r,
s
Največji slovenski dnevnik državah
Vetja sa m leto ...	$6.00 B
Za pol lata.....$3.00 a
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
List ^slovenskih .delavcev y .Ameriki.
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
a Iftaoed every day except Sundays
Iand legal Holidays* 75,000 Readers.	I!
TELEFON: C
S—3871
Entered ss Second Class Matter, September 21« IMS, at the Post Office at New York. N. under Act of
of March 3, 1879
TELEFON: CHdaet 8—8878
NO. 118. — STUV. 116.
NEW YORK, MONDAY, MAY 18, 1931. — PONDELJEK, 18. MAJA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK 1I1II
SPLOŠNA GONJA PROTI ŠPANSKIM JEZUITOM
VSI DUHOVNIKI, KATERI
NASPROTUJEJO REPUBLIKI, NAJ SE POBEREJO IZ DEŽELE
Ugleden republikanski časopis je odločno nastopil proti jezuitom. — Provizorična vlada med dvema ognjema. — Alfonso pravi, da si kot kralj ni nagromadil privatnega premoženja. — Nekateri duhovniki se skušajo prikupiti vladi s tem, da darujejo za nezaposlene. — Niti monarhisti niti komunisti niso zadovoljni z položajem.
MADRID, Španska, 1 7. maja. — Alcala Zamo-ra, ki je unet katoličan, se nahaja v jako težavnem položaju, ker so ga javno pozvali, naj prežene jezuite iz Španske.
Republikanski časopis "Cristol" se je pridružil zahtevi komunistov, da je za deželo najbolje, da se čimprej iznebi jezuitov.
— Prebivalstvo se je oddahnilo, — pravi časopis, ko je izvedelo, da je pobegnil iz dežele kardinal Segura. Segura ni mogel storiti ničesar bolj pametnega. Miru in reda ne bo prej, dokler ne zadene jezuitov ista usoda. Z jezuiti vred pa morajo izginiti tudi škofi in nadškofi, ki so pokazali republiki količkaj sovražno stališče.
Situacija postaja sleherni dan bolj zapletena. Kmalu po odpotovanju Segure se je raznesla novica, da se kardinal ne bo nikdar več vrnil na Špansko.
Neobjavljeni protest Vatikana, je vseboval zahtevo, naj se vlada opraviči zastran protiverskih izgredov, naj ščiti cerkve ter naj ostro kaznuje vse krivce.
Nekateri višji duhovniki se skušajo s tem pri-lizniti vladi, da darujejo velike vsote v sklad za nezaposlene.
Nadškof Barraquer je prisegel republiki zvestobo.
Komunisti neprestano očitajo provizorični vlacU* da je preveč konservativna. Pravijo, da mora vlada začeti z resnično revolucijo, da mora odpraviti armado, izgnati verske redove ter vso lastnino enakomerno razdeliti.
Vlada je izvedela, da so začeli nekateri monarhisti zbirati orožje in druga sredstva ter da snujejo prevrat, potom katerega bi pomagali kralju zopet na prestol.
Oblasti zaenkrat še ne vedo, če se pripravlja ta zarota z vednostjo izgnanega monarha.
Vsekakor je pa vlada med dvema ognjem. Z ene strani jo napadajo monarhisti, z druge pa komunisti. Obe skupini sta enako nezadovoljni s položajem.
Monarhisti streme po povratku kralja, dočim si žele komunisti režim po ruskem vzorcu. Pretežna večina španskega naroda pa stremi po miru.
To dejstvo in pa versko vprašanje bosta odločili usodo republikanske vlade.
Kot kaže, ne bodo pri volitvah meseca junija nastopali monarhističnii kandidati.
Republikanska, socijalistična i#n razne delavske stranke so še vedno zvezane. Te stranke so meseca aprila strmoglavile monarhijo. Vsledtega seda domnevati, da bo v prihodnji narodni skupščini pretežna večina zastopnikov podpirala provizorično vlado.
SEVILA, 17. maja. — V bližnjem mestu Tre-bujena je policija pregnala ljudsko množico, ki je skušala zažgati katoliško cerkev. Več oseb je bilo aretiranih, ki se bodo morale zagovarjati pred vojnim sodiščem .
PARIZ, Francija, 16. maja. — Pariška izdaja londonskega dnevnika "Daily Mail" naznanja, da
DELA JE VEČ, TODA PLAČE SO NIŽJE
Zaposlen je se je povišalo za dve desetinki odstotka. — Plače so padle za poldrugi odstotek.
WASHINGTTON, D. C., 17. maja. Urad za delavske statistike izjavlja, da se je zaposlenje meseca aprila v primeri z mesecem marcem zvišalo za poldrugi odstotek.
Tie številke temelje na poročilih petnajstih glavnih industrij, ki imajo zaposlenih sedem milijonov delavcev, katerim plačajo skoro sto-šestna<j3t milijonov 'dolarjev na teden.
Zaipoaienje se je povečalo v desetih izmed petnajstih industrij.
Posebno so prizadete služkinje v velemestih. Pred tremi leti so zaslužile na mesec od $40 do $70 (imele so tudi hrano in stanovanje) d.3-čim zaslužijo zdaj od $15 da $55.
Strojepiski gospodar ne ponudi več kot dvanajst dolarjev na teden. Le če je izredno zmožna in spretna, zasluži dvajset dolarjev.
Gospodarji so izrabili težaven položaj na delavskem trg-u ter so znižali plače do najnižje nižine.
OTROCI SO POVZROČILI KATASTROFO
Na tir so položili par velikih žebljev, vsled česar seje iztiril ekspresni vlak.
AKTIVNOST NICARASKIH
VSTAŠEV
LOCKLAND, Ohio, 16. maja. — Danes so aretirali tukaj štiri fante v starosti od šestih do šestnajstih let. Prizrrali so, da so se igrali v bližini železniškega Ura ter položili na trallnice štiri detosle žeblje.
Ta navidez malenkostna ovira je pa spravila iz tira lokomotivo eks-presnega vlalka. Lokomotiva', ki je vleikia vagone za seboj, je drčala še šeststo čevljev daleč, podrla (betonski nasip ter se zaletela v hišo Fr. Earhartai Earhart je bil težko poškodovan, dočim 'je bila njegova žena na mestu usmrčena.
Ranjen je bil tudi strojevodja, dočim se ni potnikom nič zgodilo.
Otroci so nehote priznali svoje idej an je, ko jih je železniški detektiv zasliševali, če sto videli v bližini tračnic kakega sumljivega človeka.
Dobrooboroženi banditi so napadli Palacogu--mo, oplenili prodajalne ter se pravočasno umaknili.
ŠTEVILO SAMOMORILCEV NARAŠČA
ALBANY, N. Y.. 17. rwaja. — (Državni zdravstveni komisar Thomas 1 Parrm je tojavil ivčeraj, da ni bilo j v državi (New Yorlk še nobeno leto toliko samomorov kot lani.
Lani je šlo v državi New York, 2345 osefo prostovoljno v smrt "Nesrečna ljubezen" je igrata razmero- j ma le mailo vlogo. Nad tisoč petsto jih je šlo v smrt zato, ker so bili brez dela in zaslužka. Nekateri so se usmrtili zavoljo neozdravljive bolezni.
WASHINGTON, D. C., 16. maja. Mornariški glavni stan je dobil danes sporočilo, da je močan vstaški oddelek napadel mesto Palacagui-ma.
Napadalna sila je obstajala iz nekako stotine oseb, in imeli so težke izgube.	•
Nikakih izgub ni bilo med (branilci.
OBSODBA DVAKRATNEGA MORILCA
V Newarku, N. J. je bil včeraj ob-,sojen na šfestiflest tet ječe Peter Moo-lney, ki je pred poldrugim letom u-smrtil sviojo prijateljico Margaret Boews in njeno sestro. Za vsak u-jmor mu je Ibilo prisojenih trideset let. V sodno dvorano so ga morali prinesti v nosilnici, ker še vedno trpi vsled poškodb, katere si je prizadel, ko >je skušal izvršiti samomor.
CARINSKA UNIJA NE BO UVELJAVLJENA
Nemški zunanji minister jo je zagovarjal, dočim jo je francoski zunanji minister Briand odločno napadal.
ŽENEVA, Švica, 17. maja. — Včeraj je začela tukaj zborovati pan-evropika .komisija Lige narodov. Na programu je bil gospodarski po-lcžaj. Fracoski zuncmji minister je pozdravil navzoče zastopnike držav, ki še niso članice Lige narodov, namreč sovjetske Unije, Turčije, Islandije, ji svobodnega mesta Gdaniska.
Uvodni g-crvo-r je imel nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je poudarjal, da je treba predvsem dognati vzroke sedanje gospodarske krizo, ki se posefcno očituje v tem, da je produktov, ižvil in surovin vedno več, dO Hm postaja nakupna vrednost vedno manjša. Kot neka-ko adpomoč proti +emu smatra skle-njenje carinikih unij med posameznimi evropskimi državami oziroma skupinami držav.
Pro.i temu je odločno nastopil francoski zunanji minister Briand, ki je trdi,l da so carlnsko-politična vprašanja posebni problemi 'ter da se ne sme storiti ničesar, ksar je prepovedano. Carinska unija, ki jo zagovarja Curtius, je jako sporna toška. Podobno zvezo sta, skušali pred leti skleniti Francija in Belgija, pa sta se premislili, ker so se B3J3eli od vseh strani pojavljati odlomi protešll
Vsledtega se ne more zediniti s Curtiusom glede tega vprašanja.
Poročilo, katero je poslal polkovnik G-arrett, ki povelju-je drugi brigadi mornariških vojakov, nastanjenih v Managvi, je rekel, da je vsta-
ška sUa napadla mesto, pod vod- NAJVIŠJI STOLP NA SVETU
strvom GonaraJesa in Orteza.
Napadalci so bili Oblečeni v uniforme Narodne straže ter so bili dobro založeni s strelivom.
Številne hiše v mestu so bile poškodovane od bomib ter strelov iz pušk. Banditti so tudi oplenili dosti prodajaln.
