PROBLEMI 205/206(1981), letnik XIX / Uredništvo: Rastko Močnik, Rado Riha, Miran Božovič, Ervin Hladnik, Darko Strajn, Jure Mikuž, Miha Avanzo, Denis Poniž, Marjan Pungertnik, Drago Bajt, Slavoj Žižek (glavni in odgovorni urednik). Svet revije: Vojo Likar, Rastko Močnik, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek, Emil Filipčič, Matjaž Hanžek, Taras Kermauner, Denis Poniž (delegati sodelavcev revije); Miha Avanzo, Boris Delničar, Marko KerSevan, Sonja Lokar, Jože Osterman, Sandi Ravnikar, DuSan Skupek, Mile Vreg, Drago Zaje, Tomaž Kšela. Predsednik sveta: Tomaž KSela. To Številko so uredili: Peter Mlakar, Srečo Papič (likovni in tehnični urednik), Gregor Tome, Igor Vidmar. Del vizualnega gradiva sta prispevala Dejan Knez (fotografike) in Vojko Flegar (fotografije). Tekoči račun: 50I0I- 678-48982, z oznako: za Probleme. Izdajatelj RK ZSMS. Letna naročnina: 120 din. Revijo denarno podpira KSS; |X) sklepu Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Uredništvo začasno sprejema sodelavce na Starem trgu 21 (prostori SKUC-a) vsak torek in četrtek med 13. in 15. uro. Dragi bralec, pri številki, ki jo pravkar držiš v rokah, smo se kajpada Se kako zavedali, da bo bržkone vzeta kot "provokacija"; skoraj odveč bi bilo naštevati vso paleto očitkov, ki jo bodo bržkone doleteli: od takšnih, ki so še 'zmerni' ("že prav, da se objavijo tudi takšni teksti, toda spremljati bi jih morala poglobljena družboslovna refleksija, ki naj zadevo osvetli iz širše perspektive"; "iz tekstov veje nihilističen, samouničevalski protest, nabit s poceni provokacijami, namesto da bi mladi svojo kritično energijo usmerili v konstruktivno smer"; "punk je pojav, ki je razumljiv iz ra/kroja poznokapitaiistične družbe, pri nas pa lahko pomeni kvečjemu moden vdor tuje idevMogijc"; "punk zajema droben del mestne mladine; kaj pa široke množice tistih, ki ohranjajo še smisel za bolj civiliziran način porabe prostega časa?" — itn. itn.), pa tja do zloglasnega leilmoliva birokratskega manipulatorja:. "Za takšne svinjarije gre torej denar naših delavcev!". Vse to — in še bi lahko naštevali — vemo — pa vendar ... Pa vendar menim, da zavezuje Probleme k takšni številki prav dejstvo, da so revija, ki jo izdaja RK ZSMS, revija, ki naj bi se — bolj kot doslej — soočala s problematiko dejanskega kulturnega življenja "mladih" pri nas. Dejstvo je namreč — dejstvo, ki ga žal nepobitno dokazujejo že podatki o prodaji plošč —, da punk pri nas /<■ "množičen" pojav, jf Se kako "naša" oblika dejavnosti "mladih", ne pa "vdor tujega"; pojav, ki je navzlic vsej "provokativnosti" celo doživel že nekaj tako imenovanega "družbenega priznanja" (nagrada Sedam sekrelara SKOJA za Pankrte). Na to je kajpada možen odgovor: že, a gre ravno za negativne tendence, v punku se ravno sežema vse tisto, s čimer bi se morale organizirane sile mladih najostreje spoprijeti (brezidejni nihilizem itn.), punk ']t simptom ... Tu — ob besedici "simptom" — moram priznati, da se z morebitnimi kritiki povsem strinjam, čeprav nemara dajem tej besedi nekoliko drugačno razsežnost: "simptom" je pojav, ki na prvi pogled — iz vsakdanje, utečene perspektive — deluje kot nekaj "tujega", "iracionalnega", "vdor nemoralnega", ob katerem pa dejansko vdre sicer potlačena "resnica" tistega na videz najbolj "umirjenega" normalnega vsakdana, ki je tako ogorčen in presenečen nad njim. "Simptom" nam v sprevrnjeni obliki vrača našo lastno potlačeno, izrinjeno resnico. Spomnimo se "primera Trobec", ki je pred nedavnim razburjal našo javnost, spomnimo se neokusne orgije, ki so jo zganjali spodobni "malomeščanski" časopisi — to je "resnica" "normalnega" vsakdana, resnica, ki nam jo vrača punk. Ce ima razlikovanje med nedogmatskim in dogmatskim marksističnim pristopom kak smisel, potem je to razlikovanje (tudi) v tem, da — ko ob raziskovanju družbenih pojavov naletimo na točko, ki ima simptomsko vrednost — "simptomu" predvsem pustimo spregovorili, ne pa da ga že vnaprej "razumemo" (tj. zvedemo na že znano). To skuša doseči pričujoča številka. Ce se bo kdo ob njej "zgrozil", nič hudega — hudo bo, če se bo kdo "zgrozil" samo ob njej, če ne bo tudi samega sebe postavil pod vprašanje in ugotovil de te fabula narratur ... Punk dobesedno uprizarja zatrto razsežnost "normalnega" in že s tem "osvobaja", uvaja neko potujitveno distanco. Tako se na primer rado poudarja sadomazohizem, iracionalno nasilje, "anarhizem" itn. punka. Toda punk vpelje distance prav s tem, ko te elemente uprizori, jih "prinese na dan". Nikakor namreč ne smemo pozabiti, da "eksplicitna" ideologija fašizma nikoli ni bila "pridiganje iracionalnega nasilja", marveč nasprotno ljubezen do domovine, žrtvovanje zanjo in podobno ... S tem, da neko zatrto stanje zgolj ponovimo in ga tako "ekspliciramo", naredimo vidnega kol takega, sprožimo mnogo močnejšo osvestitev in zavzetje distance kot pa z nekakšnimi umeščanji tega stanja v "širšo perspektivo" (Kafka, ki "zgolj opisuje" usode nemočnega individua, je pač mnogo močnejši od "kritičnih realistov" a la Thomas Mann). Zato, dragi bralec, ne pripisuj punku pozicije, ki jo le-ta ravno subvertira: prav odsotnost "eksplicitne" perspektive nakazuje, da sam punk že govori iz nekega "utopičnega" "neodtujenega" mesta. Punk zgoSča torej kot "simptom" v n posredno-eksistencialni obliki vse tisto, čemur pravimo v abstraktnem idejno-političnem žargonu "vladavina tehno-birokratskih sil", "nerazvitost samoupravnih razmerij", "meščanska in malomeščanska ideologija, ki obvladuje naš potrošniški vsakdan" itn. — je edinstven pokazatelj tega, kako se pritisk tehno-birokratskih sil na družbeno- ekonomskem področju križa s prev^lado meščanskih ideoloških oblik na področju (množične) kulture. Zato — če naj še jaz sklenem s "provokacijo" — stojim za to številko ne le kot "odgovorni urednik", marveč tudi in predvsem kot član ZK, kot komunist—delavec na področju kulture in teorije. / Odgovorni urednik. Ročk & Roll Suicide (Metal Hurlant) ... 1 / Predavanje za uvod v razumevanje nekaterih ostankov zla (Peter Mlakar) ... 5 / Pesmi (Berlinski zid, Ljubljana 78, Kuzle) ... 7 / Živali rokenrola (Gregor Tome) ... 11 / Paradoks Sex pištol (John Rockvvell) ... 18 / Jože Krese: portret punk pesnika (Peter Lovšin) ... 20 / Pesmi (Pet« Mlakar, Gnile duše, Buldogi, Kaos) ... 21 / En punk mjuzikl (Gregor Tome) ... 25 / "Fant je pogledal Johnnyja" — Osmrtnica ročk in rolla (Julie Burchill in Tony Parsons) ... 37 / Parole ... 39 / Pesmi (Pankrti) ... 41 / Pesmi (Grupa 92, Danilo Celan, Problemi) ... 48 / Sex pištole v Texasu (Charles M. Young) ... 54 / Enostaven odgovor na težko vprašanje (Peter Mlakar) ... 58 / Pesmi (Ljubljanski psi) ... 60 / Rokenrol piknik (Peter Lovšin) ... 62 / Pesmi (Paraf, Termiti, Laibach, Rus, Mrtvi kanal. Prijavo kazalište) ... 67 / Le Cid (Metal Hurlant) ... 73 DAIfj:;3 ZVEOm SE IGRA ZASTONJ,KI PROSTORA V MESTU,ZYKLON B ZOI-IBIE JUKIOR BO V KLAVNICI IH JAZ SEM V PRVIH VRSTAH. .(JI Q 4245 i KILLES KIDS SO ZE RAZMRGVARILI VEG AIhDROIDOV OBDOLZENIH ORNEGA POHODA.BR-iZUI^lNE KRIZE INDUSTRIJSKIH JUl^KIJEV SO IZGUBILE VSAK iPOi-lEN ,,, POTEM SLM PRISOSTVOVAL KJIHOVI rRVI Ark^UTACIJI Ori SPRi.i-iLJAVI SKU- PINE SINTETIČNIH HOKGOLUIDOV-SAJ SE SPOi-IIKJATL NJIHOV^ Rii^PRIZE FI- NALA: "RAZGEFUKITE SE!" V RAZ3IJAoKii'i RITHU i-IAGOL ... 