : AH nas hocete pri- siliti, da ne piiemo vet, kar misiimo ? Hočete, da zatajujemo svoje prepričanje in so sistematično hlinimo ? AH želite >-'.a se skrijejo ielje in zahteve, veselje in srd uaiega ljudstva pod zemljo, kjer j«, da se v raz lifcnih doželah Italije ponavljajo lia silstva proti poaiameznikom, proti ob- čiimu^ proti strokovnim organ iza- cijam, proti stran kam. Nemogo^o jp da bi v nasem m^Uein listu seznainja-i brave« z vsemi dogoclki, ki se od;- gravajo v državi. l>a bodo čit&lel ; «Goriške Straže» v&aj nekoliko razmeraihi poučcni, jim hočemo I občiti par slučajev, ki so se dogoiii v >^xuiiijih diioh. <» Naskok na kr*can»ko delavstvo. Sedaj ko 6o socialisli in komu.nisU popohioma potlačeni, je obrnjena oa. napadov riLa ljudovce. Izpostavljoni , so posebno tisti kraji, kjer imajo , ljudovci vočino in drže trdno svojf : organizacijo v oblasti. V nekaterih , okrajih severne llalije imajo n. pr. i ljudovci strokov.ne orgminizacije kršč. delavstvia, ki cvetcjo in se nazvijajo kljub iLovenm položaju, katere^ga jt . ustvarila fasistovska revolucija. V i ok raj u liros-cia imajo ljudovci rno-cno i zvezo tkalcev, ki jim stoji slej ko prej zvosto na strani. Proti tej stro- 1 kovni zvezi je zapo^ela v zadinjem I Casu ostra borba, zakaj fasisti bi t hoteli \istvturiti svojo lastrK) delavsk» '¦ orgunizacijo in pri svojem delu nale- ¦ tavajo na cxlpor kršč. socialistov. i Tako jo izbrubnil n. pr. spor v indu- : s-trijskem k.raju l'ontoglio. V tam. ^ kajÄnji lovarni z-a sukno je izrned » (300 tkalcev 550 organiziranih v kršč. 1 soc. strokovni zvezi, del/avci imajn 1 svoj odbor, ki jih zastopa naprara ' podjetnikoin in lali ministrakenru I nr»vls*yjniku J>r7oiavko. v kateri pn opoaarjajo na po^topamje k raj nog a fašja in ga prosijo porno^i. Isto- časino je fiel protest na podprefekta v bližnjem mestu Chiari in zapro- sili so za posredovanje glavno zvezo kršč. soc. strokovnih organ iz-acij. Pod prof ektura je sprejeti brzojavko odjwslala komisarju v Pontx>glio in ga pooblastila, 'naj ukrene vs<; po- trebno. In kako je ščitil komisar or- ganizacijsko svobodo krš^. delavno ? Kakor čitamo v «Popolu», je poklical komisar k sebi predsednika kršsi. soc strokovne organizacije in ga osti-o oštel, ker se je upaJ odjHjislali brzojavko. Razen tega je pozval sodstvo, naj prepeljo kršč. strokovno zvezo v fašizem, ker tako lahko ostane on na svojem mestu. Odstop v 24 urah. Kaj so storili voditelji? «Popolo^ pravi: «Clani vodstva so sicer revni ljwdjc, skoro vsi delavci, a dosledni in posnosni na svoje krš-čanske idejt in zato so poziv «odlot'iio odbili. NaU/ je sašistovsko vodstvo iz Pontoglia v prisotinosti kornisarja odločilo votlJ- teljem Ikalske orga.nizucijc 2i u. casa, da odstopijo, in jim nuznouilo, da bodo v slučaju odj ora kaznovani Spričo teiga novega ukaza, naložene- ga jim v prisotnosti dr/avnega . oblastnika, so se vodit^ji r.iorali vdati.» Sklenili so resolucjjo, v katen na znanjajo svoj odstop, ol>onem jid javijo, da se radi tey-i slrokovna zveza nikakor n.i raz. usiila, anij ak je j rešij i»1 lijUio voJs \o na dežclno zvezo kr.lo. <¦ ulcev v Bresciji. Svoji deželni zvezi so iiamn-C izročili ne. rnudoma blagajno in vse krijige, ta- ko da bodo f.asisli morali vovt vdrla v ob^iiisko Jii.^o, jo z.;l • .. ., čati pač aamo v^iTia občinskega rveia, k> ga je izvolila in nihf- ' Ljudovri «*o • ' )>rzojiavko ntt na j ____ _____-»a. orožn-i^^r -i. nalogoxn, naj vzj>o«tavj stari občin- -ki svet ljudovcev. Slu-öajno je priSel Uste dfii Mussolini v Milaiii in izvedel, kaj se je zigodilo. Nemudonia je ta. ukaz-aJ podprefektu, naj gre wim v Saronno, skliče občin«ki svet in ga 1 rosi, naj osin.ne na svojem mt\stu. To je popolnomia v redu, zakaj Mus- solini je bil dal že pred meseci ukaz, da >ne ?rne. --v,,_, oh^iaiski zaoto-p več odstopiti in da morajo jjrelekti stro- go paziti, da se ukaz s; da vidijo čitatelji, lcako ostrc /lasprotstva vlad«tjo med seftisti ir >i"si''vcr Pretepli so bivšega ministra J'oiocaJi si no, kako je busi uiini ster in «¦¦or'nri;i po&lamec AmemdoJj li-otel priy•¦vn'i Bprejemu kraJja ki jo prišel v njegov volilni o!"" : so ga orožniki » silo zadi /ljegovem stanovianju. Ta <'¦¦ vzbudil v Italiji voliko po// da bil je naravnost malttrjkoeten prirne.ru b tern, kar se jo prij etil Amendoli drugi božicrii jruznik Kimu. Bivsi miinister je zapu.čal o 10. uri zjutraj svoje stuhovanje i , korakal mirno po ulici Frances« i Crispi, ko pridrvi za njim zaprt avt< mobil in se u«tavi v njegovi bližin iz njega stopijo fttirje možje, oboroži i ni z gorjiaCami, in se zaženejo pro i Amendoli. Preden se je biv§i na nister /avcdel, mu je tre^čil od zj i daj na terne straiiovit udar« Ncsrecnež ja dvignil rok<', d,a bi \ ¦ zaščitil in uJx'ZaJ na; advice in, to< bilo je že prepozrio. Nasilneži bo | i bili obkolili \i\ že so deževali j njegovi glavi in po obrazu oglugujn i udarci Oblila gia je kri. Zbral i svoje moči in se zognoJ *ez cc-to, ( pride na nasprotjii stranski tlak. ] «GOHISKA STRAZAi se mu posrečHo. Preden je dospH čez ceslo, ga je zadel strašen udarec po glavi, prod očmi se mu je zameglilo, noge so so nm ošibile in zgrudil se je na tia. Beg hudodelcev. To priliko so iiporabili napadalci in, planili proti čakojočemu avtomo- bilu. Kiakor pripoveduje šofer, so mu hudodelci nanu1»1'1! s-nmokres in, ga prisilili, dia je divjal v blaznem diru skozi sredino mesta. Šofer je hotel baje zapeljati avtomobil v vojašnico fašistovskih brambovcev, da izroči aiapadialce v