CHICAGO, m., 16. maja. — Ena izmed neštetih zanimivosti na tukajšnji svetovni razstavi, ki bo o-tvcrjena ieba 1933, bo 1600 čevljev visok stolp.. Stop bo 350 čevljev višji kot je najvišje .poslopje na' svetu. Empire State Building v New Yor-ku.
je Alfonso zelo ogorčen, ker mu očitajo, da si je kot španski kralj nagromadil veliko privatno premoženje.
Alfonso pravi, da je večino 9vojega premoženja podedoval po pokojni kraljici-materi, Mariji Kristini.
Njegovo premoženje znaša trideset milijonov pe-set. Ves ta denar je baje naložen izključno le v španskih podjetjih.	•
Vsled zaplet 1 j enega položaja na Španskem se je vrednost kraljevega premoženja znatno znižala.
V zadnjih letih ni kralj baje ničesar prihranil, pač je pa daroval iz svojega žepa precejšnje vsote v dobrodelne svrhe.
GANDHI SE JE DOGOVORIL S PODKRALJEM
Pogovori v Simli so bili uspešni. — Podkralj je odobril dogovor ' sklenjen v Delhi.	•
AMERIKI SE NI TREBA BATI RUSIJE
Bankirji verujejo v podvig svetovne trgovine. Morris se obrača proti vmešavanju vlade v trgovino.
ATLANTIC CITY, N. J., 16. maja. Levi Morris, predsedniik Newton Trust Co. in dosedanji predsednik New Jersey bankirske zveze, je omenil danes v svojem poročilu pogosto izraženo mnenje, da pomen ju Rusija za Ameriko ter ameriški standard življenja veliko nevarnost. S tem je nastopil proti izvajanjem Walter Wilson a, predsednika penn-sylvanskih bankirjev, ki je že zadnjo sredo svaril, da ogroža petletni načrt sovjetov Ameriko.
Morris je izjavil, da ima bd dveh milijard, prebivalcev sveta komaj ena tretjina ameriški standard življenja in da bo dejanski mogoče tekom prihodnjih <par let uveljaviti tesnejše sodelovanje med narodi.
—	Ko bo pisana zgodovina prihodnjega desetletja bo treba posvetiti prav posebno pozornost trgovski komercijalni e>kspan!Ziji.
—	Ruske nevarnosti ni treba vzeti preveč resno.
—	Domnevam da bodo iste postave, ki so pustile nastati moderni kapitalistični sistem, tudi v Rusiji sodelovale.
Govornilk se je obrnil tudi proti vsem vmešavanjem vlade v trgovino in industrijo. Obsodil je prav posebno gospodarsko omejevanje.
—	Ravno sedaj, ko bi morale že-lezn'ce in druge javne utilitete zaslužiti, prihaja via da z vsakovrstnimi ovirami.
Izvzeta ni niti pošta, ki bi lahko poslovala s polovico toliko stroškov kot sedaj. Poskus vlade, da skuša določati cene, more imeti le začasni uspeh.
R. W. Harden, predsedniik West-filed Trust Co. je bil izvoljen novim predsednikom, potem ko je bila sprejeta resolucija, naj se določi nižje obrestne mere zai vlogo.
SLEPARSKI LEKARNAR NA VARNEM
Lekarnar, ki je baje napravil milijone, je bil a-retiran vsled obtožbe revne ženske. —Jamšči-ne ni mogel položiti.
Dr. Nikolaj Partos, nekoč revni madžarski priseljenec, ki je napravil milijonsko premoženje potem ko je zaičel prodajati pilule, o katerih je trdil, da ozdravijo vse bolezni, je zamen j al udobnost svojega stanovanja n-a Central Parik West s celico v Tombs-zaporih v New Yor-ku.
Pridržan je bil pod jamstvom $50,000, katerih pa ni mogel založiti kljub svojemu bogastvu. Aretiran je bil na pritožbo nefke revne delavke na East Side, katero je pregovoril, da mu je zaupala svoj prihranek, ki je znašal $159.
Okrajni praVdnlk Crain je obdolžil Partosa, da so vsled njegovih špekulacij izgubili skoro $400,000 priseljenci, Id so mu zaupali svo'je prihranke.
Policija ga je aretirala v trenutku, ko se je hotel odpeljati z dvema članoma svoje družine na Ju v, da živi tamkaj dokler ne bi prišel čas, da zapet nastavi svoje mreže.
Etebekti-vi so rekli, da je izgubil v zadnjem času šest milijonov dolarjev na bond.
DELHI, Indija, 16. maja. —Upanja, da bo Indija postala samostojna, so bila danes boljša kot kdaj poprej v času, ki je potekel izza podpisan j a premirja med Gandhi-jem ter podkraljem lordom Irwi-nom.
Voditelj nacijonalistov ter podkralj lord Wellington sta prišla do zaželjivih upe hov v tozadevnih pogovorih.
V svojem lastnem Imenu ter tudi v imenu ministrskega predsednika vam lahko zagotovim, da bomo izvedli vsako klavzulo dogovora v Delhi, da uravnamo pot za drugo indijsko konferenco, — je rekel podkralj Mahaj "mi.
Izjavil je natfclje, da se Gandhi-ju nI treba brigati za ustavne j-am-šžone, ki bodo prišle zopet na površje.
Gospa Saro jim Naidu bo jeseni zopet potovala z Gandhi jem v London, da zahteva iste pravice tudi za indijske ženske.
Nato bo odšla na drugo predaval-no potovanje po. Združenih državah.
Danes je postalo tudi znano, da bo Gandhi potoval v Ameriko za Štirinajst dni.
ADVERTISE in "GLAS NARODA*
M0SLEYEV1 PRISTAŠI SE BODO POSLUŽEVALI PESTI
LONDON, Anglija, 15. muja. — Sir Oswald Mosley, ki je izstopil iz Gtngleške delavske stranke te ustanovil svojo strako, je pozval svoje pristaše, naj nastopijo proti svojim političnim nasprotnikom s pestmi, če besedni argumenti ne bodo zalegli.
Po njegovem mnenju je močna angOeška pest argument, ki se skoro v vseh slučajih najbolje obnese.
Naročite se ha "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 5M Din 1000 Din 2500 Din 3000 Din 5006 Din 10,000
$ 9.35 $ 18.50 8 45.75 % 54.60 % 90.50 $180.00
V ITALIJO	
Lir 100 ____________________	S 5.75
Lir 200 ----------------	111.30
Lir 300 ___________________	$16.80
Lir 500 _________	827.40
Lir 1000 ____________	154.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«, znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za lsplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi ▼ dlnarJCM, Urah ali dolarjih, dovoljujemo le bolj Se pogoje. Prt velikih nnfrMi-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasomf-te glede načina nakaadla
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbina JSa,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, H. T.
Telephone BArclay 7—0380
_
_

*
KBW YORK, MONDAY, MAY 18, 1931
nw WW IWWBp »lig taU.f.1.
f
"Gjas Naroda"
Owned and Published by 1LOYEN1C PDBU8HINQ COMTAXX
(A Corporation)
L.
]
Bit W
of business of the corporation and addresses of above officers: ISth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
O L A 8 NilODl' (Voice et the People)
e.
Aretacija berača.
1. maja so orožniki napravili pravcati pogon za nA7n^fPm jci je zverinsko razmesaril Dežmanovega |	ter naj požrtvovalne j šiod-
pram kaitxim se je v primerih bolezni izkazoval z največjo darežlji-vastjo. Bil je tudi dobrotnik revnih
Issued Every Pay Except Sundays »ad Holidays
9* celo leto velja Ust sa Ameriko
ln Kanado *« pol leta fta četrt leta
.$6.00
.........$3.00
..$1.50
Za New York xa celo leto
$7 00
Za pol leta ---------------------------$3.50
Za inozemstvo za celo leto _~~$7.00 Za pol leta _____________________________.$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlas Naroda" krha J a vsaki dan izvzemat nedelj ln praznikov.
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ee nam tudi prejftnje blvalUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-OLAS NARODA", tti W. Uth Street, New Yerk, N. Y. Tek phone: Chelsea in«
PREDRZNOST GANGSTERJEV
Tako daleč smo prišli v Združenih državah, da je bil pred i>ar dnevi napaden v zveznem glavnem mestu v svojem stanovanju poslanik neke prijateljske republike. Napadli so ga, ranili in oropali.
Kakšno luč meče to na Ameriko in na ameriško vlado i
Kako naj rešpektirajo vlado v inozemstvu, če ne more dati v zveznem glavnem mestu niti zastopnikom tujih držav zadostne zaščite f
Zločinski val se je tako strahovito razširil, da je u gled cele dežele v nevarnosti.
Poudariti je seveda treba, da ni krivda zvezne vlade oziroma vlad posameznih držav, da je prišlo tako daleč.
.Vsega tega je kriva organizacija oblasti, način naših postav in način, kako se izvajajo.
Imenovane so bile že neštete komisije, ki naj bi preiskale položaj ter priporočile sredstvo za izboljšanje, toda razmere se od dne do dne slabšajo.
Javnost je razburjena ter ogorčena nad zločinci, roparji, požigalei in banditi.
Toda javnost je brez moči, zato po vsej pravici poziva zakonodajalce in pristojne oblasti naj posežejo vmes.
Zvezni sodnik John 0. Knox je pred kratkim rekel v nekem svojem predavan ju, da so postave in oblasti, ki pridejo pri tem vpoštev, zastarele, dočim se zločinei poslužujejo pri svojem delu najmodernejših načinov in sredstev.
Take izjave so sicer lepe in pomembne, toda žai, da nič ne zaleže j o.
Tupatam predlaga kak kongresnik kaj dobrega, pa nikomur ne pade v glavo, da bi predlog vdejstvil.
ProhFbieijske postave, iz katerih črpajo zločinei denarna sredstva, je treba odpraviti.
Nad trgovino z orožjem je treba izvajati ostrejšo in natančnejšo kontrolo.
Postave morajo biti modernizirane.
Nekateri sodniki se vestno drže postav, ki so bile iz tega ali onega vzroka uveljavljene pred: sto aH dvesto leti ter se ne morejo in ne morejo prilagoditi duhu modernega časa.
Najrazličnejše komisije so dognale obupna dejstva, katera javnost od leta do leta močneje eltfti na svoji lastni koži.
Dolžnost javnosti je, da prisili svoje zastopnike, da čimprej najdejo kako odpomoč.

Special Interest Accounts
ysak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajiji velike važnosti.