2 KOi^UNO SE JE ZGODILO-ČE I-IE SPOMIN NE VARA-VZPON K SLAVI IN AVTO- Di:.STRUKCIJI,IN SNEMJu- NJIH0Vj:.GA EDINSTVENEGA LP-ja:ČUVAJTE SE KOMPRESORSKIH VALJARJEV,NAJBOLJŠA STVAR PRI "RACGOUR SOUNDU", — ------- . — _ KI NI V DUHU KONCERTA KAi'lIKAZ IZ TOKIJA,KJER SI JE MED PONOVNIH POZIVOM NA ODER Z-RTVOVAL SVOJE GENITALIJE V NaJVEGJE ZADOVOLJSTVO JAPONSKIH GRUPI Ji:. V ... KO 30 Zi^DNJIO ^OJaVILI V BUGHENWiLLD DVr. Li:.TI TX.GA, 30 NASTOPILI POoKROPLJiiiNI IN POD ČRNIMI LUOHI... IN TO KOČ SO ZliCLON ZOI-IBIE JUisIOR PRIŠLI Ka SVOJ ZADNJI KON- GERT.IN TOKRaT Sicc^Z riOlNEGA POVRaTKA... 4 PREDAVANJE ZA UVOD V RAZUMEVANJE NEKATERIH OSTANKOV ZLA Gospoda moja! Nepreklicno je res, da nikomur do danes še ni uspelo izkoreniniti zla. Vendar priznati je treba, da se navkljub njegovi, po vseh izkušnjah zgodo- vine bi lahko rekli vsemogočni moči, marsikaj obrača na boljše in to izključno po zaslugi velikih miselnih siste- mov ter socialnih revolucij, katerih imena ne bi posebej navajal. Toda ostanki tega zla so še vedno tukaj in nji- hov učinek na psihofizično konstitucijo človeškega bitja ni prav nič manjši kot v časih njegovega največjega razcveta. In ravno spričo tega razloga sem se po daljšem pr.emisleku odločil, da v obliki filozofskega diskurza pokažem na obstoj treh izmed teh ostankov, ki v svoji dialektični soodvisnosti še zmeraj spravljajo ljudi najrazličnejših slojev in razredov v slabo voljo, ter tako v opredelitvi njihovih bistvenih značilnosti že naredim prvi korak k njihovi odpravi. 1. Brutalni hedonizem Na osnovi fundamentalnega spoznanja, da je edino nekaj vredna želja samo želja po dosegu ultimativne naslade, torej želja po seksualnem užitku, še vedno želja po Drugem, po manku biti, je konsekventno temu dej- stvu nekaj najlepšega čimbolj ostudna spolnost. Torej sex v svoji najbolj mehanični, vseh olepšav, nežnosti in podobnega sranja oskubljeni obliki. To pomeni trenje mesa ob meso, kjer se na temelju določenega fizikalnega procesa izloča sluz, draženje s seksualno energijo kot kanon nabitih živcev. Orgija telesa, brez čustev in dru- gega nič. V tem smislu je fukanje edina ljubezen — se- veda do samega sebe. Tako se Johnny Rotten ne moti, ko trdi, da je ljubezen trajanje samo dve minuti in pet- deset sekund mečkajočega hrupa, ki se glave sploh ne tiče. Ženska vlažna pizda in s krvjo do amena nafilani kure sta potemtakem zgolj eden drugemu nujno potre- bna materialna objekta (Ding an sich) popolnoma v last- ni razkroj in brezvrednost samega sebe zaverovanega solipsističnega izživljanja. Iz seksualnega libida, torej direktno iz kurca, ki predhaja sleherno konceptualizacijo — Lacan namreč misli zelo točno, ko pravi, da pri moškem spolnem udu ni potreben nikakršen teoretik, da nas opozori na nje- govo poskakovanje — pa izhaja obči kodeks vsako- vrstnih vrednot, ki so samo substituti seksualne želje. S tem nagonom^ ki ne pozna zadržkov, spodobnega vede- nja, zakonov pameti in je eno samo mračno divjanje najbolj protislovnih energijskih staj ter tokov, s tem le- glom nereda je tako opredeljena tudi določena politična filozofija, katere edina možna varianta na podlagi gor- njih ugotovitev je 2. Anarhizem Norčevanje iz nekih, še dandanes med preprostim folkom obstoječih vrednot, je jasna zavest o imagi- narnosti vrline, dobronamernosti in človekoljubja ter njihovi ekonomsko družbeni pogojenosti v okviru danih zgodovinskih pogojev. Ne glede na to, ali se žrtvujemo tisti sloviti triadi bolnih, lačnih in bosih, ali pa zga- njamo najstrahovitejše zločine, smo popolni egoisti, ker nam ne gre za nič drugega, kot za svoje privatno ugodje in korist, skratka za svojo rit. Ce namreč ne bi bilo nekega nad posameznim individuom in njegovimi inte- resi stoječega državnega aparata, ki naj bi bil na osnovi "socialne pogodbe" nastala karizmatična, posredovana realiteta varovanja ravno tega zasebnega interesa, bi se vsied omenjenih razlogov že zdavnaj prav ljubko po- klali. Pri tem pa je seveda jasno, da postane ta država ravno zaradi velikega zaupanja najširših množic v njeno humano poslanstvo in velikih pooblastil, ki ji te podelijo v naivni veri, da bo lahko le na ta način skrbela za njih kot najbolj ljubeča mati, hudo predrzna in prav ne- marno ohola. Začne se napihovati kot kakšna krota in občutek, da je sedaj nekaj boljšega, nekaj več, jo počasi začenja odtujevati od konkretnih subjektov v samo- všečni objekt na sebi, ki si lahko v posedovanju čiste moči privošči tudi kakšno zabavo po svoje. Torej je nadomeščanje libidualnega z delavno vnemo in toplo priliznjenostjo, ustvariti kar največ za dobro človeštva in zgodovine(l), strah kot nadomestilo za prepoved incesta. Nekoč je poskusil Hegel iz kastriranega Kantovega moralnega imperativa z brezobzirnim kirurškim posegom zarezati v njegovo drobovje, torej z redukcijo etike na pozitivno dejstvo nemške države, ustvariti moža. V nekem smislu mu je to tudi uspelo, toda samo pri glavi, ne pa pri genitalijah: surova, neusmiljena politika je res postala odslej edina etika, njeno ahruistično poslanstvo je izhajalo iz filozofije državnega prava vendar v ide- alni, to je mistificirajoči obliki. Toda z materialističnim obratom, po katerem so moralna načela vedno le posle- dica, oziroma nadgradnja človekovih popolnoma prak- tičnih, tuzemskih, mesenih interesov in potreb, ne pa stopnja v samorazvoju absolutne ideje, postane šele v pravi luči ugledana edina možna politika, ki je politika želje subjekta, česar tudi Heglu ni bilo tuje na način spekulativne konstrukcije. Ravno od tod, torej iz postulatov želja sub- jekta, izhaja v zgodovini pravica uničiti total- no vse, kar se šopiri nad posameznikovo glavo, ga postavlja v vlogo odvisnega, stoji na poti njegovih osebnih strasti, skratka mu krade svobodo. To pa je ne- dvomno osnovna struktura anarhistične politične drže in vseh njenih konsekvenc. Vsakdo naj bo sam zase svoj komandant, predsednik ali komisar, zavlada naj brez- vladje, ker bi se le tako lahko v vsej očitnosti pokazala prava podoba sicer nevarne, vendar v praksi svetovne zgodovine potrjene resnice človeške komedije: samo- razvoj užitka moči. 3. Nihilizem Vse skupaj, kar je doslej veljalo, pa postane brez- vredno v tistem trenutku, ko dosledno premislimo smisel prvega stavka poglavja o brutalnem hedonizmu. Od 5 trditve, da je tudi pri orgazmoidnih nasladah nenehno poleg še nekaj Drugega, izhaja naslednja logična izpe- ljava: Ce je želja vedno le želja po manku, potem je tukaj vedno navzoč neki nič, ki sploh pogojuje obstoj tega rftanka in tako leži v temelju slehernega užitka, torej v radikalni konsekvenci tudi fuka. Hkrati pa, kar je še posebej pomembno, se ta nič pojavlja še v neki drugi, a za naravo senzualnega bistveni obliki. Vsak uži- tek, ki izhaja iz materije (telesnosti), je časovno deter- miniran, kar pomeni, da je njegova poglavitna lastnost, ki je v svetu fizisa nikakor ni mogoče odpraviti, neskončna končnost njegove eksistence. Potemtakem je sex že simptom smrti, ali kar je eno in isto, časovna