njihove roko, toda ko jo prišel prai vojašnico, je zapazü, da je avtomobil prazen. Hudodelci so bili posko-čili iz tekočega vozila in pobeignili. Naravnost čudežno se zdi, kako so se mogli ob belem dnevu srodi obljuidenega vele mesta neopa- žono i>osa opozicijo. Po- glejmo le, kako piče «II Mondo»: Udarci oborože-nih oddelkov padajo po brezzašeitnih državljanih, kor si reveži domišljajo, da v%da v Italiji Se spoštovanje pred zakonom in pred življonjem državljanov. To je le še sponiin in trdovnatna provara, ki so plačujc dianes z lastno krvjo. Na cni strani vidimo ljudi, ki se borijo za ideje, služeč jim s svojim peresom ifi s svojo bescdo, z druge strani se dvig-ajo proti idojnm gorjačo. Ali hočete na tak način. dokazati, da se motijo tisti, ki trdijo, da so zasebuiL in javne svoboščine v Italiji danes potlačene? Vprašanje jo zelo eno- stavno: vlada mora pred javnim mnonjem vzeti oia.se sokrivdo xa taka zločinska dejanja ali pa rnona pro- glasiti, da je nesposobiia hraniti za- kon, ščititi avktoriteto držiave in najnavadinejžo pravice d'ržpavljanov apri'co ponavljajočih w. iiasilstev. Fašistovka stranka dokazujo prc- resno in. prepogostoma, da nima naj- mavadinejžcga čuta odgovornasti, ki jo je vzela in jo jeinlje na&e prod očmi vso]) niarodov sveta, s tern da se je polastila državmo olil-.isfi in jo scdaj izViTHUJe.» Tako ostriii m pikrih beH-eci uismo šo •Citali v «Mo-ndu». Zato ima «Cor- riere d'ltaliu» popolnomo, jirav, ko izjavlja: S sličminii oias-ilstvi ni ino- goče udušiti glosu opoxicije, zakaj uspeh je ravno nasproten: taka na- silstva škodujejo diroktno in prej ko vsern drugim majbolj pclitični stvari listili, ki nasilja delajo. Grika revolucija. Volitve na Grškem so prevrgle ])reatol kralja Juri ja II. in preginalc 'njegovo družino iz dežele. Republika sicer ni še proglai?ena, -a težko je verjeti, da bi so mogel Jurij II še kediaj vmiti v kraljcvski dvor v Ateaitah. Zafeij ogromna večina grškega naroda hoče re}>ubliko in, kar jo -najvažnejSe-, republiko zahte- vajo burno siaslniki z vso vojsko. To se pravi: tisti, ki imajo v rokahi moS. ki drže v pesli bajonet in so zato edino odlo^ihii, so zagrizeni in ne- spravljivi sovrazniki kralja. Pred nanii leži spomenica rcvolu-cioinarne aruiade, podpisana od J500 castni- kov, v kateri obdolžujejo kralja in dinastijo Gliicksburg, da je ona kri- va vseli nesrefi gr^kc^a ¦¦narod-a. Našieta je eel a vrsta gre-hov, ki ji'i ima na vesti grska kraljevska rodo- vina: 1.) ana je kriva, da je Gr-Cija pus til a v sve-tovni vojini na cedilu Srbijo in prelomila dano besedo, in si cor samo zato, ker je bila kraljica scstra Viljenia, II. 2.) vojaSki .poraz Grčije v vojni j)roti Turkom v Mali Aziji je povzročil kralj, ker je on silil v vojmo. Tako sledi greh za greliom. Končno -Tritanio, da je treba vsled te- ga kraljevo rodbino Gliicksburg za vedno odstaviti. Zakaj ni š« rcpublik«? Pod pritiskom te resolucijc, fie bolj pa vsled sabelj, ki stoje z>a to resolu- cijo, je voja.ški uačelnik Uiv pred- sednik revokicionarne vladc Pla- stiras bil prisiljen poslati kral^a čez nrejo. Republika bi bila danes ze gotova stvar, ko bi se bil le Venizelos zanjo izjavil. Toda Venizelos so do danes ni še maral v tej stvari izjasni- ti. Veliki grAki politik, ki živi že več let v progwanstvu, je till in ae no^e odloeiti. Ali jo mož v svojeni sreü pristaš knaljov? Ne! Nasprotno! Ve- il ize los je samo velik grški patriot, ki ne mara škodovati svoji domovi- ni. On vo, da je Grčija daines silnoj ofiibljena, da potrebuje brezpogojno liije j)omo^i, ako naj si pribori svoje zgubljcne postojianke. Zato je troba biti previdni z republiko. Ako so vse sosedne drž.ave ropubliki sovražne, ako je go povrliu ainUnta republiki nasprotna, mora odgovoren jiolitik dobro pomJsliü, preden. se odloči za republiko. Trebe je evropske države za repaibliko njajprej pridobiti, pot.em ?;ele republiko nazglasiti. Ne sraerno namre-c zabiti, da so z grSkim kra- ljem v sorodstvu toliko jugoslovan- ska kolikor romu-nska kraljevska hi.^a. Saj je noSeJ veiidar pregnaini Jurij II. zavetišče v Romuniji, kjer ga jo dvor sprejel zelo slovesno. Venizelos se vrača. \rsc te težavo je trebct premagati, potem .šele iti na delo. Kor je Veni- zelos najbolj sposobni politik na Grškem, so ga vojska in \&e stranko prosile, naj so vrae dornov in urodi državo. Zmešnjava, ki jo nastaki v deželi, zaJileva močno in spretno ro- ko. Tako ima samo Venizelos. Toda Venizelos se je dal prositi, izjav- Ijajoč, da se >ne mara vrniti. Pošiljali so k rijcmu odposlance, ga obsipavaii z brzojavkami in resolucijami, a ni so dal preinakniti. ftele ko se je veli- ka vcčina poslancev nanj obrnila in ko so -Last;niki obljubili, da razpustö svoje oborožen organizacije, se jc odločil. Venizelos ni maral namrcc vladati v deželi, kjer imajo vso moc v rokah ^astniki, ki bi « svojinii oboroženi organizacijami lahko tudi njegia držali n>a vrvici. Po teh zagotovilih se je odločil 7jR povratek. Vest o njegovi vmitvi ji' vz.di.gnil a «ia Grsk^m nepopisno nav- dnÄcnj(i, ljudstvo vidi v njem reSite- Ija domovine. Da se Venizelos vrača domov je tudi znameiije, da si je mož pripravil pri antanti že ugodna tla in duk sc (hiliovniki. Slika našlh dni. (ioj'i ornonjeni italijanski zgodovinar l^errero piöo o Kvrupi, da je zgubila. svoje idenU; in zato živimo v popolncin inomlncm razpadanju. «Stniöna um zmedc je napočila Evropi, ker so pudli idonli. Narodi ne znajo vc.