Vhge obrestujemo pq 4°/jo
In obresti teko od vsakega prvega v meseoq naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
Sakser State Bank
DKPOSLTQJIY or 7H* /rr*T* NKW YORK
5-letnega ainifca Lojzka iz Vratnega pri St. Jerneju. Orotžniške patrulje so izsledile proti večeru v &t. Petru berača Ivana Žarka, vojnega inrvalda, starega 45 led, ;dcxma iz TS--ške gore pri Krškem ter ga odvedle na 'tukajšnjo oražniško slanico. Ko se je doznralo, med občinstvom, da je zločinec ujet, so vreli ljudje trumama k sgradtni orožniake postaje.
Orožniki pa so takoj odvedli berača v žensko bolnico v svrho konfrontacije z osumljenim ber,aičem in težko poškodovanim Dežmanovim sinom. Takoj ko je fantek zagledal berača je v njem spoznal osebo, ki mu je prizadela tako težke poškodbe. Orožniki so nato odvedli "berača najprej na stanico, kjer je trajalo zasliševanje celo uro. Berač odločno taji, da. bi cn storil ogabni zto-fcin, prizna pa, da se je dotičnega dne nahajal pri Dežmanovih ravno c?b času, ko je bilo iztvrešno dej?nj3. Oddan je bil v zapore okrožnega sodišča.
Slovenka v Britanskem muzeju.
Nedavno je sloviti Britanski muzej v Londonu kupil sliko, ki mora zanimati Jugoslovane, zlasti pa nas Slovence. Slika predstavlja slovensko kmetico, slikal pa jo je slavni nemški slikar Albrecht Duerer. Na sliki je z umetnikovo roko zabeleženo "Una viiana "windich". Ko je Duerer živel, je "windisch" pomenilo "slovenski".
Ker je slika datirana leta 1505, je jasno, ti* 'je — porujoč v Italijo —i potoval skozi našo domovino. Britanski muzej je za sliko plačal o-gromno vsoto.
Pomanjkanje krme v hribovskih kmetijah.
Od Sv. Križa pišejo: Po letošnji mili zimi smo pričakovali, da bo tu-J di pomlad prijazna. Pa smo se zmotili. Sveta Jurij bo že kmalu dva tedna v deželi, pa je še vsa narava brez zelenja. Zaradi letošnje zamude v' naravi so močno prizadeti posestniki po naših hribovskih kmetijah. Krmo -so že vso porabili. Nekateri si pomagajo s tem, da trgajo s streh slamo in jo poMadajo živini. Dogodilo se >je že večkrat, da je sestradana živina onemogla v vpregi. Naši hribovski kmetje nestrpno pričakujejo lepših dni, da bo paša rešila njihovo živino pred lakoto.
Odkod je dobil Mohorko sekiro.
4. maja je prejel preiskovalni sodnik od crožniške postaje v Selnici ob Dravi obvestilo, da je neki 'kmet na Slemenu po fotografiji peznad. kot a/oš o last sekiro, ki so jo našli na sknifc pri Dobajevih na Jelovcu. Sekira mu je izginila pred veliko-nftčnimi prazniki obenem s takrat neznanim mu moškim, ki je bil od srede do petka pri »jem in je na. veliki petek končno izginil. Tudi je v Mchorkovd fotografiji spoznal moškega, ki 'je bil takrat pri njem. Iz tega bi torej sledilo, da je Mohor-fcova izpovedala da se je od Doba-jevih že v začetku tedna podal k Hriberskemu v Avstrijo, s katerim bi bila potem napravila zločinski načrt, neresnična in da Mohorko sploh ni bil tiste dni v Avstriji, temveč se je klatil v bližini J ©Lovca in se pripravljal na zločin.
Te dni se je začelo zasliševanje Moharka o tem najnovejšem odkritju in kažejo vsa znamenja, da bodo njegove trditve o sokrivdi Hri-berskega res padle v vodo.
.Mag. pharm. Franc Š&vnik umri.
Umrl je v KTamju po vsej Gorenjski znani lekarnar mag. pharm. Fr. Ravnik. Popoldne se je udeležil seie občinskega odbora in ga je okrog 18. zadela kap. Ob skrbni negi se mu je $e ^boljšalo, a $e je bolezen zopet vrnila in davi ji 'je podlegel.
Pakojmflc je Ml roden leta 1877 kot sin znane narodne rodbine fiavniko-ve iz KraHj-a ter je dovršil svoje štirtiije na (Dunaju leta 1898 Vstopil je v očetovo lekarno, katero je po o&etro* starati vodil z največjo vestnostjo. V strokovnih krggih si je pctedbUmm atom, 4aua«a ao tfa frraUtt in
bornik Dijaške ustanovitve.
kuhinje od njene
Smrt starčka ifojd vlakom.
5. maja popoldne je našel strašno smrt 75-Ietni Franc Simončič iz Cerknice pri Št. Ilju. Simončič je bi! nekdaj ugleden posestnik, njegov sin pa »je sedaj župan v Cerk-ni/ji. Starček je živel na prevžitku in je bil že precej gluh in tudi drugače opešan. Pot ga je vodili preko železniške proge. Za tvomico je našel sicer zaprto, šel pa/ je mimo nje, ker ni slišal iz Št. Ilju prihajajočega vlaka.
Vlak je starčka zagrabil in strašno razmesartl. Nesrečnež je bdi ta-kcj mrtev. Pozvani orožniki so mogli odrediti prevoz telesnih ostankov v mrtvašnico.
Velik požar v Medlogu pri Celju.
3. maju so nekateri meščani, ki so se še nahajati na ulicah, opazili v j meri proti Savinjski -dolini • na nebu mogočen ogn jen požar. Nemudoma so dbvestili o tem celjsko gasilno društvo, ki se je v že par minutah odpeljalo po Djublj2.nski cesti v dolino. Kmalu so opazili, da gori veliki Jcštov paromlin v -Med-
Peter Zgaga |
SEZONA SLAMNIKOV.
Dasi sem že skoro dvajset let v vsakdanjem stiku s slamnikarji oziroma šhimni kamricam i, nimam o
NOVE ZDRAVILNE METODE
Občutno kaznovani divji lovci.
Pred novomeškim malim senatom se je vrnila zanimiva razprava proti štirim lovskim tatovom, ki so lansko jesen v lovišču občine Cerklje lovili divjalčmo kar na debelo. Brata Jožeta in Antona Peg ana iz Harst-ja pri Cerkljah Antona Zlob_ka iz Črešnjic 5n Janeza Škofij anca so ljudje v cerkljanskem lovišču večkrat videli našemljene. -Obraze so imeli namazane s sajami, umetne] braide iz prediva in suknjiče narobe J oblečene. Maskiraraici so bali na eni strani zelp previdni, na drtfgi do do skrajnosti predrzni in so se jih okoličani zelo bali.
23. oktobra lani je lovski čuvaj Alojz Smiulkovič na polju v Cethrah Na zacJnJi seji Dunajske zdra.vni-cpazil dva oborožena našemljenca, <lnižToe sta poročala docent dr. ki pa sta mu pravdčasno pobegnila. .Urbach in asistent Wiethe o velikih Kmalu nato pa je zadel v gozdu, uspehih pri zdravljenju tako zva-imenovaiKim "Veliki bor", kar na nih alergičnih bolezni, ki jih pov-redem našemljenih lovskih tatov. zrol-a preobčutljivost telesnega tki-Štirje so šli takoj proti njemu, osta- va Prcd določen m, opeicvanim li trije pa so mu skušali priti za dražljajem.
hrbet. Na razdalji kakih sto kora-1 Najbolj znana med alergičnimi kov so naperili proti njemu puške, boleznim n je mrzlica, ki jo povzro-eden izmed njih pa mu je zagrozil, 63 cvetni prah raznih trav, kakor da ga bo ustrelil kakor cucka, če ne	cvetočih grmov in dreves. Ta
Odiieha od zasledovanja. Proti Smu- bolezen se očituje z mučnimi in koviču je padlo tudi par strelov, ki močnimi katarji v nosu. Podobne u-k sreči niso zadeli. Med to gručo je *-inke F1 kažejo tudi določene vrste spoznal čuvaj le Antona« Pagana, ki moke, kar se dogaja zlasti v pekov-mu 'je grozil s smrtjo. Divje lovce skih obratih, dalje citronin sok. ki je pozneje, ko je padel sneg, zašle- draži sluznico v nosu. V vseh tok-dovala oražniško. patrulja, ki je pri- šnih primerih so dober pripomoček mer j ali stopinje v svežem snegu s preparati iz snovi, ki povzroča bo-podplati prvih dveh osumljencev lezen. in ti preparati napravijo sluz-in ugotovila, da se sledovi točno nico neobčutljivo za nadaljne draž-ujemajo. Kmalu nato so bili nave-, lfrJe- Seve-da je treba na j prvo u-deni št:rje obtoženci razkrinkani, g'ctovdti predmet, ki povzroča draž-
logu pri Celju. Na mestu požara so Škofljanc je orožn:kom priznal, da	potem ni težko sestaviti pro-
se med tem udejstvovaila že gasil-'se je udeleževal lovskih pohodov.
ska društva iz Levca, z Lopate, Bab-nega in iz Gaber j a. Ogenj je ^bruhnil po izjavi sosedov v podstrešju mlina že kmalu po 1. popolnc»5i. V poslopju sta spala sin lastnika mlina Mihaela Jošta in pa domači hlapele. Spala st a. tako trdna, da bi bila skoro postala žrtev pciara. Ogenj je uničil vso zalogo moke in žita ter ves mlin, izvzemši strojnico, v kateri 'je ostala lokcmobila z ostalim inventarjem nepoškodovana. Škodo, ki je nedvomno zelo visoka, še niso precenili. Mlin je bil zavarovan in -bo škoda očividno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni znan.
Več kot čudno je, da je to v dobrih 14 dneh že šesti požar v bli-nji okolici.
Romarji kot tihotapci saharina.
2. maja popoldne so obmejni kontrolni organi na Jesenicah prejeli telefonsko cfovestilo z avstrijske obmejne postaje RosenbaiihrJi, da je na potu cz vlaikom proti Jesenicam veliko število jugoslovanskih romarjev, bi se vračajo v Jugoslavijo, dobro založeni s saharinom, igralnimi kartami in drugimi zaibrang enimi predmeti.
