PRIMORSK DNEVNIK Pofcnina Plačana » gotovini »A I■ Dostale I gruppo CiCDa 5U Ilf Leto XXHI. St. 115 (6699) TRST, sreda, 17. maja 1967 NA SEJI POSLANSKE KOMISIJE ZA PROMET Odobren zakonski načrt o ustanovitvi avtonomne pristaniške ustanove v Trstu Pri sestavi zakona so upoštevali mnenje posl. Belcija in slovenske poslanke Marije Bernetič - Zagotovljen letni državni prispevek 1500 milijonov lir - Trst je končno klasificiran med vsedržavna pristanišča RIM, 16. — Odbor za promet pri poslanski zbornici je ceraj v prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Lorenza fjataiija sprejel zakonski načrt o ustanovitvi avtonomne trža-»5® Pristaniške ustanove. Glasovanja so se vzdržali komunisti. ‘eltst zakonskega načrta, ki je bil izglasovan, je pripravila ož-skupina parlamentarcev ter pri tem upoštevala zakonska na-žila’ ^ s‘a Ju sv°j čas predlo- ---------- 5. Predstavnik demokristjan-stranke poslanec Belci ter ^stavnica komunistične par v# »taJije poslanka Bemetiče-niii u onslci načrt, pri glasova-JU .katerega so se komunisti ^držali, so takoj poslali v odo- senatu. !e uc.enu št. 1 naglasa besedilo, da trjjT-i nov' avtonomna ustanova za pristanišče, kateri bo pri-status pravne osebe in nad ka- terim k us Pravne osebe in nad kast^/' “° Ovajalo nadzorstvo mini- staJ'° sa trgovinsko mornarico. U-svoi Vfi i50 ‘rajala 30 let. V sklopu bela ^^stojnosti bo ustanova skr- deja , 48 .Pospeševanje pristaniških v sk]Vn?st* *n trgovinskega prometa ^uzdeželnim in državnim go- VSe P°tre^no za razv°j tr' vanj‘stte8a in industrijskega poslo-5 j v zaledju, kolikor je to v zve-bo J^morskim prometom; ustanova krmi. v sodelovanju z deželo in Vrvnimi ustanovami pripravila ^ za š a Poleg tega bo ustanova 2a postavitev novih naprav, Pfjs. ,Jjšav° prometnih zvez med in ^J^eem in zaledjem v državi h* tehni'2" uprav^anie mehaničnih lih naprav za izkrcavanje, vkrcavanje in pretovarjanje blaga v pristanišču, v skladiščih in tudi v primerih «carine prostih zalog*. Pristaniški ustanovi bo priznan redni finančni prispevek države in dežele, ravno tako pa bodo iz svojih sredstev prispevale pristaniški ustanovi določena sredstva pokrajinska uprava, tržaška občina ter trgovinske zbornice iz Trsta, Vidma in Gorice. Država bo prispevala pristaniški ustanovi po 1.500 milijonov lir na leto. Ustanovi bo na razpolago dohodek od pristaniških taks in izkupiček za storitve uporabnikom Ustanova bo lahko najemala posojila itd. Avtonomni ustanovi bodo načelovali predsednik, ki ga bo imenoval državni poglavar, upravni svet ter izvršni odbor v sodelovanju z odborom, ki ga bodo sestavljali pregledniki računov. Zakonski načrt končno klasificira tržaško pristanišče kot pristanišče prvega razreda v drugi kategoriji italijanskih pomorskih pristanišč. Minister za trgovinsko mornarico Natali je včeraj skupini časnikarjev izjavil, da je ustanovitev pristaniške ustanove poglavitne važnosti za prihodnost Trsta in de- '‘"»■■■■■■II,,............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Th A t? JJ /± iV £j O ®M*an°ve Predstavlja za tržaško Ho brez dvoma pomemb- v, id utegne imeti v našega emporija daljj- avtonomne pristani- sfe- Jjjii^^abite' togosti p< 'i,ed'ce. Po težavnem ži-lniwnju -lavnih skladišč v zadnjih °. j® podjetje poslovalo s če-»Unij,*®-*0 finančno izgubo, bo pri-ustanova lahko prinesla Ifc jjj W^akovani preokret na bo-(1^ storila prvi korak na poti ti izboljšanja pristaniške- novega razvoja tranzit- !yhiW0meta me(1 čezmorjem in Ko k- vnHutvn lavnih je vodstvo Javnih Vita^ * Prvim aprilom letos poti io krite storitvam povprečno ‘»Oit« Hotkov, je Trst ponovno fbftl „ konkurenčni tekmi z dru- Nojajr'stanišči ter se je njegov '»tn0 ^ fega vidika ponovno ob- secn ^bfal. p0 poldrugem me-'ittHo *!ko * zadovoljstvom ugotav. ®* zdaj načelno odpirajo možnosti za agilnejše po-bbtoj* Pristaniških organizacij, za *if|f |*"Vn° znižanje pristaniških httitlv ** Zboljšanje tržaških pre-v. Pomorski konkurenci na in v srednji Evropi. Ta Je toliko bolj potrebna tliče u‘ku. ko se sosedno prista-Ropru polagoma spaja z k«iie„n} železniškim omrežjem. bšfohJkka modernizira tudi z na-hi>i. a|ijem i —■ ___um. .„a najsodobnejših prista- In ^ naprav italijanskega izvora 50 * Bakru slovesno odpirajo 51 P«»tanllče za blago v razsu-tSu Ju ’ toda konkurence tria-Sooi0 ^^stanišču ne izvajajo le \ te>»ka pristanišča na Jadra. tudi najvažnejša prista- »Sfc* Severu in pa nekatera ita-? kp,| Pristanišča. Zlasti v zvezi nn.,za, ?^stanišče predstavljalo dej- samo pristanišče ni bilo Sl ter da so morala za- Stii), Javna skladišča kriti iz H> Jj^atev stroške, ki jih kri-S a..?ll<' v Italiji železniška u-JS c rezna ministrstva. Ta krilen c,*dal popravljena: zakonski »ll*J Sn —__________j____„n,.,U>ll v Stt, u,*dal popravljena: zakon? , Si n *<* ga pravkar sprejeli -^ k°nčno klasificira ter s >0», bilanco pristaniške u-fSo v k vse tiste stroške — ki ,t*žke milijone — ki Jih vNtlW° železniške storitve, Sc ftva, čiščenje in dobave SC? sta dalje zakonsko zago-JS, letni državni prispevek v se bo to zgodilo, tem da bolje bo. Zato je želja nas vseh, da bi tudi senat v najkrajšem času sprejel zakonski načrt, ki ga je sinoči sprejela poslanska zbornica, da bomo lahko v Trstu čimprej nadoknalili kar smo doslej na tem področju zamudili. E. F. Zaključen je obisk Fanfanija v Moskvi, ki se je pričel s senzacionalnim odstopom italijanskega pred. stavnika v VVashingtonu Fenoltea. Očitno je šlo za izreden in v zgodovini diplomacije še nezapisan primer sinhronizacije potovanja nekega zunanjega ministra ter istočasnega odstopa veleposlanika iste države. Seveda ne more iti za slučajnost, temveč za odraz pritiska ZDA na Italijo, ki je prišel do izraza tudi v opreznem načinu izjav Fanfanija med obiskom v Sovjetski zvezi. Zaključno uradno poročilo, kot tudi vsa poročila o razgovorih med moskovskim obiskom italijanskega zunanjega ministra, moramo zaradi tega ocenjevati s tega zornega kola. Prav zato pa so še toliko bolj zanimive nekatere optimistične ugoto. vitve, ki izhajajo iz teh razgovorov žele. Trst bo zdaj lahko ponovno našel na morju osnovo za svoj razvoj. Današnji dogodek predstavlja zato važen korak na poti njegove uveljavitve ne le v krajevnem temveč v mednarodnem merilu v luči novih časov in novih perspektiv. Poslanec Machiavelli (Združena socialistična stranka) je v krajši Izjavi poudaril, da je njegova skupina glasovala za ustanovitev pristaniške ustanove, ter naglasil velike prednosti, ki jih teritorialna in gospodarska uvrstitev pristanišča predstavlja za tržaško gospodarstvo. Machiavelli je nato polemiziral s komunistično skupino, ki se je glasovanja za pristaniško u-stanovo vzdržala. Tednik «Espresso» se sklicuje na sen. Parrija pogovarjal tudi s poslaniki Francije, Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije ter jih zaprosil, naj obvestijo svoje vlade o stališču iraške vlade. V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea izjavil, da z zaskrbljenostjo spremljajo naraščajočo napetost med Sirijo in Izraelom. Izraelski poslanik v Londonu je za. hteval danes sestanek pri državnem ministru v Foreing Office Thomsonu. Do sedaj niso v Londonu podali še nobenega uradnega komentarja, ugotavlja pa se, da se britanska vlada strinja o podpori mo rebitnim pobudam glavnega tajni ka OZN U Tanta s tem v zvezi U Tant bo prišel v četrtek v Lon don na vabilo angleške vlade. Grška vlada in vojaške dobave ATENE, 16. — «Grški radio je javil, da so člani» centralnega odbora za severni Epir zahtevali od grške vlade, da intervenira v korist prebivalstva in da pomaga prebivalstvu, ki trpi pod «komunistič nim režimom, ki se bori proti veri». Gre za področje, ki je sestavni del Albanije in na katerem živi pomemben del grškega prebivalstva. Grška vlada se izgovarja glede odnosov z Jugoslavijo, češ da je treba pustiti ob strani ekstremistič-1 Grčije. ne izjave in da je treba upoštevati spremenjeno ozračje v Grčiji. Poleg teh visoko donečih izjav je zanimivo dejstvo, ta je grška vlada potrdila, da bo prekinila sporazum o obmejnih prehodih šele 13. novembra 1967, k' ta sporazum zapade. Iz washingtonskih krogov pa prihajajo vesti, da nameravajo ZDA prekiniti dobave določenih vojaških potrebščin in da bodo omejili splošni obseg dobav, ki je v lanskem letu dosegel 78 milijonov dolarjev in ki bi moral biti v letošnjem letu enak lanskemu. General Patakos je v tej zvezi dejal, da grška vlada ni povzročila omejitve podpore in da je to vprašanje v pristojnosti ZDA, ki so mnogo močnejše od NOVO OPOZORILO TAJNIKA OZN U Tant znova opozarja na nevarnost spopada med Kitajsko in IDA Moskovska «Pravda» o Johnsonovih izjavah Ameriško letalo padlo na kitajsko ozemlje? NEW YORK, 16. — Glavni tajnik OZN U Tant je na sestanku ob deseti obletnici društva za Azijo opozoril na možnost spopada med ZDA in Kitajsko. Zato poudarja potrebo, da se obe državi sporazumeta in navežeta stike. Pentagon je aanes Javil, da ni izključeno, da je neko ameriško letalo padlo na kitajsko ozemlje, potem ko ga je zadelo severnovietnamsko protiletalsko topništvo med bombardiranjem naprav v bližini kraja Kep, ki je oddaljen 50 kilometrov od Hanoja in kjer je oporišče za letala «Mig>. Moskovska «Pravda» komentira poročila o besedah, ki jih je predsednik Johnson 'zrekel svoji hčeri pred enim letom in ki se glasijo: «Tvoj oče bi utegnil priti v zgodovino kot človek, ki je začel tretjo svetovno vojno.* List pravi, da bi hotele ZDA ustrahovati in prikazati, da je Bela hiša pripravljena na vsako tveganje, dodaja pa, da morajo te besede v psihološki vojni vsekakor pritegniti pozornost. Zatem govori list o militarističnem histerizmu in antikomunizmu, ki so ju sprožili v propagandistične namene v ZDA, in ugotavlja, da ne gre samo za avanturizem in neodgovornost. Američan; se dobro zavedajo hudih posledic, ki lahko nastanejo zaradi njihove politike stopnjevanja vojne v Vietnamu. Ameriško letalstvo je včeraj koncentriralo vse svoje napade na južni del Severnega Vietnama, bombniki «B 52» pa nadaljujejo bombardiranje v Južnem Vietnamu. Osvobodilne sile so preteklo noč obstreljevale z minometi naprave ameriškega poveljstva v Hue. iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiM.iHiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiu TISKOVNA KONFERENCA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA RIM, 16. — Vodstro «Espressa» je danes objavilo nekatere podrobnosti v zvezi s člankom, ki boj objavljen v prihodnji številki in ki se nanaša na poročila o pripravah za državni udar v juliju 1964. Med drugim «Espresso» objavlja izjavo senatorja Parrija o razgovoru z generalom De Lorenzom spomladi j 1966. Parri pravi, da Je general De Lorenzo potrdil, da je na po- [ ziv predsednika republike uvede! izredne ukrepe in da je kasneje | prav on predsedniku republike Se- j gniju svetoval, da ne bi teh izrednih ukrepov izvedli. De Gaulle postavlja številne pridržke proti sprejemuVelikeBritanijevEST Na izrecno vprašanje ravnatelja tednika «Espresso» je senator Parri potrditi, da je šlo za aukrepe Izrednega značaja« in da general De Lorenzo ni tega zanikal. Senator Parri je izjavil, da šef države nima oblasti izdajati ukazov izvršilnim organom. V istem listu bodo objavljene, tudi izjave bivšega podtajnika za trgovinsko mornarico Schiana in bivšega podtajnika za zaklad Anderlinija. Objavljeni bodo tudi nekateri dokumenti, ki se nanašajo na SIFAR. Med drugim je poudaril, da je Velika Britanija atlantska država in je predlagal, naj prej izvede sama številne spremembe - Ponovno je obsodil vojno v Vietnamu - Danes splošna protestna stavka proti posebnim pooblastilom V pričakovanju razprave o teh zelo ostrih notranjih vprašanjih je italijansko politično življenje doživelo določen zastoj in so samo v poslanski zbornici nadaljevali razpravo o zakonskem predlogu o reformi bolnišnic, med katero je govoril tudi minister za zdravstvo Mariotti. Narašča napetost na Srednjem vzhodu KAIRO, 16. — Davi so se nadaljevali premiki egiptovskih čet v --------------------------------- zvezi z nenadno napetostjo, ki je kot tudi podčrtana razlika med | nastala na meji med Sirijo in Iz-stališčem ZDA In Italije glede viet-' raelom. List «A1 Ahram* piše, da namskega spopada. Skratka