č razlikovaii» kaj j(^ dobro in kaj je zlo, kaj ])ametno in kaj neumno, ka,j blazno in kaj ra- ziimno, kaj strnp in kaj zdravilo, kstj pravica in kaj krivica, kaj' luf- in kaj tema.» Pravji iu rosniriia. podolia l^-iših dni. «Socialna znisel», lncseciiik za vse panoge socialnega i" kulliinu'ga življonja, Ljul)ljana - (lorica. Ufc'thiiki Fr. Ters(!glav, A. Gosar, K. Be- sednja.k. Ciena za 1 tali jo f.O dinarjev. Niirofa se v Ljubljani, Poljanski nasip II. in v Gorki v knjigarni K. rl\ I). Pre- bcrile jiodlistek v da.našnji «Strati»! Pd petnajstem SgBSa & plačali. ft Socialna misel «« --------«O» —------- Drugi letnik edine slovensko socialite revije leži pred nann". Na 270 stranoh tega letnika leži cela gromada y.ivih, so- dobnili problemov, ki ho zrastli iz osr- Cja moderne slovenske družbe, iz duha evropskih narodov, iz večno delujoče kršftanako vesoljstvcne ideje. Mord a je in obzornik ena najlepšili prič, kako zrelo in živo je duševno življenje slo- venskega naroda. V času silne stiske, ko na tri dele razcepljeni narod dozdev- no umira, stoji v sredini ljudstva ceta ljudi, ki nosijo skozi te tonine dni in malenkostne boje prapor naprednih so- cialnili idej. Da, «Socialna. misel» je prapor! Ta re- vija ni arhiv za \ič'onjaške razprave, je bojni klic proti usodnim zmotain dveli žalostnih stoletij, proti zablodam, ki si jih jo Kvropa. izposodila začetkom 18. .stoletja in za katore je plaf-ala. nif-.un v ssetovni vojni. Razdejanje, ki so ga p!i(ke ideje Jiberalizma izvršile, je stra- hotno in sega na vsa. polja življenja. Družba jo danes lo še U»hničen pojenn : ljudje smo kot grah \ memiku, nikake, duhovne zveze ni mod narni. Srednje- v(?Ski človek je vidcl v sosedu bitje, «ki no.si v praih plamen božji»; rnodenii človek vidi v sosedu kupca, prodajalca, orodje, s kateiim dobi vecji kos krulia. To strašno ponižanje r-loveka, Ut volčja viTst je prišl«. nad nas po liberalizmu, po kapitalizmu, po narodni sebii-nosti, ki se ji pra.vi šovinizem in imperia- lizern. Proti tern še vladajočim idejani, ki so globoko zastrupile tudi slovensko n«i- rodno občestvo, postavlja «Socialna mi- sel» jasen in enovit nazor. Iz moderne- ga kaosa oblikujmo versko in etično obnovijeno druzbo; na ruševinah kapi- talizma uveljavimo \ dojanju nafela novega dru/abnega reda. ki se inienuje krščanski socializcm; delajmo za mirno so/it je narodov; za to, dn so, organitno ustanovi zajednica onako- pravnih narodov. / lufjo toll osrednjih načel osvetlju- je «Socialna misel» svetovna, evropska in doniar.a sodobna. gibanja v verstvu, kulturi, politiki in v gospodurstvu. Po- litično življenj(> Italije, .^iianje, Bel- gije, Francije, Anglije, Ceskoslovaške, Nemčije, Avstrije je naslikano v daljših preglednih (ilanki)». Vodilni politiki Slo- vonije raz])ravljajo o notranji in zuna- nji j)olitiki Jugoslavije. i'osebno skrb posvcca revija ruskim pro])lemoni : so- vjetsko poliiiko, gospodarstvo, verska gibanja sovjetske l{usije zasleduje «So- cialna misel» stalno. In obilice social- nih razprav nnj navedem le znamenite blanke vsoučil. j)rofesorja K. Ozvalda o potrebi nove socialnoetične orijentacije Pj-i II. lotniku Socialne misli so so dolovali: Dr. Engelbert li(;sednja.k, ii^'- A. Cicič, I. Bukovnik, Erjavec Franc, (\y- Debevc J., vsciitiliscni profesor Lam- bert Ehrlich, škos A. B. Jeglir, dr J. Jc- raj, dr. A. Korošec, Janko Kralj, Dimi- tiij giol AlHufjev, V80UČ- prof. K- Ozvald, Franj« Suklje, h\ Terseglav, P- dr. A. Tominc in v'rsüi drugih. Da ta ol)Z(»rnik ni glasilo kake jiolitifnc si ranke, ainj>ak avobodna Iribuna vsoh, ki priznavajo vekoviti jiomen krguanskc eUke, nam dokazuje dejstvo, da so med sotrudniki tudi rnožje, ki ne pripadajo Slovenski Ijudski .siranki. Želimo, da bi tretji letnik «JSocialm1 misli» našel narornikov in čitateljcv med našimi naobraženci vseh sümov, med bistrimi kmet'kimi mladeniči 'ri možmi. V vsaki naši društveni bralni*"1 naj U'zi «Socialna mj/sel». Kajti v te!1 dneh dusevne stinke se mornmo nnvisiit' premisljuti, odkod to /Jo, ki tlači svet in kako ga prenuigati. J. k. S4ra« i. «GOÄISKA 'STRAÄA-. vj)isani: pri zadrugi za obnovo i>o- družnih cerkva in deli jo usodo vseh Urugih podružnio; storili smo, kar jc l)ilo mogoce in prosili za. predujme, a praktič.noga vspeha do danes šo ni. Ta- ko ni samo pri nas, ampak tudi drugje. Med tem se je izkazalo, da jo podruzni- ca sv. Antona na Vrhu vpisana, kot ob- linska lastnina in jo vsled tega zadru- Ra odslopila vse tozadevne aktc zu- panstvu. Podruzna cerkov sv. Miklavža v Krstenici so je po pobudi. podpisane- Ra in s prizadevanjem nekaterih do- mačinov na ras:iin in v upanju na pri- liodnjo vojno odškodnino že prccoj do- l)ro popravila, tako da so v njej ze opravlja služba bozja. Najtežjo vpraša- nj<» jo cerkvioa sv. Vida na Nckovom; so pa zaradi svoje loge in zelo velikih prevoznih težav, ki bi povzročile pri obnovi ogromne slroške. Nekovo samo *e jc sole v zadnjem času zaf.elo rosno obnavljati. Podpisani je posrodoval pri K(.ri omonjeni zadrngi, da l>i dolo izro- čaka izplačilo vojrio odskodnine in so imt.om naredi, kar so bo rmrediti dalo. Z.'idovo pa ima v rokab hnonovana za- oznali odino po zimski suknji, kato- r<> je bi] kupil of.o Lojzctu istoga dno v '¦(irici. čicpinja sc jo komaj držala to- J*'sa in ravno tako mu je bila odnesuna 'losna roka. 'J'olo i>okojnogo v^ej obeini in po vsob Brdih. Dnižina Hospoda Josipa štekarja, našoga pod- ^ipana in noumoniuga dolavca na go- sJ)odarskem poJju, jo daloč na okoli ?nana in ravno tako so znani sorodniki (|f«izine di-aguga })onesrofonca Erne sta J«nftic-.ji. Cela sara je bila }xitii,a. Sko- ''o r>OOü glava množica iaranov, obiinar- Jev, znanoov, prijatcljev in soiodnikov J« «promljala prorano umrla vzorna ^ladenisiii na domačo pokopali^o. Naj l"»čivata v miru na domati zemlji, ka- 'nor sta. so vrnila po konwini vojni. Ljudje vbooajte, in pustite vse, kar I« novarnooa na mlru, kajti žlvljenje ^ora bitl vsakemu dragn! Enake pravice. enake dolžnost. Pred MO'diniko«) v Boccii-u so pred kratkim stali fašisti, tožoni zaradi motcnja [>o«osti, ker so so polastili dvoranc iiekögia nornškega dništva. Koi" je pr5 nazpravi odvotnik ložofo- ga društva igovoril uwunzki, so tožo-n- ci razpravo prcpr&Cili. Sodnik jo je moral preložiti. Nam gre za u#otovi- t«v, da se v Bocon-u v Italiji pri sod- niji razpravlja v memščijii. Da niso Jjili «lnöajno fašisti udoležo-ni, bi se bila razprava nomotcno vršila do konoa v inemsftini, ki velja toroj lam »e razpravmi jozik. N(a naša nodišCa pa jc vlada spustil'a BreliCa, da je iz- brcal slovonšr-imo, ne dia bi biLa toga »torila TUa ]x>dlagi kakega veljavme- ga zakona. Ona že ve, zakaj noče za- koma, zakaj so ji jo zdelo modrejge in bolj.se .izgnati sloveinščiiio iz so- dis-S samo dojlainsko, lie pa pravnim potom. Južnotirojski Nemci uživajo, kakor razvidinio iz porofila, so po- sobno milost, da smejo prod svojiin sodnikom govoriti v svojeni liiiateri- •nom jeziku. To so vam o-nako pravi- co in onake dolžuosti ! Bog no daj, da bi mi Nemc^m svetih pravLc nc privoščili, češ, kaa* so vs»eli na.m; naj vzarnejo tudi njim — ne, kar so njirn ¦pustili, fmaj vi'iiejo n/ain, liiaj pronelia politika, ki jo potisnila nas lopi jezik v j:ocest/no blato javnega prezinanja, zaničovanja in prepove- dovanja. Nemci so ljudje, tudi mi nismo liema, nounnna živi.na! Njih jo v Italiji 230.000, nas jo s Hrvati (500.000 ! Akt) mam je zgoraj utekel izraz «tij-olski» Ncmci, upamo, da se nismo pr^grešili, dia si jo moral list «Der Tiroler», no v«mo, po kiateri po- stavi, svojo ime sprorneniti (sedaj se imenuje «Dri bnnki, posojilnici ali j)a j)!-i zasebniku. Pavel je n. pr. podpisal pri banki 40 tisof: ki-on vojnega posojila : vpbu'al jo 20.000 kron iz svojoga razpolo/ljiveg« denarja, 20 tisoc kron si jo pa izposodil i»a račun vojnega posojila pri banki, pri katoii je podpisal 40.000 kron vojne- ga posojila, ali' pa pri kak&ni drugi banki, imsojilnici ali zasebniku. S pod- pisom 40 tisoč kron vojnoga posojila jo Pavel pridobil nasproti državi pravico do terjatve 40.0ft0 kron s pripadajos-imi ol)rostmi, a istorasno jo postal dolman lmnki, posojilnici ali zasebniku 20.000 kron. Ta dolg 20 tisoč kron v naiem primeru je dolg na račun vojnega po- sojila. Kako je bilo s temi dolgovi do danes ? Kraljevi odlok od 2.r». aprila 1922. öt. 717 (razglaöon v uradnein Jistu dno ]3. junija 1922.) jo dovolil za to dolgove moratorij, za katerega ni l»il dolo^en nobon rok. Tn moratorij j«; iinol voljati tcliko r-asa, dokler no bi bila izdana glodo toll dolgov nova vladna naredha. Kaj je pomenil moratorij ? Banka, posojilnica. ali pn zasebnik, pri katorib se je v našem zgornjom pri- moru Pavel r.adolžil za 20.000 kron na rurun vojnega posojila jc; Pavla tožila, da. naj ji plnra 20 tisoi: kron oziroma G(i odstotkov v lirab ~ 12 tisoc lir. J'a- vel bi moral pla<-.ati takoj banki, poso- jilnici .'ili zasebniku 12 tisor lir. Kor je pa do dunes veljal za te dol- geve moratorij, je sodnija inorala/ v shif:aju lo/.bo razsoditi; Pavel jo sicer dolžan banki i. t. d. 20 tisor kron oziro- ma 12 tisoc lir, a Pavel ni dolian pla- ftati teb 12 tisof; lir toliko- sasa, dokler no bo vlada moratoi'ija v smislu kr. odloka od 25. aprila 1922. at. 717 ukinila. Kako bo pa s temi dolgovi od danes naprej ? Vlada je izdala novo narodbo gledc tcb dolgov in sicor kr. odlok od 7. ok- tobra 1923 št. 2325. rvi toga odlo- ka določuje-: 1.) fizi^ne in juridičiK! osobo, ki so bilo pristojne v zasodencm ozomlju 3. novembra 1918. in ki so danes v fern ozomlju so vodno pristojne, lahko dose- žojo s prošnjt) pri okroinom sodi'rii, da jim dovoli moratorij ~ odlog plarila dolga na racun vojnoga posojila; 2.) okrožna sodnijn sme dovoliti odlog plačila tob dolgov najves- za tri leta. Vsi prizadeti dolžniki morajo pri okrozni sodniji čimprej vložiti tozadev- no prosnjo. Kaj mora prizadeti storiti ? V jtro.šnji mora navosti ime, bjvališro vseh svojih upnikov in prijaviti znesek. ki jim ga dolgujo. Na podlagi te prožnje in prijavc skli- ro sodnija potom priporof-enih pisem vso upniki1. V razpravi, ki se vrši v navzočnosti i'olznika in upnikov, odloči sodnija o prosnji odloga i)lačila. Stroiki postopanja so v breme dolt- nika. Kaj obsega sodnijski sklep ? a.) trajanjo odloga in znesek dolga, za katerega so dovoli odlog; b.) ukropi proti raztrošenju in zmanj- Sfinju dolžnikovega premoženja v var- sivo ujmikov; c.) obveznost dolžnika, da predloži iz- kaz o pasivah in aktivah oziroma bi- lanco, nko sklene sodnija, da mora dolz- nik predloziti izkaz o pasivah in ak- tivah ali bilanco, imenuje za ta slučaj lahko tudi v varstvo upnikov varstvo- lioga komisarja, ki nadzira promožonj;», podjotje dolžnikov. Sklep glede korni- s'irja pristoji sodnijskomu sonatu, sklep gledo odloga plačila in drugih ukrepov pa i>rLstoji tudi samo predsedniku se- nitUi ali pa sodniku, ki ga v to poobla- sti sonat. Proti vsem sodnijskim sklepom, ki smo jib navodli, je dovoljen samo priziv na prMvno sodiide. Drupe prav- ne pomori ni. Kako je torej sedaj s temi dolgovi ? Jedro nove naredbe je v tem : Naj- daljše v tren letih morajo biti vsi dol- govi na račun vojnih posojil platani po G0% v lirah. Pavel bo moral torej v našem primeru plaöati najbolj pozno v treh lelili 12 tisoč Jir. Okrozna »odnija pa lahko sklene, da bo moral rxas Pa- veJ placiiti lir 12 tisoc tudi pred 3 leti. Ali je ta nova vladna naredba pravična ? Senzermenska mirovna pogodl>a si rošila vprašanja vojnih posojil. Po tej pogodbi Italija ni obvozana plačati voj- ri(!ga posojila, pa tudi Avstrija se je te dolznosti v mirovni pogodbi oprostila. Zapadne države se vstrajno in nasil- no borijo proti komunizmu in boljfte- vizmu, v tem slučaju so pa same zagre- šile najhujši nasilstveni boljftpvizern, ko so kratko malo razlastilo za milijone, tisoee in tlsote lastnikov vojnib po- sojil !? Našomu Ijudstvu je znano, da so so Kmetska Del. zveza, naše zadruge in naši poslanci vstrajno borili za iz- monjavo tudi v vojnih posojilih nalo- ženega denarja. Burba' do danes ni bila uspešna. Naravno je pa bilo, da so se dolzniki upirali placati dolgove, ki so jib na- pravili na račun vojnih posojil. Njiho- Vsl borba je imela ta uspeh, da je vla- da uvedla potom kr. odloka od 25. apri- la 1922. št. 717 zgoraj irnenovani mo- ratorij. Danes pa je po novem kr. odlokn tu- di ta moratorij v jedru nkinjen. S to narodbo bo vlada koristila eni ali dru- ,gi banki oziroma bogatejftiin zasebni- kom, veliki množici dolžnikov bo pa ogromno škodovala. Gospodarski polo- Ižaj novih pokrajin je tudi s to naredbo oböutno zadet. Nova borba. Istočasno pa je postalo tudi vprasanje vojnih posojil na novo pereöe. Resiti ga mora samo nafta dr/ava. Italija je dolt- na nasproti svojlm novlm državljanom, da zboljša njihov gospodarski polotaj tndi s tem, da jim izplača vojna poso- jila. V interest! našega Ijudstva je, da bi so .ukinila nova naredba toliko rasa, dokler ni država izvrftila fvoje dolznosti nasproti svojlm državljanom. Najprej bi morala drtava placati vojna posojila. potem sole bi mogli in morali placati dožniki dolgove, ki so jih napravili rm racun vojnih posojil. Tajniltvo Kmetsko«del. zveze v Gorici. ZAHVALA. I'odpi.sani izrekajo torn potom v"šem fajanorn, občinarjern o!i(;ino Kojsko, ter celokupnemu oboinskernu zastopu, gg. udteljem, tiikajšnjemu orožnii:keniu poveljstvu, tukajšnjemu tehničnemij od delku za vojne žikode, cc. duhovsčini, pevskemu zboru iz Njivi' gddbenemu zboru iz Kojskega, vsem znancern, prijateljem, sorod- nikom in sj)Joh vsem, ki so došli od blizu in od dales, najiskrenej- šo zahvalo, ker so spremljali na . zadnji poti nad vse ljubljenega sina, brat a, vnuka, nečaka. oz. bratranca LOJZETA, ki se je vslod oksjjlozije v pondeljek due 24. decembra 1923. ob 9. uri zvečer skupno sprijateljorn I'JINF.RTOM JANfll^KM na tako krut nacin srartno ponesrečil SNEŽATNO pri Kojsknn, . 'GORIUKA SsihAJLk* Treba je narediti konec. Zadnjič smo porocali, kako so prete- pali in zlostavljali župnika Cortellinija iz pokrajino Arezza in kakšno protest- no pismo je; postal skof Mignono Miis- soliniju. Tomu protestu se jo pridružilo glasilo Vatikana «L/Osservatore Roma- no«, ki med drugim pise : «Za škofijo Arezzo ni žalibog novoat, da se delajo nasilstva dtihovnikom, toda tudi za dru- rv dezole Italijo to ni novo. Nasilstvo, ki se jo topot zgodilo, je bilo premi.šlje- nö, organizirano, poraeni zlorabo drf.av- ne oblasti, pomeni barbarstvo. Temu je treba narediti konec, resni- čen konec, pravica naj volja enako 7.a vse. Žalibog tudi in poziv nismn napisali prvič.» «Goriika Strata» se vrne v Gorlco. Podprcfektura v Gorici je povabila drja Bčs>ednjaka na razgovor in mu ja- vila, da je vsled sklepa vladnih oblastev dovoljen «Goriäki Straži» po- vratek v Gorico. Kvestura prevzema jamstvo, da ho glasilo goriških Slovencev varno pred vsakim na.siljem, kakor to določa in za- poveduje zakon. Dane prostosti se bomu posluzili in se vrnemo prve dni januarja v Oorico. S tem je končano desetmesečno pregnanstvo «Goriške Straže», ki nam je bilo vsiljono proti dpločilom zakona. Da se «Goriška Straža» more vmiti domov, je znamenje nove politike, ki so bo začela kakor kaže — po padcu Piscntija. Zdrnžitev dveh dnevnlkov. Videmski dnovnik «11 Friuli», glasilo Ljudske stranke, je prenehal z 31. de- cembrom ter se združil z izvrstno ure- jevanim dnevnikom «11 Popolo Veneto» \z Padove. «II Friuli» je postal znan na- ^cmu Ijudstvu, ko je priohdl pred krat- kim odlot-no obro.mbo goriskega knezo- nadftkofa drja Sedeja. Izpitl za dldaktiene ravnatelje. V soboto se je vräil v Trstu pismeni i7pit 12 kand. in 3 kandidatk, ki hoeejo postati didaktichi mvnatelji. Ob 9. uri je predsednik odprl zapečateno pismo, ki je vsebovalo naslov naloge : «Kako razumetfl socialno-vzgojno funkcijo vseh tistih del, ki spopolnujojo Solo; opišite zlasti tisto, ki jo bolje poznate in ki ji pripisujete najv^čjo važnosl». To je prvi izpit. te vrste v novih po- krajLnah. Tropine. Tehnični sinančni urad v Vidmu je \ razglasil, da smejo kmetje ohraniti tro- pine v svrho žganja do 'M. t. m. 6e se brada potegne ... V" vasi San Giovanni di Gerace so ve- seli fantje igrali na kitaro in mandoli- ne. Ko je šel rnimo 60 letni Jože Pa pan- ore a, si jo fant iz drnžbe dovolil šalo in je potegnil starega za brado. Papan-, dT«a se je tako strašno ujezil, da je sell v hi šo, vzel dvocevko in izstrelil parkrai v gnjčo. Pet fantov je bilo ranjenih. -Župan in nekateri vojaki, ki so bili na ' pof'itnicah, so euli pokanje in so prihi- teli. Podali so se v starf-evo