Jeseniški carinski in drugi obmej -ni kontrolni organi so na. Jesenicah hitro obstopili vozove s sumljivimi potniki in skrbno preiskali njihovo prtljago in žepe in našli skoro pri vseh velike množine saharina in igralnih kart., kar so vse skupaj zaplenili.
Med romarji, ki so se vračali s sloveče božje poti od Sv. Helena na Koroškem, so se nahajale ugledne osebnosti tudi <z Gorenjskega, kar je povzročilo v jeseniški javnosti različne komentarje in zelo rnričen vtis Po zaslišanju so bili vsi pri katerih so se našli vtihotapi j eni predmeti, zopet izpuščeni na- svobodo Vsi prizadeti se bodo morali zaradi tihotapstva zagovarjati pred sodiščem.
Orožniki so pri hišnih preiskavah
tivni preparat. Ni istem sestanku je govoril do-
slamnhšfci obrti prav posebno temeljitih pojmov.
Vem le toliko, da so moški slamniki dvoje vrste: trdi in mehki.
Trdi so taki, ki imajo trde krajce in trdo ploščato štulo, dciiim imajo mehki mehke krajce in mehko štulo. Štula pa ni ploščata, ampak imu podobo žemlje, cziroma je "sformana na žemvo"*, ket me je nekoč blagohotno poučila neka iz-vežbana domžalska sladkost.
Do lani sem obraj-tal le mehke slamnike, kajti s trdimi je križ.
Če se s trdim nasloniš v kari ali v trenu na steno, se ti oster rob ea-reže nad ušesom v glavo. Ako se v taikem položaju le količkaj premakneš, ti slamnik enostavno z glave zleti. Pobirati ga je nerodno, ker ga ne poberea. če ga ne zgrabiš direktno za rob.
Mehki slamniki so v tem pogledu dosti boljši. Z mehkim se lahko nasloniš kamorkoli, in se ti prijetno uda. Podoben je blazini, ki ti ščiti teako glavo pred bunkami in u-riarci.
Moj priia:elj James Musich mi je poslal trd slamnfik, zato sem ga sprva precej postrani gledal. Takoj sem bil drjaga'hiega mnenja, ko mi je priloženo pojasnilo razkrilo veliko skrivnost.
Slamnik, ki ga je Musich pogrun-tal, ima vsakovrstne prednosti ter je posebno za sedanje čase jako priporočljiv. Iznajdba je patentirana .'n se bo izborno obnesla.
Patent se imenuje "Aero-Vent", kar se pravi podomače, da :ma slamnik pripravo za zračenje. To se pa nadalje pravi, ciu se v prostoru
dobili zaidosti Obremenilnega gradi-,cent dr- Hiteinger o presenetljivih 1 med temenom in siropom slamnika va. Mati obtoženih bratov Peganov učinkih preparatov iz zivalkih pljuč j ne morejo nabirati nobeni strupeni je orožnikom izpovedala, da sineva | zal »zdravljenje maldkrvn'osti, tudi | cziroma neprijetno dišeči plini, ker hodita na divji lov, ičeravno jima to .v primerih, ko je znani zdravilni s pomočjo posebne priprave sproti brani. Mnenje -tamošnjih ljudi je ! postopek z jetrnimi preparati delo-bilo predvsem, da so obtaženizi člani >al silno počasi. Ameriški zdravni-večje lovske tatinske družbe, ki lovi ^i so odkrili metodo zdravljenju te
in strelja divjačino kar na debelo.
Pred sodiščem so obtoženci po stari navadi loških tatov znižali vsako krivdo, le Škofljanc, ki je bil sa- so mo gonjač, je priznal vse.
bolezni z jetrnimi preparati m jetrno dieto. Posledica je bila ta, da so jetra v ceni silno zrasla, postala važen, toda drag medikaiment.
Pozneje so našli, da učinkuje želodč/ na sluznica, zlasti prašičja, enako Razne priče so podrobno opisale, aIi ^ bolje nego jetra. Sedaj pa da-kako so rvidele obtožence streljati j jej,0 preparati iz živalskih pljuč in odnašati iz gozda, številne zajce, j najb:>1j5e rezultate
Senat je obsodil Patgana Jožeta na 1 leto in 3 mesece ječe ter na 3 leta izgube jjastnih pravic, brata na 1 leto strogega zapora, Zlobeka Antona na 1 leto in 6 mesecev ječe in na 3 leta izgube častnih pravic, Škofijanca pa na 4 mesece zapora.
Blatnik motocikla oiroku vrat.
prerezai
Te dni se je pripetila 'V Murski Soboti trika in čudna nesreča. Po kraju se vozi že dalje časa z motoci-klom zastopnik neke tvrdke iz Me-djimurja. Ko se je zapet pripeljal te dni, mu je pritekel baš pred vozilo na cesti 7-letm edini sinko tukajšnjega klobučarja Sukiča. Vozač, ki kolesa ni mogel takoj ustaviti, je dečtea podrl na tla in pri padcu je blatnik motocikla nesrečnemu otroku prerezal vrat.
Rana je bila strašna in ker je o-trok izgubil mnogo krvd, ko si mislili, da ne bo osta'1 pri (življenju. Po nagli in skrbni (zdravniški pomoči pa je težko ranjeni otrok, kakor pravijo, že laven nevarnosti za življenje.


CEHA
DR. KERKOVIGA BHULA
JE ZNIŽANA
Angleške-sleventko
Berilo
iBiouii iun|Ba
" J^Dlf p prt
SMJi&UUH '4U5 MJtOPA
. m m* # y
KDOR ŠE NIMA
SLO VENSKO-AMERIKANSK1
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
'GLAS NARODA1
218 W. IStb Steče« New Tock City
----------

^______________...

'l.^i-''

i * . -
Izginjajo ter jih nadomesti svež in prijeten vetriček.
'Taka priprava bi bila v poletnem času jako priporočljiva tudi za čevlje, hlače itd.).
Patent je zelo učinkovit, toda povsem pripros:. Stvar deluje kar ma od sebe, brez elektrike in magnetizma. In baš to je značilno. Tako sem se čudil presenetljivim učinkom, da sem vas slamaiik prešnofal in prešlatal ter celo pod podlogo pogledal, misleč, da je kje skrit že vsaj kak Diesel motor, pa v sveje veliko presenečenje nisem našel ničesar.
Kot mi poročajo rojaki, so se zadnjič vršili s slamnikom "Aero-Vent" zanimivi poskusi.
Trije so sedli k mizi, na kateri so stale tri posode: pol galone kaii-forničaira, kvart tropinca in pol galone rozinove pijače. Po preteku po] ure so bile vse tri posode prazne. Vsak je izpil svoj pore j on.
Vinopivec se je blaženo smehljal.
Natančna preiskava je degnala, da ima vinopivec pod slamnikom natančno petideset procentov vinskih duhov, 'kar je po strokovnja-škem mnenju ;baš prava količina, da je človek dobre volje.
Pri drugem je rozinec sproti izhlapel. Rojak ni niti po mizi udaril in se ni pridušil, ko je rekel, da je lačen.
Tretji je imel pod slamnikom komaj vidno meglico višnjevega plina, ki se je pa takoj razkadil, kakorhi-tro je pogoltnil pol galone čiste vode.
To je zadosten dokaz, da se bo patent izborno obnesel.
J-az že ne bom nosil nikdar več drugega slamnikar kot "Aero-Vent". Kajti človek nikdar ne ve, kaj ga čaka: ali kalifomičran ali rozinec ali kaka druga pošast.
Posebno zoper rozinec ni boljšega sredstva. To je velike važnosti, ako pomislimo, da smo šele v maju in da tra«ja od maja pa daleč -tja v sredo septembra — sezona rozine i in slamnikov.
Vsledtega opozarjam slavna slovenska društva sirom Amerike, ki Imajo navado poleti prirejali piknike, naj poleg godbe, plesa, srečolo-va, mačka v žaiklju in vsestranske postrežbe vključijo tudi "Aero-Vent" v svoj vese lični program.
Nobenega udeleženca ne bo treba z vodo močita in nobenega ne bo treba nositi v karo.
"Aero-Vent" ' prežene poleti iz glave in iznad glave vse duhove, razen pristnih vinskih duhov.
To je pa dovolj.
Kajti Slovenci smo — z mniintj izjemami — brstje take korenine, Id ne uspeva brez vinske moče in se v vinskem osralčju najlepše rtapevi-ta.

NEW YOU. MONDAY. MAT IS, mi
LARGEST wuamnm OlO* in L
ANDRE G IDE:
Dragi prijatelj,
7di se mi, kakor da ti piiem. Nikoli nisem pisala dnevnika. Nikoli nisem znala napisati ničesar, iz-izzvemšl nekaj pisem. In nedvomno bi ti pisala, če bi te vsak dan ne videla. Če mi je pa sojeno, da umrem prva (to je moja iskrena 4elja. kajti življenje brez tebe bi ml bilo neznosno) prečitaš tele vrstice; zdelo se mi bo, ko ti jih zapustim na tem ?vf»tu, da te malo manj zapuščam. Toda kako naj mi-iliva na smrt, ko pa imava pred seboj žvljenje? Odkar te poznam, to se pravi od kar te ljubim, je življenje zame tako kra?no, tako plo-•donosno. da nočem, da bi se kaj od njega Izgubilo. V tem zvezku ohranim vse drobtinice svoje sreče. In kaj bi počela dan za dnem, ko od-ideš, če bi ne mogla obujati trenutkov, k: so prehitro minili, če bi ne mogla obujati sladkih spominov na tvojo prisotnost? Predno sva se seznanila. sem trpela in moje življenje je bilo brez pomena. Roditelji so me selili v družbo, pa sem se je otepala na vse načine. Življenje bre- udanosti, brez smatra, me ni meglo zadovoljiti. Ali veš, da sem resno razmišljala o tem, da bi postala strežnica v bolnici 2li sirotišnici? Reditelji so majali z glavo, ko sem jim pravila o svojih načrtih. Menda so mislili, da mi prežene vse te muhe življenje samo, ko srečam moža, v katerega se bom mogla resnično zaljubiti. Zakaj neki papa zdaj nOče tega dovoliti, namreč pri tebi?
Vidiš, kako slabo pišem. Ta stavek, ki sem ga napisala jokaje, se mi zdi grozen. Zakaj neki sem ga iznova prečitala? Ne vem, ali se bom kdaj naučila dobro pisati. Gotovo se to ne bo zgodilo brez moje pridnosti.
Dejala sem torej, da sem iskala pred srečanjem s teboj svojemu življenju namen, zdaj si pa ti moj namen. Vem, da se morem povzpe-ti samo s teboj do v*ega lepega, dobrega in plemenitega. O. da bi le mogla zlomiti očetov odpor!
Po pravici rečeno, šele od včeraj razumem, kakšen more biti smoter mojega življenja. Da, šele po pogovoru v tuilerieskem parku, kjer si mi odprl cči glede naloge žene v življenju velikih mož. Žal imam pa tako slab spomin, da sem pozabila, kaj si mi pravil o življenju. Pač sem si pa zapomnila, da mora biti odslej vse moje življenje posvečeno enemu cilju — omogočiti tebi d ose-
Ojača slabe obisti
Kuffli-Tunp <w Null Vlv«>t t> drxctiMkili irllvlo, il.i> niAo m««- in «il<> ••ttliil»-lim oMMIm tu <tr>iKim irvinnm. <1*ti kri. Iintrni' nerednoatl tn prt-žm«.-iS !• U>tMi 11« »!<►<'■ i ■»«■ Ako iniiitr fl.tlw < bi -»ti i«U itniKc «ii"ic;»n«*, ali ako vate idniv-J.- ni <lobr»», vifmitr Nuna-Ton«- in m^Mtijtr vafe-nui silravju in fclvljenju. J« na produj v lekarnah Ako ga. vaš lekarnar nima. r*cHe mu naj ga narodi • d trgovca n«. deb«-lo.__—AnVt
PONIŽNA LJUBEZEN
go vzvišenega cilja. Seveda mi tega nisi rekel, ker si skromen; prišla sem pa sama na to misel, ker sem ponosna nate. Sicer pa mislim, da se navzlic skromnosti dobro zavedaš svoje vrednosti. Nisi mi mogel prikriti, da si zelo častihlepen.
—	Ne, da bi rad dosegel, si mi dejal smeje, — toda rad bi, da bi se obnesle ideje, za katere se zavzemam.
Rada b: bila, da bi "bil slišal to moj oče. Toda on je tako trdno prepričan, da je moj Robert najslabši človek pod solncem, da bi videl v tem nekaj, kar imenuje.... Ne! Tudi tega nočem napisati. Da le ne more razumeti, da s takimi besedami ne škoduje Robertu, temveč sebi. V Robertu najbolj ljubim to, da se ne ozira nase in da nikoli ne pozabi, kaj se sme in kaj ne. Zdi se mi, da razen njega nihče ne ve, kaj je dostojnost. Če bi le hotel, bi mi lahko pokazal svojo veliko premoč, pa ni še niKoli storil tega. Dcbro vem. da včasih malo pretirava, ko igra vpričo mene otroka iz strahu, da bi se ne počutila. v njegovi navzočnosti preveč
kot deklica. Ko sem mu včeraj to očitala, je postala naenkrat še preveč resen in nekam nervozno je za-
šepetal:
—	Človek je samo postaran o-trok. — In položil mi je glavo na kclcna. kajti sedel je pri mojih nogah. Bilo bi res žalostno, če bi se izgubilo toliko lepih, globokih in pomembnih besed. Prepričana sem, da bo vesel, ko jih nekega dne najde.
Takoj nato sva prišla na idejo dnevnika. In ne vem, za&aj sem dejala: sva. To idejo, kakor sploh sve dobre ideje, je imel on. Skratka, obljubila sva si, da bova pisala oba, vsak iz svojega vidika to, kar je nazval: najina storija. Meni je to lahko, kajti jaz živim samo z njim. Kar se pa tiče njega, dvomim, da bo kaj napisal tudi če bo imel dovolj časa A jaz bi ne mogla zahtevati od njega, naj se peča toliko z menoj. Že davno sem mu dejala, da razumem, da ima svojo karijero, svoje misli, svoje javno življenje, da ne sme dovoliti, da bi ga ljubezen do mene odvračala od dela. Če je on vse moje življenje, ne morem ji nočem zahtevati, da bi bila jaz vse njegovo življenje. Rada bi vedela, kaj si je od vsega tega zabeležil v svoj dnevnik; toda pr.segla sva si, da dnevnika ne bova kazala drug drugemu.
—	Samo pod tem pogojem more biti dnevnik iskren, — ml je dejal in me poljubil na čelo.
In nasprotno, obljubila sva si, da zapusti svoj dnevnik drugemu tisti, ki prvi umre.
—	To je docela naravno, — sem pripomnila naivno.
_Ne, ne, — je odgovoril resno.
_Obljubiti si morava, da ga nikoli ne uničiva.
m*
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
O G I* -A Š U J T E
L
"GLAS NARODA" čhnitfo, pač pa wu Stoma ? wmm okobL
■	1 . 1 .! •• .. 11J':. J.1 &<V .
(ZN| ZA <KUS£ SO ZMERNE

■ Smejal si se ml, ko sem ti dejala, da ne bom vedela, kaj napisati v dnevnik. In res, zdaj vidim, da so polne že štiri strani. Težko se premagujem, da jih iznova ne prečita m. Če bi jih pa prečitala, bi mi bilo še težje premagati se. da bi jih ne raztrgala. Čudno se mi zdi samo to, da se začenjam dnevnika vesehti.
POMLADNE SKRIVNOSTI
Pomlad je letni čas, v katerem se najbolj razodeva narava v nas in ki ima na človeka največ vpliva. In sicer ne samo v dobrem smislu, temveč tudi v slabem. Ni samo slučaj, da nas veliko prebujenje narave ob temu času vedno tako razburi, kakor ni slučaj, da nas razgiba tedaj ljubezen v vsaki obliki. To je v tesni zvez: s potekom naravnih dogajanj, ki vpivajo na nas že od prastarih časov. Ljudje smo sicer v teku razdobij postali precej neodvisni od vnanjih naravnih vplivov, ki gibljejo življenje vseh drugih živih bitij,* vendar nam je ostalo še nekaj naravnih zakonitosti, ki smo jim podvrženi od zdavna.
Statistiki so dokazali, da se v maju spočne največ otrok, in tudi največ zločinov, ki so v zvez: z erotičnim življenjem, se zgodi v tem času. Istotako se v maju in juniju nenadoma dvigne krivulja samomorov in duševnih bolezni. Neka prečudna, tragična zveza je med ljubeznijo in razdejanjem, med porajanjem novega življenja in smrtjo. Glavna skrivnost pomladi je ta, da nas lahko stori obenem srečne in nesrečne, a to skrivnost rešujejo zaman že tisočletja najboljši duhovi človeškega rodu.
Vemo samo to, da sta jubezen in smrt do neke stopnje pogojno zvezani v samem naravnem zakonu. Neke žuželke umrejo, čim so izvršile svojo veliko nalogo, to namreč, da so rodile nova življenja. Koliko bitij pa propade pri velikih bojih za samico v prosti naravi. Tudi tu se kaže velika smoternost njenih zakonov, kajti samo najbolj zdravi individui, samo tisti, ki so najsposobnejši za vzdrževanje svoje vrste, ostanejo zmagovalci.
Tisoč in tisoč sokov struji v mladi pomladi, solnce žari vse drugače nego v drugih letnih časih, svež dih veje skozi polje in gozd. Globoko v krvi čutimo, da vdira nekaj od zunaj v nje obtok, nekaj silno neznatnega, toda z ogromnimi u-č.nki. Človek bi primerjal te ne-znatnosti z vitamini in hormoni, ki jih je odkrila moderna medicina in ki Imajo tolikšno vlogo v našem življenju. Toda pravega bistva teh nevidnih pomladnih čini-teljev ni še nihče odkril, slutimo samo, da morajo eksistirati.
ZA VRATEN UMOR POŠTNEGA SLA
PQZJV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "O. N."

KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SQ RAZPRODANE
Sprejemamo pa člana ri-nino za bodoče leto.
Članarina znaia ft.—
Člani dobe potem knjige po poiti naravnost iz
Uprava "G. N.
V ScHoenbregu, Gosooverstrasse, pri Berlinu je bil izvršen te dni grozovit umor, čigar žrtev je postal 53-letni poštni sel Gustav Schwan, ki je raznašal denar po hišah. Očividne ga j^ morilec izvabil v stanovanje, kjer ga je umoril, uropal denar, ki ga je nosil pri sebi ter izginil brez sledu.
Predzgodovina zločina je naslednja: Pri poštami vdovi Wilhelmi-ni Moebius, stanujoči v pritličju, se je pred dnevi pojavil približno 25-letni meški in najel sobo, v katero se je vselil. Gospodinji je dal nekaj predplačila in je rekel, da
poravna ostanek naslednji dan. _
Nato je prosil ženico, naj napravi zanj nekaj potov :n kupi več potrebščin. Izročil ji je tudi priporočeno pismo in naočnike, ki jih je velel dati v popravilo pri optiku. Ko se je Moebiusova vrnila čez uro domov, jo je podnajemnik sprejel na hodniku ter jo prosil, naj skoči še v lekarno in naj mu kupi nekaj vate. Žena, ki je videla, da teka podnajemnik po hiši brez ovratnika in da ima na levi rami velik krvav madež, je vprašala, kaj se je zgedilo. Odvrnil je: — Padel sem in sem st? ranil. Prosim vas, tecitc v lekarno ter mi prinesite vate. Moebiusova je brez oklevanja ustragla izraženi želji, a ko se je vrnila v stanovanje, ni bilo o podnajemniku več duha ne ■sluha, ud- j prla je vrata v malo sobico, kjer ■ se ji je nudil grozen prizor. Pred kamninom je ležal umorjeni de-, maronoša z razbito glavo na tleh. t Preproga poleg mize je bila vsa napoljena s krvjo. Poleg torbe so ležala razmetana pisma, ki jih je bil storilec v naglici stresel na tleh in pustil na mestu. Prestrašena je začela ženica klicati na pomoč ir. kmalu je bila na licu mesta tudi i kriminalna policija.
Veščaki so rekonstruirali zločin, ki si ga predstavljajo takole: — Morilec je bil nakazal na ime Ev-gen Wichel pri g. Moebilus 5 nemških mark in je navedel kot odpo-šiljatelja denarja P. Grunova, Adalbertstrasse 89. Sel je pozvonil vratih in morilec mu je osebno odprl vrata. Proti prepisom, ki velijo, da sme denaremoša vstopiti le tedaj, če pozna naslovljenca že dalj i časa kot zanesljivo osebo, je šel na hodnik, kjer ga je neznanec izva-' bil v majhno, precej temno, proti j dvorišču obrnjeno sobico gospodi-nje.Morilec mu je predložil za dokazilo istovetnost: vizitko, glasečo se na ime Evgen Wichel, plesalec z Dunaja. Ko je sel čital vizito, je dvignil morilec nekakšno gumasto cev, nabito s kamni in nasekanim svincem. Udaril ga je po glavi. Nato je morilec izprazil denarno torbo, pri čemer pa se ni dosti zmenil za vrednostna pisma, ki so ostala nedotaknjena. Med njimi je bila tudi denarna pošiljka z a 30,000 mark, ki bi si jo bil gotovo prisvojil, da je vedel zanjo, tako pa mu naglica ni dala, da bi si jo prilastil.
Med morilcem In žrtvijo se je morala razviti zelo ostra borba, kajti vsi stoli so bili prevrnjepi in tudi drugi predmeti so ležali razmetani po tleh. Ni dvoma, da je bil tudi storilec ranjen.
Policija je takoj pod vzela korake, da Izsledi Evgena Wichla iz Moedlinga pri Dunaju, toda kakor vse kaže, je bil morilec druga oseba, morda človek iz kroga ?nan-cev imenovanega, kajti Wichel je bil na dan berlinskega umora na Dunaju v Moedlingu, kar je popolnoma dokazano. Zločinec je jako previdno izbral dan za ,svoj čin. Vedel je, da zaradi 1. maja ne bodi izšli čatniki :n da bo zaradi tega njegovo iskanje otežkočeno.
USPELA OPERACIJA SRCA
Operacije srca niso dandanes nič nemogočega, vendar spadajo še vedno med najdelikatnejše naloge klrurgične stroke. Na Dunaju se je izvršila te dni slična operacija s popolnim uspehom.
37-letni kovinar Michael Kraus si je v samomorilnem namenu ra-dal 4 cm dolgo rano z nožem v srce in so ga takoj prepeljali na rešilno postajo. Službajoči zdravnik dr. Edmund Ebner se je odločil za takojšnjo operacijo. Uporabil je pripomcče.k lokalne anestezije, odkril nad srcem 4. in 5. rebro, ki ju je moral delno prežagati, in je ugotovil, da sega vbodljaj poldrug centimeter v srčno mišico. Z eno roko je prijel srce, z drugo je zašli rani s štirimi šivi. pri čemer je uporabil niti iz ovčjih črev. Nato je spravil spet vse na svojo mesto.
Takoj je začelo srce spet redno utripati in stanje ranjenca, ki je visel ves čas med življenjem in smrtjo, se je vidno izboljalo, posebno še, ko je zdravnik izvedel prenos krvi. V ta namen mu je dal neki poklicni darovalec krvi na razpolago celega pol litra svoje dragocene življenske tekočine.
PRIMORSKE NOVICE
Na frančiškanski cerkvi v Pazi-nu je vihrala na velikonočne praznike velika italijanska zastava. Po procesiji v soboto je imel govor pater Zarantonello, ki je proslavljal vstajenje Italije pod fašističnim režimom. Poročilo dostavlja, da so italijanski frančiškani v Pazinu veliki patriotje, ki znajo zabičiti dru-gorodcem ljubezen do domovinskih institucij in pokorščino napram režimskim oblastvem.
Po lanskem božiču so poročale fašistične novine o čudežni pojavi Kristusovega obraza s trnjevo krono in krvavečega v hostiji v kan-fanarski cerkvi v Istri pri večerni-cah 24. decembra. Dogodek je bil sporočen na pristojno cerkveno me-in preiskovae komisija je sedaj izjavila, da "hvaležna Gospodu v njegovi milosrčnosti sprejema za sedaj na znanje to dejstvo, podprto z dobrimi pričami, ne da bi se hotela pridjati več kot čoveško vero, katero pa treba spoštovati." — Zaradi tega je priredil kanfanarski župnik don Zelco (prej Želdko) veliko evharistično procesijo, katere se je udeležil tudi poreški škof Pederzolii. j 21 letna Frančiška Brus z ob-I mejnega Novega sveta pri Godovi-' ču j3 večkrat prekoračila granico. I Ko se jc le dni vrnila, so jo areti-! rali erežniki in uklenjeno prignali j v goriške zapore.
V ulici Mazzini v Gorici so otvo-
! rili istrski vineteč. Povabljence je
t
nagovoril predsednik istrske kle-i tarske zveze Cristofoli. obetajoč, da i se bo točilo dobro vino po najnižji ceni. Goriški vinogradniki imajo ' še precej vina, ki ga ne morejo ni-I kamor razpečati.
Sekcija društva vojnih pohab-jencev v Postojni je imela občni zbor, na katerem je ra?lagal udeležencem občinski načelnik Zano-
ni, kako morajo biti hvaležni vladi za vojne pokojnine. Svojo vdanost ji morajo izkazovati z izključno rabo in z razširjevanjem italijanščine v obmejni coni.
Meseca marca je bilo v tržaškem pristanišču skupnega prometa za 3,721,478 kvintalov napram 3,973,039 kvintalov v lanskem marcu. V letošnjem prvem četrtletju je bilo skupnega prometa 10,342,515 kvintalov napram 12,005,744 kvintalov v lanski enaki dobi.
Iz Furlanije prihajajo leto za letom kobilice v goriško pokrajino n so napravile lani poljedelcem veliko škodo. Sedaj naznanjajo iz Vidma, da so se letos že pojavile kobilice v onih občinah kakor lani in ker je bila zima mila, se je bati, da jih bo letos izredno veliko.
V	Gorici in okolici je bilo izvršenih v zadnjih mesccih izredno mnogo prav drznih tatvin biciklje/. Kvestura je končno odredila obsežno zasledovanje tatov in* pri tem je našla v Rabatišču št. 5 v podstrešju celo vrsto ukradenih koles, katera so tam popravljali in jim dajali drugo barvo. Aretirali so več mladih ljudi.
Na goriškem pokopališču ob Mi-renski cesti kradejo tatovi bronaste svetilke z grobov. Izginilo jih je že veliko število, tatov pa še niso prijeli.	•
V	Gorici je preminul lekarnar gospod R. Kuener v visoki starosti 82 let.
Konkurz je razglašen nad trgovino Lenarda Nodusa v Gorici.
DOBRA VOLJA.

POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas* sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West }8tbSt., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima ie stare zalepite, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje.
■


Uprava.
/

■i
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladim. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA j "GLAS NARODA", OZIROMA SE NA "GLAS I
NAROČE, GA DOBE ZA —
"GLAS NARODA
75
216 west 18 Bil'os t
New York, N. Y.
Eden največjih junakov rešilnih Ce» ipt iicij, pcrlanlh na pomoč No-b'llu In njegovim spremljevalcem, je bil sovjetski letalec Čuhnoviiki. O njun-vih p-letih nad polarnimi kraji je govoril ves svet in pozneje a:> vstajala njegovi predavanja po svetu veliko zanimanje. Znani .profesor Samojlirnrič, vodji sovjetske rešilne ekspedicije. pripoveduje o Čuhnov?kem, kak<f se po naipornem iskanju NebUove ekspedicije ves izmučen spustil na ledeno goro. Po radiu je ' spercčil pesadki ledolo-milca "Krasina" prošnjo naj Iedo-Icniilec n*ad3ljuje iskanje NobiLave kspedicije. njega naj pa puste na ledu.
Med drugim je Čuhnovski sporočil, da je njegova skupina preskrbljena z vsem potrebnim, samo soli da nimajo. Italijani, ki so tudi pre-stregli po radiu to vest, so takoj poslali celo eikspedicijo na saneh, dra hi Čuhnovskemu ne bilo treba sedeti na ledeni geri brez soli. Pot je bila doga- in zelo naporna, ko so pa končno Čuhnovskego našli, so ugotovili, da so bili v naijliei pozabili vzeti s seboj sol.
NEVIHTA NAD SPLITOM IN OKOLICO.
Te dni ije divjala strašna nevihta nad Splitom in okolico. Med bliskanjem in grmenjem ter divjim viharjem je začela padati toča in nato dež. Nevihta ni trajala dolgo, vendar je potrgali telefonske zveee in pokvarila električne naprave, da je bilo mesto dolgo brez luči.
KRST TREH NOVIH PARNIKOV.
Jadranska plovitiba bo te dni svečano blagoslovila svoje tri nove par-nike "Prestolonaslednik Peter", "Ba-
kar" :-n "Rab".
I Š C E M svaka MIKE P01H»AN, ki se nahaja nekje v Cleveland, O. Če kdo ve za njega, prosim, da mi sporoči, če pa sam čita ta oglas, naj se mi javi, porajati znu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Tony Kale, R. 2, Otto, Marquette, Mich.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnih od 6.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, pondeljek do 7. zvecifr.
Postni ujmo se vsi Ib ^ub in



*QLi| R A B O D A* '
NEW YORK, MONDAY, MAY 18, 1931
B« LAKGE8T BLOTlIll DAILY iiU, B.&
Frieda Sorrensen
Km SOMAN IZ ŽIVLJENJA, wmw
Za Glas Naroda priredi) G. P.
27
(Nadaljevanje.)
—	Tam ,v pisalni sc'ai. Obračuna z vozniki, ki vozijo mleko v mesto.
—	O rozino! Jaz bi se ne mogla, pečati s takimi ljudmi!
—	To so zelo polteni in zmožni iljudje, Ellen, — je rekla Ruth resno. Da, radi mene! Pustiva, to, Ruth. Hočem nekaj govoriti s teboj.
Sami pa morava biti ket sedaj. Jaz sem se nesmrtno zaljubila!
Rulh je prebledelu ter povesila glavo preko perila.
Njeno srce je trepetalo.
Čutila je, da prihaja sedaj to, ičesar se je že dolgo bala.
—	To je nekaj čudnega pri tebi, je — rekla pritajeno.
Ellen je energično zmajala z glavo.
—	Ne, Ruth, sedaj je resnica, globoka resnica. Nisem imela počitka ter moram govoriti s teboj! Odkrito rečeno, doktor Volkmar je oni, kateremu pripada moje srce in jaz moram domnevati, da ni brezbrižen tudi tebi!
Napravila je cdmor ter ostro opazodvala sestro. Ušlo jI ni, da je slednja le s težavo ohranila svojo hladnost.
—	No, Ruth, kaj praviš na to?
Ruth je ni p; g led: Ca.
Jaz? Jaz, kaj naj rečem? — je odvrnila z mučnim izrazom.
—	Dojim se namreč, da si na tajnem delala upanju. To bi mi bilo zelo žal in jaz se ne morem pomiriti! Strašno mora biti, ljubiti nekogfa, od katerdia se ne more pričakovati nikake ljubezni!
—	O tem si ne smeš delati nikcike skrbi, in si tudi popolnoma v zmoti. Doktor Volkmar in jaz sva stala v prijateljskem odnosa ju med sebe j, — je rekla, čeprav so se ji tresle roki in ji je srce skoro zastalo.
Ellen je natančno preračunala svoje besede.
Nobenega dvoma ni bilo več, na kakšen način bo vplivalo nanjo priznanje ljubeči.
Če bi le slutila, kaj je Ruth trpela, bi se ustrašila ter mogoče odsto-plia od svojegu namena. Ni pa si mogla niti misliti, da bi ji ljubljen človek prizadel take bolesti. Aii ni morala opustiti tudi Kurta Saltena, tega čednega človeka, ki ji je b:l zelo deber in katerega je imela prav rada?
Ruth se bo kmalu pc-toiižila z drugim, tudi če ne bi obučtila ničesar več ket majhno nagnenje za Jurija.
S tem se »je potolažila EUen.
Skočila je pckcnci ter poljubila Ru-.h na "lice.
—	Dcbro. Sedaj mi je padel kamen cd srca in jaz sem zelo vesela, /.h, Ruth, kako nesrečno me je deiila misel, da ti doktor Volkmar več velja kot prijatelj. Jaz bi bila nerečna do smrti!
Ruth se je borila z vsemi svojimi močmi.
Vedela \je natančno, da Ellen ne ljubi v resnici Jurija, temveč da( Ima v misl h le osebne prednosti.
Ravnotako ji je bilo jasno, da ne bo našel Juirj nikake trajne sreče pri ženski kot je lllen.
Ko je bila Frieda končala svoje delo ter je stopila v predsobo, je bila Ruth sama.
Frieda je zapazila takoj .da je Ruth jokalu. Srce jo je bolelo od sočutja z ubogim otrokom, in njeno sovraštvo do Ellen je deb lo nove hrane. Ni pa rekla nobene besede o tem, temveč le pobožala Ruth po laseh ter rekla ljubeznjivo:
—	Še vedno tako pridna, hiSna gospodinja! Pospravi delo, kajti kmalu bo čas za kosilo. Ali si danes že videla svojo mater?
Ruth jo je pogledala s pogumnim smehljajem.	•
—	Da, teta Fridea, jaz sem nekoliko govorila ž njo pri zajtrku.
—	In Ellen?
—	Bila je tudi poleg.
Friedu je stisnila obrvi.
—	Ta se pač dolgočasi pri nas!
—	Jaz ne vem teta. Povedala mi ni ničesar o tem!
Frieda je stopila k oknu. Ni mogla več gledati žalostnega obraza Ruth.
Zopet je pričela razmišljati.
Mislila je, kako naj peseže v položaj ter spravi Jurija iz nevarnih naklepov Ellen.
Tedaj se je spomnila naenkrat, da bi bilo naj'boljse, če govori z Ellen resno besedo.
—	Ali rraj ji reče enostavno da ima Jurij namen poročiti se z Ruth? Mogoče bo napotila ta izjava Ellen, da konča svoja prizadevanja z ozi-iam na Jurija. Seveda ni bilo ničesar mogoče reC'i vnaprej! Poskus pa je treba naplaviti, kajti ona ni mogla mirno zreti, kako bi bila uničena sreča dveh najbolj ljubih ljudi.
Že istega večera se je nudilai Friedi prilika, da izvede svoj načrt.
Jurij je bil zopet tukaj.
Ellen je uganjala še hujše stvari kot ponavadi.
Imela 'je strašno zaljubljene poglede ter se poslužila vseh svojih zvijač, da ga zavede.
Končno je zardel ter se poslovil kot pijan.
NI vedel več, kuj počne.
Čutil je le eno:
—	On mora p3ljubiti rdeča usta EUen in naj stane kar hoče.
Sedaj je odhajal. Nekaj časa so sedele štiri ženske še skupaj in nato se je dvignila gospa Liza, da odide spat.
Ruth jo je vsaki večer spremila v njene sobe, da ji pomaga pri slačenju.
Ellen se je mudila še nekaj časa v stanovanjski sobi v udobnem stolu.
—	Ali nisi trudna, teta Frieda? Ali se hočem umakniti ali pa ostati še nekaj časa pri tebi? — vprašala s svojim sladkim glasom.
Frieda je dvignila oči ter zrla motreče v mični obraz deklice.
—	Ti mi lahko še nekoliko delaš družbo, Ellen. Ali si se dobro zabavala danes?
—	Izvrstno, teta trieda. Doktor Voljama r zna izvrstno pripovedovati. On j« skrajno duh/cvit družabnik!
—	Da, to je. Razventega pa je tudi krasen, pošten človek.
—	To vrjamem. Jaz ga zelo rada vidim ter se vedno veselim, kadar pride.
Frieda se je vzravnala ter pogledala trdno EUen.
—	Vetseli me, da ti je prijeten. Povsem med nama rečeno, jaz ti ho*em nekaj zaupati. Doktor Vclkmar ibo kmalu stal z nami v bližnjih odoao&ajlh kot pa sedaj. Kakor hitro bo minulo žalno leto za tvojim oče-tam, bo zaroto. Ruth in Jurij se namreč ljubita. Le iz ozira na žalost le je obotavljal z zaroko.
V očeh Eten j« »aigrala hadofcna luč. S phimtečim pogledom je oši-nUa pordečeli obraz Frlede.
Čutila je sovražnost, a ni bila niti malo pripravljena^ da bi se pustila vplivati aU ustrahovati.
S prešernim smehom se je zopet naslonila v stol.
—	Ah, teta, to je krasno. Pustila si se zamešati v veliko zmoto. Oba
ne mislita niti rm.to, -da bi se zaroiila! To vom. Ruth mi je samu. povedala. Vprašala sem jo danes!
Frieda ji je zrla nepremično v obraz.
—	Kaj je rekla na to?
—	Da ga ne ljubi. Veš kaj teta, to je skrajno mično. Vaz pa boljše j uznam svoje srce! Vsled tega sem vprašala Ruth, če ga ljubi. Jaz ne
maram s tvojo lastno sestro priti v navzfcriž. Ruth pa se mi je le smejala. Oxra ne občuti do n-jega ničear drugega kot prijateljstvo. Vidiš sedaj, da 0p. bila v veliki zmoti!
Oči Friede so se potemnile in rezek izraz je legel krog njenih usten. V resnici, Ellen je bila pitava hči svoje matere!
—	Ne Ellen, tega nikakor ne uvidim. Če je Ruth v resnici rekta kaj
takega, ni mogla misliti resno. Ona ne spada med ljudi, ki bi kazali svoje cbčutke. Vsled tega je naravno, da ne govori o Občutkih, predno je padla odločilna beseda!
44
99
t
(Dalje prihodnjič.)
MEHIKA IZGANJA ŠPANSKE DUHOVNIKE
MEXICO CITY. Mehika, 16. maja. (Ž3 dal deportirani šest španskih ka-Governer države Jalisco je obvestil tolišflcih duhovnikov, državni department, da je sklenil v j Aretirani so bih dne 30. aprila v svoji državi znižati število duhov- Puebli ter poslani s pamikom "Vo-nikov na minimum. V to svrho je lend am" na Špansko.
DVA VELIKA SKUPNA IZLETA PO FRANCOSKI PROGI
5. Junija in 1. Julija
PRVI IZLET
se bo vršil dne 5. junija s par likom "ILE DE FRANCE" in tedaj bo potnike spremljal Slovenec g. J. VOLEK, ravnatelj III. razreda pri tukajšnjem glavnem uradu francoske parobrodne družbe in bo skrbel, da bodo potiiki nastanjeni v zračnih prostornih kabinah, da se bo serviralo okusno hrano, da bodo de!ežni dobre postrežbe in da bodo imc'i dovolj zabave itd. in da se bo hitro in udobno potovalo po evropskih železnicah.
DRUGI IZLET
se bo vršil na 1. julija s parnikom "PARIS" in bodo izletniki tudi to pot imeli spremljevalca Slovenca, ki jih bo spremljal skozi do Ljubljane.