gre' bodo egiptovske oborožene sile na- bdlj za razpravo med vrsticami, kot za odkrita mnenja. Istočasno je treba seveda tudi upoštevati dejstvo, da Fanfani ni razpravljal samo o splošnih zu- stopile, če bo Izrael napadel Sirijo ali ogrožal njeno varnost. List dodaja, da je ta sklep v skladu ne samo s pogodbo o skupni obrambi med ZAR in Sirijo, temveč tudi s nanjepolitičnih vprašanjih, temveč stalno egiptovsko politiko glede mo- PARIZ, 16. — General de G aulle je imel danes napovedano tiskovno konferenco, na kateri je bilo navzočih nad tisoč francoskih in tujih časnikarjev. Ca snikarji so postavili številna vprašanja Najprej je de Gaulle govoril da so bila na dnevnem redu tudi zelo resna vprašanja dvostranske politike, pri čemer gre za resne italijanske interese, ki so znani kot graditev avtomobilske tovarne v mestu Togliatti in za graditev naftovoda do Trsta, kar naše področje še zlasti zanima. V italijanskem političnem življenju je še vedno v ospredju zadeva «Espresso», glede katere ravnateljstvo Usta napoveduje objavo doku- rebitnega izraelskega napada na katero koli arabsko državo. List pl. še dalje, da je bilo egiptovsko poveljstvo včeraj v stalnem stiku s sirskim poveljstvom v Damasku, kjer je sedaj načelnik glavnega štaba egiptovskih oboroženih sil. Iraški zunanji minister je davi sprejel sirskega poslanika in mu zagotovil, da je Irak pripravljen pomagati z vsemi sredstvi Siriji mentlranih izjav, s čimer se zlasti proti morebitnemu izraelskemu na-sklicuje na senatorja Parrija. |padu. Iraški zunanji minister se je notranji1 m stanju in je. trdil, dr. pri zadpjih volitvah ni šlo za republiške ustanove in za noben referendum, temveč za 487 krajevnih tekmovanj. Vendar pa je kljub temu šlo tudi za republiške ustanove, ker je šlo pri volitvah za to, da se oblast znova prepusti strankam. Obtožil je stranke, da so hotele doseči izvolitev »negativne večine«, zato da bi prisilila predsednika vlade, da zapusti «naj višjo odgovornost republike in Francije v nasprotju z obveznostmi mandata, ki mu ga je dalo vse ljudstvo«. De Gaulle je posvaril neodvisn republikance in njihovega voditelja Glscarda d'Estainga, ki so vedno bolj uporniški zavezniki golistov. Dejal je, da bi bila vsaka akcija za razbijanje sedanje večine nasprotna s politično moralnostjo in s koristmi ljudstva. Pozval je centri-ste, naj se pridružijo sedanji večini. Govoril je zatem o posebnih pooblastilih in je s tem v zvezi podal rožnat pregled o dosedanjih dosežkih golističnega režima. Omenil je, da ustava dopušča posebna pooblastila vladi ter da so bila ta pooblastila že sedemkrat zahtevana in odobrena v sedmih letih vlade pete republike. To se bo torej zgodilo še enkrat. Dejal je, da ni v tem nič takega, kar ne bi bilo popolnoma normaln.o Odgovoril je nato na vprašanje glede prihodnje konference na vrhu v Rimu in dodal, da se je v zadnjem času ustvarila večja solidarnost med šestimi državami. To je morda posledica pravkar zaključenih carinskih pogajanj, ki so pokazala, «da so atlantske države, najbolj atlantske, reči hočem ZDA, Velika Britanija in skandinavske države, imele bistveno različne interese, kakor kontinentalne države« «To je morda tudi rezultat močnega pritiska Američanov in Britancev, da bi prisilili Evropo, da sprejme v lastno breme v korist primanjkljajev anglosaških plačilnih bilanc ustvaritev umetnih valutnih sredstev, ki se imenujejo likvidnost. Ker ne hi ta sredstva bila več zajamčena z zlatom, bi niiiiiiiiiiiiiiiniiiiMuiMiiiHiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiinimiuniiiMiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN OBISK FANFANIJA V MOSKVI -rege milijarde lir, ter w »iilii ”spevek v višini nadaljnje alrd« «r. Koliko bodo lahko v uet0 druge aktivne po-1 j Vu*1 61 klanci pristaniške usta-Lf CkiV vedeti v naprej. V. (j. "d morala poslovna bi- V k'J ilrnL evat* ustanovi vodenje čfj p. M »n.,, rfn<“ tarifne politike, Jr . priklicati v Trst tiste > >N;' ‘okove, ki mu po nje- / ftgf. J*Pisnem položaju v Ev- ■ Vn" pripadajo. Pristani- tržaško, postavljeno ' severnem predelu Ja- . i Sj^ie ®?rJu, ki sega globoko Vm” Evrope, ima po J* V;vJJeomejene možnosti raz- K '/ / * P°d pogojem, da se 1(1 8 **'®enj gospodarsko li- Iv men*0 tarifno politiko \\ Pk b'šarijo pristaniških na pr*slanlška ustanova se-Po« pUa na Co pot zaneslji-n*ga uspeha; čim prej Dokaj optimistično poročilo obisku ital. zunanjega ministra V zaključnem poročilu je rečeno, da so bili razgovori prijateljski, odkriti in konstruktivni MOSKVA, 16. - Zaključil se je obisk italijanskega zunanjega ministra Fanfanija v Moskvi, in je bilo v tej zvezi izdano uradno sporočilo, ki v uvodu govori o stikih, ki jih je imel Fanfani s sovjetskimi državniki, in ki nadalje pravi, da so bili razgovori prijateljski, odkriti in konstruktivni. V uvodu se nadalje sklicuje na splošna načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in na neodvisnost narodov. Osrednji del poročila Je posvečen neširjenju atomske oborožitve, pri čemer se govori, da taks pogodba ne sme na noben način zavreti znanstvenega in tehničnega razvoja. Na- dalje je govora s pomirjenju in o varnosti v Evropi in se izrecno o-menja evropska konferenca. Glede Vietnama se izraža zaskrbljenost, saj gre za vprašanje, ki predstavlja resno nevarnost za mir. V tej zvezi je zelo zanimivo, da sta Sovjetska zveza in Italija izrazili zadovoljstvo gleje sodelovanja na vseh sektorjih. Očitno gre za nekaj več kot za dvostranske odnose in sta v poročilu omenjena predsednik republike Saragat in predsednik vla de Moro, ki sta imela v tej zvezi koristne razgovore. Poseben poudarek je dan v okviru dvostranskih odnosov tovarni av- tomobilov in še zlasti zgraditvi me-tanovoda med Sovjetsko zvezo in Italijo. Fanfanijev obisk v Moskvi se je zaključil s svečano večerjo, med katero je Fanfani dejal da gre za nadaljevanje razgovorov, ki so se pričeli v Rimu že v oddaljenem razdobju leta 1960. Nato je Fanfani govoril o ideoloških razlikah in o podobnostih dveh svetov. Zunanji minister Gromiko pi je nekoliko trezneje razpravljal o sodelovanju dveh narodov v korist miru na svetu. V zdravici je Gromiko ponovil osnovna stališča Sovjetske zveze, ki so prišla do izraza že med razgo vori. predstavljala nov neizrčpen vir in fiaclje in deflacije, Ki bi se pridružil tistemu, ki ze v okviru sistema Gold Exchenge izhaja iz samovoljne in pretirane emisije in izvoza dolarjev. Končno se ta okrepitev evropskega duha med šestimi lahko pripiše tudi grožnji, ki visi nad njimi na tehnološkem sektorju zaradi osvojevalne poplave Američanov. Toda predvsem na političnem sektorju, povezanim seveda z o-brambnim sektorjem, je obnašanje ZDA ob podpori Britancev lahko omogočilo šestim, da so ugotovile, kakšni izrazito evropski razlogi o-pravičujejo njihovo soglasje, pa naj gre za vprašanja evropske varnosti ali pomiritve, za sporazumevanje in sodelovanje z vzhodnimi državami, ki teži po začrta-nju poti za rešitev nemškega vprašanja, ali pa naj gre za vojno, id se zaostruje v Aziji, ah pa za pomoč, ki naj jo bolj razvite države dajejo nerazvitim. Zatem je de Gaulle govoril o zahtevi Velike Britanije za sprejem v evropsko skupno tržišče. O-menil je, da je bila zahteva postavljena že večkrat, In pripomnil, da je Francija zadovoljna, ker se Velika Britanija nagiba k evropski gospodarski skupnosti. Pripomnil je, da ne bo nobenega francoskega veta. Toda potrebno je vedeti, ali je v sedanjem okviru moč priti do rezultata in v kakšnih pogojih. Dodal je, da je treba videti, do kakšne mere se zdi umestno sprejeti Anglijo. Omenil je težave, s katerimi se spoprijemajo države članice v zvezi s številnimi vprašanji, in je pripomnil, da bi vključitev novih in velikih elementov pomenilo znova zamajati celoten kompleks in tudi podrobnosti ter postavljati vprašanje na povsem drugačne temelje De Gaulle je pripomnil, da je bilo moč zgraditi to stavbo, ker je šlo za kontinentalne države, ki so bile blizu druga drugi in so bile komplementarne glede ustroja svojega gospodarstva in so ustvarjale s svojim ozemljem strnjen zemljepisni in strateški kompleks. Pripomnil je, da je Velika Britanija sproti, kakor se je ta skupnost organizirala, odklanjala udeležbo v njej, ter da je celo zavzemala proti njej sovražno stališče, ker je mislila, da vidi v njej gospodarsko in politično nevarnost. Pozneje se je skušala Velika Britanija pogajati za pridružitev toda v takih pogojih, da bd njen pristop zadušil skupnost. Pozneje Je druga britanska vlada izjavila, da noče vstopiti v skupnost ln je še bolj okrepila svoje vezi s Commenvvealthom in z drugimi evropskimi državami, ki so se povezali z njo v področje svobodne izmenjave. Ko je omenil britansko zahtevo za sprejem v skupnost. Je de Gaulle dejal, da so s tem v zvezi ovire ogromne, zlasti kar se tiče kmetijstva. Sprejem Velike Britanije v skupnost, ne da bi ta bila obvezana spoštovati kmetijsko ureditev še stih, bi pomenil uničiti to ureditev in jo zrušiti in s tem razbiti rav notežje vsega skupnega tržišča. To bi pomenilo odvzeti Franciji enega glavnih vzrokov, zaradi katerih je članica skupnega tržišča. Med težavami, ki jih je de Gaul le omenil, je tudi finančna plat. Dejal Je, da gre predvsem za vpra šanje svobodnega kroženja kapitala. Ta svobodno kroži v Evropi, v Veliko Britanijo sicer lahko prihaja brez omejitev, toda Je ne more zapuščati. Govoril Je tudi o položaju funta šterlinga. Dejal je, da Je valuta šestih držav dosegla stopnjo medsebojne odvisnosti. Po njegovem je bilo to mogoče, kei je valuta šestih držav popolnoma trdna, kar omogoča neko pariteto med njimi, če bi dodali šterling k valuti šestih držav, bi na valutno stanje skupnega tržišča padla nova in nepredvldnega orgovornost. De Gaulle je dejal, da je šterling ena svetovnih rezervnih valut, zaradi česal kopičijor mnoge države ogrom ne kredite v šterlingih do Velike Britanije. Končno je de Gaulle govoril o politični plati vprašanja. Govoril je o zamisli, da bi se Evropa združila v evropski kompleks z vseh vidikov, ki bi se lahko zase pogajal s političnega vidika s komer koli. »če upoštevamo posebne odnose, ki jih Velika Britanija ima z ZDA in s Commonwealthom, je dejal de Gaulle, kako bi se mogla ta evropska politika združiti z angleško?« Na koncu je dejal, da bi vstop Velike Britanije v skupno tržišče pripeljal do naslednje alternative, ali menjati evropsko skupno tržišče, Ta sprememba z vstopom Velike Britanije, z vsemi zahtevami ali potrebnimi izjemami, bi narekovala zgraditev povsem nove stavbe in bi morali popolnoma od praviti to, kar je bilo do sedaj zgrajenega. Tedaj bi se evropska skupnost spremenila v neke vrste zahodnoevropsko področje svobodne izmenjave in pozneje celo v atlantsko področje svobodne lzme njave. Drugače na bi lahko pod pirali pristop Velike Britanije na podlagi prldružitvenega režima, ki ga rimske pogodbe predvidevajo. Zatem je de Gaulle predlagal še eno rešitev, in sicer: preden se menja to, kar je sedaj, naj se počaka na nadaljnji razvoj v Veliki Britaniji, da se ta notranji in zunanji razvoj zaključi, ter da Angleži sami izvršijo potrebne politične in gospodarske spremembe. Francija bi z veseljem sprejela tako rešitev. De Gaulle je med tiskovno konferenco zelo malo omenil mednarodno politiko. Med drugim je ponovno zahteval konec »škandalozne tuje intervencije v Aziji«. Sindikalne organizacije medtem nadaljujejo priprave za jutrišnjo splošno stavko v Franciji. Stavko so določili, da protestirajo proti zahtevi vlade, naj ji poslanska zbornica izglasuje posebna pooblastila glede nekaterih gospodarskih vprašanj in socialnega skrbstva. Spričo zelo majhne večine v poslanski zbornici in strinjene opozicije, se je vlada odločila zahte vati posebna pooblastila za več me secev. Razprava o posebnih pooblastilih se bo začela v četrtek. To je danes sklenila posebna parlamentarna komisija, ki je razpravljala o vladnem načrtu. Kakor je znano, je zveza levice s komunisti predložila skupno resolucijo proti vladi, o kateri bodo glasovali 20. maja Za zrušitev vlade bi bilo potrebnih 244 glasov toda opozicija jih bo kvečjemu zbrala 230 do 235. Neodvisni republikanci so napovedali, da se bodo eventualno vzdržali, «samo da preprečijo politično kri zo». Predvideva