in
GLASILO KOLEKTIVA
Izdaja GIF »INGRAD« Celje, odbor za informiranje v nakladi 1.500 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo ČEVNIK, tehnični urednik Marija JAGRIČ.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija«, Krško
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov, (Št. 421-1/72, z dne 28. 2. 1973).
Nov mejnik v samoupravi
Ponedeljek, 10. decembra 1973. Datum, ki ga kaže zapisati in si ga zapomniti, saj ga lahko vzporejamo s 14. novembrom 1950. leta, ko so delavci prevzeli v upravljanje podjetje.
Dva datuma v zgodovini delavskega samoupravljanja v našem kolektivu.
Drugi, naj novejši se nanaša na podpis samoupravnega sporazuma, po katerem se temeljne organizacije združenega dela in samoupravna delovna skupnost skupnih služfb povezujejo v delovno organizacijo: gradbeno industrij sko podjetje Ingrad, Celje.
Ob podpisu slavnostno razpoloženje in prijetno vzdušje.
Slavnost je začel predsednik centralnega delavskega sveta Miro Medved, Iki je med drugim dejal:
»Delavci Ingrada se zavedamo, da je samoupravni sporazum eden od zgodovinskih mejnikov, s katerim uresničujemo zgodovinsko borbeno geslo »tovarne delavcem«. Naj vas spomnim na datum, ki je vklesan v spominsko ploščo pri vhodu v upravne prostore podjetja, to je dan, ko so delavci prevzeli podjetje v svoje upravljanje. Že takrat pred triindvajsetimi leti so razni nasprotniki našega socialističnega družbenega reda prerokovali slabo prihodnost delavskemu samoupravljanju in propad podjetij. Da se zlonamerne prerokbe niso uresničile, nam je vsem znano, posebej pa to govorijo tudi nekatere številke. Naj povem da se je pni nas gibal celotni dohodek v 1959. letu od 22,968.000 na 141,691.000
dinarjev ob koncu septembra letos, lin nadalje da se je vrednost osnovnih sredstev v istem času povečala od 7, 475.000 na 57, 816.000 dinarjev. Ti podatki so neovrgljive priče, da delavci znajo gospodariti, da se znajo pravilno odločati, posebej še, kadar gre za vprašanja bodoče-
ga razvoja in delavske solidarnosti. Delavci bomo tudi tokrat kot že neštetokrat pokazali in dokazali, da je politika naše Zveze komunistov pravilna in da je le delavski razred tisti, ki bo in mora uresničiti ideje socializma.
S samoupravnim sporazu-
mom smo si sami predpisali postopke in določili odnose, kako se obnašati in ravnati v posameznih primerih.«
Zatem so samoupravni sporazum podpisali: dipl. inž. Leon Črepinšek v imenu TOZD gradbene operative, dipl. inž. Bojan Okrogar za TOZD industrije gradbenega materiala, Rafko Funkl za TOZD proizvodnih obratov in pravnik Franjo Čev-nik za samoupravno delovno skupnost skupnih služb.
V. d. direktorji TOZD podpisujejo samoupravni sporazum.
Veliko sreče v novem letu
Novoletni intervju z direktorjem dipl. inž. Henrikom Cmakom
Srečanja in pomenki z direktorjem podjetja dipl. inž. Henrikom Cmakom ob zaključku leta postajajo že tradicionalni. Prijetna obveznost, ki se ponavlja iz leta v leto. Prijetna tradicionalnost.
Beseda je tekla sproščeno o uspehih in težavah, o vidikih. Optimizem na vsakem koraku. Optimizem, ki sloni na rezultatih, ki so jih dosegle pridne roke, umne glave, dobri gospodarji. Tak optimizem je realen, četudi v njem ne kaže prezreti realnost, težave in probleme, ki se vselej pojavljajo.
»Leto, ki ga zaključujemo, je bilo za nas izredno težavno. Sredi glavne sezone in proti koncu leta smo se srečavali z omejitvijo električne energije. Svoje posledice je pustila tudi pri nas. In potem več ali manj stalno pomanjkanje nekaterih gradbenih materialov, da ne govorim o tistih, ki jih potrebujejo obrtniki za zaključna dela. Instalacijski in sanitarni material, ra-
diatorji, kopalne kadi... S temi težavami smo se srečali vsi, ne samo pri Ingradu.
In če sem že pri težavah, naj omenim še kadrovske, kjer so vrzeli v ekipi strokovno -kvalificiranih kadrov«.
»To je ena plat dela in življenja, ki se nam zdaj umika. Druga pa je -izredna razgibanost znotraj kolektiva. Aktivno -družbeno politično dogajanje je do-
bilo svoj odmev zlasti v uresničevanju ustavnih dopolnil. Razprava o formiranju temeljnih organizacij združenega dela in sploh o organiziranosti našega podjetja, je dala pravo sliko zavesti in pripravljenosti našega kolektiva. Nanjo smo lahko ponosni. Saj smo to in drugo delo na tem področju opravili v času, ko smo imeli polne roke obveznosti v izvajanju osnovnih proizvodnih nalog. Lahko rečem, brez zadržkov, da smo uspeli v celoti. Ta uspeh se kaže tudi v predvidevanjih, da bomo izpolnili -letošnje osnovne planske naloge.
Gle jte, samo bežen pogled na delo, ki smo ga opravili pove, da smo bili uspešni in da smo (Nadaljevanje na 2. strani).
Veliko sreče v novem letu
(Nadaljevanje s 1. strani).
si znova utrdili ugled. Laško in graditev proizvodnih hal za tovarno TIM je prvi dokaz tega dejstva. Požar, kli je prizadel to podjetje, je grozil s hudimi posledicami. Toda, naš kolektiv ,je napel vse sile in je dela opravil v roku, do dneva rudarjev. Kolektiv TIM-a je izrekel posebno priznanje ne samo celotnemu našemu kolektivu, marveč še posebej dvema našima članoma, ki sta vodila to delo v Laškem. Podobno je bilo v Preboldu pni gradnji hale tamkajšnje tekstilne tovarne. Vse pravočasno in znova priznanje. Po planu so tekla in še tečejo dela v Zrečah pri graditvi novih prostorov tovarne kovanega orodja. Prav tako uspešni smo bili na Polzeli, pa pri šentjurskem Alposu, v Štorah, zatem pri šempeterski osnovnli šoli, pri mostu v Kasa-zah in še in še. Res pa je tudi,
da nas je tu in tam prehitela zgodnja zima in povzročila, da bodo nekatera dela končana z zakasnitvijo. Pri takšnih vplivih smo seveda brez moči. V ta okvir del sodiijo tudi nova Teh-nomerca tor jeva skladišča.
Dela pri novih mostovih v Celju smo uspešno zaključili.
Naša aktivnost, proizvodna seveda, pa je segla tudi na stanovanjsko področje. Z velikim uspehom smo osvojili sistem outinord. V tem načinu gradimo na Lavi v Celju dva nova stanovanjska bloka. Vsega skupaj 212 stanovanj. Naš človek pa je ponosen tudi na otroški vrtec na Otoku, sa j smo tako tudi s svojim delom pripomogli, da bo skoraj 200 otrok dobilo zelo varno zatočišče v času, ko bodo njihovi starši na delu. In potem je tu še naš delež pri graditvi stanovanj v Ljubljani. Delamo na treh območjih: v
Kosezah, za Bežigradom in na Krimu.
O uspehih in rezultatih dela bi še lahko govoril. To so tudi našli obrati, nova betonarna in drugo.
Ob takšnih rezultatih vedro gledamo v prihodnje leto. Za nas bo vsekakor ugodno. Odpirajo se nam nova in zelo pomembna gradbišča tako pri Al-nosu v Šentjurju, pri celjskem Tehnomercator ju pa v štorski železarni in drugod. Veliko pričakujemo na področju stanovanjske graditve. Solidarnostni skladi lin skladi za usmerjeno družbeno graditev bodo prav gotovo dali svoj delež k pospešeni siraditvi delavskih stanovanj. Mi prav tako! Perspektiva je torej lepa!
In če na hitro ocenjujemo rezultate dela pa tudi vidike, ki se odpirajo ,ne smemo mimo kolektiva. Imamo dober, zrel in zavesten kolektiv. Z razumevanjem je sprejel vse naloge in jih tudi izpolnil. Nekateri v tej sredini tako vzorno, da so do-
bili posebna priznanja.
Ta kolektiv se je z vso re-resnostjo in odgovornostjo lotil tudi uresničevanja ustavnih dopolnil. Prvi rezultati so tu. Naša organiziranost v treh temeljnih organizacijah združenega dela in v eni samoupravni delovni skupnosti bo dala vidnejše rezultate šele prihodnje leto in pozneje. Podpis samoupravnega sporazuma o organizaciji podjetja je prav tako izzvenel v pomembno delovno zmago.
In končno naj beseda, dve velja tisti želji ki jo izrekamo ob prehodu starega v novo leto. V svojem imenu pa tudi v imenu kolektiva se zahvaljujem vsem našim članom za veliko požrtvovalnost na vseh področjih, za veliko privrženost kolektivu in za vse delo, ki se je poznalo pni nadaljnjem razvoju Ingrada. To čestitko naj spremlja želja, da bi novo 1974. leto prineslo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov.«
Dosežki zahtevajo nove napore
Proizvodnja v letu 1973
V gospodarsko leto 1973 smo vstopali precej previdno. Napovedani restrikcijski ukrepi so delovali na gospodarstvo rahlo zastrašujoče, predvsem gradbinci smo se zbali vpliva restrikcij na investicije, zlasti na nove gradnje. S tem bi imeli gradbinci manj dela in večje težave. V prvih mesecih leta so gibanja šla v to smer — v ostalih republikah £e dlje časa. Med letom pa se je položaj bistveno izboljšal. Gospodarstvo in negospodarstvo se je ob precejšnji pomoči bančnih kreditov le pogosteje odločalo za nove gradnje. Vendar še vseeno zapažamo prepočasno rast novih naložb saj tudi stopnja rasti slovenskega (in jugoslovanskega) gospodarstva že nekaj časa pada.
Gradbeništvo je občutilo gornja gibanja, vendar v Sloveniji brez večjih posledic. Stopnja rasti je v slovenskem gradbeništvu zadovoljiva. Brez vpliva cen znaša 7,5 %, kar je več kot znaša povprečna stopnja rasti. Znani so že podrobni podatki za januar — september. V tem razdobju zapažamo zadovoljive rezultate pri večini podjetij v gradbeništvu. Vrednost proizvodnje se je povečala za 20 %. Z ostalimi pokazatelji pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvsem prehitro narašča delež stroškov in ostalih elementov cene, predvsem na račun znižanja čistega finančnega rezultata. Opaža se porast vseh vrst stroškov iz najrazličnejših razlogov. Na drugi strani pa je med gradbinci vse ostrejša konkurenca, kar vpliva na znižanje cene in bolj neugodne poslovne uspehe.
Gornji položaj je tudi od našega kolektiva zahteval večje angažiranje. Bdi j vestno smo morali razvijati poslovnost, vključevanje na trg, raziskavo trga, organizacijo dela, delovno disciplino, kvaliteto dela, doseganji e rokov, cenenost gradenj in racionalizacije, opremljenost z modernimi stroji, proizvodno sodelovanje, finančno politiko in razvoji nove tehnologije.
Danes je za nas vsalka poslovna odločitev pomembna. Pomemben je vsalk objekt. Vsepov-
1.	CELOTNI DOHODEK
2.	STROŠKI
3.	DOHODEK
Celotni dohodek se je nasproti istemu lanskoletnemu razdobju povečal za 10 %. S tem ne moremo biti povsem zadovoljni. Odstotek je med najni-
sod smo izpostavljeni. Skrbeti moramo za v red-u poslovne odnose, bdeti nad konkurenco, predvsem moramo reagirati na občasne oblike nelojalne konkurence.
Podatki o poslovnih rezultatih v letu 1973 samo odražajo opisane pogoje dela v našem kolektivu. Kažejo konkretno sposobnost kolektiva za preseganje težave in izkoriščanje prednosti
Osvežimo najvažnejše podatke za prvih devet mesecev:
1972	1973	%
128,684.557	141,690.670	110
79,653.813	94,010.127	118
49,030.744	47,680.543	97
žjimi v Sloveniji. Predvsem nas v stopnji rasti prekašajo nekatera podjetja Iz regije, kjer delamo (Vegrad, Gradis).
Vrednost opravljenih del v
GIF Ingrad v letošnjih prvih devetih mesecih znaša (tako kot ugotavlja Statistika) 174.981.149 din. Lanskoletni istovrsten podatek znaša 141.176.876 din. Odstotek povečanja 137 % je nedvomno zelo visok. Ugotovimo lahko, da se je obseg del letošnje leto močno povečal.
Vrednost letos opravljenih del smo ugotovili tako, da smo celotnemu dohodku prišteli zaloge nedovršene proizvodnje na koncu razdobja, odšteli pa nedovršeno proizvodnjo v začetku leta:
celotni dohodek 141,690.670 + nedovršena proizvodnja
30. 9. 1973	65,061.951
— nedovršena proizvodn ja
L 1. 1973	31,770.951
Vrednost opravljenih del	174,981.149
Vrednost opravljenih del se je povečala na rovaš nedovrše-
STRUKTURA DOHODKA
1.	Pogodbene obveznosti
2.	Zakonske obveznosti
3.	Drugi osebni prejemki
4.	Realizirani osebni dohodki
5.	Ostanek dohodka — dobiček Dohodek (1 do 5)
Podatki so sami dovolj zgovorni. Dobiček bo do konca leta verjetno večji, vsekakor pa ni pričakovati bistvenih premikov.
Podjetje ne uspeva dosegati takih finančnih rezultatov kot nekaj let nazaj, Vzroki so zunaj pa tudi znotraj kolektiva.
Letošnje leto opažamo zelo ugodne premike na področju gibanja obratnih sredstev. Zmanjšali so se obratni krediti, bistveno zmanjšale neporavnane obveznosti, precej povečal rezervni sklad in izredno so paraš tli avanlsi in predplačila. Zaradi u-godnilh premikov med viri sredstev se je celo zmanjšal delež lastnih sredstev poslovnega sklada, ki so potrebna za obratna sredstva. Med naložbami obratnih sredstev so postopoma padale terjatve do kupcev, precej so porasla likvidna denarna
ne proizvodnje (stanovanjska gradnja) in zato na celotni dohodek še ne vpliva v celoti.
Stroški so svoj delež v celotnem dohodku povečali. Celotni dohodek se je povečal za 10 %, zanj uporabljena sredstva (stroški) pa za 18 °/n.
S takimi ugotovitvami ne moremo biti zadovoljni. Res so na povečanje stroškov vplivale cene materialov in predpisi. Dejstvo pa je, da delamo predrago. Preveč porabimo materiala in ostalih sredstev za vrednost proizvodnje kakršno dosegamo. V to se moramo resno zamisliti, pojav preanalzirati in ukrepati pri resničnih osnovnih vzrokih.
Tudi stabilizacijski ukrepi se v podjetju ne izvajajo dovolj dosledno, Ugodna so gibanja le pri stroških kilometrine, vsi ostali stroški pa tudi preveč rastejo!
	1973	%
1.572.871	2,856.701	181
2451.866	4,914.448 1,285.821	228
33,714.732	31,048.360	92
11,591.257	7,575.213	65
49,030.744	47,680.543	97
sredstva,	več kot podvojila	se
je nedovršena proizvodnja, povečala so se oročena sredstva.
Vsekakor ne moremo prezreti pomembne dosežke pri naporih po povečanju mehanooprem-Ijenosti. Letos smo z lastnimi sredstvi in z nekaterimi ugodnimi krediti nabavili za preko milijardo starih din vrednosti Strojev in opreme. Dogradili ali sta še v postopku dve hali (Gomilško in železdkrivnica). Preko zime moramo prestaviti peškolom, itd., itd. Ugotavljamo sicer, da se investicij lotevamo premalo organizirano, tu in tam še kampanjsko in premalo poslovno. Toda vseeno rezultati so tu in jasno razvidni. Nabava mehanizacije je pa seveda šele začetek ...
(Nadaljevanje na 3. strani).
Pogled na gradbišče Lava; prvi blok LB-8/1 v zaključni fazi, na LB- 8/2 pa se zaključuje šesto nadstr.
Most čez Savo v Sevnici
Ingrad in Pionir prvič na skupnem gradbišču
(Nadaljevanje z 2. strani).
Letošnji proizvodni rezultati niso povsem zadovoljivi. Niso kritični. Zapazim so nekateri pozitivni premiki — povečan obseg proizvodnje, doseganje rokov, izboljšanje kvalitete. Žal pa še ne presegamo nekaterih starih slabosti in še zdaleč ne izkoriščamo vseh možnosti.
O tem je spregovoril pri obravnavi rezultatov odbor za organizacijo in razvoj, delavski svet in konferenca OOZK. Prav je, če ponovimo nekatere ukrepe, ki se predlagajo. Tii ukrepi bodo lahko osnovna strategija temeljnih organizacij združenega dela v prihodnjem letu.
Poglejmo najvažnejše:
—	povečati je treba tržno prodornost, za kar je potrebno preanalizirati razmere in cene na posameznih področjih;
—	v Ingradu ni dodelanega dolgoročnega plana podjetja, ki bi bil osnova za srednjeročne on letne plane ter tekoče odločitve;
—	na področju industrijske gradnje nam manjka lastna tehnologija;
—	premalo ambiciozno in prodorno se uvaja nov bolj zanimiv izbor proizvodnje;
—	investicije se naj ne obravnavajo kratkoročno, ampak na osnovi dolgoročnega razvoja podjetja;
—	organizacija dela je premalo dosledno izvedena in predvsem premalo konkretna pri opredeljevanju in sankcioniranju neposredne odgovornosti — premalo smo organizirani in povezani;
—	obračunska disciplina je sestavni del uspešnega gospodarjenja. Na tem področju so zapazni pozitivni premiki, a še ni storjeno dovolj;
—	več pozornosti, nadzora in sankcij je potrebno v zvezi s preveč naraščajočimi stroški;
—	kadrovska politika, delovni odnosi, samoupravljanje in družbeno politično delo so sestavni del proizvodnih prizadevanj. Stalno se konkretno srečujemo z osnovno resnico, da pravih trajnih uspehov brez razvitega samoupravljanja ni. Tudi v našem kolektivu imamo žali že nekaj konkretnih bridkih dokazov za to. Zato moramo vsi skunaj, predvsem pa vodilni lin vodstveni kadri ter družbenopolitični delavči, vsak glede na konkretno delovno mesto in zadolžitve, narediti vse, da (samoupravljanje zaživi v vseh sredinah v kolektivu.
Franc Gazvoda, dipl. oec.
V začetku letošnjega avgusta je Republiška Skupnost za ceste povabila PZ Giposs, da sodeluje v internem natečaju za izgradnjo mostu din priključnih cest na most čez Savo v Sevnici. V Okviru Gipassa sta se za gradnjo zainteresirala SGP »Pionir« lin SGP »Ingrad«.
Sklenili smo, da za most ponudimo sodobno prednapeto kontinuirano konstrukcijo, ki se bo izvajal z istim pomičnim odrom Hiinnebedk, s katerim je bil zgrajen viadukt Verd.
Do oddaje je ostalo le še
malo časa, cca 14 dni, zato smo si delo razdelili tako, da je bil Pionir zadolžen za izdelavo ponudbe za rekonstrukcijo nadvoza nad železnico in za priključne ceste na most, Ingrad pa za izdelavo idejnega projekta mostu s predračunom in za terminski plan celotne gradnje.
Povezali smo se s projektantsko organizacijo Bung iz Kasse-!a, s katero smo sodelovali pri gradnji avtoceste. Nalogo smo uspešno opravili, kajti kljub ostri konkurenci, je investitor dela oddal Gipossu.
Izvajalca sta se dogovorila, da bo na Skupnem gradbišču delitev dela v enakem razmerju. Vodilno vlogo je prevzel GIF »Ingrad«. Tako bo celotno poslovanje vodilo naše podjetje, SGP »Pionir« pa bo sodeloval z udeležbo delovne sile, strojev in kritičnega materiala.
Osnovni tehnični podatki mostu so naslednji:
Prehladna konstrukcija je dolga 160 m in široka 12,60 m. Statično je to neprekinjen prednapeti nosilec z dvojnim T prerezom in z razpetinami 14, 80+|6X21,	50+14,80 m. Višina
glavnih nosilcev je 1,50 m. Vzdolžno so prednapeti s 160 tonški mi kabli sistema BBRV. Podporno konstrukcijo tvori sedem parov okroglih rečnih stebrov 0 110 m in dva krajna opornika z upatimi krili. Za povezavo med prehladno in podporno konstrukcijo so predvideni potresno varni večslojni neopren-ški ležaji.
Temeljenje rečnih stebrov bo izvedeno s 15 do 20 m globokimi piloti 0 130 cm, obrežna o-pomiika pa bosta plitvo temeljena na gramozni podlagi.
Predračunska vrednost del prve faze znaša 11 730.000.— din.
Pogodbeni rok je 1. november 1974, kar je za izdelavo glavnega projekta in kompletno izvedbo mostu z vsemi cestnimi priključki, zelo malo.
Pri tem moramo upoštevati še to, da je Sava, reka hudourniškega značaja in da so obdobja nizkega vodostaja, ki omogočajo nemoteno delo, zelo kratka.!
Torej, naloga je težavna in celjski sektor bo moral ob sodelovanju ostalih služb podjetja in SGP Pionirja zastaviti vse sile, da preda investitorju most kvalitetno in v roku.
Peter Pavlin, dipl. gradb. ing.
********************************************************************** *	*
*	*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Delovnemu kolektivu Ingrad
voščijo
Vodstvo podjetja in TOZD Družbeno-politične organizacije Samoupravni organi
Stecnd n (9 d o le 1(91974-
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*********************************************************************!
Perspektive za leto 1974
Če se ozremo nazaj v pravkar iztekajoče se leto 1973, lahko ugotovimo, da bomo izpolnili plan podjetje z ozirom na pogodbeno prevzeta dela. To kar velja za podjetje pa ne velja v celoti za posamezne sektorje. Predvsem ne velja to za sektor montažne gradnje, ki precej zaostaja s proizvodnjo za zastavljenim planom. To je tudi razumljivo, če poznamo dejstvo, da opuščamo montažno izgradnjo stanovanj po sistemu »Jugomont« in prehajamo na nov, ekonomične jši način gradnje stanovanj, ki zahteva tudi veliko manj živega dela na kvadratni meter stanovanjske površine, kot vsi dosedanji načini gradnje, to je na gradnjo po sistemu Outinord. Dela po tem sistemu pa je prevzel sektor Celje. Zato je razumljivo, da perspektive za sektor montažne gradnje ugašajo in bo bodoča organizacija TOZD-a gradbene operative morala najti ustrezno rešitev.
Kakšne pa so sicer perspektive za leto 1974?
Sektor Celje se je izredno u-vel javil v zgradnji solidarnostnih stanovanj po novem sistemu. Ta gradnja poteka tudi po predvidenem planu. Vsa prizadevanja bodo morala biti usmerjena tudi v to, da se bodo postavljeni roki upoštevali tudi pri izvajanju obrtno instalacijskih del, ker edino na ta način bomo dosegli končni cilj, to je dovrši-tev del v pogodbenih rokih, kar nam bo služilo kot vstopnica za prevzemanje novih del v stanovanjski izgradnji. Tu imam v mislih predvsem nadaljnjo gradnjo solidarnostnih stanovanj in stanovanj usmerjene gradnje.
V	kolikor bomo v tej smeri dosegli zadovoljive uspehe, bo precejšen del kapacitet celjskega sektorja angažiran na tej gradnji. Da pa v tej akciji lahko uspemo, imamo ustvarjene dobre pogoje.
Celjski bazen je v prejšnjih letih precej zaostajal v investicijski izgradnji z ozirom na ostala področja Slovenije. V zadnjih letih pa lahko ugotovimo, da so investicijska vlaganja v nenehnem porastu, kar pričalo mnogi izgrajeni industrijski objekti in kar se predvideva tudi v naslednjem letu. Večje investicije predvidevalo: Acro, Metka, Zlatarna. Tehnomercator, Liubečna, LIK Savinja, Libela, Klima in drugi.
Celjski sektor se je uveljavil tudi na področju izgradnje montažnih hal »Mol« iz Nove Gorice. V zelo kratkem času je usposobil montažne ekipe, ki niso nič zaostajale v storilnosti za ekipami goriškega podietja, čeprav so imele te daljšo tradicijo.
V	letošnjem letu je bilo zgrajenih cca20.000 m* 2 teh hal, pričakujemo pa, da bo ta številka v naslednjem letu še večja.
Kaže torej, da v celjskem bazenu ne bo primanjkovalo investicijskih del. Sektor Celje je prevzel v izvajanje tudi most čez Savo in cestne priključke v Sevnici. To delo izvaja skupno s SGP Pionirjem.
Sektor Žalec je prav tako soliden izvajalec montažnih industrijskih objektov in je dosegel lepe uspehe na montažnih halah v Polzeli in Preboldu. Investitorji so bili z deli zelo zado-v-ol i ni.
Investicijska dejavnost je na žalskem področju zelo živahna.
Predvidevajo investicije in industrijske objekte, samopostrežne trgovine in stanovanjske bloke.
Na področju, M ga zajema sektor, se bodo v naslednjem letu začela velika investicijska dela na izgradnji termooentrale Šoštanj IV.
Dola obsegajo 200,000.000.— gradbeno obrtniških del, ki bodo morala biti zaključena v letu 1976. Skušali si bomo zagotoviti dela za en del naših kapacitet.
Tudi železarna Štore namerava v naslednjem letu začeti i gradnjo hale za montažo traktorjev. Za sektor Štore bi morali nujno pridobiti ta dela, da bi lahko še nadalje obdržali bazo na tem področju. Pod okrilje sektorja spadajo tudi objekti, M se izvajajo v Šentjurju pri Celju. Na tem področju se bodo izvajale večje investicije za Alpos in Žično iz Celja. S prevzemom teh del bi bile kapacitete sektorja zasedene. Prav tako se bo v Šentjurju nadaljevala stanovanjska gradnja. Dvema stolpičema, ki jih že izvajamo se bo priključil še tretji stolpič. Predvideva se tudi izgradnja novih šolskih prostorov.
Na konjiškem in zreškem področju se odvija izgradnja industrij skih objektov za Konus v Slovenskih Konjicah ter Kovaško industrijo in Comet v
Zrečah.	.	...
Ta gradnja se bo nadaljevala tudi v naslednjem letu. Dela se pa že izvajajo na stanovanjskem bloku za upokojence v Slovenskih Konjicah, ki morajo biti končana v jeseni 1974.
Predvideni so tudi novi in-dustrijski objekti. Razen tega se predvideva na obeh področjih izgradnja stanovanjskih objektov. Tako, da so tudi tu dobri izgledi, da nam na tem sektorju ne bo primanjkovalo dela.
Kapacitete sektorja Ljubljane bodo v naslednjem letu angažirane na nadaljnji izgradnji soseske BS-7 v Bežigradu, soseske na Krimu, izgradnji terasastih blokov v Kosezah in na izgradnji stanovanjskih blokov v soseski SŠ 7/1 in SŠ 8/2 v šiški. Pri izgradnji objektov na zgoraj navedenih soseskah bodo kapacitete sektorja v naslednjem letu polno zasedene. Treba bo pa pridobiti kupce za trgovske in poslovne prostore, ki naj bi bili zgrajeni v poslovno trgovskem centru na Krimu. Z izgradnjo teh objektov bi bila soseska na Krimu zaključena in
dana v celoti v uporabo koristnikom kot zaključena funkcionalna celota.
Dosedanja izgradnja stanovanjskih objektov se je izvajala y Ljubljani v montažni izvedbi in litem betonu z veliko stenskimi opaži. Za sosesko SŠ 7/1 in SŠ 8/2 se že projektirajo oib-jdkti s tunelskimi opaži v Outinord sistemu, prav tako se pa tudi predelujejo projekti za ta sistem za terasaste bloke v Kosezah. S tem se sektor Ljubljana -vključuje v izgradnjo stanovanjskih objektov v sodob-
nejšem in ekonomične! šem sistemu.
Skupno z ostalimi člani Gi-possa bomo nastopili s ponudbo za izgradnjo Babinega kuka pri Dubrovniku, kjer bo zgrajen -turistični center s 130.000 m2 zazidalnih površin. Prav itako bomo nastopili v istem sklopu s ponudbo za izgradn jo turističnih objektov »Bernardin« v Portorožu, kjer bo zgrajen turistični center z 2.500 ležišči in vsemi ostalimi vzporednimi objekti.
Ivan Dijan, dipl. gradb. ing.
Stanovanjske
vesti
člane kolektiva želimo Informirati z nekaterimi pomembnimi novostmi in spremembami na področju stanovanjske gradnje, ki so nastale v kratkem obdobju 1972 — 1973. To obdobje lahko imenujemo obdobje stanovanjske reforme. Spremembe so se vrstile na področju: financiranja stanovanjske gradnje, zagotavljanja sredstev, stanovanjskega standarda, načina in vrste gradnje, pri pogojih za dodeljevanje stanovanj in posojil in pogojih varčevanja za stanovanje. V skladu z navedenimi spremembami smo spremenili tudi naš pravilnik o dodeljevanju stanovanj in odobravanju posojil.
O najbolj zanimivih spremembah in novostih nekaj krajših obvestil:
Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in odobravanju posojil v Ingradu
.	bil junija 1-973. Spremembe in
Spremenjen in dopolnjen je dopolnitve so naslednje:
1. Sistem točkovanja za prioritetno listo za dodelitev stanovanja:
stanovan jske -razmere zdravstveno -stanje čas dela v podjetju
strokovnost dellavca število družinskih članov sodelovanje v NOB aktivnost v družb, polit. org. prizadevnost delavca pri delu čas čakanja na stanovanje od vložitve prošnje
ekonomsko stanje (dohodek na družinskega člana)
2. Odobravanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanj
a)	Odslej lahko dobita zakonca, če sta oba zaposlena v Ingradu, družinsko posojilo za gradnjo hiše aili nakup stanovanja. Eden lahko dobi 100 %, drugi pa do višine 50 % polne možne višine po pravilniku. Višina posojila je ostala nespremenjena in znaša:
—	za nakup stanovanja na območju mesta Ljubljane do 80.000 din,
—	za nakup stanovanja na celjskem območju do 70.000 din,
—	za gradnjo hiše do 50.000 din.
b)	Posojilo se odobrava po 2 % obrestni meri in sicer vsak znesek 10.000 din na 3 -leta, vendar ne na daljšo dobo od 20 let.
c)	Praviloma se posojilo o-dobrava le do 10 km oddaljenosti gradnje hiše od sedeža podjetja ali enote podjetja (sektor, obrat, delavnica). Izjemoma lah-
0 — 20 točk 0 — 10 točk
za vsako leto neprekinjene zaposlitve 2 točki
0 — 10 -točk 0 — 10 točk 0 — 10 itočk 0 — 10 itočk 0 — 10 točk
0 — 5 točk
0 — 10 točk
ko odbor za delovna razmerja in nagrajevanje odobri posojilo tudi delavcem, ki gradijo stanovanjske hiše nad 10 km od kraja zaposlitve, in sicer do višine 50 % polne vsote, ki je dovoljena po pravilniku (do višine 25.000 din).
č) Podjetje odobrava posojila le enkrat letno v skupnem znesku brez možnosti dodatnih posojil.
d)	Prošnje za posojila se sprejemajo v začetku leta do konca februarja. Vse kasneje prispele prošnje se zadržijo v evidenci do prihodnjega leta. Zakaj? V začetku leta po zaključnem računu je znana višina sredstev za stanovanjsko gradnjo za tekoče leto, ki se razporedijo po namenih z letnim planom. Razpoložljiva sredstva za posojila za tekoče leto se razdelijo in jih tekom leta ni več na razpolago. Razen tega je potrebno pri vsakem prosilcu ugotoviti resničnost potrebe
po posojilu (ogled gradnje na kraju samem), ugotoviti (kreditno sposobnost in opraviti vrsto opravili v zvezi z odobritvijo posojila pri Ljubljanski banki.
3. Dodelitev stanovanja
a)	Za nova stanovanja je z letošnjim latom uvedena obvezna lastna udeležba nosilca stanovanjske pravice v obliki de-
narnih sredstev. Pred vselitvijo v stanovanje mora vplačati v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo ustrezno denarno vsoto kot posojilo podjetju za pospešeno reševanje stanovanjskih problemov. Gre za neko vrsto solidarnosti tistih, ki dobijo stanovanje, s tistimi, ki še niso na vrsti za reševanje. Nikoli ni na razpolago toliko sredstev, da bi bili vsi prosilci za stanovanja rešeni takrat, ko zaprosijo za stanovanje.
Bančni pravilnik o namenskem varčevanju za stanovanje
Višina posojila se določi po naslednji tabeli:
Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana
do 750,00 din nad 750,00 do 800,00 din nad 800,00 do 1.000,00 din nad 1.000,00 do 1.200,00 din nad 1.200,00 do 1.400,00 din nad 1.400,00 din
Osnova za izračun dohodka na družinskega člana so povprečni mesečni dohodki družinskih članov v zadnjem letu pred dodelitvijo stanovanja in drugi viri dohodkov.
b)	Člani kolektiva, katerim je dodeljeno stanovanje, ki še ni staro 10 let, vplačajo podjetju posojilo pod enakimi pogoji kot za nova stanovanja.
c)	Član kolektiva daje posojilo podjetju za namen iz točke 3a in 3b za dobo 5 let po 2 % obrestni meri.
Obresti se vsako leto obračunajo in pripišejo h glavnici, po petih letih pa podjetje vrne posojilo z obrestmi vred.
% posojila od vrednosti stanovanja
0%
2 «/„
4 %
6 %
8 %
10 %
Pravilnik je spremenjen julija letos in velja od 1. 8. 1973 dalje. Spremembe pravilnika so prilagojene določbam zakona o programiranju in financiranju stanovanjskega gospodarstva in določbam predvidenega družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi sredstvi v republikii.
Banka bo v bodoče dajala posojila in sklepala pogodbe o namenskem varčevanju le v o-kviru občinskega programa stanovanjske graditve in za stanovanjsko gradnjo po standardu ki ga je sprejela občinska skupščina.
Od prejšnjih več možnosti koncentracije stanovanjskih
sredstev sta ostali možni samo dve obliki:
—	vezava sredstev družbeno pravne osebe (na pr. delovne organizacije),
—	namensko varčevanje občana za nakup, gradpjo ali adaptacijo stanovanja (ne katerekoli rekonstrukcijo, temveč samo za takšna dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina, poveča število prostorov ali izboljšajo stanovanjske razmere z nabavo ogrevalne ali sanitarne opreme) 4
Bistvene značilnosti pravilni-
Varčevalec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Varčevalna doba
Posojilo izraženo s %od privarčevanega denarja
Z
rednimi Z
Doba vračanja posojila
Varčevalci s povprečnim mase- Varčevalci s povprečnim mesečnim dohodkom na družinskega čnim dohodkom na družinskega
člana do 1.200 din
člana nad 1200 din
	mesečni- enkratnim mi	pologom pologi		Za zazidavo ,i|n nakup družinske stanov, hiše in rekonstrukcijo	Za nakup stanovanja v etažni lastnini	Za zazidavo in nakup druž. stan. hiše in rekonstrukcije	Za naJkup stanovanja v etažni lastnini
2 leti	80 o/rt	120 P/,,,	6 let	9 let	4 leta	7 let
3 leta	130 »/a	160 %	9 lat	12 let	6 let	9 let
4 leta	160 %	200 P/«	12 let	15 let	8 let	11 let
5 let	200 P/d	250 o/*	15 let	18 let	10 let	13 let
Prioritetna lista za stanovanja
Vrstni
red Priimek in ime Štev. točk
1.	Gorjup Stane in Marija 108
2.	Horvat Janez in Pavla 105
3.	Draganovič Reš M	95
4.	Zorko Mijo (zamenjava) 85
5.	Turnšek Ivan	83
6.	Rajh Vlado	82
7.	Roškarič Jože (zamenjava 82
8.	Kolman Franc (zamenjava 80
9.	Špeglič Henrik	76
10.	Rotar Karel (zamenjava) 74
11.	Kužner Ivan	73
12.	Pajič Esad	72
13.	Tauzes Jože (zamenjava) 72
14.	Očko Drago (zamenjava) 70
15.	Golež Hedvika (zamenjava 69
16.	Racainovič Slobodan 69
17.	Djordjav.ič Vasilij (zam.) 66
18.	Radakovič Božo	66
19.	Gniilšek Mirko (zamenj.)	65
20.	Kosec Štefan	65
21.	M-ustafa A tim	63
22.	Škorc Dragica (zamenj.) 63
23.	Vince!j Jože (zamenjava) 63
24.	Rider Pavle	62
25.	Turk Štefan	62
26.	Ježak Josip	61
27.	Strašek Adolf (zamenj,)	61
28.	Hernaus Vinko	59
29.	Terzič Mesud	59
30.	M and ir StLpo	57
31.	Zeko Ivan	56
32.	Marinovič Stojan	56
33.	Haber Ivan (zamenjava) 55
34.	Kregar Adolf (zamenjava) 55
35.	Cvek Robert	54
36.	Keresteš Konrad	54
37.	Drolc Alojz	53
38.	Juričan Josip	53
39.	Polajžer Ivan	52
40.	Glančnik Metka (zam.) 51
41.	Orehov Jurij	51
42.	Turščak Stane	50
43.	Streičher Anton	49
44.	Kenda Marjana	48
45. Robida Tatjana (zamenj.) 47
46.	Miihailinec Milica	46
47.	Arnbrdž Milan	45
48.	Križan Sonja	45
49.	Brioman Brigita	43
50.	Inkret Maks	43
51.	iNožak Vlado	43
52.	Keblič Darko	41
53.	Žlavs Ivan	40
54.	Les jak Metka	39
55.	Prevoršek Marjan	39
56.	Cirman Marta	36
57.	Božiček Julijana	35
58.	Hladen Franc	35
59.	Kamenšek Jus tika	35
Od navedenih prosilcev za stanovanja jih je pot že dobilo odločbe o dodelitvi stanovanja. Prošnje ostalih bodo obravnavane koncem decembra 1973 ali v začetku januarja 1974. Tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje za stanovanje iz solidarnostnega sklada, bodo predloženi v obravnavo ustrezni komisiji sklada. Čislale bo odbor za delovna razmerja in nagrajevanje po vrstnem rodu v prioritetni listi razporejal v njim ustrezna stanovanja v novem bloku ali v starejša stanovanja, iki bodo sproščena z zamenjavami in z izpraznitvijo po preselitvi članov kolektiva v dograjene stanovanjske hiše. Novi blok bo zgrajen predvidoma do septembra 1974 po sistemu Outinord.