NADALJNI IZLET po COSULICH PROGI se bo
vršil na 30. JULUA z ladjo
€€
VULCANIA"
Ladja "SATURNIA", ki odpluje na 5. junja ne bo imela na raz-
polagarkabin III. razreda ampak srednji II. razred, cena $120._
oziroma $211.50 zx tja in nazaj, ter vojni davek.
i SE JE, C AS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi J	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
j družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad j 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-j remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo ka-j kor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, ; pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER. CUNARD LINE, WHITE STAR LINE. RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__
Slakser State Bank

82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karrniim (1 oih(oJ)
zanimivi roman «2 zvezka).. $5 J5h
Amerika, pcvaad tf^n, dsam
najbolje ..................... JB
Agitator (Kersnik t brol. ...... Mt
Andrej Hofer................... JM
Beneški vedeievalka ........... 35
Relgrajski biser ............j... JS
Beli meeesen ................... .4«
Bele noii, mali Janah .......... .60
Balkansko.Turfika vojska ...... M
Balkanska vojska, s slikami.....25
Boj »n zmaga, doti.............. .20
Blagajna Velikega vojvodo...... .60
Belfegor .............................................80
Boy, roman .................... .05
Iturska vojska...................M
Beatin dnevnik ................ .60
BoiičnI darovi.................. JS
Božja pot na Bleda.............26
Božja pot na Šmarni gori ________ .20
Cankar:
GreAnlk Lenard, t>roi... .70
Mimo življenja ...... JM
Mrtvo mesto ........ .75
Romantične dude......60
Cvetko ........................ JB5
Cesar Joief IL ................ M
Cvetina Borograjoka ............ JO
Čebelica......................... JB5
Črtice iz fivljenja na kmetih____ Jto
Drobil, In razne povesti
spisal Milanski .............. .60
Darovana, zgodovinska povest .. M
Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti ............ .35
Dolga roka .................... J§
Do Ohrida In Bitolja...........70
Doli s orožjem ................ Jt9
Don Kišot is La Manhe.......... .40
Dve sliki. — Njiva, Staita —
(MeSko) ...............................60
Kretan je Paniko?
Nm —
Oevica Orleanska Duhovni boj ....
Dedek |#> nravil: Marinka In ftki teljčkl .....................
.M -j
.40
Elizabeta ...................... iS
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .35
Filozofska zgodba ... Fra Diavolo.........
Gozdovnik (2 zvezka) Gospodarica sveta .... Godtevski katekizem .
... .60 .. .50 ,...1.20
.....40
,.. .25
Gostilne v stari LJnbUanl .......60
Grči a Mitologija.............. L—
Gusarji ........................ .75
Gusar v oblakih ............................ .80
Hadži Murat (Tolstoj) ...................40
Hči papeža, vez. ..........................1.—
broš............................ .75
Hektarjev met.................. J>0
nedvika ...........................................40
Hudi lasi, Blage duže, veseloigra .75
Helena (Kmetova) ............ .40
Hndo Brezdno (II. sv J ........ J}
Humoreske, Groteske In Satire,
vezano ......................80
broširano .................. .60
Izlet g. Brontka................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60
Iz tajnosti pri rode.............. JM
Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka ........................................1.50
Igračke, broširano ...........................80
Igralec ......................................75
Jagnje .................................................80
Janko In Metka (za otroke)	.80
JernaC Zmagovat, Med plazovi..	.50
Jutri (Strjg) trd. v.....
bro«. ...............
.71 .6«
Jurčičevi spisi:
Popolna Izdaja vseh lG zvezkov.
lepo vezanih..................10.—
Sosedov sin, broft. _.............. .40
6. zvezek: Dr. Zober — Tngomcr
broširano ...............6.. .71
Joan M i serij a (Povesti Iz fipnaskega
življenja .................... .6«
Kako sem se Jaz likal
(AleSovec) L zrezek _........ JO
Kako sem se Jaz likal
(AleSovec) II. sv.	JO
Kako sem se Jaz likal
(AleSovec) ILL zvesek.........Jf
Korejska brata, povest la misijo-
nov v Koreji ...................J*
Krvna osveta ....................Jf
Kuhinja pri kraljici gosji aoHel	M
Kaj se Je Markam sanjalo............Jf
Kazakt ................................................J»
K rižev pot patra Kupljeolka "	.70
Kaj se Je Izmislil dr. Oks.............45
Levstikovi shrani slpsl ..................Jf
L jv. Pesmi — Od« in elegije -Sonet Je ~ Romance, balade Ib
— Tolma* (Levstik) ...7*
5. sv. Slika Levstika In ajegsve
kritike In polemike............ M
Trda veaaao..........L—
ljubljanske slik«. Hišni lastnik. Trgovec, KspCljsU stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarca. Duhovnik. Itd. ............... M
Lov na ženo (roman) .......... JO
Lacifer ..............................................1._
Marjetica ...................... jo
Materina žrtev ____________________________ jo
MoJe življenje —.................78
Mali Lord .................... jo
Miljonar brez denarja...........75
Malo živlhnje ................ .68
Maron, krSCanski deček la Libanona ..................... J8
Mladih zanlktrnctoT lastni ttva-
........................ .»
19.	maja:
Vulcania, Trst
20.	m sla:
•Maureianla.Ctierbourg
rresidc'nt Harding, Cherbourg. Hamburg
Hajnburg, Cherbourg. Hamburg
21.	maja:
Dresden. Cherbourg. Bremen l^afayette, Havre
22.	maja:
Paris, Havre II«iinori<\ Clierboiir®
Stnleiidam. Bi>uiogrL» Sur Mer. Rot-tcrilam
Pennland, Cherbou g, Antwerpen
23.	maJia: Miinietut.ka, Cherbuurr
26.	maja: Aquitania, Cherbourg ICesulute, Cherbourg. Hamburg
27.	maja:
I.eviathan. Cherbourg
President R'-oeevelt, Cherbourg. Hamburg
I>eutschland, Cherbourg. Hamburg
28.	maja:
General von Steuben, Boulogne Sut Mer. Bremen
29.	maja: France. Havre Majestic. Cherbourg Kremen, Cherbourg, Bremen
New Amsterdam, Boulogne Sur Her Rotterdam
Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoii Genova
30.	maja:
Alilwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeaa, Havre Alinnekahda, Boulogne Sur Mer
1. junija:
Columbus, Cherbourg, Bremt-n Berengaria, Cherbourg
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih Darnikih:
PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) lie de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.)
NalkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernim! udobnostmi. — Pijača in slavna francosko kuhinja. Izredno nizke cene.
Vr>rr»S:iite kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
2.	Junija:
3.	Junija:
(Jenrge Washington, Cherbourg. Hamburg
Euro pa. Cherbourg. Bremen
Kt-publio. Cht-rbiiurB, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg
4.	Junija:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
5.	junija:
• lie de France, Havre
Saturn ia. Trst	'
Olympic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8 Junija:
America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen
Mauritania, Cherbourg
Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg
12.	Junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg
Volenda m. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
13.	junija:
Bremen, Cherbourg. Bremen Pre^dent Hardng. Cherbourg. Hamburg St. b.ou:s, Cherbourg. Hamburg
16.	junija:	, A<iuitania, Cherbourg
17.	junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg
18.	junija:
Dresden. Cherbourg, Bremen
19.	Junija:
Buropa, Cherbourg. Bremen Majestic-. Cherbourg
Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Roma, Napoli. Genova
20.	junja: Berengaria, Cherbourg
22 junija:
Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg. Hamburg
23.	Junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg
24.	Junija:
lie de France. Havre Vulcania. Trst
President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
Deutscfrland. Cherbourg. Hamburg
i'5. Junija:
Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	Junija: Olympic, Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer.
Roterdam
27.	junija:
Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg Hamburg 29. Junija:
Bremen, Cherbourg, Bremen
PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni Izlet v Jugoslavijo.
PRVI IZLET
v staro domovino priredi
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE
BERENGARIA ~ - dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča, itd.
Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (ali K.S.K.J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
ali na sledeče agente:
SAKSER STATE BANK	MIDTOWN BANK
82 Cortlandt Street,	{Leo ZakraJšek)
New York. N. Y.	630 Ninth Ave., New York
MIHALJEVIC BROS.	JOHN L. MIHELICH CO.
6201 St. Clair Avenue	(August Hollander)
Cleveland. Ohio	6419 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio
CUNARD LINE
25 Broadway
New York
Mlinarjev Janes ................ M
Wusolino ...................... .48
Mrtvi Gosta« .................. .35
Mali Klatež ....................70
Mesija .........................
Malenkosti (Ivan Albrecht).....25
Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............25
Misterija, roman .......7........1.—
Morski razbojnik .............................40
Možje ................................................1.25
Na različnih potih ............ .40
Notarjv nos, humoreska	..JU
Narod, ki izmira ...............M
Nate vas, II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves..........7«
Naša leta, trda vez .........................70
broš. ...............................50
brofilrano ............./.... Jf
Na Indijskih otokih ............ .51
Naii ljudje .....................40
Nekaj iz rnske zeodovb-s ...... .55
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote s bojnih pohodov blvBe-ga slovenskega polka ........1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka	.25
Onkraj pragozda ...............
Odkritje Amerike, trdo tezano ..	.6«
mehko vezana.............50
Praprečanove zgodbe ________________ 35
Pasti hi zanki ................
Pater Kajetan ..................L—
Pingvinsld otok ................ M
Povest • sedmih obeienlh ...... J&O
Pravica kladiva .............. M
PablrM ls Roia (Albrecht) ____ .25
Pariški zlatar .................. .35
Prihajat, oovest .............. .M
Poiigalee ...................... js
Povesti, pemnl v prod (Baudelaire) trdo vezano .................. L_
Plat zvona .....................40
Pri stricu ...................... .60
Prst boiji .................... j §
Patri a, povest la irske JonsSke dodo be ........................ jo
Po Korah in dolinah ............ .80
Pol litra vipavca ...............60
Poslednji Mehikanec .......... JO
Pravljice H. Majar ............ M
Predtriani, Prefiern In draft svetniki v rramofono ............ .25
Prigodbe tebeUee Maje, trda res...l.—
Ptice selivke, trda ves.......... 75
Pred nevihto .................. M
Prva ljubezen .................................. .50
Popotniki ...........jj.........6«
Poznava Boca .................. ii
Pirhi .......................... Ji o
PovodenJ ............... ..... j|
PraSki Jodek .................. .23
Prisega Hnronskega glavarja . ..M
Pravljice in pripovedke (KcSutnlk)
1.	zvesek .....................40
2.	svesek ...................49
Prvič med Indijanci ............ j|
Preganjani« Indijanskih mlsJoaar-
Jev .......m................. 11
Razkrinkani Banaburiani ...... ^o
Roman treh src ................................
Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana......................................
Robinzon .................................. ^
Robinzon Crusoe ......................".'.'.'.'.'.'.^60
Revolacija na Portagaiakem JSŠ Rde«» m bela vrtni«, opvest .. JI Rdeča megla _____________________ 70
Rdefa kokarda..................j.25
Slovenski ialjivee .......M
Slovenski Robinzon, trd. vea. *!..".75 Sueški invalid .................
Solnce in sence........... JS
Skrivnost najdenke _______________ jj