se, da bodo cen-tristi v veliki meri podprli resolucijo opozicije. Zmaga vlade bo vsekakor zelo relativna. Stavka se je na raznih sektorjih začela že nocoj. Zlasti so že začeli stavkati tiskarji in nameščenci pri teleprinterjih. Stavka se bo zaključila jutri pozno zvečer. Protibritanske demonstracije v Pekingu PEKING, 16. — Več desefctisočev demonstrantov je davi demonstriralo pred britanskim diplomatskim predstavništvom v Pekingu zaradi dogodkov v Honkongu. Ponoči »o popisali zidove predstavništva a protibritanskimi gesli. Demonstran. ti so prišli pred rezidenco britanskega odpravnika poslov v dolgih kolonah iz vseh delov mesta in so vpili protibritanska in tudi protisovjetska gesla. Kakih 20 kitajskih uradnikov, ki so zaposleni v britan. skem uradu, so zapustili urad in mahali z rdečo knjižico. Agencija Nova Kitajska poroča, da se je sinoči udeležilo nad 40.000 ljudi proti, britanskega zborovanja v mestu Kvang Cov v južni Kitajski. V Šanghaju pa so bile demonstracije pred angleškim konzulatom. Velika skupina demonstrantov je vdrla v urad in ga popolnoma razdejala. Angleški odpravnik poslov v Pekingu je takoj pismeno protestiral pri kitajskem zunanjem ministrstvu. Demonstracije pred angleškim predstavništvom spominjajo na velike demonstracije v začetku leta pred sovjetskim poslaništvom. Demonstranti nadlegujejo ‘angle-ke diplomate in druge obiskovalce britanskega poslaništva. Ob tej prilož. nosti so demonstranti udarili po glavi nekega angleškega diplomata, od katerega so zahtevali, naj gre s sklonjeno glavo pod sliko Mao-cetunga. Sovjetski list o britanski zahtevi za vstop v EST MOSKVA, 16. — Glasilo sovjetskih sindikatov «Trud» piše, da je uradna zahteva britanske vlade za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost samo kapitulacija laburistov pred monopoli. List dodaja, da se je Velika Britanija zadovoljila postati manjš. partner Zahodne Nem-čij upoštevajoč glavno vlogo, ki jo ta ima \ okviru skupnega tržišča. Čeprav je Wilson dobil v spodnji zbornici večin ^ glasov o načrtu za vstop v skupnost, je očitno, da so mnenj s, ki so ga izrekli volivci na nedavnih delnih britanskih volitvah, predstavljali tisti parlamentarci, ki so glasovali proti zahtevi za sprejem v skupnost. Milentije Popovič predsednik zvezne skupščine Tito bo danes ponovno izvoljen za predsednika republike Tiskovna konferenca diplomatskih predstavnikov arabskih držav v zvezi z napetostjo na Srednjem vzhodu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Poslanci zvezne skupščine so na današnji skupni seji vseh svetov soglasno izvolili za novega predsednika zvezne skupščine na mesto Edvarda Kardelja, ki mu je potekel mandat, Milentije Popoviča, podpredsednika zvezne kon- ference SZDL Jugoslavije, za podpredsednike pa dr. Marjana Breolja, Filipa Bajkoviča, Blažo Djuričiča, Davida Nimanija, Gustava Vlahova in dr. Miloša Žan-ka. Na isti seji so bili izvoljeni tudi predsedniki, podpredsedniki in člani posameznih skupščinskih odborov in komisij. Novi predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič je ob prevzemu svoje dolžnosti med drugim ob burnem odobravanju vseh poslancev izrekel zahvalo Edvardu Kardelju za vse, kar je storil kot predsednik skupščine, in mu zaželel poln uspeh pri delu na odgovornih družbenih, političnih in državnih poslih, ki ga čakajo. Kot največjo naloga skupščine v njenem bodočem delu je Popovič omenil delo za uresničenje smotrov reforme, to je borbo za vedno bolj vsebinsko obliko samoupravljanja in neposredno socialistično demokracijo, za popolno u-veljavitev gospodarskega in političnega položaja delovnega človeka, za krepitev materialne osnove družbe in standarda delovnih ljudi, za krepitev neodvisnosti Jugoslavije in za nadaljnjo krepitev bratstva in ena kopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zvezna skupščina se bo sestala jutri dopoldne ob 10. uri, da bi na skupni seji ponovno izvolila za predsednika republike maršala Tita. Na ločenih sejah so bili izvoljeni novi predsedniki in podpredsedniki s\etov zvezne skupščine razen v prosvetno kulturnem svetu, kjer je bii izvoljen samo predsednik in to Cašule, ker podpredsedniku Nikola Djuru Kladarinu ni še potekel mandat. Za predsednike in podpredsednike posameznih svetov so bili izvoljeni: za predsednico sveta narodov Vida Tomšič za podpredsednika Živko žižič; za predsednika zveznega sveta Vidoje Smilevsld, za podpredsednika Viktor Avbelj; za predsednika gospodarskega sveta Petar Zečevič, za podpredsednika Ante Markovič; za predsednika organizacijsko političnega sveta Velimir Stojnik, za pjdpredsednika Božidar Mihajlovič; za predsednika so- cialno zdravstvenega sveta Ika Mirkovič, za podpredsednika dr. Dimitrije Milanovič. Predsednik republike maršal Tito je za novega generalnega tajnika predsednika repuoiike namesto Bogdana Crnobrnje imenoval Vladimi-ra Popoviča, dosedanjega predsednika odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta zvezne ^..upščine, Dipio natski zastopniki Sirije. Žaru žene aranske republike, Iraka, Alžirije, Libije, Tunizije Maroka in Libanona so na tiskovni konferenci v sirskem veleposlaništvu v izjavi, ki jo je prebra odpravnik poslov bin-je, obtožili imperialiste, da so ob sodelovanju Izraela, reakcun-iro n krogov Sirije, vodarjev Jordanija in Saudove Arabije oripravili žaro. to proti Siriji in ’ • sedaj, ker zarota ni uspela pripravljajo s pomočjo Izraela ter mun \rhisticnih režimov Jordanije in Saudove Arabije napad na Sirijo. Po konferenci so študentje arabskih držav pred sirskim poslaništvom organiziral protestno zborovanje, s katerega so poslali protestne brzojavko generalnemu tajniku U Tantu, svetu ministrov v Damasku, predsedniku ZAR in ameriškemu veleposlaniku v Beogradu. B B. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.9, najnižja 17.6, oo 19. uri 18.4 stopinje, vlaga 87 odst., zračni tlak 1CC6.6 pada, veter 6 km jugovzhod-nik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18 stopinj, dežja je padlo 15 mm. Trža§ dnev Danes, SREDA, 17. maja Mojca Sonce vzide ob 4.32 in zatone oo 19.30. Dolžina dneva 14.58. Luna vik de ob 11.27 in zatone ob 1.37. Jutri, ČETRTEK, 18. maja Dubravka POSLANSKA KOMISIJA ZA PROMET ODOBRILA ZADEVNI ZAKON Odmevi v Trstu ob ustanovitvi avtonomne pristaniške ustanove Izjave vladnega komisarja dr. Cappellinija, župana inž. Spaccinija, predsednika pokrajine dr. Savone in pokrajinske federacije PSU Vest, da je poslanska zbornica sprejela zakonsko določbo o ustanovitvi tržaške avtonomne pristaniške ustanove, je v našem mestu zbudila velik odmev v političnih, gospodarskih in upravnih krogih. Vladni komisar dr. Cappelllni je v tej zvezi izjavil, Sa je ustanovitev pristaniške ustanove, ki jo predvideva člen 70 ustavnega zakona z dne 31. januarja 1963, št. 1, temeljnega pomena za tržaško gospodarstvo. Naše pristanišče preživlja težke čase ter se le počasi razvija v primerjavi z drugimi italijanskimi pristanišči; za rešitev problemov, ki nastajajo iz tega, bo mogoče najti primerno rešitev z ustanovitvijo pristaniške ustanove, ki bo morala Trstu zagotoviti možnosti za razvoj dejanske konkurenčnosti v primerjavi z drugimi nacionalnimi in tujimi pristanišči. Temeljita proučitev vprašanja pristaniške ustanove s strani vlade ob pomoči predstavnikov tukajšnjega političnega in gospodarskega življenja, jamči, da bo ustanova imela upravno juridičen ustroj, ki ji bo omogočal čim ekonomičnejše poslovanje, ter da ji bodo zagotovljena finančna sredstva, potrebna aa vzdrževanje zunanje konkurence ter za postopno izboljšanje r.ojih tehničnih naprav. Pristaniška ustanova bo postala nov pomemben činitelj za nadaljnji razvoj tradicionalne pristaniške dejavnosti našega mesta, kar predstavlja še vedno, zraven industrijskih dejavnosti, enega izmed poglavitnih elementov razvoja in napredka. Zaradi vsega tega izražam željo, je zaključil dr. Cappellini naj bi zakonski osnutek, ki ga je pravkar odobrila poslanska zbornica, izpolnili v najkrajšem času svoj sproščeno, glasovno in in-dovim človeške znanosti o vesolju. | tonangno presenetljivo zanesljivo. predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa o temi: tSodobni pogledi o zgradbi vesolja». Prof. Dominko je v uvodu prikazal delovanje ljubljanskega zvezdo-znanskega observatorija na Golovcu. V glavnem delu svojega preda- Na kratko je orisal najstarejše teorije, ki segajo v čase starih grških filozofov ter prešel preko začetka novega veka (Galilei, Kopernik, Neuiton) do sodobnih gledanj. Izrecno pa je poudaril, da je predavanje posvečeno izključno znanstvenim ugotovitvam na področju zvez-doslovja, in sicer s pomočjo orjaških teleskopov in radioskopov. Raziskave na tem področju so odkrile, da naš sončni sistem ni v sredini naše galaksije (Rimska cesta), temveč bolj ob njenem robu. Nadalje se je odkrilo, da obstaja milijarda drugih galaksij, od katerih šteje vsaka najmanj toliko zvezd kot naša. V zadnjih časih odkrivajo o-zvezdja, ki so oddaljena od nas milijarde svetlobnih let. Ves ta sestav se širi. Kam gre njegova pot? Ali se bo morda pa 30 milijardah let začel nasprotni razvoj? Vsa ta vprašanja so še zavita v meglo. Predavatelja so številni poslušalci toplo nagradili za njegova zanimiva izvajanja. Z motorjem trčil v avto Ko se Je včeraj zjutraj okrog 9. ure 58-letm delavec Carlo Flego tz Skedenjske ulice 104 na motorju «motom» peljal po Obrežju N. Sauro proti Sv. Andreju, je blizu stavbe štev. 8 iz nepojašnjenih razlogov izgubil oblast nad motorjem, zavozil na desno in po nekaj metrih treščil v parkiran avtomobil. Flego se je prevrnil z motorja, ter se je ranil in udaril po tilniku, levem sencu, čelu, nosu, desnem stegnu in si zlomil desno nogo. Flego je zadobil tudi možganski pretres in izgubil spomin. ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek kjer se bo moral zdraviti 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Prof. žerjalovi je treba res od srca čestitati za ta zbor. Občinstvo je vse nastopajoče, najbolj pa naše male prisrčne škrjanč. ke, nagradilo z močnim aplavzom, ki je veljal seveda tudi celotnemu profesorskemu zboru šole, ki je na dosežene uspehe svojih gojencev lahko upravičeno ponosen. j. k. Prosvetno društvo «1. Cankar« priredi v soboto, 20. t.m. ob 21. uri CANKARJEVO PROSLAVO Na sporedu sta nastop članov dramske skupine in mešanega zbora pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. Vabljeni člani In prijatelji! SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Komisija za doraščajočo mladino priredi v četrtek, 18. maja ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 predavanje «Zdravstvena problematika šolskega otroka* Predaval bo dr. Rafko Dolhar Vljudno vabimo vse, ki Jim je pri srcu pravilna rast in razvoj otrok. TRST VIA CARDUCCI (cLINEA* — VIA CARDUCCI 4 - TRST Magija barv v bogastvu oblačil «LINEA» ima v svojih izgotovljenih oblačilih silovitost rdeče barve, nežnost rumene in iskrenost sinje barve, spokojnost rjave ln duševni mir zelene barve, veselost oranžne in otožnost sive barve. Vsi barvni odtenki, Iztrgani prirodi so danes na voljo cenjeni kllen-tell trgovine «LINEA», ki se lahko ponaša, da more v vsakem trenutku v vseh letnih časih zadovoljiti vsakogar tako s svojo izredno izbiro modelov, kot tudi s svojimi zmernimi cenami glede na kakovo1 blaga, začenši od najbolj preprostih pa vse do najbolj razkošr KULTURNI DOM V soboto, 20. maja ob 21. uri (abonma premierski A1 in A3 ter prva ponovitev BI) SILVANO AMBROGI BIR0ZAVRI (I Burosauri) Prevod: Niko Košir Zvočni efekti: Pavle Merku Režija in odrska realizacija: JOŽE BABIC Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na telefon 734265. V nedeljo, 21. maja ob 17. url v dvorani Albert Sirk v Sv. Križu Alfred Neocles Hennequin MOJE DETE ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU V nedeljo, 21. maja ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma javni nastop gojencev Sodelujejo gojenci oddelka za solo petje, klavir, dirigentski tečaj, godalni kvartet, orkester Glasbene matice, ki ga vodi prof. Oskar Kjuder ter mladinski pevski zbor ((Kraški slavček« iz Nabrežine Doberdoba, ki ga vodita prof. Er-minij Ambrozet in Sergij Radovič. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom nastopa. Slovenski film VESNA bodo predvajali: DANES, 17. maja ob 17. uri za mladino in ob 20.30 pr°-svetno društvo Igo Gruden v Nabrežini; v četrtek, 18. maja ob 20.39 prosvetno društvo Lonjer Katinara v Lonjer ju; v petek, 19. maja ob 20.3U Skupni odbor za upravo Prosvetnega doma na Opci- v soboto, 20. maja ob 20.30 prosvetno društvo Vesna v Ljudskem domu v Križu; v nedeljo, 21. maja škedenjsko kulturno društvo; v ponedeljek, 22. maja Ske-denjsko kulturno društvo; v torek, 23. maja ob 20.30 pevski zbor Repen v občinski kopalnici v Repnu; v sredo, 24. maja ob 20 30 pri> svetno društvo Slavko Škamperle v Trstu; , v četrtek, 25. maja ob 20.49 prosvetno društvo Prešeren v Boljuncu SPZ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje dr. Toneta Priverska, profesorja farmakognozije na ''"ljubljanski univerzi . 0 ZDRAVILNIH RASTLINAH ki bo v četrtek, 18. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Nazionale 15.30 «il tigre« Techn lor. Vittorio Gassman. prepove© mladini pod 14. letom. . Excelsior 16.00 (cL’uomo di Casaoi ca« Technicolor. , Fenice 15.30 «11 fischlo ai naso»fc"a mancolor. Ugo Tognazzi, Fran1* Bettoia. Eden 16.00 «Un uomo, una dom» Technicolor. 2 nagradi Dscar. | nouk Aimee. Prepovedano mla® pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La notte rno, conigliaccio« Enrico Maria Sate j Sandra Milo. Prepovedano mlad pod 18. letom. Rit2 (Ulica San Francesco 10) ^ 15.30 ((Scandalo al sole« Teclin lor. Sandra Dee. Prepovedano ““ dini pod 16. letom. j. Alabarda 16,30 »Pištole roventi« * nicolor. Audi* Murphy, Joan Filodrammatico 16.30 «E la 4°©? creo 1’uomo« Senta Berger, nique Boschero. Prepovedano n’1 dini pod 14. letom. riJt Moderno 16.00 «Ne onore ne žlw‘ Anthony Quinn, Michele MorS ^ Claudi a Cardinale, Alain Delom Technicolor. ji Cristallo 16.30 «Lo strangolatore Baltimora« Technicolor. Cesare ^ nova. Prepovedano mladini P°“ letom. Tli. Garibaldi 16.00 «Neurose» Nadia ler, Amedeo Nazzari. Prepoved mladini pod 16. letom. . vj Aurora 16.30 «La truffa che P,aC a Scotland Yard». Capitol 16.30 «La notte del 2en*,V Technicolor. Peter OToole. ”r vedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «La vergine nuda* povedano mladini pod 14. Iet® Jjl Vittorio Veneto 16.00 «Delitto 9“ perfetto« Pamela Tiffin. ^«1 Ideble 16.00 ((Cannoni a Bata**1' o Astorla (Ulica Zoruttl, ftloous ŠLi; -46.00 «Le bambole« Gina L ,Lji. gida, Virna Lisi, Nino M , »S!'. Prepovedano mladini pod 18. Astra 16.30 «La vera storia il bandiito«. m. Abbazia 16.00 «Ohe fine ha fatW to Baby» Technicolor. Toth. vedano mladini pod 14. letom. mmtta VjiMu predvaja danes, 17. t. m. ob 18. uri film: MARK ROMAN ■ MNOEii£0REY.CJ BARBARA BOUCHflillAlAtlCAMPOSftr •/Pnunmtt m«* notome* SWim -BMOMM-IMUfas* KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 Panavision barvni film: HOTEL DELLE VERGINI (HOTEL DEVIC) Igrajo: ROBERT GOULET, NANCY KWAN, ROBERT Mladini pod 14. letom vstop prepoved** Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 16. maja 1967 se j« v Trstu rodUo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 73-lelni Mtehele Sco-pazzi, 78-letna Fabiana Kernettl, 53. letni Aldo Milazzi, 66-letna Veronica Pečarič vd. Ellero, 68-letna Maria Cittar vd. Orlando, 58-1 etn a Maria Cheber vd. Vasari, 89-letna Maria Za-nuso vd. Padoan, 82-letni Arturo Me. deot, 78-letna Caterina Calsuttl vd. Lussl, 81-letna Lucla Veechlet vd. A-lcsslo. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK DNEVNA SLUŽBA LEKA11^ (od 13. do 16. ure) n »' AlTAngelo d”oro, Trg G ,Lrct|l,i Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ul. GinnasCica 44; M tani, Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKA«1' (od 18.30 do ».30) .. f* Alta Baslltca, Ul S. Glusto ‘L.«' solini, Ul. P. Revoltella 41: BJli, & Cedro, Trg Oberdan 2; Settefontane 2. ^ SLUŽBA OBČINSKEGA NIKA. Za poklic v prazničold ^ v primeru, če ni mogoče gega zdravnika, je treb* **' rati na štev. 90-235. P.d. (Skedenj« priredi 28. v Senj. Vpisovanje vsak 20. do 21 ure v društvenih Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapu*” naša mama in žena LIDIJA STARC Pogreb bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti, Kontovel « Žalujoči: mama, mož Angel, hčeri Edvina in V«’sr in vnukinja Tamara ter drugo sorodstvo Kontovel, 17. maja 1967 PISMO IZ BONNA ZAKAJ MORA SE ZGODOVINA PONAVLJATI? Uje so korenine in vzroki ponovnega oživljanja nacionalsocializma v Zah. Nemčiji - Povsem iste besede o domovini ■ Čudna zveza, ki ne želi tekmecev Zahodna Nemčija ima zdaj dve Racionalistični stranki: Od Nacio-Raldemokratske stranke (NDP) “ivšega šefa prepovedane stranke neicha (DRP), von Thaddena, se J* ločila nova Nacionalna ljudska ®ranka (NVP) njegovega glavne-tekmeca in šefa Thielena. Lo-?te.v je bila bolj osebna kot po-•ticna: program nove NVP — je fcceno — se bo razlikoval od pro-JJania stare NDP samo z »jasno ^Povedjo sleherni nevtralistični Politiki*. To pa Thielena ni ovira-da bi NDP ne imenoval »ban-™ Političnih razbojnikov*. j V bistvu je vseeno, ali ima Z''ezna republika dve, eno ali pa Rodeno stranko, podobno NDP ali enakim skupinam, kakršnih je bilo Po vojni v tem delu Nemčije fe več, in povečini ne kdo ve ka-J? Uspešnih. Vseeno je, ne zaradi !fleJ in politike, ki bi jih te stran-“e ali skupine zastopale — zara-® cesar so nekatere tudi prepo-edane — marveč zaradi tega, ker JR® NDP še zdaleč ni edino za-“^šče elementov, ki so nacionali-*!? frontalno zoperstavili demokrati11 — na škodo zadnje. «Zakaj J*. Pri nas,* je pred kratkim vzne-“Rrjeno vprašal neki publicist, Rodovina mora vedno ponavlja- ■ ^Rdi weimarska demokracija — *• dejal — je odprla vrata in pri-Pfavila teren hitlerjevskemu skraj-ornu nacionalizmu. Danes so oko-ocuie v Nemčiji in Evropi sicer /RSačne, ni več revščine in brezimnosti v prvi, oba njena dela r vzhodni in zahodni — sta postati sestavni del širših evropskih j ®v in procesov, ki tudi Nemči-°dvzemajo možnost, da bi zahte-In našla svoj »življenjski pro-na tuji račun. Prav zaradi n;!9 p.a je vladna «politika zedi-Jevanjaj v Zvezni republiki v Draul. nacionalistična, kot tudi . ktično odpravlja potrebo, da bi *i*g0 uspešno opravljala opo- Strauss, Socialdemokratske kakor stran- . Politiki velikih strank centra ttaluaprav n* nobenih bistvenih Rk. Dve osnovni točki socialde-: Kfatskega programa sta bili — Lv casu, ko je SPD vodil Kurt . Rmacher — «nesoglasje z me-Va Pa Odri in Nisi* ter »nasproto-sy>Je Prisilni združitvi s komunist' Danes o domovini z istimi be-j0 RR® in na domala enak način 0, ®fe tudi krščanskodemokratski tnj^dnik Bundestaga, Gersten-Pa šef Krščansko-socialne tudi - PRinister ke Sef Socialde._____ ^.^cekancler Brandt, in pa volt. 1. Svobodnodemokratske stran-' vicekancler Mende. ^ r?nke tega »velikega centra* združene tako družbeno i-J^kmalno. Družbeno, glede na šjif? bi se ohranil (ter »izbolj-Rionai .^afoječi družbeni red. Nalil^ 7,° pa v zvezi z idealom «ve-Rieiak m°vine>> — P° možnosti v lot, , . iz leta 1937. »Nacionalni Rjait Je deial te dni neki strokov-Pom’ !ni prišel z desnice. Posto-k0 V, Je prešel v politično akusti-?ovor'ezne republike iz nedeljskih vo|j|n°LV' memorandumov in pred-iz, ’h Parol uglednih rodoljubov to £®ne.» Zakaj bi, potemtakem. .že red |ri žewSn° ~ postavil po robu zdru- fhnl__. . ... , • • __• „1 L® obstajala neka »desnica*? tajnemu kongresu NDP v Nii-se je spričo tega - in R(enter: sindikati in socialde-liiou.:;!' skupaj s svobodnimi de-Sociai 1 *n Straussovo Krščansko-s n° stranko. ___ imei kritji.Na vsak način pa je od- Čudna zveza, ki a v analih Zvezne re- * ni Jr,str' KX________________________ karp Pokazal, kako je NDP stran-c'°nal ** ?* las te monopol na na-Toda ne ideje, nezaželen tekmec, ^želnit sv°j‘mi poslanci v štirih stj]a R Parlamentih, je NDP pole^ Preveliko breme v praktični^ avn°fežju sil, po nekakšnem *redip, sP°razumu združenih strank To e' R1 .Potrebujejo tudi statistič-?kg salki: na volitvah za Bunde-h 1ok° stranke desno od sredine sov. s v leto prejemale manj gla-1a Meja proti «levici» je vendarle mnogo jasnejša. Predvsem v osnovnih stališčih glede Nemčije in Evrope. Kdor priznava dve nemški državi ali mejo na Odri in Nisi, ta je za stranke »sredine* avtomatično na «levici» ter, kot takšen «nevaren». In tako se je pred zaprtimi vrati znašla te dni tudi pacifistka, profesorica Claire Marie Fassbinder. Rektor bonskega vseučilišča ji je namreč prepovedal, da bi v predavalnici imela svoje predavanje o Nemčiji, češ da ga je predsednik Luebke postavil pred alternativo: ali on, kot častni senator vseučilišča, ali profesorica Fassbinder. »Vseučilišče,* je izjavil rektor zaprepadenim študentom, «mora ostati otok miru.* V tem primeru pa v resnici ni bila sporna toliko politika sama po sebi, kolikor njena vsebina. Profesorica Fassbinder se je bila, namreč, izjasnila za priznanje druge nemške države, pri čemer ji je nad 500 študentov navdušeno ploskalo. S tem —■ je dejala — bi av- tomatično bila rešena tudi usoda meje na Odri in Nisi. Zahodnonemški center si, očitno, te usode ne zamišlja na takšen način. In v tem je vsekakor politično bližji »desnici*, a v skrajni liniji tudi nacionaldemokratom. Le-ti so ostali brez svojega izrednega kongresa, kolikor so se tako v Wuerzburgu kot v Nuern-bergu znašli pred zaprtimi vrati dvorane, ki so jo bili najeli in tudi že plačali. Kljub temu pa ni še nobenemu prišlo na misel, da bi Nacional-demokratski stranki namenili usodo, ki je bila zadela KP Nemčije, da bi jo torej z zakonom prepovedali. Zakaj neki?! Nacionalističnim koncepcijam je nevarnejša prof. Fassbinder kot pa Adolf von Thad-den ali Fritz Thielen. Kdor bi s priznanjem stvarnosti skušal razbiti iluzije neizpolnjenega ter neuresničljivega velikonemškega sna, ta tvega, da ga proglase za nevarnega, pa ne zato, ker bi ga imeli za tekmeca, marveč, ker bi ga smatrali za nasprotnika. 2. BRIHTA V BAKRU PRI REKI Slovesna otvoritev novega pristanišča za izkrcavanje rud Zenica je bila pred zadnjo vojno komaj pomembno naselje, danes pa je važen industrijski center. V ospredju metalurški zavod, v ozadju dimniki plavžev ItlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllinllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllIlIlIllIllilIllIlllllillllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllD Sobrinu se je sreča nasmehnila in on se je nasmehnil njej, žal pa je njegov veseli smeh kmalu usahnil Okoli vsakega velikega diamanta se splete zgodba... Po dolgih letih se je Sobrinu sreča nasmehnila toda zaman Tolpa nepoštenih ljudi je človeka ogoljufala, vendar pa tudi sama izgubila pri tem življenje Pravijo, da na svetu ni velikega diamanta, da bi se okoli njega ne spletla kaka legenda. Včasih gre tudi za bolje žalostno zgodbo. To se je zgodilo tudi z brazilskim diamantom «007», ki ga je proti koncu leta 1965 našel v rumenkastem rečnem blatu iskalec diamantov Sobrino. Navedli so diamant z označbo «007*. Toda ta oznaka nima nikakršne zveze z Bondovimi filmi «007». Pod to številko je bil diamant registriran. Brazilski «delavec brez poklica* Barbos Sobrino je dolgo let, skoraj vse življenje, preživel v iskanju diamantov v blatu reke, ki teče v bližini nove prestolnice Brasilie. Ko je nekega dne konec 1965. leta vendarle prišel do »zmage*, je »fantastični* diamant od 400 karatov skrbno skril in odšel v mesto, da bi ga vnovčil, preden bi o njem kaj zvedel kdo drug. Mož se je zavedal, da je z odkritjem tega bogastva spravil v nevarnost tudi svoje življenje. V vsej tajnosti je prinesel diamant v predmestje Brasilie, kjer je bil zaposlen njegov starejši sin. Ta je o sreči obvestil svojega največjega prijatelja, nekega Izaka. Ta pa je takoj stopil v stik z nekim Grkom 3azilezosom Takapulosom. Sobrino je mislil, da je s tem našel pravo pot, da bo namreč diamant primerno vnovčil. Sledilo je še nekaj sestankov, na katerih so se dogovorili za ceno in ostale formalnosti. In v petek, ko banke ne poslujejo, je Grk Ta-kapulos izročil Sobrinu dva čeka po milijon dolarjev in prevzel diamant. Hkrati je Grk izročil Brazilcu tudi potrdilo o svojem tekočem računu v neki banki. Sobrino je mislil, da je končno postal bogat, hkrati se mu ni bilo treba več bati — je mislil —, da ga kdo napade, da