determiniranost fuka je modus fundamentalne resnice, da sem ena fajn Sein-zum-Tode, torej potencialni drek. Veljave faktičnosti teh stavkov nas ne more rešiti še taka totalizacija seksualnosti, ki kot že rečeno ne privede nikoli do dokončne zadovoljitve psihosomatskih entitet in njenega trajanja, torej do odprave niča, končnosti in vladavine manka v ugodju. Ce bi namreč bilo to doseže- no, bi bilo konec z željo, kar pa seže že v trans- cendenco, večnost, svet onkraj principa užitka. Sedaj iz povedanega lahko povsem pravilno skle- pamo, da tudi etično-politično zadovoljstvo svobode v obliki anarhizma izgubi ontološki razlog svojega ob- stanka, ki ga na tej osnovi ne more nadomestiti nobena alternativa. Ljudje se namreč lotijo neke akcije, se jim splača živeti, če vidijo v tem neki smisel. Toda tega smi- sla, v kolikor pristanemo na gornje izpeljevanje, ni. Nihilizem je torej negacija prvih dveh delov ali stopenj tega dialektičnega sistema treh ostankov zla in njegova končna resnica. PETER MLAKAR 1 O tem seveda ni nobenega dvoma, da je vse to ena od pojavnih oblik nagona jaza, ki se bije z realnostjo in pri tem ves v skrbeh tre- peta nad možno izgubo samega sebe, o čemer ima Freud povedati mnogo zanimivega. 6 berlinski zid ZAPiiT^SEM V TEJ PuKL^TI SVOJI 30BI ZALETAVALA Si) Z GLAVO V STSNE NE MOREl^: SE POGNATI SKOZI OKNO. PiiEKLETO x vo grupa 92 CIGAV JE TA OTROK bil je v KANTI, ves MAJHEN in ubog MAR bi umrl, ko se ni bil otrok tko pa 2IVEL je le DVANAJST ur SE pol pa na 2ALAH kopali 80 grob BLA JE GIMNAZIJKA IN VSISO SE SMEJAL K EN TEDEN BLO JE NI V SOLO NASL SO JO V GOZDU IN VSI SO SE BAL DA NI ZADNJA K ZARD TEGA JE UMRLA nihCe ne ve kdo je bil oče ker TEGA sam Sl NE PRIZNA NAJBR2 JE SE Z DRUGIMI SE KAVSALA SAJ POLEG NJE JE VIDU SE DVA GRUPA 92 IMBECILI za rešetke so te dal v belo si oblečen ker drugi so se te bal ti še smeš ne biti srečen pravijo da zdravjo te a tega ne razumeš važno je da ven se ne velikokrat prikažeš vsak dan trije obroki glavno da ti na miru si iz sobe slišijo se stoki lahko da to si ti za rešetke so te dal v belo si oblečen ker drugi so se te bal ti še smeš ne biti srečen — imbecil 48 svakoR dana cijene skaču sve je teži život za radničku klasu svakog dana starci plaču love nema, a cijene skaču plače su male kao i uvijek, a povišice ni za lijek UČINIMO NESTO ZA RADNIČKU KLASU ivornicama poslovi idu dobro lurizam nam donosi dobru lovu uvoz i izvoz dobra su stvar idu nam i oni, al negdje je kvar po svemu se vidi: love ima :a dišu auto i kuču na moru UClNIMO NEŠTO ZA RADNIČKU KLASU SVE JE PO STAR O.M /od i h se na ulici hez ikosa uz sebe rastao sam usred smeča d kom se za to jebe jednos dana nadoše me [ ljudi u plavom I odvedoše me u zatvor [ / osiah tamo I uodine su prolazile I nišam više dijete [ pustiše me ko' čovjeka \ ne završih fakultete sad sam na mukama nije mi sve jasno htio bih se ubiti I a ko nije kasno SO SEX PIŠTOLE V TEXASU Samo plesni bend ki se je namenil uničili svet ...in sebe Napisal Častiti Charles M. Young Gorje tistemu, ici poskuša vlivati olja na vodo, kadar jo je Gospod razvihral z nevihto! Gorje tistemu, ki raje uboga, kot bi strašil! Gorje tistemu, ki mu je ljubše dobro ime kot dobrota! Gorje tistemu, ki se na tem svetu ne poteguje za nečast! — Herman IVIelville, Beli Kit Neprestano mislim na moža iz Texasa, ki je sedel nasproti mene v kompjuteriziranem tramvaju na letali- šču Dallas-Forth Worth. Tip je spominjal na napadalca Longhornov pred približno dvajsetimi leti, ki je od takrat kupil delnice petdesetih velikih naftnih izvirov: 130 kil, tridelna obleka za 300 dolarjev, LBJ klobuk, vezeni škornji, napihnjena cigara v ustih. "Ja, njihove glasbe še nism slišu," je priznal, ko sem ga vprašal za njegovo mnenje o Sex pištolah. "Ampak, uh, kuko je že ime bobnarju?" "Paul Cook?" "Ne, ta drug tip, uh, uh..." "Sid Vicious?" "Ta, ta!" Texačan je potegnil iz ust cigaro, nagnil glavo nazaj in se zarežal. "Madona! Ta je pa res dobr!" Dreek. To ti je človek, ki razume Sex pištole. In dreeek, če lahko isto rečeš za večino nacionalnega tiska. Ne bi rad izpadel potuhnjen, ljudje (med novinarji, ki pišejo o Sex pištolah je postala običajna praksa, da javno obtožujejo druge novinarje, ki pišejo o Sex pišto- lah), toda dobro smo plačani in resnično izgieda slabo, če je največji uvid, ki smo ga zmožni, da Sid Vicious ne izgleda zloben. In preprosto sporazumeti se moramo glede tega ali naj jih imamo za zlagane, ker so neotesani in grdi ali zaradi tega, ker niso dovolj neotesani in grdi. Ni važno. Ročk and roll bend lahko doleti tudi slabša usoda kot, da je na čelu dreeek liste oddaje Today. Te ljudi je treba ogrožati. Kot ponavljajo Scx pištole že nekaj let jih ne zanima igranje glasbe po tradi- cionalnih definicijah; oni ustvarjajo v družbi viharje. In v nasprotju z željami vseh pri VVarners oni natančno vedo kje ustvarjati svoje viharje: po točilnicah kjer se zbirajo mali ljudje ameriškega juga. Narodi buče kakor velike vode buče! A On se zadere nad njimi, in pobegnejo kar najdalje, in podili se bodo kakor pleva na gorah pred vetrom in kakor se prah vrtinči v nevihti. Ob času večernem, glej, smrtni strah! Izaija 17 : 13—14 Sex pištole so zapihale v Dallasu na dan Nove izboljšane ledene dobe — Božje kazni, ki je doletela narod spočet v banalnosti in predan podmeni, da je moč vsakega človeka zreducirati na kratko biografijo v reviji People. To so ekstremni časi, ki zahtevajo ekstremna dejanja.. Tako sem prišel domov v New York in s kladi- vom razbil televizijski sprejemnik. To sicer ne bo ustva- rilo IVIeteža smrti toda vsaj opazovati mi ga ne bo treba na Novicah očividcev. "Smrtno resno sovražimo oboževanje slavnih ljudi," je govoril prerok v slačilnici Longhornov medtem, ko je nebo kozlalo led na nekaj milj oddaljen Večni ogenj. "Uničiti ga je treba." Resnica Boga samega, le da 3000 let prepozno. Ubogi pankrt bi bil srečnejši, če bi romal po puščavi, kričal skalam in škorpijonom, da bodo Kanaaniti skrunili hčere Izbranega ljudstva dvakrat dvajset generacij zato, ker so sklepali kupčije s Silami pekla. Dovolj je bilo mehkužnežev kot so Izaija, Jeremija in Amos. Pokažite mi Knjigo Rottna in pokazal vam bom preroka vrednega, da stopi Zlata teleta. "...Ne zanima me več kaj se bo zgodilo, v redu so. Splačalo se je in Johnny Rotten je kurčeva super- zvezda," je rekel Bob Regehr, šef za A R pri VVarners, novinarju Village Voica Robertu Christagu po otvoritvenem koncertu v Atlanti. Nedvomno v redu fant, ta Regehr, toda v tem primeru Glas pekla. Ce hoče prerok dandanes kričati ne le skalam in škorpijonom ne zadostuje, če odjaha na oslu v Jeruzalem in pobije nekaj menjalcev denarja. Morajo ga posneti, razpečati, angažirati in prodati. Skleniti mora kupčijo s Peklom da bi javno ožigosal Pekel, ki ga hoče spremeniti natanko v to, kar sovraži. Kaj pridobi človek, če ga obožujejo kot še en par prsnih bradavic Sarrah Fawcett-Majors in pri tem izgubi svojo dušo? Kako naj se bister prerok obnaša preden nas Metež smrti vse pokoplje? Farsa je teater impotence. V situaciji obče družbene paralize/zastoja, sterilnosti, stereotipije cilj ni polastitev moči ampak razpustitev moči. Norman O. Brown, Closing Time Johnny Rotten gre na oder v San Antoniu (njihov tretji ameriški nastop, moj pivi), na sebi ima izrazito neprilegajočo "bondage" obleko in majico s sliko dveh kavbojev, ki si stojita nasproti, ven pa jima visita ogromna kurca — Sid Vicious pozdravi publiko z "Vi kavbojski pedri!" in treska z basom po glavi nekega tipa, ki ga skuša na odru napasti — Johnny Rotten pravi "Oh ne, Sid je spustil kitaro," pod neizprosno baražo piva, konserv piva, kep stepene smetane, pljunkov in česarkoli drugega kar množici prida v roke 54 — bobnar Paul Cook in kitarist Steve Jones si iskreno prizadevata narediti prava vrsto hrupa, da se burke Rottna in Viciousa nadaljujejo — Randy's Rodeo, splošno priznan kot ena najbolj razvpitih točilnic v Texasu, nabita z 2200 ljudmi, nekateri med njimi se režijo in poskakujejo, malo več jih kriči "Kurcelizniki!" in to tudi resno mislijo (a se kljub temu bolj zabavajo in nabirajo snov za več zgodb kot na sto koncertih grupe Kansas), večina pa jih stoji naokrog in opazujejo, kot da vse skupaj ni nič bolj resnično od preklete oddaje Today. (V eni noči se ne da nevtralizirati 20.000 ur gle- danja TV v njihovih življenjih) — to je farsa. Nihče, razen nekaj grupijev, ki izgleda nikoli ničesar ne doumejo, ne obožuje. Pri tradicionalni ročk tran- scendenci pride do predaje lastne identitete zvezdi na odru toda pri Sex pištolah, ki zelo vztrajajo na lastni poti, odleti identiteta skozi okno, ne da se nek kurac s kitaro polasti moči ampak razpustitev moči. Prav zaradi tega bi morala Warners slediti primer EMI in A M in takoj te tipe odpustiti. Samo še en korak je do spoz- nanja, da se lahko zabavaš ne da bi karkoli kupil. Potem bo vsakdo najebal. V snegu. Anarhija za ZDA Prišla bo nekoč morda — novejša verzija priljubljene pesmi J. Rottna Steve Jones in Paul Cook mi v zakulisju s poudar- kom čvrsto stisneta roko, ker sem ju obdolžil, da imata ohlapen prijem v nekem prejšnjem članku (RS 250). Vicious, ki si je s flumastrom načečkal "Dejmi" na samo-opraskane prsi, opravičuje napad na člana publike s tem, da ga je tip udaril v glavo s polno konservo piva. Rotten se po nekaj minutah prikaže iz slačilnice, njegov kreposten srepi pogled izpade malce komičen zaradi smukca, ki ga ima polno na ramenih (z njim si potresa lase). Vprašam ga kaj se je zgodilo z Russom Meyerjem, ki naj bi režiral njihov film. "Vrgl smo ga," pravi Rotten. "Med nami je prišlo do nesoglasja. Mislil je, da sem pizda. Mož se je preveč zanimal za finance." "Količina predmetov, ki jih je publika metala je neverjetna," pravim. "Se ne bojiš, da bi izgubil oko?" "Lahko vržem nazaj," pravi. "Ne smeš bežati pred stvarmi dokler se ne prepričaš osebno." "Maš kaj načrtov za neposredno bodočnost?" "Naravnost v Evropo gremo po tej turneji," pravi. "Potem bomo mogoče dobili daljše vize in se vrnili nazaj sem. Pokriti Ameriko v dvajsetih dneh je smešno, in nikoli ne bomo igrali v večjih dvoranah. Resnično ne razumem vseh problemov, ki smo jih imeli. Prej ali slej bodo ljudje doumeli da smo le plesni bend... s težkim sporočilom... namenili smo se uničiti svet. A veš, da nas je FBI povsod sledila? Nekaj jih je bilo. Zajebat nas hočejo." Samo barbari so dejansko sposobni, da pomlade svet, ki trpi spričo civilizacije v poslednjih trzajih. Friedrich Engels, Izvor družine, privatne lastnine in države "Težko bi razložil koliko svobode potrebuje bend oc firme," pravi menager Sex pištol Malcolm McLaren mec poletom iz Baton Rou^a v Dallas. Jones in Cook, k sedita vsak na eni strani, iz pijače mečeta režnje Umom in kocke ledu drug v drugega, včasih se jima pridruž McLaren. ■ "Ves instinkt jim pravi, da morajo brzdati, medten- ko jaz želim, da vsa divjost pride na dan. Kot managei to iščem. Potrebujemo klube kjer lahko skočiš v publike in izgineš za pol ure. Nikoli ne bi smeli igrati v Atlanti in Baton Rougu. Kako naj bend piše dobre pesmi, ko pa igra za študente? Naslednjič bomo igrali v Mississippiju in Alabami, da bomo lahko videli kako grozne so stvari v resnici. Ce bi poslušali VVarner Bros, bi igrali v New Yorku." McLaren jasno izpljune besedo "New Vork". "Iskreno upam, da se bo pojavil nek nov bend, ki bo z nami tekmoval," nadaljuje. "Trenutno ne vidim nobenega, a potreben bi bil, da bi se Sex pištole vnovič razdražile. Kot po mojem stvari stojijo trenutno postajajo okameneli, nesproščeni in samovšečni... Celo jaz to vidim." Farsa je način demistifikacije tragični način remistificira. Norman O. Brown, Closing Time Večerni koncert v Dallasu je žalosten, zelo žalosten. Sid Vicious je očitno vzel preveč nečesa in je totalno aut. Toda alkohol, ali karkoli je že bilo, ni problem. Problem je v tem, da se pači na očiten način. V nekem trenutku se — njegov "Dej mi" razširjen v "Dej mi fiks" — skloni k poskakujočemu dekletu blizu odra in trešči z nosom v njeno čelo. Naslednje pol ure pusti, da mu kri nekontrolirano kaplja iz nosnic, maže se z njo po obrazu, pljuva jo na punkice, ki vsakič zahtevajo še več. Sem čisto za popolno neotesanost toda to ni bila popolna neotesanost. Bedasto pačenje ga je izdalo. Klonil je pred Hej — poglejte-me-jaz-sem-zvezda. Ko sem ga intervjual prejšnji avgust je bil Vicious uporen v svoji nedolžnosti, na svoj način najbolj očar- ljiva in spontana Sex pištola. "Toda kako?" je rekel ko sem ga vprašal kako bi se vedel do ljudi, ki bi ga želeli spremeniti v nekaj kar ni. "Znam živeti le na en način. Kot sedaj... ne mislim na bodočnost. Nimam pojma." Sedaj pa je stopil naravnost v središče bodočnosti in boleha kot vsi drugi ročk and rollerji zaradi prevelike doze: hrepenenja po tem, da bi si lahko privoščil karkoli. Samo to je še potreboval svet: še en Brian Jones mit. "Si slišu to?" reče Jones. "Se nekdo je opazil. Sid je nocoj popolnoma pijan. Se to ni vedel v katerem ključu igramo "Lepo prazni"." "Bilo bi kurčevo monotono, če bi bil vsak koncert dober," pravi Rotten in dvigne novo pivo k ustom. "Na zdravje dvem letom nesramnega tiska in Prvi fazi našega napada na Ameriko." Stopim iz slačilnice in vidim Paula Cooka, ki se pogovarja z grupijem. "No, a imaš kakšno sporočilo za tvoje ameriške fene sedaj, ko si v Ameriki že en teden?" "Ja, smejte se nam," pravi. "Človek ne sme bit resen o tej stvari." 55 Sid Vicious stoji na strani odra in se prepira z dvema tiho vztrajnima varnostnikoma. Držita ga, da se ne bi pahnil v majhno skupino občudovalcev, ki so po koncertu še ostali. "Nočem jih vse pofukat!" kriči, "Pofukat hočem le eno. "Varnostnika ga držita, on pa postaja vse bolj obupen, ko mu začno grupiji govorit, da je krasen in da v bendu nimajo prav, ko ga kriti- zirajo. "Hočem govorit z ljudmi, hočem le govorit z ljudmi." Talent je treba uvrščati glede na občutek, ki ga dosega; Genij glede na nasprotovanje, ki ga pogojuje (religiozno naravo glede na škandal, ki ga nudi). Talent se prilagaja takoj in neposredno; Genij se ne prilagaja danim razmeram. Talent ogreva kar je dano (če uporabimo prispodobo iz kuharstva) in poskrbi za njeno pojavitev; Genij prinaša nekaj novega... Soren Kierkegaard, Dnevniki Genij je ušiva beseda, ker izpade kot da skušam zamenjati stare napačne bogove z novimi napačnimi bogovi. In mogoče to tudi počnem. S prijateljem sem stavil dvajset dolarjev, da bo Never Mind the Bollocks prišla na Top dvajset — očiten primer tega, da sem verjel to kar sem želel verjeti. Ampak, madona, videl sem Sex pištole na dveh dobrih nastopih — v NVolver- hamptonu v Angliji in San Antoniju v Ameriki — in vem, da imamo tu opravka s kolektivno genialnostjo. Nihče ni nikoli tako obvladal teater impotence Vot Sex pištole. Ustvarili so si vse prave sovražnike, sedaj pa morajo najti še svoje prijatelje. Kdaj in kako jim bo to uspelo ali celo, če sploh lahko obstajajo še dva tedna pa ne bom napovedoval. Young ni hotel napovedovati bodočnosti. A še preden se je njegov članek pojavil v 259. številki revije ROLLING STONE februarja leta 1978, so Sex pištole že razpadle. Zdržali niso več skupaj niti dva tedna. Ko bi vedel kako hitro bo prišel konec verjetno ne bi končal citat preroka Izaije na sredi stavka. V celoti se glasi takole: Ob času večernem, glej smrtni strah! in preden nastane jutro, jih ni več. To je delež njih, ki nas plenijo in usoda njih, ki naše šiloma jemljejo. Izaija 17 : 14 Zadnji hip je Voung dopolnil članek s krajšim nekrologom. Requiescat in Pace Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico. Pregovori 16 : 8 In zgodi se, ko je minilo enajst dni od naskoka Sex pištol na Pekel, ravno ko je šel svetopisemski tekst v tisk, da so preminili. In velika je bila radost na oddaji Today kajti srečni so bili v srcih, da so se njihovi sovražniki sami premagali. "Na začetku smo bili dvajsetkrat boljši," je rekel Steve Jones dopisnici iz zahodne obale Peggy Bellas. "Zadnje čase pa so stvari postajale vse slabše tako da sem se vprašal — zakaj ne bi izstopil preden postanemo za en kurac." Tako je bil v San Franciscu njihov zadnji koncert in štirje vetrovi so razkropili Sex pištole, vsakega v skladu z njegovimi željami: Jones in Cook sta šla v L. A. in potem v Brazilijo, Rotten v Anglijo prek New Vorka in Vicious v bolnico. "Sli smo tako daleč kot se je dalo," je izjavil Rotten za Nevv York Post preden je izginil." Vsakdo nas je skušal spremeniti v veliko skupino in to sem sovražil. Iz nas so hoteli narediti drugo verzijo Rolling Stonsov." Potem ko je trdno in brez sanj zaspal na poletu iz San Francisca v London Sida Viciousa ni bilo več moč prebuditi kar je povzročilo velik preplah med njegovimi sopotniki. Na letališču Kennedy so ga kar najhitreje odpeljali z rešilcem v Jamaica Hospital v Queensu kjer mu je zdravnik dal "splošne protistrupe za mamila" a se je previdno izognil specifikaciji mamila (če je za mamilo sploh šlo) na katerega se je delovalo. Razkril pa je Viciousovo pravo ime, John Ritchie, in povedal, da so Sidu dovolili, da je nosil svoj pasji navratnik. Rotten je izjavil, da v skupini ni prišlo do prepira in da so se zgolj odločili, da končajo. Jones je opisal Rottna kot "težaka", ki je postal "v zadnjih šestih mesecih domišljav". (Takšna je nevarnost boja proti Peklu — postaneš lahko svoj lasten sovražnik.) Malcolm McLaren je, kot je dejal Jones, izja\vil "Sit sem že vsega tega sranja," in je tudi želel razpustiti skupino. Pri VVarner Bros. so izjavili, da jih bo McLaren v nekaj tednih spravil skupaj in jih preg6\oril. Jones je menil, da to ne bi imelo pomena, ker skupaj ne morejo več pisati pesmi. "Vem, da smo veliko izgubili s tem, ko smo raz- pustili skupino," je dejal Jones ter izrazil svoj odpor do stroge varnosti in splošnega ozračja ujetosti na turneji. "Z lahkoto bi uspeli toda ni pomemben denar ampak to kar v resnici želiš početi. Ne bom nadaljeval, če se pri stvari ne zabavam. Je še na kupe drugih skupin. Naj prevzamejo stvar v svoje roke. Mi smo začeli. Naj oni končajo." Bolje je spokojnost v roki kot obe roki polni garanja in prizadevanja v prazno. ______Ekieziast 4 : 6 Kaj se je zgodilo s Pištolami po razpadu je bolj ali manj znana zgodba. Najhitreje je šla pot navzdol za Sida. "Ta na svoj na- čin najbolj očarljiva in spontana Sex pištola" je sicer ka- zala nagnjenja k odkritemu svobodnemu podjetništvu. Novinarjem je računal za intervjuje, svojo ceno pa je dolo- čal glede na stopnjo povpraševanja. Ce je bil promet šibak se je zadovoljil tudi z dvema dolarjema. Za takšnim obnašanjem, ki je bilo čisto v skladu z njegovim imid- žom pa se je verjetno ves čas skrivala tudi dejanska potreba po denarju. Sidovo življenje se je, odkar je 56 spoznal Nancy, spremenilo v uživanje droge in iskanje denarja za novo drogo. Potem, ko je Nancy umrla v sumljivih okoliščinah so ga osumili umora. Ven je prišel na kavcijo, a le za kratek čas. Umrl je zaradi prevelike doze mamil. Glen Matlock, basist in pisec večine glasbe, ki ga je Sid pri Pištolah zamenjal, je ustanovil nov bend z ime- nom Rich Kids (Bogati fantje). "Ime ni v nikakršni zvezi z denarjem, nanaša se na bogastvo idej, bogastvo talenta.-Mi smo Bogati fantje, a tudi Mick (Jones) je bogat fant, in Johnny Rotten, gre predvsem za vprašanje odnosa in ne česa drugega." Matlock svojega bogastva idej pri Rich Kidsih ni znal realizirati, niti finančno niti drugače in bend je kmalu razpadel. Steve Jones ni postal novi Peter Frampton, pa tudi Paul Cook se ni vrnil k elektrikarstvu kot je napovedal 'Johnny Rotten po razpadu skupine. (Uganil je le glede Sida). Po mnogih peripetijah in odlašanjih sta ustanovila .svoj bend imenovan The Professionals. Po soundu še najbolj spominjajo na... Sex pištole. McLaren niha med pevsko in menagersko kariero. Po duši je (frustiran) pevec, ki se mora po sili razmer ukvarjati z menagerstvom. Po Dolisih je zaslovel s Pištolami, po Pištolah je poskušal priti do Blondie, letos pa je izgleda le našel ustrzno zamenjavo. Johnny Rotten je bil očitno ključna osebnost Sex pištol, njen "najbogatejši fant". Po razpadu Pištol je ustanovil Public Image Ltd. Je edini od bivših Pištol, ki na glasbeni sečni nekaj pomeni. Preimenoval se je nazaj v Johna Lydona. "Si že kdaj skušal vnovčiti ček na ime Johnny Rotten?" O glasbi na Second Edition (ex-Metal Box) pravi: "Pošten eksperiment v zvoku na katerega pa se da tudi plesati. Na glasbo so vplivale težke irske ljudske pesmi iz 15. stoletja, ne reggae ampak srednjeveška glasba." Ne skrbita ga uspeh in slava. "Ce bi stvari postale prelahke verjetno ne bi vedeli kaj počet. Mislim, da bi bila to najbolj grozna stvar, ki bi nas lahko doletela. Nemuden uspeh. Ha ha ha. Ne vem s kakšnim orožjem bi se lahko boril proti temu." Trenutno se PIL pripravljajo na osvojitev ameriškega tržišča, tako kot pred že skoraj tremi leti Pištole... Prevedel in priredil G. T. Peter Mlakar ENOSTAVEN ODGOVOR NA TEŽKO VPRAŠANJE V strašahsko zakajeni gostilniški sobi sedita za mizo dva prijatelja. Počasi pijeta pivo in se pogovarjata o današnji domači in svetovni politični situaciji. Čeprav se v nekaterih nebistvenih posameznostih razhajata, pa se v principu o osnovnem le strinjata. Tako tudi o trenutno najbolj občutljivih temah vseobčega ekonomskega političnega stanja naše družbe, kot so: diskrepanca med osebnimi dohodki delavcev v neposredni proizvodnji, ki so baza gospodarskega napredka in tistimi, mimogrede rečeno nepotrebnimi, subjekti iz upravno administrativ- nih služb; stalno, naravnost noro naraščanje cen; nizka stopnja produktivnosti, energetska kriza, brezposelnost in podobne slabosti našega sistema. Pri ugotavljanju faktičnega obstoja teh problemov se torej fanta stri- njata, toda pri ukrepih za njihovo zdravljenje, skratka pri metodah za odpravo teh napak pa pride med njima nenadoma do hudih nasprotij. Poglejmo, zakaj? Francelj razmišlja zelo cool takole: "Veš, Andrej, eni filozofi pravijo, da je dandanes takemu kritičnemu stanju našega gospodarstva krivo dejstvo, da je na svetu preveč ljudi. Prej, takoj po vojni, je bilo za vse dovolj dela, sedaj ga pa še navadni delavci in tisti, ki so se kvalificirali v kakšni praktični stroki, ne dobijo, kaj šele intelektualci. Jaz mislim, da bi bila potrebna spet ena vojna. Ta bi gotovo zmanjšala število ljudi in spet bi bilo za vse vsega dosti." Andrej, ki je ljubezen do sočloveka postavljal pred vse druge vrednote, s svojim prijateljem seveda ni delil istega mnenja. Torej je bilo tudi v njegovem odgovoru čutiti odklonilno stališče: "Pizda! Ali si ti malo prfuknjen! Nazi svinja! Tudi če moram še tako stradati, je to neštetokrat boljše, kot pa tisto klanje. Saj sploh ne veš, kaj govoriš in ne kliči hudiča, da se ne bo res kaj zgodilo." V želji, da bo na osnovi podrobnejše vsebinske raz- členitve njegova misel bolj razumljiva, mu Francelj pojasni zadevo z naslednjimi besedami: "Dobro, to je res, vojna je najhujše družbeno zlo, ki nas na tem svetu lahko doleti. Vendar pa, če natanko premisliš, ta stvar v resnici ni tako grozna, kot se zdi na prvi pogled. Andrej, glej, obadva imava nekaj pojma o filozofiji in poznava tisti Epikurov izrek, ki pravi, da dokler živiš, ni smrti, ko umreš, pa tebe ni več. S smrtjo si potemtakem osvobojen vseh pizdarij, ki te skoz in skoz v življenju nadlegujejo, prizadevajo in trpinčijo. Nekoč sem gledal nek vvestern, v katerem sta se dva revolveraša, najboljša na obširnem teritoriju, sporazu- mela, ne iz kakega sovraštva, saj sta v kratkem času njunega osebnega poznanstva sklenila celo trdno pri- jateljstvo, da se bosta pred veliko množico ljudi, ki bo plačala ogled tega krvavega spektakla, dvobojevala na življenje in smrt. Smisel tega duela je bil namreč v tem, da tisti,' ki ostane živ, obogati, drugi, mrtev, pa tako ali tako ne rabi nič in je v tem oziru tudi z njegove strani vse O. K., torej natančno v stilu epikurejske etike. V luči tega izpeljevanja pa je smisel teme najinega pogovora takle: Kdor bo ubit ne bo potreboval ničesar, tisti, ki ostane živ, z izjemo nekaterih invalidov, ki jim bo prihodnja družba morala posvečati kar največjo skrb, pa bo vsaj za nekaj časa spet lahko zaživel v izo- bilju." "Andrej, najprej ga ne serji, da so svet in stvari v njem samo preko človeka. To je totalni nesmisel. Človek je le ena izmed teh stvari, zelo krhka in nebogljena ter v primerjavi s celoto bivajočega tako v časovnih, kot prostorskih določilih, popolnonja zanemarljiva. Ja, po vsem tem, kar si mi povedal, je očitno, da še vedno ne razumeš bistva moje filozofije: Leibnizov stavek, ki vprašuje, zakaj bolje nekaj, kot nič, čeprav je res,.da ne podaja nikakršnega odgovora, dandanes nima več tiste veljave, kot jo je imel nekoč. Jaz mislim, da je bolje nič, kot pa ta zajeban nekaj, ker je povsod eno samo hudičevo brezvezno rolanje." Nekaj trenutkov zatem, ko je Francelj končal svoj jasen in razločen odgovor, sta se k sosednji mizi usedli dve grdi ženski, evidentno iščoč kakega fukača. In ta dogodek je prišel kot naročen za ilustracijo gornje trditve. "No, če drugače ne moreš, pa upam, da boš zdaj lažje razumel, kaj v resnici mislim. Poglej tisti dve pički. Recimo, da si postavljen, zaradi bogve kakšne hudobne namere objektivnih sil, pred alternativo da, če hočeš sploh kdaj še katero žensko pofukati, potem sta ti do konca življenja na izbiro ti dve, ali pa sploh ne fukaš nikoli več. Kako bi se odločil?" "Za njiju." Andrej je Franceljevo deduciranje pazljivo poslu- šal, toda z njegovim poskusom, kako bi logično pojasnil veljavnost svoje kratke, a usodno resne trditve o potrebi vojne za reševanje ekonomskih kriz, se še vedno ni stri- njal. Obenem pa se je zavedal, da bo zgolj s čustveno prizadetostjo nad prijateljevo hladnokrvno nemoralno- stjo izpadel v tem dialogu kot poraženec, ter tako nepo- sredno priznal nasprotniku premoč njegovih spoznanj nad svojimi, kar bi bilo enako, kot bi uklonljivo pristal na njihovo resničnost. Zato je, da bi sogovornika potol- kel z njegovim orožjem, to je z orožjem analitičnega uma, zatrl v sebi motečo afekcijo zaskrbljenosti, zbral svoje misli in mu potem, ko je sogovornik končal, takole strogo premišljeno predočil svoj pogled na sporno prob- lematiko; "Preciznost intelekta te navkljub tvojemu nezdra- vemu in razvratnemu življenju še ni zapustila, toda vseskozi ostajaš izključno na tleh formalno logičnega sklepanja. Ontološke in dialektično materialistične raz- sežnosti tega problema ti ostajajo prikrite. Da bom raz- 58 tukal tc ivojc ko/larijc. bom svoje teoretično razglab- ljanje v kratkem ra/tlclil v dve med seboj ne docela povezani, vendar vsaka s svoje perspektive tvojo kon- cepcijo negirajoči točki. Torej poslušaj: Prvič, temelj vsega našega mišljenja in obstoja — dobrega ali slabega — je živi človek, ki je tako po pomenu tega aksioma vrhovni smoter našega bivanja in enako edini smisel eksistence celote sveta. Samo s človekom In preko njega stvari so in brez njega ni nič. To je transcendentalni zakon slehernega možnega prebi- vanja, zakon, ki podreja in implicira vse ostale. Brez te resnice bi bilo vse skupaj zgolj plod naključja, trenut- nosti, vse stvari bi se relativizirale, biti ali ne biti bi bilo eno in isto sranje in po tem vzorcu bi šlo kmalu vse v kurac, ki ga tudi nobena vojna čistka ne bi mogla rešiti." Ko je Francelj slišal te besede, se je komaj zaznavno ironično nasmehnil in si natihem mislil: "Ubogi altruist! Očitno ne šteka finte. Do istosti biti in nebiti, rela- tivizma, samovolje in končnosti sem popolnoma rav- nodušen. Gre mi samo zato, da živim to enkratno živ- ljenje tako dobro, kot Se ga možno živeti da, pa četudi na račun tistega njegovega blesavega zakona." A oglasil se ni in je pustil Andreju razpletati svoje misli dalje. "Tako stanje stvari pa je mogoče ohraniti le ob skrajnem spoštovanju človekove osebnosti, neglede kakšna je njegova fizična ali psihična zgradba, ob usodni moralni prisegi negovanja življenja, skratka ob imperativu službovanja človeku kot takemu, to pomeni čisti tubiti. Nagon po ohranitvi, uresničevanja principa užitka, torej razbohotenje naših najbolj bistvenih strasti je zato mogoče le na osnovi zavesti o svetosti človeškega bitja. Tvoje izvajanje o humani dimenziji vojne je namreč ravno v tem smislu popolnoma napačno, kajti v hipu, ko zavlada ubijanje, pa četudi v omejeni, izključno v obliki sredstva za dosego nekega plemenitega cilja koncipirani formi, že popusti trdnost zgoraj nave- denega imperativa. Meje med uničevanjem in obsta- janjem se zabrišejo, kriteriji, kdaj uporabiti nasilje, izgi- nejo, z anulacijo vrhovnega načela postane dovoljeno vse, pri čemer tisto, ki je močnejše, prevzame oblast. To pa je vojna. Sprva povsem nedolžno sredstvo v službi dobrobiti človeka se kmalu začenja zavedati svoje samo- zadostnosti, torej moči in v občutku tega ugodja ne pozna, kot kaka rakasta tvorba, konca svojega raz- raščanja. Ostane le še vojna zaradi vojne, ki je abso- lutno uničenje. No, Francelj, če pošljeva v pizdo tisti moj zakon, kdo ti, če si pazljivo sledil, še lahko garan- tira, da bo v vojnem času pobito samo toliko odvečne žive sile, kot je potrebno za tvoje privatno razkošje. In drugič, taka vojna, kot jo imaš ti v mislih, ni na podlagi historično materialistične teorije nikakršna posledica razrednih r>asprotij in protislovij v družbeno ekonomski bazi, ki bi šele objektivno terjala uporabo tega brutalnega sredstva za njihovo ukinitev, pač pa popolnoma metafizična konstrukcija nekega medi- kamenta, ki naj znotraj nesoglasij kapitala enega in istega razreda, brez iz razrednega boja izhajajoče dejan- ske upravičenosti, reši trenutno krizno situacijo. To je zgolj navidezni vzrok, ki je v zgodovini naredil več škode kot koristi, ker je običajno potem, ko je nastopilo premirje, samo še poglobil nesrečo." "Andrej, najprej ga ne serji, da so svet in stvari v njem samo preko človeka. To je totalni nesmisel. Človek jc le ena izmed teh stvari, zelo krhka in nebogljena ter v primerjavi s celoto bivajočega tako v časovnih, kot prostorskih določilih, popolnoma zanemarljiva. Ja, po vsem tem, kar si mi povedal, je očitno, da še vedno ne razumeš bistva moje filozofije: Leibnizov sta- vek, ki vprašuje, zakaj bolje nekaj, kot nič, čeprav je res, da ne podaja nikakršnega odgovora, dandanes nima več tiste veljave, kot jo je imel nekoč. Jaz mislim, daje bolje nič, kot pa ta zajeban nekaj, ker je povsod eno samo hudičevo brezvezno rolanje." Nekaj trenutkov zatem, ko je Francelj končal svoj jasen in razločen odgovor, sta se k sosednji mizi usedli dve grdi ženski, evidentno iščoč kakega fukača. In ta dogodek je prišel kot naročen za ilustracijo gornje trdi- tve. "No, če drugače ne moreš, pa upam, da boš zdaj lažje razumel, kaj v resnici mislim. Poglej tisti dve pički. Recimo, da si postavljen, zaradi bogve kakšne hudobne namere objektivnih sil, pred alternativo da, če hočeš sploh kdaj še katero žensko pofukati, potem sta ti do konca življenja na izbiro ti dve, ali pa sploh ne fukaš nikoli več. Kako bi se odločil?" "7a niiiu."' 59 zaprisege prije^-i £io pri ba^ru, 22 ljubezen ^cd ia za pravice na plakatih in za resrdce v verijsh ko za te bogove in gradove so priplule ladje /i^odrosti/ in so Jokale tragedije za vse sončne popoldneve ki bili so se cunje so jokale tragedije na televiziji in na radiu brez primesi Z^ solza in brez ja^S pri.i.esi ljubezni so Jokale fiala spoznanja io~kčt vse konJs;:e dirke staviš in zlagaš staviš in izgubiš denar pa vedno v iste roke vedno v iste in vt-dno brez spoznanja hipodroa Je vedno znova prazen in konji vedn«., cnova siti siti al pa lartvi vse čaka na nove konjske dirke brez spoznanja vse čaka,č£:.-a na glavno Je da smo siti in da so polne naslovne stani časopisov glavno Je da veruje^i^o v cpso-^utnc, svubodo da smo vedno opti-^isti optimisti za tuje koristi optinisti za večjo produktivno: optimisti z-.to da ni zestojev optimisti -zato da smo čisti in optim.isti zato da nas Je ve' Večernr. revolucije oborožil Si^o se zaklel s^o se spogledal smo se včeraj zvečer nikogar se nismo bal teki smo in vpil aati je dala kruha in zopet smo bili večerna revolucija gledal SuiO V ekian nihče ni gledal stran v srcih plamen bitk v očeh krvav odsev vsi smo mislili enak. fajn smo se opral in se naslajal zopet smo bili večerna revolucija vračali smo se za uro jdve v ogenj,gozd,nevihto lažnih brzostrelk moderni partizani za uro,dve in za majhen denar zopet smo bili večeriifi l evoluci ja tv revolucija tv i^eneracija včeraj zvečer, včeraj zvečer. 61 Peter Lovšin Roman ROKENROL PIKNIK Prologomena Tisti dnevi so bili res prav čudni, moreče topli in soparni, čeprav se april ni še niti dobro začel. In potem kar naenkrat spet sneg popestri situacijo. Tri dni plundre po cestah. Tiste dni nisem hodil ven. Ne maram mokrih čevljev, že tako sem aprila (ne maram tistih spomladan- skih avtobusov polnih še toplejše oblečenih, ki se drena- jo in potijo, ne maram potnih kapelj, ki ti po hrbtu drsijo v rit, da mi spomladanski veter suši pot) stalno prehlajen. Za Andreja sem izvedel čisto slučajno. Mami sem nesel smeti v kanto in ker je bila naša polna sem hotel nesti v sosedovo. Pa je bila tudi ta polna. Sosedovi so povrhu naročeni še na časopis. Prav tega je bilo za celo kanto. Koliko časa nisem že nobenega prebral? Vzel sem jih pok, da je bilo prostora za naše smeti. Zvečer sem jih nekaj vzel v roke. Bili so dokaj zanimivi, toda prav to jih je delalo izjemno dolgočasne. Pravzapravrav sem že dremal, ko sem zagledal njegovo sliko. Andrej je bil na shki sicer še brez brade, vendar sem ga takoj spoznal. « V tem romanu nastopajo približno tele osebe: Jure — štiri leta absolvent sociologije, Tomaž — rok kritik, absolvent filozofije, Mare — študent strojništva, tretji letnik. Samo — delavec v Iskri, Jože — predsednik študentskega kulturnega kluba, Janja, Marjeta, Meta, Sonja, Fani, Rozika, Jelka, Miša, Katja, Marina — gimnazijke, Eva — absolventka primerjalne. Drago — poklicni mladinec itd. itd. Roman se začne tako, da že takoj na začetku razkri- jem bistvo romana. Bistvo romana je marksistična kriti- ka nekaterih odnosov znotraj nekaterih razmerij, ki se udejanjajo med junaki romana. Srčica romana je v pri- kazovanju odtujevanja neke generacije ali kot čivkajo že napovedovalke na Valu 202-keep on fucking. Roman se konča tako, da Jure reče Roziki: "Ne me jebat Roza, ne morem te kle celo noč sam kavsat." In že smo v jedru dogajanja. Disko Študent, sama dobra muzika, na vratih se pojavijo Miša, Jelka in Katja, same fukoljubeznitrebnice. Samotu, čeprav je že malo utrujen od šihta in piva, takoj skoči kita gor. Spomni se namreč, kakd se je prejšni petek mečkal s Katjo, kako se je njena nežna ročica igrala z njegovimi jajci, kako se je režala, ko mu je nastavljala robec, spomnil se je, kako bi mu na skretu kmalu dala. Samo, da bi bla mal bol zadeta. Stonsi šibajo Star fucker, pingvinčki in pingvinke si razbijajo glave ob nizkem stropu, hipiji zvijajo džojn- tke, punki se zalagajo s pivom, Forumova gorila obračunava z nekim pedrom, ki je z odpetim fršlusom strašil po sceni. Sopa se. Energija špona. Tomaž je zadovoljen. Išče cigaret. Mare, Zmago in Miran žuljo tretje pivo, ko prisede Adam, barvasti mož iz Zgornje Volte. V Riu je isto sranje kot zmeraj. Ce nisi totalno zatolčen nimaš kaj počet. Dane gleda v Komuni Agato na počitnicah. Zraven njega je Marija, drugi razred gimnazije. Se zmeraj hodi v cerkev, tudi k verouku. Blazna je. Daljši črnovranji lasje. Kot Vinetu. Kožo je kupila na Tahitiju, kjer so ji za povrh dali še nasmeh. Nedolžnost je kupila v Vati- kanu. Na kredit, ker je že bila pri obhajilu. Pridna je v šoli. Dane je zaljubljen v Evo. Menda bo zmeri z njo* Dane je prasec. Včasih je tud študent, včasih dela kje kakšen dan, po možganih je roker (novi), včasih je nežen in včasih ga okoli glave obsije svetniški sijaj. Z Marijo je nežen. Rad jo ima. Drži jo za roke. Film je dober. Eva doma štrika. Zaspana je. Vzela bo še en tablet za glavo. Krpan je še nabit. Matjaž stoji z Andrejem pri šanku. Malo je že zadet. Cez dva mesca gre v vojsko. Petek zvečer je. V nedeljo igra Olimpija doma. Kozaška ulica je bila popolnoma opustela tistega vročega julijskega dne. Bil je čas popoldanskega počit- ka, gospoda se je zleknila po kavčih. Otroci so ležali kje v senci košatih dreves. Radijske aparate so ugasnili, televizorjev še ni bilo in še ptice pevke so utihnile. Le služkinje so pomivale posodo. Pisalo se je leto 1964. Pavle je praznoval svoj dvanajsti rojstni dan. Pavle je bil potomec znane rodbine Hamerjev. Kljub temu, da je sorazmerno zgodaj dozorel in postal mogoče malce pretirano perverzen, je bil drugače preprost in dober fant. Se vedno je stanoval z starši v Vili Olgi, najlepši vili v Korziški ulici. Sedaj napol drema v prijetno hladni vodi bazena. Ana in Ivan že pripravljata vse za večerni piknik. Mama in oče spita v dnevni sobi. Tomaž je šel s punco na Golovec. Pavle postane žejen. "Ana, daj prinesi mi kozarec piva, prosim." Ana jih bo kmalu štirideset, vendar se s Pavletom odlično razumeta. Ana ve česa si takle mladenič želi. Ko se sklanja k bazenu, da mu nalije kozarec, prav narahlo razmakne nogi. Pavletu je všeč ta scena. S prosto roko seže pod kopalke. Ana še bolj razmakne nogi. Za tre- nutek lahko opazi njeno malo večjo desno sramno ustni- co. Trdno stisne ud v svoji roki. Ana pa zagleda gospo Ančko, Pavletovo mamo, kako prihaja k bazenu. 62 65 paraf PEJSA2 2ivim u zemlji prekrasnoj zemlji prepunoj cviječa livada i brda. Oj lijepa zemljo, oj lijepa naša domovino Krasnog li mora plavog 11 neba visokih Alpi zelenih šuma. Oj lijepa moja zemljo, oj lijepa naša domovino. Puna si drva, bukovine, hrastovine, borovine, jelovine, niske i visoke. Oj lijepa moja zemljo, oj lijepa naša domovino. PERSPEKTIVA Ml SMO DISCO BAND Ml SMO DEVO BAND Ml SAO iSiSCO BAND Ml SMO DEVO BAND U TREČU BRODSKU STIVU DOSLI SMO PITI PIVU ZA NASE BRODOORADILISTE OTVORILI SMO ZABAVISTE OSAM SATI SUAKE PA ODMOR ZA JUNAKE VELIKI TO JE POMAK RADITI UZ PLESNI KORAK PLEŠEMO I LOCEMO PIVO JER MI SMO DEVO PRED NAMA JE PERSPEKTIVA U2ITAK RADA REDA J MIRA NARODNA PJESMA 2 OVAKO SE SPREMA TEMA KOJE NEMA ALI SVI SE VESELIMO I OVOME STO IMAM6 NI JEDNE NEMA BOUE OD NASE POLICIJE DRUGA STROFA KA2E DA U NAS NITKO NE LAŽE JER ONI NA TO PAZE DA, ONI NA TO PAZE NI JEDNE NEMA BOUE 00 NASE POZICIJE OVO STO 2ELIM0 REČI TESKO M02E PROČI ALI Ml SE RAZUMIJEMO 1 SL02N0 PJEVAMO NI JEDNE NEMA BOUE OD NASE POLICIJE MORAO SAM IČI Poslali su me. i ja sam otišao i ja sam otišao i ja sam otišao i ja sam otišao kupiti naranče. Morao sam iči jer dobit ču po pički jer dobit ču po pički jer dobit ču po pički jer dobit ču po pički disciplinskom batinom. MUTACIJA j Teški su biti dani I kada je u 4oplom šupku tvoga dragog šefa čučala skrivena sramota Sve što si mis/io reči bile su probavne smet nje ti si tek tražio svoje mjesto redo^^og pljiskanjg i hvale Ah^kakvo istina ima lice kada zanemarimo individualne trice Buriila t^ nerazumljiva uvijek nova strana pravae i interesi brojni veoma vaini Sada su nova, bolja vremena naime tebi je več u krvi klimati, slušati, pljeskati i-pritom spavati niirno Ah kakvo istina ima lice kada zanemarimo individualne trice Sada postuješ okolnosti lagano se vereš gore a u toplom šupku tvoga šefa spokoj i mir vlada ob šestih po_ zmagi pokažite Jim pot ob šestih po zmagi pokažite jim pot množica je neprestano vzklikala in zahtevala da se odstrani vampirje preteklosti ki želijo oslabiti razrušiti množica je neprestano vzklikala in zahtevala na dan prihajajo vsa vprašanja našega javnega in državnega življenja zgradbe naprave ter živi in mrtvi inventar to ni niti naivnost niti neznanje ali preprosto rečeno neumnost nato se je zbrano ljudstvo razšlo ob petju aretirani so bili tudi trije tovariši ki so bili kasneje izpuščeni. termiti ZDRA VO M AR! JO Zdravo Marijo, majko božja Kako mi živiš, što mi radiš pomozi mi Marijo, milosti puna pronadji mi neku vezu za u raj za u raj Zdravo Marijo, majko božja ja sam hio dobar pomozi mi Marijo izvuci mo odavde majko božja Izvuci me odavde jer je jako vruče i ružno Pomozi mi Marijo milosti puna pronadji mi neku vezu za u raj za u raj Zdravo Marijo, majko božja ZDRA VO mama mama, s razlogom se brineš za svoga dobrog sina da ja nesto ne ukradem da ja nekog ne ubijem s razlogom se brines da bi bio dobar mama, s razlogom se brines jer sve je ovdje trulez mama ja se pocinjem raspadati raspadni se sinko mama, s razlogom se brines za svoga dobrog sina da ja ne istrunem da ja ne propadnem s razlogom se brines da bi bio dobar mama, s razlogom se brines za svoga dobrog sina slatka moja mamice ja trunem, truni sinko mama s razlogom se brines ali ja moram biti truo da bi bio dobar s razlogom se brines 68 rus PANDURI Panduri su mrtvi ha ha ha panduri su hulje ha ha ha panduri su bulj^» ha ha ha panduri piju ribije ul»- ha ha ha panduri su mrtvi ha ha ha panduri su hulje ha ha ha panduri su bulje ha ha ha panduri piju ribije ulje ha ha ha bMljt - ri< PLAVO BIJELO Okrali su okrali lopovi banku okrali su okrali lopovi banku plavo bijelo to je murja plavo bijelo to je murja lopovi bježe evo murje lopovi bježe evo murje plavo bijelo to je murja plavo bijelo to je rtiurja plavo bijelo to je murja plavo bijelo to je murja..... MLADI PUNKERI Svi svi mladi pu-punkeri ne ne znaju što je punk punk punk, to je to je uništenje uništenje cijelog svijeta to je to je uništenje uništenje cijelog svijeta svi svi svi svi mladi mladi pu-punkeri, ne ne znaju što je punk punk punk to je to je uništenje uništenje cijelog svijeta je je je L. r^LH.: KILU O D:UGI S.iDA dvj3 J.. PLJTJS.iK Ja žili:.: J3Dxir snJ^c- 0 DIi.GI 30Ž J Da J la 9ADA DVA A surca GRTJ3 a 3U"IG3 GRIJ3 H 5U^'C3 GRIJ3 TaKC TCFLO J3 Jh r sili: IvULO KHUTIA JA ^.SLU.' Iv-iLO VODiS TAKO VAIw 3V3GA DAJT3 TI 3L03CD3 a 3UNCJ GRIJ3 .^UNCJ: C RIJ 3 A SU:^C3 GRIJ3 T.-iKc ^crio J3 MRTVI KANAL Mrtvi kanal dolazimo iz smrada da nas novac vlada stoljpče je smrada iko je sretan strada mašine su ljudi svi su dobri ludi onaj'tko se trudi ostaje bez zubi mrtvi kanal to smo mi mrtvi kanal ovaj je život mrtvi kanal 69 72 Slike naprevl,-iene z teleob.jektivom naoe posebne službe.Zaloten .je pri deliktu san.j o moči,div,ji žel,ji po uspehu,razdraženi mer;aloneni,ii; Raziskava v teku, 74 slika Sidovih "sorodnikov"... Osebek kaSe stalno nagnenje k določeni narcisoidni perverznosti ...ki leži v žel.ii ,de bi blestel in uspel.____ 75 ^ i-ian^kala je le se priložnost . 76 ",.to je ves ta "novi val"-gimnazije! prevzemajo stvar,Pank .^im ni bil všeč,ker je bil pretrd in neprijeten,pa so ga ačistili.Uporabili so synthesiserje,ker mislijo,da je to pametno in novo". Malcolm McLaren 198o "..pojav punka predstavlja odslej nihilizem te dobe". J.D.Brierre-L.Lewin v knjigi"PuM:ituides" "..pimk je prizadel tiste,ki so ob n j-^m ugotovili, da niso več mladi in lepi.Mislim,da je zelo globoko prizadel Jaggerja in Stewarta.In Townshenda." Malcolm McLaren-198o 78