Iz itabole je razvidno:
—	da ima varčevalec z nižjim dohodkom pravico do daljše odplačilne dobe posojila;
—	da dobi varčevalec posojilo za nakup stanovanja na daljšo odplačilno dobo ikot (tisti, ki gradi hišo ali rekonstruira stanovanje ali hišo. Namen je pospešiti organizirano blokovno gradnjo, ki je cenejša od individualne (racionalnejše izkoriščena zazidalna zemljišča in sredstva za gradnjo);
—	privarčevana sredstva so obrestovana po 1 % letni Obrestni meri;
—	varčevalec lahko varčevalno pogodbo vsak čas odpove, če ne namerava več namensko varčevati za stanovanje. Takrat mu ibanka obračuna na privarčevani denar obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled in ne po 1 %.
—	če je varčevalec pogodbo odpovedal .in si kasneje premislil, lahko prekliče odpoved in varčuje naprej;
—	dobo varčevanja lahko med varčevanjem poljubno skrajša ali podaljša;
—	ni nobene bojazni, da bi bil privarčevani denar izgubljen ali mapj vreden, če ga varčeva-
lec ne hi potreboval po končani dobi za stanovanje. Takrat izgubi edino pravico do posojila banke, ker je posojilo strogo namensko za stanovanje.
—	varčevalec lahko varčuje z enkratnim pologom ali rednimi mesečnimi pologi (lahko z nakazovanjem podjetja od mesečne plače);
—	ena bistvenih novosti pravilnika je, da po končani varčevalni dobi varčevalec dobi izplačano v gotovini le 50 % privarčevanega denarja, 50 % pa banka (prenese na račun lastne udeležbe, kar lahko porabi samo na podlagi ustrezne dokumentacije namensko za gradnjo hiše, nakup stanovanja ali rekonstrukcijo hiše oz. stanovanja. Namen je pospešiti koncentracijo sredstev za stanovanja.
—	višina posojila banke:
—	za nakup enega stanovanja na jveč do 200.000 din
—	za zidavo ene družinske hiše največ do 180.000 din,
—	za rekonstrukcijo enega stanovanja ali družinske hiše največ 70.000 din.
—	Obrestna mera za odplačilo posojila banki je 3 % letno.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
Ustanovljena je novembra 1973. Ime je za vse nas povsem novo, saj gre za novo institucijo — interesno Skupnost, v kateri so združeni delavci in občani z namenom, da čim hitreje rešujejo stanovanjska vprašanja oz. odpravljajo obstoječi stanovanjski primanjkljaj, smotrno gospodarijo s stanovanjskimi sredstvi in s stanovanjskim skladom, zagotavljajo ekonomično
in družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo na urejenih stavbnih zemljiščih, skrbijo za zagotavljanje stanovanj pod u-godnejšimi pogoji določenim kategorijam delavcev in občanov, ki si stanovanja ne morejo preskrbeti sami (delavci z nizkimi dohodki, mlade družine, ostareli ljudje), vodijo politiko stanarin in skrbijo za samoupravno (Nadaljevanje na 9. stran).
Ludvik Arnuš, dipl. oec.
Franc Berčnik
Franc Brežnik
Alojz Fale
Priznanja najzvestejšim
Srečanje za Dan republike in priznanja tistim, kiwso v kolektivu več kot deset let. — Čestitke in pozitivna ocena dela.
Tudi letošnje praznovanje dneva republike — tokrat je šlo za trideseti rojstni dan nove socialistične Jugoslavije — smo v kolektivu počastili s srečanjem tistih, ki so v naši delovni skupnosti več kot deset let. Razen tega smo izrekli priznanje vsem športnikom, ki so sodelovali v medsektorskem tekmovanju znotraj kolektiva in še posebej tekmovalcem celjskega sektorja, ki so osvojili prvo mesto.
Kot vsa leta nazaj, je bil tudi letošnji krog slavljencev izreden, velik. Tistih, ki so dobili priznanje za desetletno pripad-
Franc Korošec
nost kolektivu je bilo 45. Prav toliko onih s petnajstletnim stažem. Dvajsetletnikov v Ingradu je bilo kar 53, in vrh tega šestnajst tistih, ki so med nami že 25 let.
Lepa je ta armada. Vrsta zvestih ljudi. Postali so del kolektiva. Razen tega iso mu dali pri njegovem rojstvu in razvoju tudi svoj pečat. Deset, petnajst, dvajset in petindvajset let v kolektivu! In koliko ponosnih in srečnih obrazov ta dan. Koliko stiskov rok. Spomini so hiteli nazaj in se vezali s sedanjostjo. V teh letih je delo. Veliko delo.
Slavko Kukovec
Koliko odrekanja, naporov, zmag! In če dobijo takšna razmišljanja -svoje mesto v okviru praznika rojstva nove države, postanejo toliko bolj pomembna, ponosna. In takšni so bili ta dan pred praznikom vsi, M so se zbrali na interni proslavi, da bi z osebnim zadovoljstvom in srečo počastili tisto, kar nam je najdražje.
Četudi so takšna srečanja v našem kolektivu postala običajna pred dnevom republike, je bilo letošnje vendarle nekoliko drugačno. Praktične nagrade so pokazale svojo pravo vrednost. Naši jubilanti so jih sprejeli z večjim zadovoljstvom in razumevanjem. Ljudje so se zahvaljevali za to pozornost. To niso bile besede formalizma. Iz njih je bilo zaznati več kot vljudnost. V njiih je bila -sreča, zadovoljstvo, ponos!	r
Sprememba -pa je še v nečem drugem. Pri našem poročanju o jubilantih. Povejmo po
Olga Kopitar
pravici. Zaradi štednje in stabilizacijskih ukrepov, objavljamo tokrat le foto posnetke tistih, ki so v kolektivu 25 let. Torej, manj slik oziroma klišejev kot prejšnja leta. To pa -tudi pomeni manjši strošek. Naj te misli veljajo kot opravičilo in pojasnilo, hkrati pa kot vabilo — ostanite med nami vsaj 25 let!
Srečanje najzvestejših v kolektivu pa je veljalo tudi oceni našega dela. O tem je govoril predsednik centralnega delavskega sveta Miro Medved.
Ko je govoril o poslovnih rezultatih, se je zadržal pri tistih, ki jih je nudil devetmesečni periodični obračun. In če bi te -številke strnili s predvidevanji za celoletno delo, potem smo lahko ponosni na delovne in poslovne rezultate... Vrednost lastne proizvodnje je bila celo za 10 % večja od pričakovane, sicer pa v skladu s planirano, ker je treba zapisati, da
Rok Maček
Berta Hbnigmann
so kooperanti nekoliko zatajili. Če pa te številke primerjamo z dejstvom, da je bilo število zaposlenih večje le za 3,5 %, potem je na dlani, da smo naše zmogljivosti izkoristili bolje kot smo planirali iin da smo v celoti dosegli oziroma presegli pričakovanja glede 'izboljšanja produktivnosti.
»Izredni so bili tudi rezultati na področju samoupravljanja. Z organizacijo temeljnih organizacij združenega dela bodo delavci sami in neposredno postavljali cilje in kontrolirali njihovo doseganje, kar bo nedvomno zagotovilo boljše gospodarjenje in vse, kar iz tega izhaja«, je med drugim dejal Miro Medved.
»Ko tako odločno stopamo v nove samoupravne in družbeno ter poliitčne odnose, se moramo zavedati takega izboljšanega samoupravnega sistema, ki resnično omogoča, da postane vendarle že enkrat neposredni proizvajalec resnično tudi pravi samoupravi jalec Saj bo v bodoče edinole on odločal o rezultatih svojega dela. To je njegova pra-
Karel Mirnik
Ivan Krajnc
Marija Jenko
Ivan Kovač
vica in dolžnost, posebej po določilih nove ustave.