bi mu odvzel diamant. Se isti dan se je Grk Takapu-los sestal s svojim »sodelavcem* Sirijcem Ajudom Abulom in z njim odpotoval v Montevideo, to se pravi 2300 kilometrov južno od Brasilie. Ko sta Sirijec in Grk prispela v Montevideo, sta se jima pridružila še ciprski Grk Koslidis, naslednji dan pa še Panajotis, po rodu tudi Grk. Ker v Montevideu .poslovni tovariši’ niso mogli vnovčiti diamanta, v trenutku niso vedeli, kaj naj počno. Sirijec je predložil, naj bi odpotovali v Španijo, kjer ima ugledne sorodnike, ki se ukvarjajo s trgovino. Toda vtem ko so trije »tovariši* skušali priti do potnih dokumentov, je Takapulos sedel v letalo in odpotoval v Pariz in tri dni pozne- je je bil že v rojstnem mestu A-tenah. Ostali trije tega «pobega» niso vzeli za šalo. Po svojih zvezah so kmalu ugotovili, kam je Takapulos odpotoval in takoj prišli za niim v Atene. Vtem ko so se štirje «tovariši» motali po Montevideu, Parizu in Atenah, je Sobrino doživel največje presenečenje, lahko bi rekli tudi katastrofo, kajti v trenutku, ko je predložil v banki dva čeka po milijon dolarjev, so mu rekli, da ne bo dobil zanju niti dolarja, kajti Grk Takapulos nima pri njih tekočega računa, celo niti vinarja ne. V obupu se je Sobrino obrnil za pomoč sinovemu prijatelju detektivu Assunciu. Ta se je takoj vrgel na delo. Najprej je začel po svojih zvezah kontrolirati pošto, ki jo je dobivala Takapulosova žena. Kmalu je prišel do pisma, v katerem jo mož vabi, naj takoj pride v Atene. Ko je ta odšla v mesto, da bi nabavila potne dokumente, je Assuncio že opravil svoje: preko svojih zvez je dal sporočiti Takapulosovi ženi, da bo mogla zapustiti Brazilijo šele tedaj, ko bo njen mož pristal na njen odhod. In tako je Grk padel v zanko. S prvim letalom je prihitel v Rio de Janeiro, kjer so TRŽAŠKA KNJIGARNA Je ob Izidu novih knjig »NEKROPOLA* prof. Borisa Pahorja in »ODMEVI Z ROBA* prof. Andreja Budala povabila oba pisatelja, da bi ljubiteljem lepe knjige podpisala svoji novi deli. Pisatelja sta povabilo sprejela za jutri, 18. maja od 18. do 19. ure Tržaška knjigama nadaljuje s tem kulturno posebnost, ki Jo je uvedla že ob ustanovitvi in je prepričana, da se bo slovensko občinstvo z veseljem odzvalo. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel, 61-792 "'••••ni ..............................................................................................................na tv' 21.3. do 20.4.) Poteg- hiRgort® določeno korist iz sleher-h s stn» Prožnosti. Bežno sreča- V^ (oH°-i,iubezriii0- kt, *> 20-5-) Pazite, da ij: Počnite nekemu predstojni-jN^iših a je večja strogost do (0d 21.5. d0 21.6.) Za-t* ugodno priložnost, da tr ?v°j kapital. Prisluhni-(0SriVoJega srca. ifeRhelj 7, z-6. do 22.7.) Končno bo-!v helfr razpolago za ures-ib.Ra E** 'deje. Glejte, da bo kar potrebuje, zauD.“ 'T. do 22.8.) Imejte po yanJe v svoje sodelavce. HOROSKOP Skušajte prenesti svoje veselje do življenja tudi na druge. DEVICA (od 23.8. do 2.9.) Bodite kar se da previdni do oseb, ki poslujejo neresno. Nekdo ni vreden pozornosti, ki mu jo posvečate. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki trgovski posel boste uspešno opravili le s pomočjo strokovnjaka. Normalen razvoj na čustvenem področju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne zapletajte stvari, ki so same po sebi enostavne. Ognite se neke čustvene pustolovščine. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne trudite se, da bi si pridobili nekaj, kar je že izgubljeno. Premagajte svojo željo po samohvali. KOZOROf (od 21.12. do 20.1.) I-mate nekaj slabih svetovalcev, ki se jih čimprej otresite. Pozabite na to, kar je bilo. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Idealno vzdušje za uresničitev drznih podvigov. Udeležite se družabne prireditve, na katero boste povabljeni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Upoštevajte tudi mnenja svojih sodelavcev. Pretiran ponos je v ljubezni škodljiv. ga aretirali že na letališču. Tu so ga prijeli v roke privatni agenti, tovariši že omenjenega As-suncia, ki so ga odpeljali na neko posest na podeželju. Toda Grk, ki je opeharil Brazilca, je trmasto zanikal vse. Po dolgem mučenju pa je le priznal, da je sprejel diamant, ki pa da ni bil diamant, ker da se mu je razbil, ko mu je padel na tla. Nekega dne pa je Grku uspelo pobegniti s posestva. Prijavil se je policiji. S policijo pa je bil Assuncio v zvezi in ga kmalu dobil spet v roke. Prevažal ga je po Urugvaju v prtljažniku svojega avtomobila in ga tako izmučil, da je po 4000 kilometrih poti Grk vendar pristal, da bo spregovoril. Povedal je, da je diamant v Atenah in sicer zakopan na vrtu pri nekem Koslidisu. Takoj so se pogodili o nadaljnjem iskanju. Največ naj bi dobil Sobrin, ostali «sodelavci» Grk Takapulos in njegov rojak Koslidis pa bi dobila po 100.000 dolarjev vsak. Precejšen del pa bi pripadel tudi Assunciu. Toda kaka priti do diamanta. Assuncio je v družbi z dvema prijateljema odletel v Atene in tu so začeli mrzlično iskati diamant na dvorišču hiše, kjer naj bi ga bil skril Takapulos in sicer na dvorišču hiše Koslidisa. Policija pa jih je zalotila in nagnala. Assuncio je doživel še drugo presenečenje: brž ko je stopil na brazilska tla, so ga aretirali. Žena ujetega Grka je sporočila policiji, da je mučil njenega moža in ko je bila prijava napisana, so ga morali aretirati, čeprav je bil z njimi povezan. Medtem pa so v Atenah zvedeli, da je nekdo iskal diamant «007». Mnogi so se lotili iskanja velikega diamanta, katerega vrednost se ne da oceniti. Policija je imela veliko dela, ker so se javljali ljudje, ki so »vedeli*, kje je diamant. V mnogih atenskih vilah so prekopali dvorišča in vrtove. Vse delo je bilo brez haska. To je bilo v prvi polovici leta 1966. Nekaj mesecev po tej zgodbi in po aretaciji goljufa Takapulo-sa so v neki stranski ulici španskega mesta Barcelone našli mrtvega Sirijca Amula. Mesec dni kasneje je pod ruševinami rojstne hiše našel smrt Koslidis. Od vseh treh »poslovnih tovarišev* Takapulosa je ostal živ še Pana jotis. Toda tudi on je pri neki prometni nesreči v Atenah izgubil življenje. Ostal je torej živ le goljuf Takapulos, ki pa, kot se zdi, dejansko ne ve, kje je veliki diamant. Nesrečni Sobrino, ki je sedemnajst let iskal srečo v blatu diamantne reke, je ostal ogoljufan in nadaljuje z ispiranjem blata. Toda pravijo, da se človeku sreča nasmehne le enkrat v življe n ju. Njemu se je nasmehnila ko nec leta 1965. NA SREČO GRE LE ZA TEORETIČNA RAZGLABLJANJA Hoteli bi uničiti ves ledeni oklep Severnega tečaj a Ves proces bi bil kaj enostaven, toda kakšne bi bile posledice Najbolj drzna in nevarna je zamisel Američana Fletcherja Skupina sovjetskih znanstvenikov je proučila v najrazličnejših aspektih zanimiv načrt za »spre-menitev prirodnih pogojev* evropskega in ne le evropskega Severa. Po tem načrtu bi izginili ledeniki Severnega tečaja, odstranili bi torej »klobuk ledu*, ki prekriva velikanska področja Arktike. Prof. M. Budiko meni, da je možno raztopiti led Arktike s pomočjo določenih kemičnih sredstev. Gre za neko kemično sestavino, ki bi jo posuli ali polili čez določene mase led'' To kemično sredstvo sestoji iz molekul, ki na eni strani vsrkavajo vodo, na drugi pa jo odbijajo. Sončni žarki z lahkoto prodrejo skozi tenko plast kemične sestavine, pri tem pa že omenjena posebna lastnost molekul povzroči to, da voda izpod te plasti ne izhlapeva, hkrati pa toplota, ki skozi njo prihaja, topi led. Po nekih računih bi z razmeroma majhno količino te kemične snovi mogli prekriti tisoč kvadratnih kilometrov Severnega ledenega morja in že s tem bi se temperatura vode dvignila več kot za pet stopinj Celzija. Po trditvah prof. Budika bi »izginotje* ledu z Arktika omogočilo tolikšen dvig temperature na severnem področju, da bi formiranje novega ledu v bodoče bilo nemogoče. S temi idejami in podatki je prišel prof. Budiko ria dan na mednarodnem zasedanju strokovnjakov, ki so se v Los Angelesu u-kvarjali s problemi spreminjanja klime na raznih področjih našega planeta. Takoj za prof. Budikom je prevzel besedo ameriški polarni raziskovalec Fletcher, ki je glede tega rekel: «Raztopitev ledu in ledenikov Arktičnega ledenega morja bi najprej povzročila dvig temperature v zimski dobi in znižanje povprečne temperature v poletnem razdobju. To bi veljalo tudi za področja z zmerno temperaturo v Evropi in Ameriki, to se pravi za področja Severne Evrope in Severne Amerike. V splošnem pa bi klima utrpela velike spremembe, ki bi utegnile povsem onemogočiti sedanje oblike kmetijskih kultur. Norveška, Islandija, Finska in Severna Kanada bi bile pod stalnim dežjem. V notranjosti celin pa bi se ustvarila skorja ledu, podobna tisti iz ledene dobe, ki so jo ta področja doživela pred približno 15 tisoč leti. Na področjih skandinavskih držav, Kanade in ZDA bi bilo kmetijstvo, kakršno imajo danes, nemogoče. Kakor vidimo, so napovedi, ki jih je prikazal ameriški strokovnjak Fletcher, v nasprotstvu s tem, kar je napovedal sovjetski strokovnjak prof. Budiko. Toda ali je res, da so tako mračne napovedi upravičene? Sovjetski akademik prof. I. Gerasimov, direktor zemljepisnega zavoda pri sovjetski akademiji znanosti je glede tega izjavil: »Predvsem bi hotel poudariti, da sta sodobna znanost in tehnika v stanju rešiti problem izboljšanja klime na arktičnem področju. Koncept o ledeni skorji na tem področju potrjujejo med drugim tudi računi, ki temeljijo na analizi termičnih bilanc. Kljub temu pa bi izginotje ledene skorje motilo kroženje vlage med severnimi in južnimi področji in bi v marsičem spremenilo temperaturo v poletnih in zimskih časih. Najvažnejše pri tem pa je to, da bi se krepko dvignila raven vseh oceanov. Iz tega logično izhaja zaključek, ali je sploh umestno da bi začeli razkrajati ledenike severnega tečaja, pa čeprav s svoje strani nisem tako črnogled glede morebitnih posledic kopne-nja ledu. Znanstveni tisk je podrobno proučil razne variante, ki se nanašajo na uničenje arktičnih ledenikov, toda vsaka izmed teh variant naleti na določene pridržke. Predlog, kako npr. prekriti ledenike s temno snovjo, da bi s tem zmanjšali odbijanje sončnih žarkov in posredno s tem povečali njihov učinek, bi zahteval uporabo ogromnih količin najbolj preprostega sredstvi1 ‘tE ‘ prerahla. Zelo zapletena je tudi uporaba zelo tanke plasti, ki bi jo sestavljale monomolekularne kemične sestavine. Končno, če bi hoteli raztopiti ledenike Arktike s pomočjo toplih voda, ki prihajajo z Atlantika, da bi jih nato speljali v Pacifik, bi bilo potrebno, zgraditi velikanski jez v Beringovi ožini.* «Samo ob sebi se razume — nadaljuje prof. Gerasimov — da bi bil najbolj nevaren, kar se tega tiče, načrt, v.i ga je prikazal prof. Fletcher. Ta predlaga, da bi ledenike, ki prekrivajo Arktiko, razdrobili in raztopili z jedrskimi bombami. Poleg tega bi morali strokovnjaki določiti in proučiti vse posledice, ki bi jih imele večje spremembe v klimi, tako na področju Arktike, kot tudi na »sosednih področjih* Arktike, začenši s severozahodno Evropo in Severno Ameriko. Šele po podrobnejši proučitvi nujnosti ali navidezne nujnosti uničenja ledenikov Arktike bi bilo primerno in morda celo dopustno lotiti se praktičnih ukrepov za izvedbo tega drznega načrta.