hišo, da hi jra aretirali. V sobi pa so našli st area v TiJaki krvi. Sam se j<- bil nsirelil do smrti. Trlje otoki, Vi spadajo pod rnohikansko dr?.avo, so nenadoma izginili. Potres jih je spravil -a povrsj«, in otoki so se pogreznili v ' Tnorje. Nenavaden pojav. Te dni je zapadel sneg nele v Trstu. ampak tudi po Ju/.ni Italiji, kakor v Xapoliju, Palermu, Bariju. Na Francoskem obglavljajo. V Tulonu so na hožič-no viljo obglavili z giljotino nekega delavea, ki jo bil nmoril dva orožnika. Vaine stoletnice. V leiu 1024. pretece 700 lei, udkar je bil sv. Frančišek Asiški stigmatiziran; preteft» üf> sto let, odkar so (pred Kri- stusom) proglasili drakonske postave na Orškem; preteče 900 let, odkar je Guido d'Axezzo izuaäel glaske (note); pretooe 400 let, odkar so bile prvikrat ponoči razsveiljene ulire v Pai'izu. Trst in Videm. V.idomski ctnevnik. «Giornale di Udine» pišo, ad- žkof dr. Sedej dva stebra .cerkvenc- ga, avstrijakantizma nia mcji države. Prepričani smo, da bodo Tržačani .silno nevoljni, da se vtiktije Videm v tržaške ziadeve, o katerih hoče pač Trst kakor vedno tudi to pot sam adločevati. S tako polemiko bo dosegel Videm ravno nasprotni uspeb. Gospodje so pač neznansko nerocini. Mirno lahko ro^emo, da ne bodo uspeli. Razni poklici in 8 urni delavnik. Vlada je razglasila, da se dolocila osemurnem delavniku ne ticejo neka- terih stanov, ki so : čuvaji, vratarji, slu- ge, tekači, natakarji, mestni davtni nadzorniki, služkinje, knharji; osobje, bi ima opraVilo pri vozovih; skladiščar- ji, gasilci; usluzbenci pri zasebnem te- lfifonu; uslužbenci v bolnirah, noriäni- cah. Uslužbenci v trgovinah v mestih, ki nimajo 50.000 prebivalcev; osobje v elektrarnab, kurja/-i v steklarnah, ope- kaniah itd. Ljudovci so se uprll. Fasisti mesta vSondrio so zahtevali od deželnega odbora, ki je v rokah Iju ilovcev, da odstopi. Odbor .se je odločnn uprl in izjavil, da ostane nsi svojem mestu. Nesreta aa morju. Ko je te dni razsajal vihar na morju, je bilo 16 Spancev v jadrnici na viao- kem Sredozemskem morju. Vihar je prcobrn.il ladjo, ki jo je nasel dnigi daii mimovozeč parnik. Spanjolci so nasli v morju grob. Dolžnost gorlških Slovencev. Goriška Straža je sßdaj edini list 'na vsem goriSkem ozemlju. Prcd voj- no smo imeli Novi Čas, Sočo, Primor- ski list, Primorca in Gorico.• v«i: ti listi so imoli okrog 15 tisjč haročni- kov. Ali naj bi bili go/iški Slovenci po vojni manj vredni, nianj sposob- ni ? Ali naj bi svetu doprinesli do- kazt da s<' na goriškcm po vojni ma'nj bere ? No ! To se ne sme zgodiü ! «Goriška Straža» I? odlccna branite ljica naših kulturnib , ivarodnili in politi-tnih pravic. Zoto ne sine biti v naSi deželi hiš(\ k: bi ne bila nnro- čona na «Gorišk.; Stra/o;>. Torabite praznike, da na.L) ote našoniu glas niku kar najvcc naru'rrkcv, «Nai čolnle» niora biti stalen gost slovenskili dru- žin. Naroca. se v Gorici, Corso Ver-di 37. (Hi.ša Zadružne zveze). Trije otroci so se javUi. Državni oblastveniki so prišli na misel, da je treba ustanoviti v Cerk- nem italijanski otroSki vrtcc. Cerk- ljanski starši so se rnorali izjaviti. kaj mislijo o takem načrtu. Odgovor je bil preprost : jitrvili so je trije otro- ci in s ten) je stv-ar pad la v vwlo. To je dok-az, da se je pojavila potre- ba po takfm vrtcu zgoraj in ne mod prebivaistvom. Bog da] gorlikim Slovencem močl, da bi mogli tudi v novem leta vztr»jati v t^žkl borhi za obstanek ! Podvizajte doposlati naročnino. ako hočete dcbivati list v redu! MESTNE NOVICE Obfinska ažitaina. JS 1. jianiiarjem siupi v veljavo no- va tariia za iztirjevanje občinskega daca. Vsi trgovci v mestu, ki proda- jajo na drobno tako blago, ki je pod- viženo dacu in je označeno v novi tarifi, naj do 10. ure dne 1. Jan. na- zroanijo vse količlne rečenega blaga v ulici MaTizini St. 7. Nazmanilo se izvrši na posebnem obrazcu, ki so ga trgovci že sprejcli ali pa ga morajo dobiti na Stolnem trgu (piazza Ga- vooir). Tarif a užitnine za mesto je naztognjena na vino, alkohol, žganje, likerje v steklenioah do 75 stopinj, pivo, volove, krave, bike, teleta, ko- nje, mezge, osle, praSiče, ovce, koze, koštrune, jagnjeta, kozličke, zmrzlo meso, osoljeno Jneso, prekajono me- so, sladkor, med, marmclade, kon- serve, čokolada v prahu in tablicab, kakao, rastliin«ko olje, jestvine, go- rilni plin, luč, elcktrična energija svetilna in grelna, krma itd. V Gorici jc sn.eg; /-apadel je v sol>oto. Ako bo v Gorici tak mraz kot v soboto in v n edel jo, bo tudi v Gorki sneg osta.1 dolgo, kar je za Gorico volika red- kost. Polnočnica v Gorici. Kakor vsako leto se je obhajxtla tudi letos v stolni cerkvi polnočnica, pi-i kalc- ri je imel sv. rnašo gori^ki knezonadškof dr. Sedej. Ko je bilo cerkven» slo- vesnost pri kraju in jc vladika ob \lA po polnoči zapus6al eerktiv, ga je rukala zunaj množica ital. občinstva in mu priivulila prisr(':no dernonstracijo, vskli- kajoc": «Evviva il nostro arcivescovo !») (Zivio tuts knezonadakof !). Razpust ohčinskega sveta. Vlada j(^ nr/nnntihi ob^mski svl VoJHčiei. Nesreča ne počiva. 45 letni Ciril Mrak iz Čepovana je o*1' biral drva v gozdu. Splezel je na drevo, da bi odžagal nekaj debelejsih vej. Kar nepričakovano so je veja, na katerl je sedel, odlornila, in Mrak je padel nst neki kamen, pri čemer si jo prebH crepinjo. Drugi dan so ga njegovi naž'1 mrt.vega. Naj v. m. p. ! Kmetje protestlrajo. Ljudstvo v Cercemaggiore je žele'0' da bi spadala obsiina pod sodnijo v S. Croce, kamor imajo 11 km. Vlada pa Jc občino priklopila sodniji v Campoba-*»''0' 500 ogorčenih kmetov se je podalo v ^ Croce, kjer so demonstrirali in vpili. «'Evviva S. C.rore, doli z vKido !». Gori&kim mcš^aooDt. Lažke stranke se na vso moC truriskega in vi- pavskega vina n ulic.i Mameli st. H ! Vi nam pa nočete pomagati ! Pišem na mojem domu ravno na sv. rojstvo. Kqr sem se nahajal 14 dni okoli po opravkib, sem ves izmuten, zatorej ue zamerito moji slabi pisavi in mojim l>sgreskom. Popotnik. Iz CERKNA. Tudi pri ruis .-,e solskd oblastvo na vse mogoče načine trudi, d«. bi sc otvoril otro^ki vrtec. Do daws jc bil ves trud zaman. Priglasili ho se samo 3 otroci. V GRAPAH. Dne 26. movembra smo priol)^1 ' da so tukajšnji sln-ančniki pi'is'1' veL kmetov, naj podpišejo izjavo, da je žganje, ki so jim ga zaplcnili, nPj vo in. ne od lanskega l(?ta. Pri te*11 d, so jim grozili z batinami. NatanCne^ so poizvedbe so doginale, da ta vC> >ne odgovarja resnici. KOZARŠ6E. Nasa vas je bila po voj'ni kup ra^' valin, sedaj pa je že dobro poP1^ Ijena iin kakor na novo oživcla. ^11 pa še ni oživelo, kar bi bilo p.otrebn°' in to je naöe diiiStvo. Zgaiiite s(> kleta in fantje ! 4. t. m. je umrl 86 letni Anton ^ ki se j© odlikoval po svojem vese*6' značaju. KANAL. Cenjeni g. urednik! Z ozironi na pis iz Kanala v Vašem listu at. 99- ^' 17. XII. 23. Vam pojiljam sledeie P0^' nilo: Glede župne cerkve je res, da » do danes ni dovrfiena, kljub temu dft morala biti in bi že lahko bila. doKO cana s koncern leta 1922. Tudi 7-v°n°^ so doöü že danes leto in še vedno lcžlj v veži župnisea. Poudariti pa moT& / da nikakor ni to moja krivda, da **c J delo tako neopravireno zavlasievft ^ .Sam in skupno z drugimi faktorji & . naredil že veliko basedi, pisarij in P v tej zadevi. Storil sem, kar je P''° .j moji moči. Krivdo je treba pripi*1 podjetju, katero je zidalo cerkev- j svoje zadnje vlogc v tej zadevi seö1 od dveh merodajnih 9trani obveščen. je pogodba s starim podjetjem ^ .Q Ijavljena in se z novim letom odd» d 0 novi tvrdki. Tako smemo oprtiviöe ^ upati, da bo cerkev v krat.kem c dokoncana, kar je nasa sploöna ^e' Kar se podruznic tite, pripominjam s dO(*:e: cerkev svete Ane na občinS'1 ^ pokopališču je že pred par let» P^ prslvljena. Ostnle tri podružnice so 'GORISKA STRA2A» Straa & !¦¦«¦! m m m L! Srečno in veselo novo lets ¦ ¦ !¦¦! voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, sorodnikom, S prijateijem in znancem v Gorici in na deželi naslednje tvrdke, ¦ zaloge, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, posestniki ltd. ltd. ¦ ¦ Nil «¦¦I Teodor Hribar nasl. trgovina z manufakturnim blagom GORICA Corso Gips. Verdi 32 A. J. Cibej restnvracija. ])ri Marzini-ju GORICA Corso G. Verdi 1 Brata Abuia y.nlogn vina, žganja in špiriia GORICA Via S. Antonio 4 Clementina Pregelj trgovina s klobuki GORICA Via Raste)In L. Vida Hotel «Zlati Jelen» GORICA Via Stretta Anoeli Kodrtf trgovina jeatviit GORICA Via Morelli 4 Jožef Droč gostilna pri «Rajhu» Eliia Cuk ligovina s yivalnimi stroji i. 1. d. Tvrdka J. Cociancig A. lerkii fotograf GORICA Via Silvio Pellico A GORICA Stolni trg Ü znloga revljov GORICA Corso G. Verdi '.',(', Maks Petrovžli ^costilna i>ri «Maksu» Andrei Golia trgovina /. Icsenirn hlngnm Andrei Fiegl ffoHtilna GORICA Via S. Giovanni GOHICA Piazza Vittoria (Travnik) GORICA (iorso (jiijs Verdi (iOHICA rju i'ravniku VI Peter Benin! Irgovina z jestvinami Mihael Koiman trgovina / lcsonim lilagom Andrei Mavrič Irgovina z manufaktunnm Jilagom KrJjgoveznica Bednafik GORICA Via Sc'ininario gorj(.:a Via Rasiollo ll7 GORICA Via Carducci .'5 GORICA Riva di Piazzutta W Rudolf Saksida Jakob Bratuž (rgovcr z jestvinami [ifkovski rnojster Ivan Tet II nožar in Ijiisar G. Ussai trgoviiitt a čcvJji GORICA Piazza do Amicis (na Kornu) GORICA Via Miimoli GORICA Via Carducci ö Clede & Stecar (ileklrotuliničiia delavnicn Knjigsrna Kat. Tisk. Drušlva Bruno Savnig I I'Ui) \ 111II •/ 11 k.11 jt>ri j GORICA Corso Vitt. Em. Ill St. 6 GORICA (Montova hiša) Via Carducci 2 GORICA Via Carducci 7 GORICA Via (j. Oberdaii l.rj ir, Piazza delta VHiuriu l^H Josip in PavlaKamenšČek Breščak Anton ligovina s poliištvom Kostilna s i>rcnooiščcm Narodna Kniigarna Vinarska zveza GORICA Via Carducci U GORICA Via Carducci 7 GORICA Via Marneli 8 Peter Cermeli tigovina. s kolonjalnim Magom Zad/užna Zveza Zadruina Tiskarna (iORICA Piazza de Amicis 8 GORICA 1'iazwi do Amicis GORICA Corso G. Verdi 37 GORICA Riva di PiazzutU 18 Straa «. "UUIUSKA STHAŽA» Peter Murowec hgo\in;i z ogljem in clrvmi GORICA Piazza do Amicis Sfiligoi Josip goatilna «Al non Furlan» GORICA \'ia S. Giovanni N Marmolja & Delpin trgovina z jestvinuirii GORICA Piazza do Amicis Tvrdka Ant. Kuštrin trgoviiia z jestvinarni GORICA Via Carducci 25 Josipina Podgormk «Hold Ontiab GORICA Corso G. Verdi 32 Čevliarska zadruga MIREN Francisxa Reščič L'os'l ilnn GORICA Piazm dc Amicis 11 Josip Lipicer, izii^l. rerkvonili posod, orodja in Icsf.encev v Gorici, ui. Morelli 17 so zalivaljuje preß. duhovsöini ill vsoni cenj. odjomnlcem tor jim vošd srečno in veselo n**o lefo 1921. Pratiko dobi zastonj, kdor plača na Drei celoletno naročnino (15 lir) do 15. januarja. fozfli red na zelezoicali Juliiske Kraiine Slopil v veljavo L novembra 1923. Podbrdo — Gorica — Trst. *) Podbrdo odl». — 5.05 1121 1G.40 20.50 Hudajužna — 5.19 11.34 16.54 Grahovo — 5.35 11.50 17.10 Podmelec — 5.45 12.00 17.20 Sv. Lucija Tol. — 6.10 12.30 17.55 21.23 AvCe — 6.33 12.44 18.10 Kanal — 6.44 12.54 18.21 Plave — Ö.54 13.05 18.38 Gorica N. 5.20 7.26 13.27 19.05 22.00 St. Peter 5.20 13.35 19.13 Volčja draga 5.37 13.43 19.20 Pivatina 5.50 13.54 19.30 22.29 Rihemberg 6.05 14.10 19.45 Svanjel 6.33 14.34 20.07 ^ut.-Skopo 6.43 14.46 20.17 Repentabor ti.57 15.01 20.31 Opfiine 7.06 15.10 20.39 23.19 Vrdela 7.24 15.26 20.56 Rocol ?.3st 15.35 21.05 Trst 7.45 15.40 21.15 23.43 Tret — Ooriea — Podbrdo. *) Trst D. P. odh. 5.35 6.10 11.05 17.2:, Rocor 6.27 11.20 17.'.1 Vrdela 6 39 11.30 17.53 Optine 6.07 7.04 11.53 18.1:. Repentabor 7.14 12.07 18.2Ö Dulovlje-Skopo 7.24 12.16 18.3'. Stanjel 7.35 12.27 18.*:> Rihemberg 7.49 12.40 18.5h Prvačina 6.02 8.01 12.52 19.11 Volfija draga 8.09 13.00 19.2^ St. Poter 8.19 13.10 19.31 Gorica 7.21 8.31 13.23 19.« Plave 8.55 13.44 20.07 Kanal 9.08 13.54 20.1'. AvCe 9.18 14.05 20.21 Sv. Luc. - ToLmin 8.12 9.50 14.38 20.5 Podmelec 10.05 14.53 21.1. Grahovo 10.15 15.03 21.2 Hudajužna 10.39 15.27 21.',1 Podbrdo 8.50 10.55 15.42 22.0 Videm — Gorica — Trst. VIl)i;\l ÜOHICA TRSi Odh. Odh. Odh 4.50 5.46 7.3U 8 — 8.59 10.41 10.10 11.07 12,'.I 14,— ir>.05 16.5( 17.30 18.31 18.5;. 19.55 20.57 22.', Trrt — Gorica — Videm. TRST GORICA VIDK.x Odh. Odh. Odh —•— 5.58 7.- ß.05 8.— ().- 9.10 11.04 12.- 13.iO 14.57 15..', r 17.15 18.44 19.3: 19.20 1?! .27 2;>.^> Gorica — Ajdovšfcina. Gorica J. P. St. Peter Volčjadraga Prvačina Dornberg ttatuje Kamnje Dobravlje Sv. Križ-Cesta Ajdovščina odh. 7.15 13.40 18.30 19.2 7.;-9 13.52 18.48 19.37 7.41 14.03 l!Ufc doh. 7.'i9 14.11 19.5. POSESTVO, obstojcsic iz lii&e in zeinlji- žča, proda Angela Kodriiv, Brje St. 73. Rihenbcrg. odh. 8.05 14.15 8.13 14.25 8.25 14.33 8.37 14.44 8.48 14.55 8.56 15.03 9.05 15.12 AJdoY&clna — Gorica. •Vjdov&čina Sv. Križ-Costa Dobravlje Kamnje llatuje Dornberg Prvačlna Volčjadniga St. Peter Gorica J. P. odh. 4.45 ') 4.5T) 5.02 5.11 5.23 5.37 doh. 5.42 O 12.17 12.56 20.0V *0.1i 20.a. 20.3,. i'O.'ii' 2O..r>! 20.5'.. 1«.! lG.:t 16.41 10.5: 17.0" 17.1 17.1'. 17..-J 17.3: 17.:.^ Trst — St. Peter — Postofna Trst Odh. 0.40 5.15 t .---- 8.30 10.50 16.10 19.45 St. Peter Odh. 2.44 7.26 9.07 11.— 12.55 18.46 21.45 Postojna Odh. 3.0:. 7.50 9.:k 13.25 19.1 22.09 Postojna — Št. Peter — Trst. Postojna Odh. 1.20 5.— 7.30 10,— 15.30 18.— 19.25 21.— St. Peter Odh. 1.42 5.22 7.51 10.24 ir>.r>3 16.50 18.23 19.4.J 21.23 Trs! Odh 3.3- 7.1 9.2 12.2!; 17.3 18.31 20.:Ji 21.20 23.4 ^'(>¦'] im] 1. oktohra slo 31 maja. OAROVI. Za Slovensko sirotišče: Dobrolnik \ T.crici 15 L., g. Rudolf Valentinčič 50 L. Nekdo v Gorici 5 L., N. N. 5 L., g. Antoi !?rcš^ak, trgovec s pohištvom, daruj< 100 L. mcsto venca na grob pok. Anto •ia Grndna iz Povme., Trvdka Ilribar ¦ '•Inprn ?.a 400 L. Uop siotoro pop!;i('nj ! Ill MED planinskih cvetlic, trčan, ima na prodaj Franc Breščak, čebelar v Bovcu. ¦UKSUS - dvokolo v dobrem stanu je na prodaj po primerni ceni Corso Vittorio Em. št- 18. DVORANA pro.storna, jwirKetirana, Dlektrična Iuč, primema zlasti za šivi- je, modistke i. t. d. se da v najom sa- 'Tio za 200 lir mesečnih. Rojan, Vicolo delle Rose 13. I. TRGOVSKA HISA na prometnem krajn je na prodaj radi selitve. Cena 25.(M)0. Naslov: V. S. Giovanni 1 (Darbo). Na proda) je OBSIRNO POSESTVO v biižini Sv. Lucijo, z v.sem gospodarskirn poslopjem, njivami, travniki, senožeti in gozdom, kjer se rodi lahko 16 glav ži- vine. Cena je 50.000 Lir. Naslov pove uprava «Goriške Straže». VABILO. Učiteljsko drnitvo za goriiki okra] inia svoje r^dno letno občno zborovanje v Trgovskem domu v Gorici dne 3. ja- nuarja 1924. ob 10 uri s sledečim dnev- nina redorn : 1. Predsednikovo poročilo. 2. Letno poročilo o drustvenem delo- vanju. 3. Pregled društvenih računov. 4. VoJitev računskih pregledovalcev. 5. Volitev društvenega odbora. 6. Razni prodlogi. Tovariši, tovarišice ! Pokažimo naäi javnosti, da nam je na§e nad polstoletncj drustvo skupno ognjišče, kjer netimo >genj pravega kulturnega dela za bla- gor svojega slanu, nase Sole in naše de- co ! Pridite vse in vsi ! V Gorici, dne 20. dec. 1923. ODI3OR. Nov zobozdravnlk specialist r.n. bolezni v uatih in na zolwB M. U. dr. Lojz Kraigher 7. nemškim zobozdravniškim izpitonf sprejema jx\. vsa zol>ozdnivniska in zt> botehniska dela v Gorici, na Travntk* 5t. 20, I. nadstr. IVAN KA01N, Gorica, Via HasteUo 1H Izdelovalniwi hannunijuv, klavirjov orgelj, zaloga gosli, mandolin, kitar stnin i. t. d. Popravlja in uglašuje. \ zalogi ima harrnonijo po 1000 lir n« prej. Oddaj« tudi na obroko. Zahtq i vojto c^nik ! j Adria čevlji Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprsdajam pohiitro pt jako znižaiik cbdi1i.Ii sicit Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . , 90 , „ vzmeti (suite) „ 70 t , blazlne . . . , 60 , , kompletne spalnice 800 , , Velika izbera navadnlh in «InejSih sob kakoj tudi železnih posteijnjakov. Priporoöa so Ant. Breščak najve6[a zaloga potilStva na Gorl§kim zlastnj lovarno v 6or'Ci, Via 6. Carducoi 14 (pr~ fiosposka uiioa) In V. Ü. Favetti St. 3 TEOD.HRIBAR („a*,,-GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) ¦= Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Reg^nchart & Rymann9 vsakovistno blago za poročcnce kakor tudi velika izbira moS^ega in ženskega sukna. Cene zmerne Blago solidno! „GoriSka Strata" »tane za celo leto 1924. 15 lir, za poi leta 8 lir, za četrt leta 4 lire. Za inozemstvo celo leto 30 lir. Toli- ko ko v letu 1923. W\% eel plan xm koin : )i*ic, kun, podlnaic, zajce* muck, vevaric, j«zb«ceT i. t. d., i. t A -rftriiliiiaBiBltBipufflrtfB!^ Walter Windspach OOQICA - VIA CARDUCCI it. i"