Pred nami pa so tudi velike naloge v družbenem in političnem življenju. Ena izmed takih je vsekakor zelo pomembna — družbeno, politično ter idejno izobraževanje in samoizobraževa-nje, s katerim smo že intenzivno začeli. To izobraževanje je poleg nujnega strokovnega zelo pomembno, saj nam daje vse možnosti, da bomo še bolj aktivni iin plodni pri graditvi novih družbenih odnosov.
Naj bo bodoča pot polna smelosti, za ustvaritev še boljših medsebojnih človeških in delovnih odnosov, še boljših gospodarskih rezultatov, v korist nam in družbi, v kateri živimo, za boljši jutrišnji dan!«
Čestitki predsednika delavskega sveta Mira Medveda sta se med drugimi pridružila še direktor inž. Henrik Čmak in sekretar občinske konference Zveze komunistov v Celju Stane Seničar.
In za zaključek — iskrene čestitke vsem jubilantom!
Ing. organ. Roman Ajstor se zahvaljuje za prehodni pokal, ki ga je osvojil sektor Celje za doseženo prvo mesto v internem tekmovanju.
Danica Rebernišek
Ivan Pilih
Pšaker Franc
INGRAD 7
S proslave jubilantov
Kako do kvalifikacije
Na željo objavljamo program za pridobitev kvalifikacije za KV in VK zidarje, tesarje in železokrivce:
Program za KV zidarje
Teoretični del:
—	strokovno računstvo, kalkulacije	60 ur
—	tehnologija materiala	24	ur
—	gradbeni elementi	72	ur
—	tehniško risanje, čitanje	načrtov	48	ur
—	organizacija in ekonomika	podjetja	36	ur
—	varstvo pri delu	12	ur
SKUPAJ	252	ur
Praktični del:
—	zidanje	35	ur
—	ometi	14	ur
—	vzidavan je	14	ur
—	kanalizacija	14	ur
—	tlaki	14	ur
—	izolacija proti vlagi	7	ur
—	izdelava in polaganje	armature	21	ur
—	opaži	14	ur
—	zakoličenje in profili	14	ur
—	stopnice	21	ur
SKUPAJ	168	ur
Skupaj teoretični in	praktični del	420	ur
Program za KV tesarje
Teoretični del:
—	strokovno računstvo	40	ur
—	gradbeni elementi	48	ur
—	tehniško risanje	32	ur
—	organizacija in ekonomika	podjetja	24	ur
—	varsltvo pri delu	8	ur
—	gradbeni materiali	16	ur
SKUPAJ	168	ur
Praktični del:
—	opaži	98	ur
—	armatura	14	ur
SKUPAJ	112	ur
Skupaj teoretični in praktični del	280	ur
Program za KV železokrivce
Teoretični del:
—	strokovno računstvo	60	ur
—	tehnologija materiala	24	ur
—	gradbeni elementi	72	ur
—	tehniško risanje, čitanje načrtov	48	ur
—	organizacija in ekonomika podjetja	36	ur
—	varstvo pri dellu	12	ur
SKUPAJ	252	ur
Praktični del:
—	polaganje armature	147	ur
—	opaži	21	ur
SKUPAJ	-	168	ur
Skupaj teoretični in praktični del	420	ur
Program za VK zidarje, tesarje in železokrivce
Teoretični del — skupna znanja:
—	tehnologija materiala	24	ur
—	gradbena mehanizacija	24	ur
—	strdkavno računstvo	36	ur
—	organizacija, gradbeno poslovanje in ekonomika	60	ur
—	psihologija dela — delo z ljudmi	36	tir
—	samoupravljanje in organizacija
—	samoupravljanje in organizacija združenega dela	36	ur
—	poslovno spisje	12	ur
Teoretični del — strokovni del po poklicu:
—	gradbene konstrukcije	48	ur
—	spoznavanje načrtov	48	ur
—	varstvo pri delu	26	ur
SKUPAJ	350	ur
Praktično delo	70	ur
Skupaj teoretični in praktični del	420	ur
Navedeni programi so prilagojeni programu KIG-a (Stalna konferenca interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev).
Tečaji se bodo izvajali v podjetju talko, da zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane prevzame organizacijo tečajev, nudi strokovno pomoč inštruktorjem in predavateljem iz podjetja, da na razpolago potrebne programe, skripte in učne pripomočke ter organizira in izvrši zaključne izpite.
Prijave za vse navedene tečaje, nam na podlagi poslane urgence za vpis v tečaje, pošljejo sektorji do 25. decembra 1973.
Oddelek za izobraževanje
OBVESTILA
Darko Maligoj, dipl. ing. arh., šef projektivne službe podjetja je na lastno željo prenehal delo v podjetju. Zaposlili se je pri Zavodu za komunalno urejanje zemljišč Skupščine občine Celje.
O
Na prosto delovno mesito šefa projektivne službe je odbor za delovna razmerja in nagrajevanje izbral Bresjanac Atanasija, dipl. ing. Tov. Bresjancu želimo pri delu mnogo uspehov in dobrega počutja v kolektivu.
O
Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje je na svoji redni seji dne 5. 12. 1973 ugotovil, da je Kos Anton, šef sektorja Ingrad v Zvezni republiki Nemčiji in poslovodja firme Ingrad GmbH v ZRN samovoljno razdrl delovno razmerje s podjetjem. Da ne bo več delal v Ingradu je dal z dne 9. 11. 1973 pismeno izjavo. Odklonil je tudi prihod na sejo delavskega sveta podjetja, ki je bila sklicana za dne 22. november 1973 izrecno po vprašanjih poslovanja v inozemstvu.
O
Za novega poslovodja in šefa sektorja firme Ingrad GmbH v ZR Nemčiji je imenovan ROT Vladimir, dipl. gradb. ing. Tov. Rot je bil do odhoda v ZR Nemčijo na imenovano delovno mesto, glavni republiški gradbeni inšpektor. Pri delu tov. ing. Rotu želimo obilo uspeha v kolektivu in dobrega počutja.
O
Delavci treh TOZD in Skupnih služb podjetja Ingrad so na svojih Zborih sprejeli predlagano besedilo Samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno delovno organizacijo združeno podjetje Giposs Ljubljana. Samoupravni sporazum je bil podpisan dne 20. 12. 1973 v Ljubljani. Sporazum o združitvi so poleg podjetja Ingrad Celje podpisala še gradbena podjetja Stavbar Maribor, Pionir Novo mesto, Sava Jesenice, Projekt Kranj, Tehnika Ljubljana in Obnova prav talko iz Ljubljane. Gradbeno podjetje Gorica iz Nove Gorice, ki je bilo doslej tudi član pošlovnega združenja Giposs, ni podpisnik sporazuma, ker se ni izrekel kolektiv v celoti za združitev, temveč se je želel vključiti v Giposs le z eno TOZD. Ker tedaj samoupravnega sporazuma niso sprejeli v predloženem besedilu, niso izpolnili pogojev za podpis sporazuma. Če bo v združeno podjetje Giposs naknadno sprejeta samo ena TOZD iz podjetja Gorica, bodo člani združenega nodjotja Giposs naknadno odločali.
Svečanemu podpisu samoupravnega sporazuma so prisostvovali tudi republiški in občinski funkcionarji.
O
Vlada Zvezne republike Nemčije je začasno prepovedala izdajanje delovnih dovoljenj delavcem za delo v Nemčji iz vseh držav, ki niso članice EGS. Ker naša država ni član te gospodarske grupacije pomeni, da do nadaljmega ne bodo na novo izdajali dovoljeni Jugoslovanom, ki hi se želeli zaposliti v ZR Nemčiji. Vse delavce ki smo jih evidentirali že spomladi za odhod na delo v Nemčijo tem potom obveščamo, da ni pričakovati, da bi v kratkem lahko odšli na delo v ZRN, niti v Avstrijo v sezoni 1974 ne, po sedanjih izgledih.
Investicijska dejavnost -je v upadanju v ZR Nemčiji že v celem letu 1973 pa prav zaradi tega evidentiranih delavcev v podjetju nismo uspeli spraviti na delo v Nemčijo. Prosimo za razumevanje.
O
Odbor za organizacijo in razvoj podjetja je na podlagi sedaj veljavnih splošnih aktov sklenil, da bo v letu 1974 v načelu vsaka prva sobota v mesecu delovna.
Sicer pa je od 1. L 1974 pristojnost o odločanju glede delovnega časa stvar delavcev im njihovih organov upravljanja v TOZD. Upravičeno je pričakovati, da bodo delavci v TOZD odločili o prerazporeditvi delovnega časa tako, da bo najuspešnejše za delovne pogoje in poslovne rezultate.
O
Podjetje je naročilo v reklamne namene značke v barvi in z emblemom GIP Ingrad. Ker je za značke po članih kolektiva veliko povpraševanje, je odbor za delovna razmerja in nagrajevanje Sklenil, naj značko prejme vsak član kolektiva. Značke bodo razdeljene skupaj s koledarčkom za leto 1974 pred novim ileotm.
ODSOTNOST Z DELA BREZ NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA — »NEPLAČANI DOPUST«
Na osnovi Pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih, je po členu 160. delavec lahko odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka (neplačan dopust) zaradi neugodnih vremenskih razmer, ko je proizvodnja omejena.
Za odobravanje neplačanih dopustov je pristojen Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje. Izjemoma je Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje na svoji seji dne 5. decembra 1973 pooblastil šefe sektorjev — obratov, da na podlagi pismenih zahtev-
kov delavcev lahko odobravajo posameznikom do 7 dni neplačanega dopusta.
Med odsotnostjo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ostane delavec še naprej član delovne skupnosti, njegove dolžnosti in pravice, ki se pridobijo po delu .im iz dela, pa mirujejo. Čas take odsotnosti z dela preko 30 dni v koledarskem letu, se ne šteje v delovno dobo.
Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka — neplačani dopust — se računa v koledarskih dnevih.
ZVEZNI SIG
Uspehi Ingradovih ekip.
Letošnjih zveznih športnih iger v Sarajevu so se udeležile tudi tri ekipe iz naše delovne organizacije: udbojlkaši, šahisti in ženska namiznoteniška ekipa. Vse tri ekipe so dosegle lepe uvrstitve.
V tekmovalnem delu so dosegle druga mesta. Žal pa dva šahiišta nista imela s seboj vseh potrebnih dokumentov. Na pritožbo dveh ekip sta bila dosežena rezultata razveljavljena na 0:6 in namesto drugi, so bili šahisti uradno peti. Kljub
temu spodrsljaju so naši športniki v Sarajevu s svojim športnim vedenjem in borbenostjo med tekmovanjem zapustili u-goden vtis. Barve Ingrada so zastopali:
Namizni tenis ženške:
Podbrežniik, Jager, Lesjak;
Odbojka:
Žilnik, Aškerc, Juhart, Vii-tanc, Golner, Gornik;
Šah:
Streicher, Studnička, Gazvoda, Borovšak in Harinsikii.
V
Udeleženci zveznih športnih iger gradbincev v Sarajevu.
Stanovanjske
(Nadaljevanje s 5. strani), sporazumevanje in družbeno odgovarjanje v stanovanjskem gospodarstvu v občini.
Skupnost bo delovala v obliki treh področnih samoupravnih enot:
—	samoupravna enota za družbeno pomoč v istanovamj-skem gospodarstvu (sedanji solidarnostni stanovanjski islklad);
—	samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom (sedanje stanovanjsko podjetje);
—	samoupravna enota za graditev stanovanj.
Gre za skupnost, M bi naj združila doslej neenotno stanovanjsko politiko enega občinskega območja v celoto z namenom, da se enkrat vzpostavi tudi na tem področju urejenost, gospodarnost, enakost in nazadnje družbena pomembnost. Stanovanje ni luksus. Je človekova nujna potreba in ker je njemu namenjeno, mora biti dostojno človeku in ne kakršnakoli streha nad glavo. Končno je postala skrb zanj družbeno organizirana.
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati naslednjih interesentov:
—	delavcev
—	borcev, invalidov in upokojencev,
vesti
—	stanovanjskih varčevalcev v banki,
—	krajevnih skupnosti kot predstavniki stanovalcev (tistih, ki že stanujejo v družbenih najemnih stanovanjih),
—	predstavniki stanovanjskega podjetja,
—	predstavniki proizvajalcev stanovanj,
—	predstavniki urbanistov in projektantov,
—	predstavniki sklada za komunalno urejanje zemljišč,
—	predstavniki banke,
—	predstavniki stanovanjske zadruge,
—	predstavniki družbeno — političnih organizacij v občini.
»Ingrad« zastopajo v skupščini naslednji delegati:
Aškerc Anton, gradbeni tehnik, Racanovič Slobodan, strojnik in Gazvoda Marija, socialna delavka.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so ob smrti našega očeta sočustvovali z nami, ga spremljali na zadnji poti in poklonili vence in cvetje.
Jože in Tone Oberžan
Naša samouprava v mladinskem domu
V začetku septembra 1973 se .je vključilo v uk v našem podjetju 33 novih učencev. Namestili so se v našem mladinskem domu in od tod hodijo vsak dan, kakor mi starejši letniki na gradbišča, kjer se spoznavajo z delom, ki jih uvaja v njihov bodoči poklic. Med njimi je največ bodočih zidarjev.
Tisti učenci, ki živimo med praktičnim usposabljanjem v mladinskem domu, do letos nismo vedeli, kali je in kaj pomeni za nas domska samouprava. V to organizirano življenje v našem domu sta nas uvedla tovariša vzgojitelja, ki nas vtsak dan spodbujata k pestremu športnemu in kulturnemu življenju v popoldanskih in večernih urah, ki smo jih do letos zapravljali v dolgočasju. Največ smo brezplodno krožili po mestu in skoro edino in največje razvedrilo nam je bila. kinopred-stava.
Od jeseni so v našem domu zaživele sledeče dejavnosti: šahovska, nogometna, namAzno-tc-niška in strelska sekcija, zadnji mesec pa si v sicer skromni knjižnici izposojamo redno knjige!
Naša domska samouprava deluje že od septembra. Odbor si sestavlja svoj program dela vsake 14 dni na svojih rednih sejah, vsi učenci pa se sestajamo enkrat v mesecu lin glasujemo za predloženi program, ki ga tudi sami izvajamo pod nadzorstvom našega odbora in s pomočjo naših vzgojiteljev.
Naš odbor je organiziral skupen izlet v Velenje in Šoštanj, kjer smo si ogledali rudarski muzej in muzej iz NOV, tovarno gradbenih elementov, čistilnico premoga, najpomembnejše javne objekte v Velenju in v Šoštanju ter termoelektrarno. Bili smo tudi na velenjskem jezeru in vzgojitelja sta nas seznanila z zgodovinskim razvo jem obe krajev in okolice. Tako smo povezali prijetno s koristnim.
V tem obdobju smo organizirali v Domu še šahovski turnir in simultanko, ki jo je igral z nami vzgojitelj tov. Jerin. Vse sekcije imajo svoje vodje-učen-ce, ki so odgvomi, da člani sekcij redno trenirajo.
Naš odbor ima dve komisiji, sestavljeni iz učencev vseh treh
letnikov im to higiensko in disciplinsko komisijo.
Prva komisija redno pregleduje vse prostore, ki jih uporabljamo, večkrat tudi našo osebno higieno, talko da smo v tem pogledu vidno napredovali. Sedaj se vedno bdlj zavedamo, kaj pomeni za nas samouprava v
našem odn
pridobili.
Domu prij no. Spozna ko organi pri upravi	puu.|OL|d. mar-
sikaj, kar ustvarja ugodnejše pogoje v našem mladinskem domu.
Radislav Dragič
Naši učenci z vzgojiteljem Marjanom Jerinom na izletu.
Novoletna nagradna križanka
Rešitve za nagradno križanko pošljite uredništvu glasila do 10. januarja 1974.