* Danes bodo v Bakru pri Reki slovesno izročili svojemu namenu novo pristanišče za izkrcavanje rudnin, katerega začetna zmogljivost je preračunana na 3 milijone ton mineralov na leto. Uralni otvoritvi naprave ne ustreza dejansko odprtje novega pristanišča, ki praktično deluje že od preteklega februarja, to je od trenutka, ko je švedska ladja «Raunala» pripeljala prvi tovor 63.000 ton železne rude iz Brazilije. Tej ladji je sledila v prvih dneh aprila druga švedska enota »Nikkala*, ki je iztovorila 71.500 ton rude iz istega izvora. Med slovesno izročitvijo pristanišča svojemu namenu bo zasidrana ob njegovi operativni obali tretja švedska ladja za prevažanje razsutih tovorov bulk-carrier »Rau-tas», ki ima v skladiščih nadaljnjih 64.000 ton železne rude iz Brazilije. Gre za prve tri pošiljke brazilskega blaga, v okviru kontingenta 400.000 ton minerala, ki ga je kupila avstrijska železarska družba »Voest* iz Linza za svoje potrebe. Za prevoz blaga skrbi stockholmska pomorska družba »Gran-gesberg company», ki prevzema rudo v pristanišču Tubarao v Braziliji ter ga dobavlja avstrijskemu železarskemu koncernu preko Reke odnosno preko njenega satelitskega pristanišča Bakar. Violist Bruno Giurana na četrtkovem simfoničnem koncertu Na koncertnih sporedih le redkokdaj srečamo tholo v funkciji solističnega inštrumenta. V orkestru prevzemajo skupine viol navadno vlogo izpolnjevanja harmoničnih tonov, izjemoma pa tudi melodije. To glasbilo ima v zgodovini razvoja godalnih inštrumentov posebno tradicijo, ki sega daleč nazaj v dobo baročnega ustvarjanja. Skupina viol je zelo obsežna in obsega v glavnem violo da gamba in violo da braccio. V tej skupini najdemo danes še ponekod violo d’amore, ki ima sedem parov strun. Od teh je polovica napeta pod ubiralko, ki ob ■igranju prosto resonirajo, in , dajo zvoku posebno milino. Razliko današnje viole in klasične viole d'a-more nam je v četrtek prikazal v najlepši luči priznani violist Bruno Giuranna, ki je izvajal na sodobni violi najprej Bartokov koncert za violo in orkester. Giuranna je neprekosljiv mojster na svojem glasbilu in je obvladal z največjo lahkoto izredne tehnične probleme te prelepe stvaritve. Njegov ton je širok in plemenit. Oblikovno jasnost in slogovno enotnost je podčrtal orkester, ki ga je vodil dirigent Wilfried Boetcher s prefinjenim čutom za skladnost skupnega predvajanja in pretehtanost zvočne gmote .upoštevajoč pri tem tonski značaj solističnega glasbila. V koncertu za violo damore in godala, ki ga je napisal Vivaldi, je dosegel Giuranna — v posrečeni obdelavi Barbare Giuranne — še večji uspeh. Iz tega plemenitega glasbila je pričaral Giuranna v srce segajočo tonsko milino, posebno v zvenečih arpeggih kadence. Tudi v tem primeru zasluži dirigent popolno priznanje za sodelovanje v skupni igri z godali. V tretjem stavku «Allegro vivace» je navdušenje poslušalcev vzkipelo do vrhunca. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 Zabavali vas bodo - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Organistka Lilian Capponi -18.55 Skupina «The Five Lords* -19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbor »Vinko Vodopivec* iz Kromberka - 19.45 Orkester «The Trou-badors* - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert. V odmoru: Socialne vede - 22.05 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 Enodej. »Alissa* - 14.40 C. Ridomi: »Prigoda 43». Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Poje Marisa Colomber - 11.00 Lahka glasba - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Moški zbor iz Sežane - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček -16.45 Plošče - 17.00 Operna glasba - 17.40 Ples - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.15 Kvintet Manna - 22.35 Paganin in Schubert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - SREDA, 17. MAJA 1967 8.07 Zvočni trak - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za najmlajše - 16.40 Komorna glasba - 17.20 Jazz - 17.45 Književnost in umetnost - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Verdijeva opera «Rigoletto» - 22.30 Glasbeni spored. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah -11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Ju-ke box - 15.15 Tenorist Bruno Se-bastianutto - 15.35 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Orkester - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glasbeno govorni spored - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Ob 20-letnici milanskega Piccolo teatro - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba - 11.00 Schumannove skladbe - 11.35 Dvorakov kvintet, op. 81 - 12.20 Sibelius - 12.30 Bachova suita št. 6 - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Tenorist Georg Vielden - 15.30 Ital. skladatelj Luigi Nono - 16.35 Rimski Korza-kov - 17.10 Vivaldijeve skladbe - 17.30 Lahka glasba 18.45 Kulturno življenje - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Brahmsove skladbe - 21.00 Afriška neodvisnost v poeziji - 22.30 ';isoki srednji vek. Solist, dirigent in orkester so bili deležni navdušenega odobravanja. Novost za Trst je bila tudi Veret-tijeva «Uvertura zvona» za veliki orkester. Modernistično zasnovana partitura te skladbe je realistično opisnega značaja, ki prikazuje priložnostno razpoloženje, katerega u-stvarja klic zvonov. Še v svetlejši luči se je pokazal dirigent Boetcher z elegantnim predvajanjem Schubertove simfonije v D-duru iz leta 1815, ko je bilo Schubertu komaj 18 let. On in njegov odlični orkester gledališča Verdi sta žela iskreno odobravanje navdušenega poslušalstva. O «nepotrebni hazardni igri v vesoIju» NEW YORK, 16. - Stroški za spremembe pri gradnji vesoljske kabine «Apolon», za spremembe namreč, ki jih zahtevajo po tragediji, ki se je 27. januarja letos zgodila na oporišču Kennedy, bodo znašali približno 75 milijonov dolarjev, kar je okoli 422 milijard lir v naši valuti. Ta sredstva bodo vzeli iz skladov, ki jih predvideva ameriški proračun za načrt »Apolon* v zvezi s pristankom prvega ameriškega kozmonavta na Luni do leta 1970. Tako pravijo v krogih NASA. Iz tega izhaja, da ustanova NA SA ne bo zahtevala od kongresa novih sredstev, da bi mogla izdelati primernejšo in bolj varno vesoljsko ladjo «Apolon», pa čeprav so v zvezi z že omenjenim požarom potrebne zelo velike tehnične spremembe. Hkrati ko se to zatrjuje v krogih NASA, se vendarle slišijo tudi druga mnenja, ki ^o povezana tudi s tragično smrtjo sovjetskega kozmonavta Komarova in po kateri se spravlja v dvom to, ali bi bilo sploh primerno tvegati še večje žrtve, da bi prišli na Luno do leta 1970, kot je preteklo nedeljo rekel direktor NASA James Webb. O tem razpravlja tudi »Nevv York Times*, ki v uvodniku z naslovom »Nepotrebna hazardna igra v vesolju* kritizira Webbovo prenapetost in izraža upanje, da bo kongres posegel v vso zadevo in postavil nova vprašanja in morda tudi kaj prepovedal. Seveda bi mogel kongres s tem v zvezi postaviti kako vprašanje vodstvu NA SA, ki »bi mogla spraviti v nevarnost življenja še drugih astronavtov*. br/ss/s/fr rsssssssssS// Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgod- RIM, 16. — Kakor poroča agencija Novosti, se je proizvodnja e-lektrične energije v uzbeški sovjetski republiki v letih 1959 do 1965 povečala za 180 odst. Vsako leto se električni vodi v tej republiki podaljšajo za 800 do 900 km. Električna mreža v tej republiki je zajela že malone vsa naselja. Minister za industrijo Aziz Hamidov je izjavil, da se bo do leta 1970 proizvodnja električne energije povečala še za 120 odstotkov in dosegla količino 25 milijard kWh. Da bi se ti načrti uresničili, bodo povečali skoraj vse sedanje ter mične centrale, posebno še centra le v Taškentu, Navoiju in Tahiata šu. Hkrati pa se pospešeno gradi jo vodne centrale, kot na prime centrali v Čiarvaku in Šodjentu Naglo grade tudi novo termocentra lo v Sir Darji, ki bo največja i tej republiki z zmogljivostjo obil ni h 4 milijonov kWh. I be - 9.10 Zabavni zvoki - 9.45 Andersen - Vodopivec: Globina zvona - 10.15 Komorna glasba Glinke - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistična napotki 11.15 Slovenski zbori - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz Verdijeve opere «Rigoletto» - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Melodije - 15.30 Pianistka Hilda Ho-rakova - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Švara: Veronika Deseniška - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 Tom Gunn: Pesmi - 23.05 Melodije. Ital. televizija Od 8.50 do 12.00 Šola - 12.30 Nadaljevalni tečaj - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 TV razprava - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Berlin 1954: Pobeg Otta Johna -22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Deval - De Stefani: »Tovariš*, dvodejanka. Jug. televizija 9.55 Iz zvezne skupščine - 11.00 in 14.50 TV v šoli . 11.55 in 15.45 Angleščina . 12.20 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.05, 20.00 in 22.05 Poročila • 17.10 Na Deveti otok — potopisna reportaža - 17.31 Naše prijateljice živali -17.55 Obzornik - 18.15 Tisočkrat zakaj . 19.00 Reportaža . 19.30 šola dokumentarnega filma - 20.30 Iz zvezne skupščine - 21.37 S. Prokofjev: Drugi klavirski koncert. fioriško-beneškt dnevnik SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA Odobrili so 250 tisoč lir za ureditev bližnjice na Oslavje Problem okrepitve odvoza smeti in odpadkov V ponedeljek bo seja občinskega sveta V ponedeljek zvečer je imel ob- dela Lupierija je odbor odobril več činski odbor v Gorici svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil župan Martina. Ob tej priliki so proučili nekaj važnejših občinskih problemov, kot so okrepitev odvoza smeti in odpadkov ter problem razmestitve Industrijskih podjetij. Odbor se bo sestal v petek na ponovno sejo, na kateri bo nadalje val s proučitvijo osnutka občinskega proračuna. Končno so sprejeli tudi županov predlog za sklicanje seje občinskega sveta za ponedeljek 22. t. m. ob 18.30 uri. Pri nadaljnjem delu so odobrili nekatere ukrepe v korist šol, športa in turizma. Dalje so sprejeli nekatere ukrepe v korist prometa. Tako so odobrili občinski prispevek za cestno vzgojo dijakov višjih srednjih šol ter gradnjo prometnega otoka na Travniku. Spremenili so tudi cenik za vožnje s taksiji. Sprejeli so tudi nekaj ukrepov v korist občinskih uslužbencev in nekatere od njih bodo predložili predhodno v odobritev občinskemu »vetu. Na predlog odbornika za javna Gorica VERDI. 17.00: «11 ritomo dei ma-gnifid sette», Jul Brynner. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: «K. O. va e uccidi«, N. Parebti in L. Love. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22: «11 faraone«, George Zelnik in Barbara Bryl; poljski barvni kinemaskop-■ki film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Io non prote-sto, io amo», C. Caselli in M. Girotti. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «Desideri sole«, Vittorio Caprioli in Stefa-nia Sabatini, italijansko fracoski film. Tržit AZZURRO. 17.30—21.30: «Johny Chobcho — il pistolero«, F. Sinatra. EXCELSIOR. 17.30—22: «Atragon». Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Le spie uc-cidono in silenzio«, L. Jeffries in E. Danielli, v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 19—21.30: «Johnny West il mancinovt, D. Palmer in D. Parson. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Marži®, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «A1 Redentore«, dr. Enneri in de Nordis, Ul. F.lli Rosselli 21, tel. 72340. LEKARNA V RONKAH Ves dan in ponoči Je dežurna le-k»TM «Alla stazione« dr. Matitti — Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel. 75046. Mati oglasi VELIKA konfekcijska trgovina v Go. rici išče moško In žensko osebje za prodajanj« oblek In druge konfekcije, starost od 17 do 24 let, za priporočilo je fotografija, šolsko spričevalo in znanje slovenskega jezika. (Ca. sella postale 11). javnih del. Med temi naj omenimo predvsem ureditev prvega dela bližnjice iz Pevme proti Oslavju na Vinčih, kjer bodo postavili široko stopnišče in bodo predvidoma v ta namen potrošili 250 tisoč lir. S tem bo končno vendar ugodeno tej nujni potrebi zlasti za Oslavce, ki že toliko časa čakajo na to delo. Med drugimi javnimi deli naj omenimo prispevek Konzorciju Krmin- Gradiška za tlakovanje enega dela Ulice Brigata Sassari, daije zgrad-njo nove ulice za povezavo novega naselja ISES pri Kraški ulici, za kar bodo potrošili pet milijonov lir. Odobrili so še nekaj drugih javnih del v Gorici in Ločnlku. Končno so na seji sprejeli in odobrili poročilo o kolavdaoiji poslopja srednje šole ‘«Vittorino Lccchi« ter dovolili odkup nekaterih stanovanj po ljudskih hišah; končno so odobrili tudi dražbeno oddajo dobave opreme za osnovno šolo v Ul. Cipriam. Preložen tedenski sejem v Gorici £ Pokrajinska zveza potujočih trgovcev pri CISL sporoča, da je občinska uprava v Gorici določila, naj bo prihodnji tedenski sejem v sredo 24. namesto v četrtek 25. maja; to zaradi praznika Rešnjega telesa, ki je v četrtek. V 'soboto v Ronkah seja občinskega sveta V soboto 20. maja ob 20.30 bo i-mel občinski svet v Ronkah izredno sejo. Na dnevnem redu je med drugim predlog, da bi dvignili prosto osnovo za družinski davek od sedanjih 230 na 330 tisoč lir. Svetovalci bodo morali imenovati tudi svoje zastopnike v razne odbore. Predvideno je, da bodo na začetku seje počastili spomin sovjetskega vsemirskega letalca Komarova in obravnavali dve interpelaciji KD o občinskih stroških za ljudske hiše in o delih za ureditev Trga Uni-ta dTtalia. Dve interpelaciji pa je vložila večina in med temi je ena o političnem razvoju v Grčiji. Prometna vzgoja mladine V telovadnici sirotišnice «Lenas-si» v Gorici so te dni zaključili z izpita teoretični del tečaja za prometno vzgojo učencev osnovnih šol v Gorici. Praktični izpiti bodo dopoldne 18. in 19. maja v voznem parku na Trgu Battisti. K praktičnim izpitom je bilo pripuščenih 161 učencev od celotnega števila 273 vpisanih. V primeru slabega vremena bodo praktične Izpite odložili in določili poznejši datum. MEDTEM KO PRIPRAVLJAJO SEZNAME UPRAVIČENČEV Julija začetek razdeljevanja bencinskih bonov v Tržiču Prejemali jih bodo tudi lastniki vozil iz občine Doberdob Na županstvu v Tržiču pripravljajo urad za razdeljevanje bencinskih bonov proste cone. Kakor j-, znano, je trgovinska zbornica pooblastila občinske uprave štirih področij naše pokrajine, da bodo razdeljevale bone. Distribucij ski u-rad v Tržiču bo v pritličnih prostorih, kjer so bili svoj čas uradi za delo. Osebje sedaj pripravlja sezname upravičencev, se pravi lastnikov prevoznih vozil na motorni pogon. Sodijo, da jih bo okoli 10 000; pravico do bonov bodo pridobili na podlagi prošnje, ki jo bodo moiali vložiti v tem uradu. Na županstvu v Tržiču bodo prejemali bone tudi vozniki iz občine Doberdob, medtem ko bodo upravičence iz Foglia na vključili pod Gradišso. Pred tedni smo poročali o količinan pogonskega goriva za posamezna vozila, ki bodo znašala polovico količine namenjene vozilom v občinah Gorica in Sovodnje. Niso še dokončno določili, kdaj se bo pričelo razdeljevanje bonov. SINDIKALNE VESTI Izidi volitev v tovarnah SAFOG in Nuova San Giorgio V prvi je dobila največ glasov CGIL, v drugi pa CISL Včeraj in v ponedeljek so bile v kovinarskih podjetjih SAFOG in Nuova S. Giorgio v Gorici volitve novih notranjih komisij, ki so dale naslednje rezultate: V SAFOG: volivcev 257; CGIL je prejela 130 glasov in bo imela v notranji komisiji 2 zastopnika, CISL 68 glasov in enega zastopnika, UIL 15 glasov in nobenega zastopnika ter CISNAL 23 glasov in 1 zastopnika. Belih glasovnic 8 in neveljavnih 13. V Nuova San Giorgio: volilo je 226 delavcev: CGIL 96 (dva izvoljena), CISL 110 (2), UIL 20 (-). Za uradnike sta bila v obeh podjetjih izvoljena predstavnika CISL, ker je edino ta sindikalna organizacija predložila listo. Pri prejšnjih volitvah so delavci obeh podjetij volili skupno pri SAFOG ter so bili doseženi naslednji BREZPOSELNI ŠOFER IZ GORICE V duševni potrtosti si je skušal vzeti življenje V civilni bolnišnici skušajo Čargu rešiti življenje Včeraj dopoldne nekaj pred 10. uro si je na svojem domu v Gorici, Drevored XX. septembra št. 118 poskusil vzeti življenje 47-letnd šofer Federfco Čargo. Malo prej je odšel v stranišče, kjer sl je s ku hinjskim nožem, ki ga Je nesel 8 seboj prerezal trebuh in grlo, ter si zadal še številne rane drugod po telesu. Po dejanju Je imel še toliko mod, da Je prišel sam zopet na hodnik, kjer ga Je srečala njegova 18-letna hčerka, ko je ves krvav padel na tla. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je nesrečnega moža odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so ga pridržali z rezervirano prognozo, ker niso gotovi, če mu bodo lahko rešili življenje. Za zadevo se zanima tudi leteči oddelek civilne policije. Ugotovili so, da je Čargo brezposeln ter da se ga večkrat polasti duševna potrtost. Zdi se, da se 8» <»1« depre- sije lotevajo zlasti po nekem prometnem incidentu, pri katerem je dobil telesne poškodbe. Čargo ima poleg žene dva otroka, 18-letno hčerko in 14-letnega sina. Ul. della Barca v Gorici ponovno odprta za promet Včeraj so ponovno odprli promet za motoma vozila v Ul. Bolivia della Barca, ki je bila več tednov zaprta, ker je občinski tehnični u-rad izvedel na njej potrebna popravila. Med drugim so popravili in razširili zloglasni ovinek, ki je povzročil že toliko prometnih nesreč.. Hitrost na njej bo še vedno omejena na 50 km, pravtako pa je prepovedano prehitevanje. Vsekakor pa bo preurejena cesta bolj sposobna za promet, ki Je na tem predelu vedno zelo živahen. rezultati: CGIL 202 glasova; CISL 145; UIL 59 in CISNAL 26. V notranji komisiji so imeli CGIL 3, CISL 3 in UIL I zastopnika. Folklorne prireditve ob cesti vina in češenj V števerjanu se je z uspehom zaključil spomladanski praznik, ki ga je Pro loco organizirala z namenom, da bi valorizirala turistične zanimivosti goriških Brd. Prireditev, ki je potekala ob lepem spomladanskem vremenu, se je začela pri pevmskem mostu, kjer se cesta vina in češenj razdeli na dvoje ter skozi Pevmo in Oslavje po eni strani ter skozi Grojno po drugi strani vodi v Ste-verjan. Pevski zbor Seghizzi in folklorna skupina Santa Gorizia sta se vsaka v svojo stran odpeljala na turistično pot. Ustavila sta se pri vseh gostilnah, ki jih ni malo, zapela ln zaplesala, ponovila točko, če so gostje zahtevali, ter 6e z avtobusom pomikala proti števerjanu. Prvi so prišli pevci Seghlzzija, fokloristi pa veliko kasneje, morda tudi z dveumo zamudo. Na travniku Formentinljevega gostinskega obrata, kjer je nova godba na pihala v svojih novih uniformah veselo igrala poskočnice, je sledil zanimiv program, ki so ga pripravili vsi trije ansambli. Pobuda je doživela lep uspeh, tako da jo nameravajo vključiti v redni vsakoletni spomladanski program turističnih prireditev. Oslepljen zaradi luči se je poškodoval v avtu V ponedeljek zvečer nekaj po 22. uri se je vračal 54-letni Bruno Bella, doma iz Gorice, na Travniku 38, z avtom podjetja Damiani-Culot iz Romansa proti domu Ko je privozil do križišča pri Zagraju so ga po njegovi izjavi zaslepile luči nasproti prihajajočega avta in zato je naglo pritisnil na zavore. Zaradi močnega sunka je udaril z glavo ob prednjo steno avta, se pri tem u-daril v lobanjo, fani na lasišču ter se odrgnil po desni nogi. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Opraviti je treba še precej upravnega, dela, preden bodo seznami na red. Vsekakor bodo morali upra vičencj počakati vsaj še dva mese ca, nekako do meseca julija, ko bo do prejeli tudi zaostanke. Zadnji počitek Andreja Pipana Včeraj popoldne so v Gabrjah položili k zadnjemu počitku Andreja Pipana. Od njega so se poslovili številni sorodniki, prijatelji in znanci. Ob 16. uri so truplo prepeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice na njegov dom, od koder se je ob 18. uri odvil žalni sprevod na domače pokopališče. Krsto so nosili In spremljali sedanji in poprejšnji občinski odborniki in svetovalci. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil župan Jože Ceščut, ki je s toplimi besedami orisal pokojnikov lik. V nedeljo na Goriškem obisk ^prijateljev vina» V nedeljo 21. maja bo prispela na Goriško na obisk skupina 300 udeležencev VII. vsedržavnega shoda prijateljev vina. Pripeljala se bo s 4 avtobusi in 40 osebnimi avtomobili. Okoli 16. ure se bo ustavila v Redipuglil ter si ogledala pokopališče, pozneje pa bo odšla na goriški Grad. Odpeljala se bo v Spesso In Angoris, kjer bodo kon-gresistom postregli z našimi tipičnimi vini ter jih seznanili s problemi našega vinarstva. 18. MAJA V LJUBLJANI II. MITING Na startu olimpijci in rekorderji Prisotni atleti iz ČSSR, Madžarske, Avstrije, Jugoslavije in Vidma - Nazadnjaško stališče deželnega odbora FIDAL Atletska zveza Slovenije tudi letos pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice Slovenije tradicionalni miting ob priliki sejma «Alpe-Adria«. Tekmovanje bo v četrtek, 18. maja na centralnem stadionu v Ljubljani. Na lanski izvedbi so nastopili tudi atleti iz naše dežele in dosegli nekaj res odličnih rezultatov. Naj omenimo le Videmčana To-maella, ki je v teku na 400 m zmagal v odličnem času 48’7 in pa Goričana Musulina, ki je bil v teku na 110 m čez zapreke drugi s prav tako odličnim rezultatom 14”9. Cesta zaprta za promet V četrtek bodo za 15 dni zaprli za promet Ul. Coronini, in sicer na odseku Drevored XX. septembra - Androna della Pergola, kjer bodo zamenjali plinske cevi. PISMO UREDNIŠTVU Prašičja kuga je že v Latisani Spoštovani Urednik, prejšnji dan sem videl v filmskem obzorniku v nekem goriškem kinematografu, kako grozne posledice prinaša afriška prašičja kuga. Komentator je pojasnil, da bolezen v nekaj dneh pobere na tisoče živali, ki se je skorajda ne morejo upirati. Prašičji hlevi v Italiji (in tudi v Franciji) jo zdecimirani, tako hude so njene posledice. Oblasti so nemočne pred njo ter odrejajo zakopavanje poginulih živali. Govori se, da so brezvestni mešetarji (kot pogostoma z govejimi živalmi, obolelimi za slinavko in parkljevko) razširili to bolezni, ki so jo zasledili že v Latisani. Z redkimi izjemami na Goriškem nimamo večjih prašičjih hlevov, zato pa skorajda ni večje kmetije, kjer bi ne redili po eno žival ali dve. Gre za pomembno živinorejsko panogo, ki bi jo kazalo zaščititi. Zanima me, če je kmetijsko nad-zorništvo v Gorici na to vprašanje pomislilo in kaj je že storilo, da se prepreči širjenje prašičje kuge tudi na naše območje. (sledi podpis) OPOMBE UREDNIŠTVA: Na dopis opozarjamo kmetijsko nad-zomištvo v Gorici, ki ima na voljo dovolj osebja in strokovnjakov (pred dnevi so imenovali novega šefa), da bi se na primeren način, zlasti z razkuževanjem, s cepljenjem in preventivnimi ukrepi, postavili bolezni po robu. Tekmovanje je bilo lani ekipno letos pa je prireditelj razpisal konkurenco za posameznike. Poleg atletov iz držav, ki sodelujejo na sejmu Alpe-Adria in sicer Italije, Avstrije in Jugoslavije bodo tekmovali v Ljubljani tudi atleti iz Češkoslovaške in tudi nekaj odličnih predstavnikov iz Madžarske. Miting bo na izredno visoki tehnični ravni, saj bodo na startu o-limpijske kolajne in evropski prvaki. Madžarska bo zastopana s štirimi zvenečimi imeni: kroglo bo metal Vilmos Varju, evropski prvak in rekorder z 19,61 m in bronasta kolajna na olimpijskih igrah v Tokiu, v kopju bo nastopil Ger-gely Kulcsar, bronasta kolajna na igrah v Rimu, srebrna na igrah, v Tokiu in prav taka na zadnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Med ženskami bo nastopila Zsuzsa Nagy (800 m), druga na zadnjem evropskem prvenstvu. Naj takoj omenimo, da bo na progi 800 m startala tudi evropska prvakinja Vera Nikolič (Jugoslavija). Borba za prvo mesto bo zato gotovo izredno ostra in čeprav smo komaj na začetku tekmovalne sezone je možno, da niti tehnični rezultat ne bo izostal. Četrti Madžar bo La-jos Mecser, drugi v teku na 10.000 metrov na zadnjem evropskem prvenstvu in eden najboljših dolgoprogašev na svetu sploh. Tekač bo v Ljubljani nastopil na 5000 m. Jugoslavija bo zastopana verjetno z vso svojo elito, saj je miting v Ljubljani izbirnega značaja za državno reprezentanco. Zanimiv iz-gleda predvsem tek na 800 m, kjer bosta Jugoslovana Medžimurec in Jokič skušala premagati že prestari državni rekord Vipotnika 1’49”2 iz leta 1957 Osebni rekord Medži murca znaša 1’49”5, Jokiča pa 1’50”2. Baje sta oba tekača v zelo dobri formi. Jugoslovanska predstavnika bosta imela vsekakor dobre kliente v Cehih. Startal bo tudi Jungwirth, lani četrti na evropskem prvenstvu in z 1’46”7 eden najboljših v Evropi. Za to progo se bo verjetno odločil tudi Odložil, ki je sicer specialist na 1500 m, kjer ima m. ||||l!|i|" gjU 'i I» : izreden rekord 3’37”6 in je na olim. piadi v Tokiu osvojil kar drugo mesto za Novozelandcem Snel-lom. Odložil spaaa med ožjo skupino najboljših srednjeprogašev na svetu, tekač ki lahko zmaga prav na vsakem tekmovanju. Atleti iz CSSR, člani praške Dukle, so vsi kandidati za zmage ali vsaj boljša mesta. Tekmovali bodo še: Hoffman (5000 m), Kynos (100 m, 10”4), Balšanek (5000 m, 14’9”0), Cečman, Mandlik, Taftl (palica 480 m), Bur-da (višina 205 cm), Nemčovsky, Re-han in bivši evropski rekorder v metu krogle Jiri Skobla (18,52), ki je pravi veteran atletike, saj je svoj največji uspeh dosegel v daljnem 1956, ko je na olimpiadi v Melbournu osvojil bronasto k0, iajno. M Poleg teh vrhunskih atletov, ™ na startu tudi slovenska elita, kaj najboljših atletov iz Avstrije ® predstavniki iz naše dežele Fun* nija-Julijska krajina, sicer same tekmovalci kluba AS Udinese. zei uboga udeležba iz naše dežele J pravo presenečenje, kaže, da je tra tej zelo nazadnjaški potezi, “ nas privede k temu, da Krem°,, koledarju in pogledamo če m°r“j res še' nismo kje v letu 1927 » 1937 in ne v 1967, organizem, ® j odgovoren za razvoj atletike, to J sam deželni odbor italijanske »tleske zveze, ki je vabilo ustrezne? organa iz Slovenije popolno«1 spregledala. Pripomniti mora® ’ da je atletika (je za deželni oa, FIDAL res kraljica športov!?) * * * * v jetno edini šport, kjer ni uradnee sodelovanja med našo deželo Slovenijo. . de. Ne glede na udeležbo iz nase žele bo tekmovanje v Ljubija® izredno visoki tehnični ravni® f začetek sezone eno največ]® Evropi. SESTA IZVEDBA DIRKE PO FURLANI JI. JULIJSKI etapnE K KAJI*1 Na startu v Lignanu 120 najboljših amaterjev Udeležbo je prijavila tudi jugoslo. vanska ekipa z Biličem na čelu VIDEM, 16. — V petek se bo začela šesta izvedba etapne dir* za amaterske kolesarje po deželi Furlanija-Julijska krajina. prire~!' telji so že izbrali njaboljše amaterje, katerih seznam, ki bo boval 120 imen, bodo objavili jutri. Na startu bo tudi jugoslova® ska ekipa, ki jo bo načeloval Cvetko Bilič. Amaterji bodo v treh etapah prevozili 488 km. Prva etapa se bo začela v Lignanu Sabbiadoro v petek, cilj pa bo v Trstu. V soboto bodo kolesarji nadaljevali po 166 km dolgi progi do Ravascletta, v nedeljo pa se bo dirka zaključila v Vidmu, medtem ko bo start 159 km dolge proge v Arta Terme. Tomaello — lanski zmagovalec z 48”7 bo imel letos močnejše nasprotnike Prvi dan bo zelo primeren za hitrostne kolesarje, ki bodo imeli pred seboj 163 km skoraj izključno ravnine. Druga etapa bo bolj naporna, ker bodo morali preko prelaza Montecroce Carnico, kjer bodo prišli na svoj račun vzponski kolesarji, ki bodo favoriti tudi v zaključnem dnevu. Celotni dirki bo sledil tehnični komisar italijanske reprezentance Rumedio, ki bo opazoval nastop ne. katerih kolesarjev, ki pridejo v poštev za Tour de 1’avenir. Med temi so Pancino, Chemello, Conton, Martinello, Gregori itd. RIM, 16. — Avstralka Leslie Turner je osvojila prva dva naslova letošnjega mednarodnega prvenstva Italije. Turnerjeva je v finalu ženskega singla premagala brazilsko predstavnico Mario Bueno 6:3, 6:3, v finalu ženskega doubla pa skupno z Američanko Rosemarie Casal-sovo italijansko dvojico Lazzarino-Pericoli 7:5, 7:5. V polfinalu moškega singla je Avstralec Tony Roche premagal Italijana Nicolo Pietrangelija 7:5, 6:3, 8:6, v drugem polfinalnem dvoboju pa je Avstralec Mulligan odpravil Romuna Tiriaca, ker je ta v četr- tem setu odstopil, ker je mor3*^ potovati domov. V polfinalu n®j ga doubla sta Mulligan in P‘et geli klonila avstralskemu P3rU jjj. wrey - Davidson, Roche (Avsw ja) In Wilson (Anglija) pa Jf' afriški dvojici Kewitt . McM®8”- .. .jisrt* Priprave za nedeljsko tek®* Enajsterica Vesne Bar Šport Ciano V okviru priprav za nedeU.5^ srečanje z nogometno ekipo 12 zualija je prejšnjo nedeljo dne na nabrežinskem igrišču v v odigrala trening tekmo z e^°QoA stalih kriških igralcev zbranih rj imenom Bar Šport Ciano. rezultat 4:1 dokazuje stalno Pre ju Vesne v obeh polčasih. Vesn3^ pokazala lepo igro in tudi v nasprotnikov ni manjkalo bor ^ sti. Kriški navijači upajo, da Vesna v nedeljo prav gotovo zala s svojim elanom nasproU lanskim nogometašem. V enajsterici Bar šport Ci*n£p nastopili kriški nogometaši, V jo pri drugih športnih drustv® jj n pr. Verginella in Husu, nel\jpl mladinci ter bivši igralci. I** bara šport gosp. Lucijanu TeI’ ^ gre vsa zahvala in priznanje 2 ^ ganizacijo nedeljske tekme, je uspelo v skoraj enem s3 n«. dnevu zbrati nasprotnika v Kot vidimo, se s športni® som marsikaj doseže. } g. ________________________^ JOSIP KRAVOS u. Doživetja in opazovan/a Od vojaškega črnoborzijanca Nicole sem kupil 10 kg koruzne moke in mu plačal s tisočakom, ki sem ga položil na mizico. Bil pa je še z neko že/isko in glasno klepetajoč Je naglo pobral denar, potem pa tajil, da ni videl nič na mizici in da sploh nisem plačal. Enako je trdila tudi ona ženska. Zgrozil sem se in terjal, naj mi vrne denar, možak pa je hotel proč z denarjem in moko. Popadla me Je obupna jeza ln zgrabil sem kopačo. Moram omeniti, da je njih kopača drugačna kot naša, bolj lahka in ima toporišče okroglo, malo debelejše kot naše grablje. Pahnil sem ven iz casette njega in žensko, ki ga je spremljala. Ko sem tako skušal preplašiti s šapo tega goljufa, vidim, da stiska v roki veliko svetlo pištolo, s katero prične z razdalje dveh metrov streljati. Jaz sem se moral z vso spretnostjo braniti s sukanjem kopače, sledeč njegovi roki, v kateri je držal pištolo, da sem tako prestrezal strele v hrbet jeklene kopače, dokler ni izpraznil pištole. Sele nato ga udarim z ušesom kopače po roki, da mu odleti pištola, ter stečem še za njim. Babnica, ki je stekla za njim, pa Je kričala «Fesso, fesso!« Moja žena se je tako prestrašila, da se Je vsa tresla in jokala. Jezila se je name, da sem moral popustiti ln molčati ter se ne upreti goljufom, vsega zmožnim. Opravičeval sem se, da nisem vedel, da je oborožen in da naj bo zadovoljna, da se je tako srečno Izteklo. Vendar pa me je ena krogla malo oplazila po kolenu in ml preluknjala hlače. Napravil sem res usodno napako, kajti nekateri vaščani so me obsojali, ker niso vedeli, da je imel Nicola pištolo, ko sem jaz tekel s kopačo za njim. Zato sem se jim moral še dolgo opravičevati, češ da sem se branil. Tudi ko sem šel vprašat za nasvet odvetnika, ki je bil v Montecalvu kot begunec iz Neaplja, ml je rekel, da sem Jaz predrzen, da je to pri njih v navadi, posebno v teh vojnih razmerah in v tem uboštvu, da utajijo, če le morejo in da nisem smel tvegati svojega življenja, ker imajo pri njih vsi orožje, posebno pa še nepridipravi. Pravil mi je, kako se je pripetilo njemu še hujše v tistem tednu, ko je bi) na obisku v Neaplju. Ko se je vračal od prijatelja ob desetih ponoči, so ga obkrožili neznanci in ga popolnoma do golega slekli na ulici, ter mu z njegovo pištolo žugali pod nosom. Pravil sem to tudi maresciallu, on pa se je le smejal in ml čestital, da se je še tako dobro izteklo, saj so v istem mesecu njegovega srna popolnoma okradli in še pretepli povrhu. Svetoval mi je, naj nikar ne pravim tega drugim, ker mi bodo sicer rekli še «fesso». Zima na prelomu 1943-44 je bila dolga in huda. Najhujši mraz je pritisnil šele v februarju In pokril vso pokrajino Irpi-nio z ledenim snegom, tako da je večina oljk popokala od mraza. Tamkajšnji ljudje so pravili, da ne pomnijo še tako hude zime. Tudi interniranci iz okolice Ariana so težko preživljali to hudo zimo. Jaz sem hodil ponoči po poljih v snegu obirat ostali ohrovt in njegove zmrzle poganjke, da Je žena kuhala joto. Alenki sem, da je raje jedla preprosto čorbo, tvezli, kaj vse bomo Jedli, ko se vrnemo v Trst. In ko Je odstavljala žlico, je še vedno ponavljala vprašanja: «Oče, in kaj še?» Tudi bonbone in čokolado. In kakšni so bonboni in kakšna Je čokolada? In strmela je v mater, ki je s koncem žlice devala v usta malemu, sedem mesecev staremu Marku, isto jed. To zimo sem stesal iz odlomljenih oljčnih vej majhne san- ke, ki sc se jih Alenka in drugi vaški otroci zelo veselili. Bilo jim je to otroško preprosto vozilo nadvse zanimivo, ker pri njih ni v navadi. Omenil sem že, da je bil Čedo 2ic silen in neustrašen borec. Tiste tedne po kapitulaciji je izkoristil prvo možnost, da je zbežal iz Italije v svojo ljubljeno Dalmacijo in se je takoj priključil tamkajšnjim partizanom. Spomladi leta 1944 pa je prišel Riko s sklonjeno glavo k nam poročat, da je ta naš junaški tovariš padel v borbi za svobodo. Ob tej žalostni vesti smo vsi obnemeli, le Riko je začel jokati na glas. Meni je zastala sapa, da sem postal kar omotičen, ker tako junaškega in zmožnega mladeniča študenta v internacijah nisem res nikjer srečal. Bil je vedno prvi med prvimi. šel sem počasi k Pietru Cristiniju, da tudi njemu naznanim to žalostno novico. Bilo je že proti večeru in v lekarni ni bilo drugih kot don Domenico, ki se je pogovarjal z njim. Vprašala sta me po novostih. S težavo sem izustil: «Ceda Žica ni več; padel je v svoji domovini v borbi proti okupatorju« Ko sva Cristini in jaz negibno stala s sklonjeno glavo, se je Domenico pokrižal in po premolku dejal: «Pred takimi žrtvami človek glavo klone.« Ko smo potem nadaljevali pogovor, je Domenico hitel pripovedovati, da je v zgornji Italiji koalicijsko odporniško gibanje. In da je obnovljena stranka «Par-tito popolare« preimenovana v stranko «Krščanska demokracija« pod dobrim vodstvom Alcida De Gasperija in da je bil on prej v tej stranki in da ostane sedaj v njej s še večjo vnemo, Cristini je grenko očital, da so bile vse stranke premalo budne v odporu in da je zato prišlo do fašistične diktature. Oba sta poudarjala, da je pri njih vedno manjkalo žilave in odločno napredne mladine; take, kot je bil Cedo žic. Kasneje Je odšel še Riko v narodnoosvobodilno vojsko Prve čase je bil v zbirališču v Gravini, od koder me je prišel tudi obiskat v Montecalvo Potem pa je bil poslan v Split, kjer sva se kasneje srečala. Konec poletja, ko so zavezniki zasedli južno Italijo in tako iudi našo vas Montecalvo. koder Pa po samo bežno šli skozi, se je življenje razvijalo naprej skof° $ istem tiru, samo da se je vse za petkrat podražilo in se na borza večala. Razlika je bila le v tem, da od tedaj 11 hodil več podpisovat. Mene je tisti čas zadela največja nesreča, kar sem živel. Tamkajšnji ljudje so rekli, cla se je zgodil čudež, d3* $ sploh ostal živ. Ker pa jaz v čudeže ne verjamem, se nlUjSti, zahvaliti le svoji podedovani fizični in moralni vzriržUlVseji) moji ženi in vsem, ki so mi takrat pomagali. Nekega jutra ’ D1 najprej čutil bolečine v trebuhu in nato sem se začel tre® j »» potiti, bruhati in odvajati vse hkrati in na vse pretege. pl res neverjetno čudno, če rečem, da sem v nekaj urah si- te sebe kakih deset litrov izcedkov in še kar naprej ®e ^ lilo k bruhanju in odvajanju. Ko sem pa ostal negiben, s° p» začeli napadati in zvijati krči po vsem mišičevju. Poseb° ^ v grlu in vratu koder so se naredile nekakšne bule. Sprv8f(0 je žena pomagala, kot je znala, pridrževala ln masira*3, ^ sem pa začel v neznanskih krčih tuliti, so prišli sosedje in jji!> tovili, da je kolera, po njihovem «la colica« Ta bolezen Je ‘ dobro znana, ker se večkrat ponavlja zaradi slabih higie”t0(H razmer Vendar pa zanjo ni pomoči, konec je skoro a * smrt. Preplašeni otroci in žena so začeli jokati, ko so s‘'pl vse to. Nekdo Je stekel po zdravnika. Ko je ta zvedel, z , tfr gre, je šele čez čas prišel in tudi on je izjavil, da proti te'fgj0' lezni ni druge pomoči, kot da drgnejo s špiritom in ®3*\ f Vrnil se je pod večer, mi dal neko injekcijo, potipal žilo 113 j« pestju in rekel ženi polglasno, naj se vda v zlo usodo, ' čaka, kajti drugega ni upati. Jaz sem še kot v polsnu slišal in videl ženin prestrašeni izraz obraza, ko Je stoj , pr strani držala v naročju malega Marka, ki Je mirno S0S\& stek. Ponoči so prišli še drugi vaščani In čull tiho P1-* ^1 Počasi sem se umirjal in zgubljal v blodnji in potem P90 nemirno spanje. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6 II, TELEFON 93-808 in 94-838 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA; TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir' j. 9 četrtletna ^ŽSO lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Pošt® tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst SFRJ- AD1T D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči i,čun pri Narod® banki v Ljubija® - 501-3-270/1 - (Kil,ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini eneRB stolpca trgovski 150. finančno-uprav® 250, osmrtnice 150 lir - Vlah oglas 40 lir beseda - Oglasi goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pr krajin Italije prt »Societk Pubblioitk Italiana« - Odgovor® urednik STANISLAV RENKO - Izdala ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst