DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
t rt
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 165
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 14TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Maščevanje ljudi, ki so prodajali dekleta v belo suženjstvo
Washington, 12. julija. - Le-P mladenko Margaret Louise
S Snf° 23 let> ki je pričala proti Charlesu Lucnano, lordu
r suženj v New Yorku , so na-U dane3 v nJ enem apartmentu
Dekle je bilo je imelo na bokih
v groznem stanju malo živo in
vrezane črke "r t » • ^ •» 3-12 "	' 111 stevilke
Mladenkn i- •
policij; tu 1 JG Podana Costoii p<xi imenom Je,an jo'.' Je davila p nek/l-etepe1' zvezal
Je izjavila policiji, da p<
nioz' ki je bil član Lucianove
in mučil
Voli ni Je mislil> da jo je do-tu l, UCl1' je odPrl v apartmen-pUaf ,n\odv°dnike plina ter jo p : da bi umrla.
hh,j Ja Je našla žensko v ku
co
Jl njenega apartmenta, leže-
,a ^J'estno. Policijo je priklica-el°nistinja v apartment, po-
Ml;
v bolni
'sl°Pju, k; je gjiša]a "vpitje_
adenko so odpeljali najprej k^'^nico, ko pa je prišla ne-p0jic°. k sebi> so jo prepeljali na Sod" P°staj° k zasliševanju, ftioti r VS6' Je maščevanje rež ■ janJa. Mladenka je nam-
$50(WmVedala' da je prejela v Z"u z obljubo, da bo pričala Svo 1 y Sudanu, toda preden je Jo izjavo podpisala, je odšla
DeT- Yorka-
sTft.i' na je povedala policiji deset' 'lslllneton je prišla pred
masče"11 dllGvi' ker se je bala
Žev yanj'a Lucianovih gange
Yj . ■ nekem nočnem klubu v virg- •■
'.sP°Ziiala v
Kelf''1'^ je v «oboto večer Miss
*-—'ia,ia v nekem temno-čla,^ moškem moža, ki je bil Je o(|-,Ueianove gange. V strahu aPHi-| ter nagl° odhitela v svoj
Požitk ent' kjer je šla takoj k
je n U' Kmalu potem — bilo
slišal 2 in 2:30 zjutraj- je za"
je d.a trkanje na vrata, ki
jih
se vtrah°ma odprla. Komaj' so
Uda^fta odPrla, jo je neki mož
in „ P° °brazu, jo vrgel na tla 1 zvezal.
MOŽ iri •
"J0 ]e nato vrgel na poste-
Ijo
ter
kož
Jl vrezal omenjene črke
vilk na njenem trebuhu, šteje iPa na njenem boku. Nato Hjen P1'1 Plin, vzel ključ apart-0(lgela ter zaklenil vrata, ko je Živ 1 ^^denka se je nato malo sobo ^ošk fona
ni
sPlazila s postelje v drugo
je ugotovila, da je
kjer
1 Prerezai žice enega telesa drugega telefona pa
tl^ i1)|l/'i1'. Tu je vrgla slušalo na Ja i0 VPda na pomoč. — Polici-
3>umc
d> kri*r_Urnorno na delu, da izsle-
r'vCa v*hn
ki-
'cani za Cankarja
v Jugo kult. vrtu $5.00, s da bo še več nabral je izrazij zadovolj
ki je' °hn Jesenko iz Girarda, Dok, iy°ma iz Vrhnike in ki je z1{tl ana Cankarja osebno poza Je Ves navdušen daroval Mova,!'Tenik Cankarja
u
Illenlk a Stal Cankarjev spo-v našem kulturnem vrtu.
vajencev
^skih Jena je bila unija tis"
ljen,a vajencev, ki je priklop-uniji yeveiand Typographical' karjev . jj.a teh mladostnih tis-Uelj0 ■Je ;)ila ustanovljena v ne-
v°ljeni j t6j priliki 80 bm iz'
te uiiiir • odborniki. Smoter . ullJe ip ,i„
^ncem d Se PriP°more va-
tep nienu!\diskusij glede unije hmeljnih načel.
Med Avstrijo in Nemčijo dosežen sporazum
Dunaj, 13. julija. — Avstrija in Nemčija sta — vsaj začasno — pokopali bojno sekiro, po desetletju sovražnosti in bojev, ki so bili na dnevnem redu, ker so hoteli naciji kontrolirati in do-minirati deželo. Kancelar Kurt Schuschnigg in nemški poslanik von Papen sta naredila nekako mirovno pogodbo, ki utegne iz-premeniti lice evropskega političnega zemljevida. Rečeno je, da je nemški kancelar Hitler odobril to pogodbo. V glavnem ta pogodba Jamči sledeče:
Nemčija bo priznala popolno neodvisnost Avstrije.
Nevmešavanje nacijske nemške vlade v avstrijske notranje zadeve, vključno mažno resto-rf cijo Habsburžanov.
Obsodba nacijskega gibanja v Avstriji od strani kancelarja Hitlerja.
Prva posledica te pogodbe, čim jo bo podpisal Hitler, bo, da bcAlo nemudoma )'.z))ušč©n'i na svobodo avstrijski naciji, ki so zaprti kot politični jetniki. -o-
V južnoameriški republiki Boliviji je veliko pomanjkanje delavcev
La Paz, Bolivia, 13. julija. — Danes, ko vlada po vsem svetu velika brezposelnost, je Bolivija menda edina dežela, kjer je mnogo več dela kakor pa delavcev, ki bi to delo vršili. Vlada je pričela delovati na to da spravi k delu vse moške, stare "od 18 do 60 let.
Vladni uradniki pravijo, da ni nikjer pomanjkanja dela, katerega je dovolj za vse moško prebivalstvo Bolivije. Vlada je pričela sestavljati statistiko vseh brezposelnih istočasno pa izdelujejo industrijske in trgovinske naprave listine del, ki so odprta in nezasedena, ker ni dovolj delavcev na razpolago.
Obe ti dve statistiki bosta gotovi 27. julija, nakar bodo vzeti možje na delo. Delali bodo pod povsem novim sistemom, v tako zvanih delavskih brigadah, ki bodo pod nadzorstvom delavskega departmenta.
Glavni vzrok, da je v Boliviji pomanjkanje delavcev, pravijo vladni uradniki, je ta, ker mnogo tisočev veteranov iz vojne med Chaco in Paragvajem, dobiva penzijo, ki je dovolj velika, da žive lahko brez dela.
Vlada izjavlja, da bo v vseh ozivih skrbela za delavce ter gledala, da bodo slednji prejemali običajne mezde ter da bodo delali v zdravih delavskih razmerah.
--o-
V Abesiniji še dolgo ne bo miru; upori domačinov na dnevnem redu
žrtve vročine
Washington, 12. julija. — Semkaj so prispela poročila, da so da so abesinske čete pričele gverila vojno ter da neprestano napadajo in vznemirjajo Italijane. Te dni so ubili Abesin-ci nekaj laških avijatikov in na dveh mestih razdrli progo med Džibutijem in -Francosko Somalijo.
Rim, 13. julija. — Tukaj se uradno priznava, da je bilo v Wollega provinci v Abesiniji 20 Italijanov žrtev abesinskega napada iz zasede, pri katerem je bilo ubitih tudi devet laških avijatikov, med njimi major Antonio Locatelli. Med ubitimi so dalje: dva kapetana, dva poročnika, en seržant, dva mehanika, en prostak in dva tolmača-do-mačina.
Pariz, 13. julija. Tukajšnji listi poročajo, da so se Abesin-ci polastili kraja Moggio, ki je oddaljen 37 milj jugovzhodno od Addis Ababe. Z zavzetjem tega kraja so Abesinci prerezali je železniško zvezo med Francosko Somalijo in mestom Džibutijem.
Ljudje cepajo ko muhe v tej vročini. V Detroitu je umrlo v šestih dneh radi vročine 257 oseb. Vsega skupaj je umrlo zadnje dni radi vročine v Zed. državah 1,821 oseb. Tudi Kanada je prizadeta. V Toronto je umrlo 450 oseb in je pogrebnikom zmanjkalo krst. V državi Ohio jih je umrlo 136 radi vročine in v samem Clevelandu jih je umrlo včeraj devet radi vročine.
^ Liga narodov za države ameriškega kontinenta
Kolizija med busom in av- Zanimive vesti iz živ
Otroke je lovil v pasti za volkove
San Francisco, 13. julija. — Hyman Gorwitz, 56 let star in lastnik prodajalne s starinami, je priznal policiji, da je nastavljal otrokom volčje pasti. — "Otroci so mi neprestano kradli,' je izjavil policiji, "kakor hitro sem odšel iz prodajalne. Moja žena in otroci so na deželi. S tukajšnjimi otroci sem imel ne-preista'ne' sitnosti. Pobijali so mi okna in plezali preko ogra-
Opatija prodaja slavna književna dela
Dunaj, 13. julija. — Slavna opatija benediktincev v Admon-tu na Gornjem Štajerskem, ki je bila ustanovljena v 11. stoletju, je dobila od avstrijske vlade dovoljenje, da sme prodati pri-bliž. sto svojih slavnih književnih del.
Knjige obstojajo večinoma iz redkih in dragocenih kopij sv. Pisma ter iz drugih knjig, ki so bile natisnjene pred letom 1500. Med knjigami je tudi slaven rokopis, o katerem se pričakuje, da bo sam prodan za $30,000.
Knjižica tega samostana ima okoli 100,000 knjig in nad 1100 rokopisov iz srednjega veka. -o-
Nečloveškega j uda so aretirali, ker sta dva soseda izpovedala, da sta ga videla, kako je na dvorišču nastavljal otrokom volčje pasti, na katere je pritrdil Icot "vado" svetle desetice.
Nagrade trgovske zveze
Progresivna trgovska zveza naznanja, da je dobil nagrado $15.00 v seriji "G" John Kantz,
Delo v vrtu napreduje
Delo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu lepo napreduje. V nedeljo so si stvar ogledali zastopniki vseh okrožij iz Cleve-landa ter centralni odbor. Sklenili so, da bodo šli s podvojeno silo na delo za pobiranje doneskov. Obenem so sklenili, da se priredi v nedeljo 30. avgusta velikanski piknik v P uri ta s Springs, čisti dobiček gre za kulturni vrt. Več o tem se bo še poročalo.
Hladneje sredi tedna Kot poroča vremenski urad iz Washingtona (na clevelandske-ga se itak ni dosti zanesti), bomo dobili dež v te kraje šele sredi tedna in da bo v četrtek že hladneje.
Za kulturni vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt smo zopet ijrejeli lepo vsoto denarja in sicer po sledečem redu. Mrs. Rozalija Zupančič je ponovno nabrala $35.00. Mrs. Mary Lušin in Mrs. Ella Starin sta nabrali $9.50. Mr. Frank Budič iz 6407 Spilker ave., je daroval za olepšavo vrta $5.00. Mrs. Jennie Pust, blagajničarka cclli'.nwoodskega okrožja je izročila vsdto $22.05. Nabirale so: Mrs. Margaret Kogovshek in Mrs. Pižmoht $13.05, Mrs. Jennie Pust in Mrs. Pižmoht sta nabrali $9.00. Mrs. Mary Stušek je darovala $1.00. Vsem darovalkam in nabiralkam najlepša hvala in mnogo posnemal-cev. — Centralni tajnik.
Pozdravi s počitnic Mr. Frank Jakšič in družina pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem iz Grand Canyona, Arizona. Pravijo, da tAo lepih krajev še niso videli. — Mrs. Rose L. Erste pa pošilja pozdrave iz Grand , Rapids, Ohio. Hvala!
Iz bolnice V pondeljek je bil pripeljan iz St. Lukes bolnice po Ferfoliato-vi ambulanci dobro poznani rojak Louis Gregorič, p. d. Ur-bajs, 3480 E. 89th St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. — V St. Lukes bolnico pa je bila odpeljana s ,Ferfoliatovo ambu-ranco Helen Samarge, 3811 E. 78th St. Začasno obiski niso dovoljeni.
19908 Mohican ave. Nadaljne nagrade so dobili siedeči: Pearl M. Baldwin, 13817 Shore Dr., James Sebring, 14414 Sylvia ave., John Ruparčio, 6315 Carl ave., Mary Mehle, 391 E. 165th St., And. Gruden, 15107 Hale ave.,' Elizabeth Smrdel, 1228 E. 167th St., Mary Ceranko, 14414 Thames ave., Anton Slapnik, 14305 Jennie ave., Pawlova Strauss, 14021 Darwin ave., Sylvia Pevec, 14807 Sylvia ave., Stefahia Paulin, 6622 Bliss ave. Victor Meden, 1065 E. 61st St., E. W. Heinrich, 13716 Othelo ave., William Walsh, 395 E. 152. St., Herbert Martin, 1382 E. 188th St.
Cenjenim odjemalcem se priporoča, da zahtevajo pri vseh jugoslovanskih trgovcih nagradne listke.
i Charlottesville, Va., 12. julija. , Dr. Adran Recinos, poslanik republike Guatemale, je imel v Institute of Public, Affairs go-'vor, v katerem je priporočal us-| tanovitev Lige narodov za države ameriške celine. Dalje je priporočal tudi ustanovitev vse-ameriškega sodišča, i "Leta 1919 se je 15 ameriških republik pridružilo Zvezi naro-v dov," je dejal poslanik, "ker so verjele obljubam o kolektivni varnosti za vzdržanje miru ter obljubam o medsebojni pomoči v slučaju napada.
"Toda usoda Abesinije, zamotane razmere v Evropi in položaj na Daljnem vzhodu, vse to je prepričalo latinsko - ameriške države, da se morajo za svojo varnost pobrigati tostran oceana. Latinsko - ameriške države, ki so bile ali so še članice Lge narodov, bodo prav lahko ustvarile svojo posebno ligo; pri tem bo morda težavno pre-govovoriti Zedinjene države, da se pridružijo tej zvezi. Brez sodelovanja Zedi njenih držav pa ne more biti nobene ameriške lige narodov.
"Zedinjene države* in Argentina imajo n. pr. veliko trgovino z raznimi evropskimi državami, zato je potrebno, da se sestavi pravilnik splošnih določb, ki naj veljajo za vse ameriške epublike v zavarovanja njihovih interesov v slučaju vojne." -o-
tomobilom; 4 mrtvi
Marion, O., 13. julija. — V bližini Mariona se je pripetila grozna nesreča. Avtomobil, v katerem se je vozila rodbina Carla McGuire, je kolidiral z avtobusom v bližini Meeker ja, šest milj od Mariona, in četvero oseb omenjene obitelji, ki so bile v avtomobilu, je živih zgorelo.
Mrtvi so: Zakonca McGuire, stara po 40 let, in dva njiju sinova, Carl Eugene, 10, in še en sin, star 4 lete. Tretji sin, 21-letni John, je bil potegnjen iz jcrečega avta, toda je dobil silne in nevarne opekline. Voznik busa je dejal, da ko je pasiral njih dom, je privozil njih avto po "drivewayju" na cesto in voznik ni mogel več preprečiti usodne kolizije. Pri tem se je užgal gasolin v MeGuirjevem avtomobilu, in preden so mogli potniki v busu priskočiti na pomoč, je bil' avtomobil že zavit v plamene.
ir
Buržuji" in duhovniki v Rusiji so dobili volivno pravico
Moskva, 13. julija. — V nekem govoru je Mihael Ivanovič Kanenin, predsednik sovjetske Rusije, izjavil, da je dobil nešteto vprašanj od delavcev — članov komunistične stranke — glede elementarnih pravic duhovnikov, kulakov (dobro stoječih kmetov) in bivših buržuj-skih elementov v splošnem.
"Ta vprašanja so povsem na mestu," je rekel Kalenin, "ampak mi čutimo, da so delavske mase, ki tvorijo pretežno večino našega prebivalstva, zdaj Ruth Bryan Owen, ki je ame- j povsem z nami in na naši stra-riška ambasadorka na Dan-1 ni. Zato smo tudi sklenili, da
Poroka ameriške poslanice v Hyde Parku
Hyde Park, N. Y., 12. julija. Tu se je včeraj poročila Mrs.
skem, z Boerge Rohde-jem, ka-petanom kraljevske garde. Mrs. Owen je hči znanega
jim bomo dali iste volivne pravice kakor delavcem v mestih. — Sicer vemo, da nasprotniki re-
umrlega ameriškega državnika j žima še vedno obstojajo in na-Williama Jenningsa Bryan-a in J nje tudi pazimo, toda ti nasprot-prva Amerikanka, ki je še kdaj niki so danes stari po letih in
zavzemala mesto poslanice.
Novoporočenca sta bila gosta predsednika Roosevelta in njegove soproge, ki sta jima priredila svatovsko večerjo.
•-o-
Bedakov ne zmanjka. . .
Ker je hotel dokazati dvema tujcema, Ida mi noben "bum," kakor sta onadva dejala da je, je William Doyle, 41 let star in stanujoč na 1746 Arabelle Rd., brž tekel na Society of Savings banko ter tam dvignil svoje prihranke v vsoti $700.00, katerih se je pa že par minut zatem srečno iznebil. — Tujca sta se srečala v Doylejem na Public Square, nakar so začeli kramljati. Beseda je dala besedo in tujca sta stavila z naivnežem, da slednji nima nobenega denarja. Bedak pa je naglo tekel na banko in dvignil omenjeno vsoto. Ko se je vrnil, se je ponovil stari sleparski trik, ki še zdaj ni izmodroval nekaterih naivnih, pomilovanja vrednih ljudi. Tujca 'Sta dela denar v kuverto, poleg njegovega denarja
pa svojih $400.00, nakar sta kuverto izročila Doyleju. Ko je bil ta sam in je pogledal v kuverto z "denarjem," je ugotovil, da so bili' notri izrezki navadnega papirja. . . Bog daj norcem pamet!
Nesreča pri zabavi
Včeraj so imeli domačo zabavo na vrtu pri hiši Mr. in Mrs. Jurij Gcstan, 1587 E. 26th St., kjer so se zabavali s tem, da so kazali drug drugemu umetnost v skakanju in gibčnosti. Pri tem j je George Gostan padel tako ne-' srečno, da si je zlomil tilnik in kmalu zatem umrl. Bil je star 42 let. Doma je bil iz Prekmur-ja. Zapušča soprogo Ano in dva sina, 11 letnega Štefana in 9 letnega Georga. Bil je član SDZ, društva št. 55. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. čas pogreba bo naznanjen jutri.
V bolnico
Sinoči je bil nagloma odpeljan Mike Birtič, 1167 E. 58th St. — V Glenville bolnico je bila odpeljana pa Mrs. Jennie Kotnik, 7515 St. Clair Ave. Nahaja se v sobi št. 107, kjer jo lahko obiščejo. Obema želimo, da bi skoro vrnila zdrava domov.
Pogreb Mary Resetič
Pogreb umrle rojakinje Mary Resetič, 525 E. 143rd St., se vrši v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vne-bovzete in od tam na sv. Pavla pokopališče.
nam ne morejo več škodovati.
"In kar je glavno pri tem, da damo volivno pravico našim nasprotnikom, to je duhovnikom, kulakom in buržujem sploh, je to, da jim damo s tem možnost, da sodelujejo z nami, kar ne more ostati pri njih brez ugodnih posledic."
To je najbolj liberalna izjava, ki jo je še kdaj podal kak pro-minenten sovjetski državnik. -o--
Ijenja ameriških Slovencev
V	Pueblo, Colo., je umrla Frances Popovich, Hrvatica. Zapušča dva sinova in dve hčeri.
V	Buhl, Minn., je umrl Frank Senk, doma iz Visokega.
Rev. Valentin Schifrer, ki župnikuje- v mestu Faribault, Minn., se je podal na obisk v staro domovino, Stražišče pri Kranju.
V	So. Chicagu se je težko ponesrečil v tovarni Anton Jak-še.
V	Chicagu, 111., je umrl Fr. Mubi, doma z Šenčurja pri Kranju.
Jakob Simončič, rudarski invalid v Gornjem logu, prosi rojake v Ameriki, da bi mu pomagali najti brata Josipa, ki se je zadnjič javil iz Chicaga 1. 1926»
V	Lafayette, Colo., je dovršil šolo z odliko 21 letni Frank Slavec, ki je šele pred petimi leti prišel k svojim staršem iz Kne-žaka na Notranjskem. Dasi šele pet let tukaj, pa je dovršil šolo z odliko in je radi tega dobil štipendijo za 4 leta nadaljnega obiskovanja šole.
V	Bendlu, 111., je voz ulične železnice ubil 19 letno Kristino Prelec.
V	Calumetu, Mich., se je v rudniku ponesrečil Paul Stau-dohar. V bolnici so mu morali odrezati nogo.
Pri delu v rudniku v Ely, Minn., sta se ponesrečila rojaka Fran Seršen in Frank šoštar. Nahajata se v bolnici.
Rev. James černe je bil imenovan za župnika v West Allisu, Wis. Prej je tam župnikoval Rev. Luka Gladek ki je pred nedavnim umrl.
V	Orient, 111., je umrl Anton Tomšič, doma iz Kostrivnice pri Litiji. V Jolietu, 111., je pa umrl John Klemenčič, doma iz Metlike. Bil je nad 50 let v Ameriki.
-o-
Nova pot oh jezeru
V	par tednih bo odprta nova avtomobilska pot ob jezeru, od Gordon parka do 9. ceste. Najprej bo odprta pot od 55. ceste do 9. ceste in par tednov zatem še do Gordon parka, kjer se bo zvezala pri Illuminating Co., z sedanjo potjo ob jezeru. Ta nova pot bo dolga tri milje in pol ter bo stala $3,500,000, kar je vse prispevala vlada Zed. držav.
j Ta pot bo mnogo pomagala rešiti gnečo, ki vlada zjutraj, ko
Senator Norris 75-letnik
McCoock, Neb., 12. julija. George W. Norris, senator-vete-j gre tisoče avtomobilov v mesto ran iz Nebraske, je praznoval in zvečer domov. Tudi mesto včeraj tukaj svoj 75. rojstni bo dobilo novo lice ob jezeru, ko
dan, ne da bi ob tej priliki povedal časnikarjem, ki so bili pri njem, če bo kandidiral še za peti termin v senatu. Predsednik Roosevelt kakor tudi demokratska konvencija države Nebraske, sta mu prigovarjala, naj zopet kandidira v senat.
Belajeva razprodaja V modni trgovini Frank Be-laja, 6205 St. Clair ave., je razprodaja na vsem blagu. Opozarjamo na oglas v današnjem listu.
Postelja zastonj
Kompletna postelja - samica se da revni družini. Vprašajte na 787 E. 185th St.
V bolnici Mr. Max Gerl, 18613 Kewanee ave., se nahaja v St. Alexis bolnici, soba št. 242, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
bo izginilo staro smetisce m se bo pokazal tam lep bulevard.
Vaje Slavčkov
Pevske vaje Slavčkov se bodo vršile v sredo, mesto v nedeljo. Prošeni ste starši, da pošljete Slavčke točno k pevskim vajam v sredo 15. julija ob desetih dopoldne.
Maša zadušnica
V sredo se bo brala v (jerkvi sv. Vida ob šestih sv. maša za pokojno Mary Peterjin ob priliki 4. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zadušnica
Jutri se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pokojno Marijo Zakrajšek (Pe-kovko). Sorodniki in prijatelji so vabljeni.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN BOM« — 8LOTHNIAW DAILY NKW8PAP1B »117 n Olalr Av«.	OWrtlmd. Oblo
Published dally exc»pt BuncUyi and Holiday*
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po polti, pol leta 13-60 Za Cleveland, po rarnaSalclh: celo leto, $5.60. pol leta, »3.0». Za Ivropo. celo leto. $8.00. Posamezna itevllka. 3 cent«
SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. S. and Canada $3.00 tor t month«; Cleveland, by mall, $3.50 for • month*. Cleveland and Kuclld by carrier*, $8.60 per year, $3.00 for • month«. SlXLgle coplea I centa. Buropean aubscriptlon, $«.00 per year.
JAMXS DKBEVXC and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher«
Entered as wecond class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1$7$
No. 165, Tues., July 14, 1936
Prodajni davek
V	letu 1932 so državljani države Ohio odglasovali, da se znižajo davki na hiše, lote, posestva in farme za 50 odstotkov. To glasovanje se je vršilo v letu, ko so bili posestniki hiš in farm najmanj zmožni plačevati visoke davke in so bili gotovo pri volji, da glasujejo za znižanje davkov na svoja posestva.
S tem, da so se znižale davki na hiše, lote in posestva, je pa država Ohio zgubila letno najmanj $50,000,000.00 v davkih. In v istem času so pa ponovni tisoči in tisoči zahtevali podporo od države, češ, da so brez dela in da morajo živeti.
V	takih okoliščinah ni preostajalo državi Ohio druze-ga kot uvesti nove davke. Mnenje ogromne večine državljanov v Ohio je bilo, da se znižajo davki na lastnino. V istem času je pa bilo mnenje stotisočerih članih in brezposelnih, da morajo živeti in da morajo od nekod dobiti potrebne dohodke za življenje.
Državna postavodaja države Ohio je uvidela, da mora nekaj narediti tozadevno. Država je zgubila radi znižanih davkov na posestva skoro $50,000,000 na leto, in to ob času, ko je brezposelnost vedno bolj naraščala in ko so lačni pritiskali na državo, da jim prepreči, da ne umrjejo od lakote.
To je bil vzrok, da so upeljali prodajni davek v državi Ohio, ki je toliko zaskuten danes v skoro vseh krogih. Prodajni davek je bil edini izhod iz državnega bankrota, v katerem se je nahajala država Ohio, potem, ko so državljani znižali potom javnega glasovanja davke na posestva in zemljiško lastnino za 50 odstotkov. -
Lansko leto je država Ohio nabrala $49,000,000 v prodajnem davku. Zgubila je pa $39,000,000, ker se je znižal davek za 50 odstotkov na hiše in posestva. A v istem času se je držala Ohio na pritisk Zedinjeni hdržav obvezala, da plačuje starostno pokojnino, in svota, ki jo je prinesel prodajni davek več nad svoto, za kolikor se je znižal davek na hiše in posestva, je bil pripisan v sklad starostne zavarovalnine.
Pred petnajstimi ali desetimi leti smo plačevali v državi Ohio primerno male davke. Pa so prišli bivši vojni veterani, kateremu vsakemu je država Ohio izplačala $200.00 v gotovini. To je zadolžilo državo Ohio za $250,000,000. In to moramo plačevati vsi brez izjeme, eni v davkih, drugi v rentih.
Potem je prišel relif. Tekom štirih zadnjih let je morala država Ohio izplačati za brezposelno zavarovalnino v obliki relifa nič manj kot $108,000,000. Tega denarja ni bilo na razpolago. Uvesti so se morali novi davki, in eden izmed teh davkov je bil — prodajni davek, radi katerega je bilo toliko krika v javnosti, a je vendar ta prodajni davek pomagal največ onim, ki so ga najmanj plačali.
Prodajni davek je nadalje zadostoval, da so si javne šole v državi Ohio zopet pomagale naprej. Prodajni davek je pomagal, da se starcem in starkam v državi Ohio plačuje starostna pokojnina, prodajni davek je končno popolnoma uredil finančne zadeve države Ohio.
Sedanji governer Martin L. Davey, demokrat, je dognal, da država Ohio pobira preveč prodajnega davka. Računali so, da bo prinesel prodajni davek letos $50,000,000 državi Ohio, toda kot so danes razmere, prinaša prodajni davek državi svote, da se bo koncem leta 1936 lahko računalo na $60,000,000 dohodkov od prodajnega davka.
Governer Davey kot prvi uradnik države Ohio, je to dognal in predlagal državni zbornici, da se zniža prodajni davek. In zniža naj se tam, kjer ga plačuje povprečni delavec, namreč pri nakupovanju živil in vsakdanjskih življen-
skih potrebščin.	, ,
S tem je governer Davey zadel na pravo struno. Brez ozira" če governer kandidira letos ponovno ali ne, s tem, da je zahteval od državne postavodaje znižanje davka na živila je dosegel rekord, na katerega je lahko ponosen, in katerega bodo državljani pri prihodnjih volitvah vpoštevali. --o-
Važne collinwoodske novice
Če pa kdo dvomi o tem, naj pride pogledat, pa se bo prepričal.
Dru,štvo. je sklenilo na zadnji seji, da kateri ne pride na to domačo zabavo ali vsaj na prihodnjo sejo, bo za en mesec suspendiran. To je posebno važno ta mesec, ko dobi vsak član divi-dendo, kakor jo plača vsako leto ta jednota. Zapomnite si to člani in preberite to vabilo natančno, da se ne boste potem hudo-vali, kaj vse se na seji sklepa. Pridite na sejo, pa boste slišali sklep seje.
Ampak, da se ne boste preveč ustrašili, naj povem, da to glede suspendacije ne odgovarja resnici, ampak se je pisec zato poslužil tega, da bi se člani bolj zanimali. Saj je vedno tako slaba udeležba na sejah. Društvo pa prav zdaj lepo napreduje in še nikdar ni bilo toliko denarja v blagajni, bi skoro rekel, odkar se je društvo ustanovilo. Torej bratje upoštevajte to, nikar ne glejte na društvo samo takrat, kadar potrebujete podpore, pač pa tudi takrat, kadar društvo kaj priredi za nas vse in vsakemu. v korist.
Nadalje je društvo sklenilo, da se korporativno udeležimo blagoslovitve nove društvene zastave društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ dne 19. julija. Ta dan bo slovesna sv. maša. Natančnejši program bo še priobčen. Tudi na to slav nos t vas prijazno vabim. Zapomnite si ,da je tudi društvo sv. Jožefa naše bratsko društvo in je naša dolžnost, da si gremo na roke. Le potem bomo kaj dosegli in le v slogi je moč, pravi star pregovor. Nihče naj ne reče, da se bo brez njega vse opravilo. Torej udeležimo se slavnosti bratskega društva sv. Jožefa in pa naše domače zabave. Zbirališče je na Holmes Ave. če pa ne pridete, pa veste kaj sledi, če verjamete ali pa ne.
John Mesec. -o--
Ta prizor je bil precej dru-
Vabilo na piknik
Mislim, da mi boste oprostili, da vas zopet nadlegujem s svojim skromnim dopisom. V zimskem času se človek pritožuje, da ga zebe, pa tudi poleti ni brez pritožb, posebno zdaj v juliju, ko se je pričela prava vročina, ki traja zdaj že nekaj dni. Toda poletni časi so jako spremenljivi : zdaj je vroče, zdaj pa zopet hladno itd.
Tudi v Collinwoodu se je veliko spremenilo po odhodu mon-i-ignorja Hrib'arja. Izgubili smo mladega duhovnika. Fara bo žalovala za njim vedno. Dobili smo pa drugega po imenu Rev. če-lesnika. Tudi ta je nadvse prijazen in takoj ob prihodu se je priljubil vsem. Mislim, da bo
sobrata.
Da pa predaleč ne zaidem s svojim dopisom, moram takoj povedati, da bo imdlo društvo COF št. 1640 prav prijazen izlet in domačo zabavo na Zorcovih farmah in sicer 26. julija, to je zadnja nedelja v tem mesecu. Vsi člani in njih družine ste prijazno vabljeni, da pridete na to domačo zabavo. To ne bo piknik, ampak prava domača zabava. Vsak naj pripelje s seboj svojega prijatelja. Seve, jestvi-ne bo moral vsak sam prinesti s seboj. Pijače bo pa že toliko, da jo bo vsak lahko dobil, kdor nas pcseti ta dan. Za $1.00 bo dobil toliko pijače, magari cel sodček, če si ga bo upal izprazniti. Ta
dober naslednik pokojnega mu ko vsaj mi je bilo sporočano
x a-i
.. S
Prišli so vroči dnevi, želeli .smo si toplejših časov in dočakali smo jih. Pa že zopet nam ni prav, vsevprek se sliši: vroče je, vroče! Tako se nam nikoli ne ustreže.
Mogoče že veste, da društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. priredi piknik v nedeljo 19. julija na Stuškovih prostorih. Tam se bomo gotovo ohladili. Torej vas vljudno vabimo, da pridete, ker tam ni vročine. Kraja vam ne bom opisovala, ker je gotovo že vsakemu znan. Pridite si sami ogledat ta prostor, in gotovo se vam bo dopadel. članstvo tega društva pa gotovo pride, saj si mora vsaka misliti, za kaj se gre in komu v prid je ta piknik. Sestre ,le brez vsakega izgovora! Kajti izgovor nam ne bo nič pomagal do blagajne.
Da bo imel vsak in vsaka priliko priti, vas bo truk odpeljal izpred SDD in vogala 168. ceste, pa na 175. cesti. Točno ob dveh in ob treh. Da ste gotovo ob tem času na mestu. Ako bo slučajno deževalo, se nikar ne ustrašite. Stušek ima tako veliko hišo, da bo za vse dovolj prostora. Torej na svidenje v nedeljo.
Frances Henikman.
-o-
Po tridesetih letih
gačen kot oni, ki se je prav tu odigral pred tridesetimi leti. Takrat je bil Pedro Gonzales vodja roparske tolpe, ki je ropala bogatine in dajala revežem. Kadar so bogati posestniki le preveč stiskali podložnike, so se pritožili Pedru. Ko se je ta prepričal, da je pritožba upravičena, je pripeljal svojo tolpo s hribov, napadel bogataša in plen razdelil med ljudi,
Visoka cena je bila postavljena na njegovo glavo. Vlada je poslala cel regiment vojaštva, da bi edra ujeli. P Več mesecev so ga iskali zastonj. Potem se je pa Pedro zaljubil v lepo Manuelo Rueda, ki je bila pri volji, da ga poroči. Pedro si je izbral za poroko neko kapelico v hribih, katero so obiskovali samo romarji po enkrat na leto. Toda nekdo ga je izdal in ko je poročni par zapuščal kapelico, so skočili vojaki iz vseh strani iz grmovja. Začelo se je ljuto streljanje. Pedro je v splošni zmedi skočil v sedlo, potegnil k sebi Manuelo in skokoma odjezdil.
Prihodnji dve leti ni smel Pedro nikdar prenočiti dve noči zaporedoma v enem kraju. Zaradi tega ni mogel imeti Manu-ele pri sebi, ampak jo je poslal domov k staršem. Nekega dne so mu povedali, da je postal oče. To ga je tako vzradostilo, da je pozabil na vsako previdnost Ponoči je prijezdil z gora, da vidi svojo ženo in otroka. Par milj od vasi se mu je zbosil konj. Pot je moral nadaljevati peš. Ko je dospel do ženine hi še in se je sklonil nad zibelko, kjer je spal njegov sin, se je zaslišalo rahlo trkanje na vrata V prvem hipu je hotel Pedro potegniti samokres. Pa se je premislil, misleč, saj nihče ne ve, da je tukaj.
Toda motil se je. Ko je od pri vrata, mu je molelo nasproti kak ducat pušk. Nekdo ga je videl in spoznal, pa ga hitro ovadil. Manuela se je oklepala moža, otrok je vpil v zibelki, toda vojaki so se rogali in Ped-ra odvlekli s seboj. Potem ni videl polnih trideset let svoje žene in otroka. Radi številnih svojih prestopkov je bil obsojen na 154 let ječe. Toda z leti se je pozabilo na njegove zločine ljudje pa niso pozabili njegovih dobrih del. Začeli so zbirati podpise za njegovo pomilostitev Prošnja je bila uslišana fn po tridesetih letih je Pedro kot svoboden mož zopet objel svojo ženo in sina-
-o-
mogoče vse kraške jame. Do se-
daj jih imajo odkritih okoli 3,000, ki merijo v dolžino 130 km, a skupna globina vseh bi znašala okoli 94,000 m. S tega si lahko približno predstavljamo kaj je vse pod našim krasom, ki ga raziskujejo že skoro sto let, a je še vedno poln neraz-skanih tajnosti. Za Italijo je to zelo važnega vojaškega značaja.
—Smrtno se je ponesrečil 31 letni Jožef Kenda iz Šebrelj. Padel je v št. Vidu s strehe, ki jo je popravljal pri nekem Antonu Bevku.
—Trst, 21. maja 1936.—Na kratko so poročali časopisi, da je bilo izpuščenih v Italiji 498 konfinirancev, ne da bi dalje o tem še količkaj govorili. Vsekakor gre pri tem za eno izmed velikih demagoških fašističnih gest. Kakor smo izvedeli, so oproščeni in spuščeni domov le konfiniranci z otoka Lipari. Tu pa v zadnjem času skoro ni bi-o političnih kaznjencev, ker so jih vse premestili že pred časom zlasti na otok Ventotene. Na Lipari pa so poslali one, ki so se pregrešili proti strogim deviznim odredbam, radi korupcije, ter zlasti številni slučaji radi odprave plodu. Tako so ostali brez dvoma tudi vsi naši politični konfiniranci še dalje na otokih, a Lipari so pripravili s tem za druge politične "zločince," ki bodo imeli tu zopet dovolj prostora.
"Manuela, Manuela!" je vzkliknil oni dan Pedro Gonzales pred državno jetnišnico v Barceloni, Španija, odkoder so ga izpustili. S tem vzklikom je objel svojo zvesto ženo. "Glej jo, prav nič se nisi izpremenila v teh tridesetih letih, kar te nisem videl" je vzradoščen vzklikal Pedro.
Manuela se je smehljala in mu pokazala velikana poleg sebe. "Poglej, Pedro, najinega otroka. Ali bi ga poznal?" Ta "otrok" je bil skoro šest čevljev visok in ko je stopil naprej s smehljajem na ustih, da ga je Pedrd objel, da so mlademu možu kar kosti pokale.
IZ PRIMORSKEGA
—Ilirska Bistrica, jun. 1936 Pri nas so priredili 1 junija ve liko vojaško parado ob priliki zaprisege rekrutov. Vse ceremo nije so bile izvršene na bistr škem trgu. Prisotni so bili pred vsem vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, dalje člani vseh organizacij, zlasti mladin skih. Nalašč za to priliko je pri šla vojaška godha iz Trsta. Tej prireditvi so morali priso stvovati tudi privatniki iz Ilirske Bistrice in Trnovega: kajti Italijani postajajo pri nas čim dalje večji tirani.—Preden so zasedli Adis Abebo so se vrši le v bistriški cerkvi vsak večer molitve za srečno zmago. K tem molitvam so priganjali ljudi, za htevali pa so, da se jih udeleže vse članice in člani mladinski fašističnih organizacij. In če se kateri izmed'teh ni udeležil mo litev, so mu grozili z ricinovim oljem. In z grožnjami se ska žejo prav ob vsaki priliki.
—V Komnu so prijeli 60 letnega Friderika Kukanj o, v Mir nu 24 letno Marijo Simčič, v Solkanu 25 letnega Alojzija Miljavca. Vsi morajo odsedeti krajše in daljše zaporne kazni
—V Tolminu so aretirali 40 letnega Štefana Siliča. Vzrok aretacije je neznan.
—Italijani se mnogo trudijo
IZ DOMOVINE
-De-
—Samlomor služkinje, lavec Kobijeve tovarne Fran Artač, stanujoč v Notranjih goricah, je te dni šel kosit na travnik ob Ljubljanici v bliži ni Podpeči. Na kopici sena je zapazil lepo zloženo žensko obleko: ženske čevlje, plavo karirano volneno žensko jopo, ročno torbico, v kateri so bile razne malenkosti in s trdo roko pisano pismo, v katerem se neka ženska poslavlja od tega sveta in sporoča, da odhaja v smrt iz obupanosti in zaradi hude borbe za kruh. Ženska prosi, naj vse reči podarijo ka-
—Divjanje strele. — Neurje je oni dan besnelo preko Dravskega polja. Vmes je udarjala strela in med drugim treščila v hišo posestnika Jožefa Van-durja v Orehovi vasi. Po srečnem naključju je ostal pri življenju posestnik Jožef Vandur, ki je ob času neurja bil v lopi. Prav tako je udarila v hišo Vandurjevega soseda posestnika Franca Žigerta in pobila vse kokoši v Žigertovem kur niku. Dalje je treščilo v hlev posestnika Antona Lobnika v Orehovi vasi in oplazila hlapca, ki ga je vrglo med krave. K sreči pa je ostal nepoškodovan. K sreči strela ni nikjer užgala. ki ubogi ženski. Podpisala se je za Jakšovo Angelo, služkinjo iz Ljubljane. O najdbi je bila obveščena orožniška postaja v Podpeči. Najbrže je samomorilkai skočila v Ljubljanico.
—Pri Dev. Mar. v Polju je na praznik presv. Rešnjega Telesa umrl Anton Hladnik, trgovec in gostilničar, kapetan I. razreda v rez.
—Krvav zločin v šmartnem ob Savi?—Prijazna vas Šmartno ob Savi, ki spada pod obči: no Dev .Mar. v Polju, je zadnje dni prizorišče velikega razburjenja tamkajšnjega prebivalstva. V noči po prazniku sv. Rešnjega Telesa je namreč nenavadno izginil 28 letni fant Viktor Marn iz Šmartna 36 ob Savi. Sosedje, ki so vedeli, da se Viktor nikakor ni razumel is svojim 2 leta starejšim bratom Alojzijem, ki je pravi lastnik domačije, so takoj začeli domnevati, da je Viktorja najbrž ubil njegov brat, s katerim sta se ponoči prepirala. Dokazati pa te-
Sosedje so pričeli celo govoriti, da je brat svojo žrtev zakopal pod domači prag, da bi s tem zabrisal .sledi svojega zločina. Od obeh bratov, ki živi s svojo ženo kot prevžitkar na posestvu, je takoj predlagal sosedom, naj prekopljejo prag, ako se truplo res tam nahaja. Sosedje so res prekopali prag, toda tam niso našli trupla pogrešanega Viktorja. Opozorjeno je bilo tudi orožništvo v Vevčah, ki je pod vodstvom g. Sušnika uvedlo energično preiskavo. Orožniki so ugotovili nekatere važne sledove, ki močno obremenjujejo starejšega brata. Tako so našli v bližini hiše nekatere krvave predmete, ki so deloma last starejšega, deloma mlajšega pogrešanega brata. Dosedaj pa še niso orožniki mogli najti trupla pogrešanega Viktorja. Osumljeni brat je bil aretiran. Orožniki so ga zasliševali, toda osumljenec je odločno zanikal vsako krivdo. Orožniki so aretiranca prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Med preiskavo se je zbralo že vse polno okolnosti in indicij, na podlagi katerih upajo, da bo moral aretirani brat kloniti, priznati svoj zločin in povedati, kam je skril bratovo truplo
Med obema bratoma, ki sta edina od otrok ostala na domačiji, dve sestri živita v Ameriki, je že dolgo vladalo .sovraštvo. Šlo je predvsem zaradi deleža, ki ga je imel Viktor zahtevati od posestva. Viktor je nedavno sezidal na šmartninski cesti lastno hišo ter se je nameraval v kratkem poročiti. Zato pa je seveda potreboval od doma denar. Starejši brat pa je očitno nasprotoval takojšnjemu izplačilu deleža.
go zadel ob žico V naslednjem hipu je padel doli in se ujel na spodnji nosilec tako, da sta mu viseli na eni strani navzdol nogi, na drugi glava, z levim komolcem pa se je ujel na žico, ki je bila istotako pod napetostjo 20,000 voltov. Tam je visel precej časa, dokler ga niso opazili ljudje in alarmirali transformatorsko postajo na črnučah. Odtod so prišli uslužbenci, ki so ga s pomočjo vrvi spravili na tla. Pogled na mrtveca je bil strahoten. Razen čevljev je zgorela na njem vsa obleka, po telesu pa je bil ves zogljenel.
-Strela ubija. — Pred nekaj dnevi je na Notranjskem divjala strašna nevihta, med katero je padala tudi precej debela toča. Pri čebavsu na Uncu so v tem času gradili podaljšek kozolca. Ko so tesarji zaradi silne nevihte morali prekiniti delo in hoteli iti v zavetje, je naenkrat udarila strela ter na mestu ubila enega delavca, podoma-če Šentka iz Cerknice, drugega, vulgo Berkina, ki je doma tudi iz Cerknice, pa je k sreči le samo omamila. Oba so odpeljali v Cerknico. Tudi na kozolcu je strela napravila precej škode. Novi podaljšek je na obeh straneh prerezala, na sredi kozolca pa se je naenkrat užgalo, a so ogenj kmalu pogasili. Tudi drugod je nevihta pustila precej žalostno sled. Iz Mastnjaka v cerkniški župniji poročajo, da je strela ubila neko žensko, ki je v tem času delala na polju
—Električni tok ga je ubil.— Nedavno se je dogodila v bližini železniške postaje Trzin na velenjskem daljnovodu, ki vodi s Črnuč proti Kamniku, tragična nesreča, katere smrtna žrtev je postal 40 letni brezpoiselni pleskar Mirko Matičič iz Doba pri Domžalah.
Kranjske deželne elektrarne so se pred kratkim odločile, da prepleskajo daljnovod Velenje-črnuče. Izrabile so te dneve,
O nesreči so takoj obvestili Matičičevega brata, ki se je pripeljal v Trzin s krsto, naložil mrtvega brata in ga odpeljal na njegov dom. Pokojni Mirko Matičič je oženjen in oče petih nepreskrbljenih otrok. Do zadnjega je bil brezposeln, šele sedaj je dobil delo pri Kranjskih deželnih elektrarnah, toda že prvi dan dela ga je doletela žalostna smrt. Pokojnik je bil miren, dober človek in v svoji rojstni vasi zelo priljubljen.
-Smrtna nesreča 18 letnega fanta.—Nedavno so Pograjčevi pod Javorjem pri šmartnem pri Litiji kosili. Okrog 10 ure so v senci počivali, pri tem pa sta se 2 psa .spopadla. Domači 18 letni sin Pavel Kuhelj je. hotel psa spraviti narazen, pa je zamahnil s puško po kužetih, pri udarcu je zgrešil, udaril ob kamen, tako da se je puška sprožila in ves naboj šiber je šel nesrečnemu fantu skozi trebuh ter mu raztrgal črevesje. Takoj so s kolesom poslali v Litijo po zdravnika, medtem ga je župnik g-Tomaž Javornik sprevidel. 2 avtom je takoj prišel zdravnik dr. Orel, kjer je fanta za silo obvezal ter ga takoj prepeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer s<> ga zdravniki operirali, operacija pa žal ni uspela, ker je bil° črevesje preveč raztrgano in Je fant kmalu, popoldne 'umrl. Tragično pri tem slučaju je to, ^ bi moral Pavel prevzeti očetovo posestvo. Bil je najmlajši t0 Pograjčeve družine, ki se ji Je narodilo 16 otrok, od katerih P3 živi le še 6 sester, ki so vse P°* ročene, medtem ko so trije bratje padli oziroma umrli v vojn1,
—Za inženjerja agronomi.ie je bil doplomiran na zagrebškj gospodarsko-gozdarski fakulteti gosp. Joža Berkopec iz Gradaoa v Beli Krajini.
Če verjamete al' pa ne
Ata si je kupil fotografsk1 aparat. Da se izkaže pred svoj0 družino, da je umetnik v tej stroki in da doseže tako potrebno občudovanje pri članih svoJe družine, je poklical svojega sin' čka Frankca: "Francek, zdaj te bom pa fotografiral!' In je f°' tografiral svojega naslednika n® najrazličnejše načine: ko je sedel na lesenem konju, ko ka^1 velikansko očetovo pipo, ko bei"e Ameriško Domovino, ko telef0' nira itd. Francek se je pustil potrpet ko delo v Velenju radi revizijejljivo fotografirati od vseh soparnih kotlov počiva in je za- ni> nazadnje pa se oglasi s p0ni' radi tega daljnovod brez nape- žno prjpomtjC.:

tosti. V ta namen je bila najeta večja skupina pleskarjev, med katerimi je bil tudi Mirko Matičič. Matičič je dobil nalog, da pleska železne drogove v smeri proti radijski postaji pri Domžalah. S črauč pa vodita v oni smeri nekaj časa vzporedno dva daljnovoda, in sicer oni, ki vodi proti Velenju, oziroma narobe, ter oni, ki odvaj tok proti Gorenjski. Matičič pa se je v teh daljnovodih zmotil in je šel mesto daljnovoda Velenje-črnuče pleskati drogove drugega daljnovoda, ki so bili pod napetostjo 20,000 voltov. Zlezel je na drog v bližini trzinske železniške postaje, ga najprej očistil rje, nato pa pričel svoje delo s čopičem. Komaj pa je nekaterikrat
s tem, da bi raziskali kolikor ga dosedaj še nihče ni mogel, potegnil s čopičem, je z levo no-
"Ata, zdaj me pa fotografih še tako, da bom jedel Racetov sladoled!"
A
"Zdaj moram pa domov," f®" če ongav Janez v salunu, ko s ga začeli prijatelji šele pošten0 dihati.
"Ej, kam se ti mudi, jih bo par spil," ga zadržujejo prij^' tel ji.
"Naka, ne smem ostati."
'Kdo pa je gospodar pri doma?" ga podraži Tone.
"I kdo drugi kot jaz. De slušajte! žena ima oblast il!l otroci, deklo, kuharico, P80^ mačko, kanarčkom, jaz pa ^e111 neomejen gospodar nad zlato 11 bico, ki jo imamo v stekleni P° sodi."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemJkcm izvirniku K. Maya
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
+ MAYFLOWER DAIRY 1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St EDNA DAIRY 6302 Edna Ave. ,
Možak jc kar gorel, da bi že kmalu zasedel lastnega konjička !
Pa. poprej sem ga še moral Poučni, kako se naj obnaša med
ljudmi
.."Dobro! Pojdiva! pa sv0.
.m pnJateljem na vas. ^ gmeš
^h m da čakajo na naju! Tudi
^m Potujemo, ne smeš praviti! ludl 0 meni ne govori'"
ienl'f0, ? °benem vda™ me
Je pogledal.
"Gospod, besedice ne bom zi-
dL miren bodi! Tako si dober z menoj in rad te imam.
^J mi boš konja kupil!"
bočluflnv a SVa Po Položnem pobočju doline navzdol.
?b reki je stalo nek*j hiš. Na
bilo treh« , &reco
a u« r*b.a »kazati «
Ob 25? koj Pred Prvo hi"
raztresenih srečo se mi ni na vasi."
vratih pod kapom so vi-la m razno jermenje. Za , m 0Pazil zagrajen proso se preganjali po
Alio
šo
sela sedla
hišo
stor> konji "jem.
katf Sma bil° treb* dolgo ča-
kazai mršav Kurd se je P°-f'11* Vratih-
Alio, ti_.?" •	v ,.,
"Allah ' ',e začudil, in v faj bla^oslovi tvoj prihod 'sa tvoja pota!"
je pridjal: spod?"° Pa Je tale visoki
s»ni<)J ^ P°kazal' ne zna
«a	kuhati in divjačino
biti
j loviti, ampak da zna
Glasn0
Političen, če je treba „T J je povedal: KerfcT gospod je effendi iz
kjer L k V Kelekovo Potuje.
Ker ' b° sešel s pašo iz Sinne. naiAiP°Znam tod vsa Pota, me je
Z 2a vodnika.
„ 1 se še imaš tistega konja?" %.dmam še>" je odgovoril obvis P so mu občudovaje hišo i 6 lla m°jem vrancu. "Za «3 v ograji. Ga kupiš?"
meno"6 g0sP°d bo kupil za "^obro!
Brž
stne| m raz jahaj, nisem ju le uteSama Pustiti, Allotu bi se Vran 0 zareči- Privezal sem Ca k Plotu in stopil za nji-
Je A]^ ^sti konj, ki si ko st. tako zelo želel. Niti toli-
Pove^j ni biI> kakor je A11(J "a
Pojdita!
slab;
81. "Ali
Drugi konji so bili
daj?»" lnia® še katerega napro-sem vprašal Kurda.
gospod. Druge rabim
"Ne, stirn,"
To
je ho/G SLimljlV0- Zakaj se
biti__ravn° najboljšega izne-
Tajt0 " ljubezni do Allota? nayad"esebični konjski trgovci o niso.
^oliko stane?" sem vprašal. l(pVe sto piastrov." pjskusi ga!' Vodi^^l 8'a je iz ograje, ga resV koraku, v diru, v skoku, ^ Je bil dober konj, vreden JW.dve »to piastrov. sutnij^1^ mi je bila še bolj
iiaročjj	otvorl sem
Storil •
Vs»lc n 'Je tudi to. Voljno in na 'Ali • je konj ubogal. "pr/ma Pogrešek?" Je >afUv nobenega ne, gospod!" «,j rJeval.
tiii j.ma Pogrešek in bolje je, da tv0j a Sam poveš! Konj je za ItotoyT prijatelja Allota, ki ga 116 boš hotel prevariti!" .bom ga, gospod!"
Hoče§aj 1)01 Ker mi pogreška Jiašei P°Vedati'
ga bom pa sam
ftlU mu tovorno sedlo, pa jezdno!"
V zadreg! PraV0- Mož Je bil
gosP°d?" je vprašal, tlaki- u tako hočem!" sem ^ ° odgovoril.
J sem naročil.
V vidni zadregi je obstal.
"Gospod, ne morem!" se je izgovarjal.
"Zakaj ne?"
"Trga me v nogah. Ne morem jezditi."
"Ga bom pa sam zajahal."
Na obrazu sem mu videl, da sem uganil pogrešek.
Mirno me je pustil konj k sebi. Ko sem pa dvignil nogo k stremenu, se je plaho odmaknil. Vse je bilo zaman, ni me pustil v sedlo, šele ko sem ga postavil trdo k steni, kjer se mi ni mogel več odmakniti, se mi je posrečilo, da sem zlezel v sedlo.
Pa koj je sunil z zadnjimi nogami v zrak, da se je skoraj na glavo prekucnil. Nato se je zravnal na zadnjih nogah, malo da ni na hrbet padel, pa je spet vrgel vse štiri od sebe, krivil hrbet in skakal tako divje, da sem ob prvi priliki, ki mi jo je nudil skočil iz sedla. Pri tem sem namenoma padel, da se je zdelo, kot da me je konj iz sedla vrgel.
Ni bilo prvikrat, da sem imel takega trmastega konja med nogami. Pa tudi ni bilo prvikrat, da sem takega konja ukrotil. Dobro sem poznal vzroke takih inuh in vedel sem, kako jih je treba pregnati. Le čudno, da Kurd, konjski trgovec, tega ni vedel in da je rajši konja pod ceno prodajal.
"Človek," sem ise kregal, navidezno jezen, "tale mrcina ni niti pare vredna, kaj šele dve sto piastrov! Noben človek ga ne
more jezditi. Pokvarjen je!" j	Grucerije in mesnice
"Gospod, konj je dober! More- mike piks biti pa samo tebe ne pusti v sed- 1383 E- 53rd st-lo!"
"O, dobro poznam take konje! Dolgo je nosil slabo sedlo in še slabšega jezdeca! In to si tak konj dobro zapomni! Kdo ga bo jezdil, če vsakega vrže na tla, kaor je mene vrgel? Kvečjem za tovorno živinče je še pcra-ben."
"Gospod, ali ne rabiš tovorne živali?"
"Trenutno ne. Morebiti pozneje."
"Kupi ga, gospod! Ne boš kmalu našel konja naprodaj!"
"Ali naj vlačim za seboj po teh gorah živinče, ki mi ni za drugo ko za nadlego?"
"Dam ti ga za sto petdeset piastrov!"
Imel sem Kurda tam, kjer sem ga hotel imeti. Pa še mi ni bilo dovolj. Hotel me je prevariti, za kazen sem mu tiščal ceno navzdol.
"Sto ti dam, pa niti pare več!"
"šališ se, gospod!"
"Prav nič! Ga pa sam imej!
Beauty Shoppcs LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek
JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRČEK
15506 Holmes Ave. FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A. SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji FRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatcsc FRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd.
Fotografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groccrisli SOBER-MODIC
544 E. 152nd St. LOUIS URBAS
17305 (Jrovewood Ave. A. MLAKAR
522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA
1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINČIC
6128 Glass Ave. ANTON JERMAN 661 E. 160th St. ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
V Banni bom nalšel tovornih konj dovolj.
Pojdiva Alio!"
Zajahal sem vranca in odjezdil. Z žalostnim obrazom je prihajal za menoj Alio.
Prišla sva kakih petdeset korakov daleč, pa naju je Kurd že klical nazaj.
"Vrni se, gospod! Daj mi sto trideset!"!"
Nisem odgovoril. Ravnodušno sem jezdil dalje.
Nekaj časa je molčal, pa se je spet oglasil: .
"Pa daj sto dvajset!"
Nisem se zmenil.
"Pojdi gospod! Dobiš ga za sto!"
Obstal sem.
"Dobro! Velja! Dam ti sto piastrov. Mi prodaš tudi sedlo?"
"Sedla imam na izbiro."
"In odejo?"
"Tudi."
Vrnila sva se z Allotom, kupil sem konja in za 40 piastrov še! tudi sedlo in odejo. In kar je bi- j lo posebno dobro, mož je rade volje vzel za plačilo star, malo-! vreden turški drobiž, ki se mi | je tekom časa nabral po žepih.
Osedlal in obuzdal sem konja! ter se poslovil.
karl mramor
1140 E. 67th St.
GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St
kuhel bros. 16321 Arcade Ave.
JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave.
frank J. kramer 15454 Calcutta Ave."
FRANK FABJAN 399 E. 152nd St.
ANDREJ MOZINA 15931 Saranac Rd.
GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave.
JOS. MEDVED 783 E. 222nd St.
JOS. SACERICH 16005 Waterloo Rd.
FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd.
JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave.
LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd.
BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
cergol & ogrinc 412 e. 156th St.
FRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
blaž godec
16903 Grovewood Ave.
JOS. JANES	v
16016 Parkgrove Ave.
FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave.
CHARLES LES JAK 15708 Saranac Rd.
JOS. MODIC
315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd JOHN TOMAŽIČ
16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR.
920 E. 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 486 E 152nd St. ANTON MARTINClC
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Ho'mes ve JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSI-I 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN,
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd. LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St JOSEPHINE KRECIC
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA , 1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St.
Gasolinske postaje VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jcdilnicc in pivnice ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS. ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J. KUNCIC-PEROTTI
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Krojažnlcc in eistilnice JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Mesnicc
JOS. JANŽEVIC
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E. 222nd St. PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlckarije
PRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St EUCLID DAIRY 516 E. 200th St.
Moška obleka JOHN GORNIK
6217	St. Clair Ave. FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15.721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Obutev FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. Clair Ave.
Obleka in obutev ANTON LOGAR
928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrcbniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrcbniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo LOUIS OBLAK
6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnicc avtomobilov
ROAD SERVICE GARAGE
16115 Waterloo Rd. AUTO BODY & RFPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pckarije
JOHN Z ALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK
6218	St. Clair Ave JOHN PIANECKI
6036 St. Clair Ave.
Parobrodne agentuie AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pivc JOHN DRENIK
23776 St. Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. OHUr Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarnc THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietnc trgovine JOS DURN 15605 Waterloo Rd.
Zeelnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Zeleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd.
JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St.
WATERLOO HARDWARE 16301 Waterloo Rd.
GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave.
JOSEFH KALAN 6622 St. Clair Ave.
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki
DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd.
DR. WM. F. URANKAR 15335 Waterloo Rd.
DR A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd.
DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva
JOHN PRISEL 15908 Parkgrove Avs.
JOHN ZULICH 18115 Neff Rd
DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji
FRANK CERNE 6401 St. Clair Ave.
JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
-O-
i Bankrotna igralnica na francoski Rivieri
Niča, Francija, 13. julija. — Eldorado Casino, ene najlepše in najrazjkoSneje c^premljenjih igralnic na Rivieri, je proglasila bankrot. Njen dolg znaša nad $303,000, njeno premoženje, ki obstoja večinoma iz pohištva, pa samo par tisoč dolarjev.
Ta igralnica je znana kot kraj, kjer je začel svojo kariero znani filmski igralec Maurice Chevalier, ki je tamkaj pel in zabaval občinstvo, za kar je prejemal po $4.00 na noč. -o-
DNEVNE VESTI
obso-
— Ed-nemški
Suša in vročina—največja narodna nesreča
Chicago, 111., 13. julija. — Vročinski val, ki traja že deset dni in ki je zajel deželo vse od Rocky Mountains do Atlantika, bo zapisan v zgodovini kot največja nesreča ameriškega naroda v letu 1936.
Za posrednimi ali neposrednimi posledicami vročine je umrlo 982 oseb. In če se bo vročina nadaljevala, je gotovo, da ji bo podleglo še mnogo ljudi.
Vročina nima glede smrtnih slučajev nikakih tekmecev. Ko je vladal v januarju in februarju strupen mraz, je istemu podleglo 500 ljudi.
V velikem viharju, ki je divjal na pomlad v državah Mississippi, Alabama in Georgia, je izgubilo življenje 466 oseb. Tekom poplav pa je utonilo 200 oseb. -o-
Stavka v Goodyear napravah v Akronu
Akron, O., 13. julija. — Včeraj zjutraj so priredili delavci v oddelku št. 2 tukajšnje Goodyear. Tire & Rubber Co., takozvani "Sitdown" stavko, ali po naše rečeno, pasivno resistenco, to je, da so prišli v tovarno, toda niso hoteli pričeti z delom. Vsled tega je precej dela zaostalo.
Pasivna resistenca delavcev je nastala, ker delavci pravijo, da v tovarnah vladajo krivične razmere, in da se na pobudo vodstva tovarne pretepa unijske organizatorje.
-o-
Poljub smrti usoden za vdovo
Phoenix, Arizona, 13. julija. Mrs. Frank Rascon, 36 let stara, je nevarno zbolela, ker je poljubila svojega mrtvega može, katerega je država Arizona justificirala s strupenim plinom. Zdravniki pravijo, da bo preteklo še nekaj dni, preden bo okrevala.
Ko je bilo Rasconovo truplo prinesene iz smrtne celice, v kateri država Arizona usmrča obsojence s strupenim plinom, je bilo vdovi dovoljeno, da sme objeti in poljubiti svojega mrtvega moža. Vdova ga je poljubila na usta, pri čemer pa je vdihnila strupene pline, ki so prihajali iz njega. Rascon je bil mehikanski cowboy in je bil usmrčen, ker je ubil nekega drugega cowboyja. -o-
Jeklarski štrajk v Ports-mouthu poravnan
Portsmouth, O., 13. julija. — linijski delavci pri Wheeling-Steel Corp., so se danes zedinili, da se vrnejo na delo ter prenehajo s stavko, ki se je pričela 22. maja.
Joseph K. Gaither, poslovni drug Johna Lewisa, ki se je spri z glavarji Ameriške delavske federacije zaradi nesoglasij unionizacije, je izjavil, da je 4 tisoč unijskih štrajkarjev pristalo na to, da se vrnejo na delo. Poravnava stavke oziroma novi pogoji še niso objavljeni, pa bodo te dni v Pittsburghu.
Nemški komunist jen na smrt
Hamburg, 13. julija, gar Andre, belgijsko -komunist in bivši voditelj ham-burške "rdeče fronte," je bil obsojen na smrt radi "veleizdaj-niškega" delovanja. Dalje je bil tudi spoznan z,a krivega umora v zvezi s teroristično akcijo komunistov v Hamburgu, ki se je vršila na "krvavo nedeljo" 17. aprila 1932 v Hamburgu.
-o-
Škof protestira proti ubijanju duhovnikov
Mexico, D. ,F., 13. julija. — Nadškof Jose Maria Gonzales y Valencia iz Durango, je vložil danes pri predsedniku Lazairo Cadenasu oster protest proti ubijanju duhovnikov v tej državi. V svojem pi-otesu i a naštel pet poedinih slučajev.
-o-
Francoski kardinal umrl
Besancon, Francija, 13. julija- — Tukaj je včeraj umrl kardinal Henry Binet, star 67 let. Tekom vojne je deloval kot vojaški duhovnik in ga je francoska vlada odlikovala za njegova junaštva v bitkah pri Marni, Verdunu in v Šampanji.
-o—---
Belle Vernon farma zgorela
Velika farma, katero lastuje mlekarska družba Belle Vernon v Novelty, Geauga okraju, je zgorela. 000.
Škodo cenijo na $50,-
MALI OGLASI
Vdovec išče stanovanje
s hrano za tri osebe pri mirni družini ali pri vdovi. Ponudbe pustite v uradu tega lista.
(167)
Delo išče
dekle kot strežnica v restavran-tu ali gostilni, ali pa v candy trgovini. Naslov izveste v uradu tega lista.	(166)
STOLI PO 29 CENTOV!
Trgovina s pohištvom A. GRDINA in SINOVI ima v zalogi stole, ki so posebno pripravni' za nositi seboj bodisi v park ali k slikovnim predstavam, ki se vršijo redno prirejeni po imenovani firmi.
Omenjeni stoli se lahko dobijo v obeh Grdinovih prodajalnah, kakor tudi ob času in na mestu slikovne predstave. Cena stolom je 29 centov in cent državnega davka, skupaj samo 30 centov. Tako pripraven stol se vedno lahko v porabi pri vsaki družini. Le se-zite po njih!
Stanovanje se odda
5 sob in kopališče. Jako lepo stanovanje. Za naslov izveste v uradu tega lista.	(167)
Zdaj je priložnost!
za tistega, ki hoče ali namerava kupiti hišo. Ravnokar sem dobil v prodajo dve parceli; ena je šest sob in štiri sobo na enem lotu; vse udobnosti. Druga jc s šestimi sobami in velik lot v prijetni slovenski naselbini. Dediči hočejo to prodati. V enega se lahko takoj selite. Cena vam bo ugajala, to vam garantiram. Za podrobnosti se takoj obrnite do mene, da ne bo prepozno.
Joe Piks 1176 E. 71st St.
July 11, 14.

Jack London:
ROMAN TREH SRC
In tu je prevladala v kapitanu .začel a svojimi sinovi pripravljati indijska kri nad zamorsko. Ves1 na boj. Leoncie sama ni prav besen je planil pokonci in v nje-j vedela, za koga se bolj boji — govi roki se je zasvetil nož. Pla-1 za Francisa ali za Henryja. Na volasi mešanec Juan se je poja- videz'se je sicer pridružila sploš-vil od nekod, kakor bi zrasel iz|nemu smehu in veselju, ki je za-zemlje. Tudi on je vihtel v roki; vladalo na krovu 'Angelike," ko nož. Nekaj mož kapitanove po- so spoznali v parniku staro, na-
sadke je obstopilo oba tovariša
pol polomljeno jahto "Dolores,"
in čakalo ugodnega trenotka, da toda srce ji je govorilo, da se navali na Henryja. Toda Hen- bliža nevarnost. Veselje med rv ni poznal strahu. Naglo je j potniki in posadko je bilo še več-stopil korak nazaj in udaril pO| je, ko je veter znova napel jadra
ograji s tako silo, da je železna palica odleteka v zrak, Henry jo je prestregel in se pripravil k obrambi. Francis je opazil, .da je njegov sorodnik v nevarnosti. Pustil je krmilo, potegnil revolver in priskočil Henryju na pomoč.
—Kaj je rekel? — je vprašal Francis svojega sorodnika.
—Saj lahko ponovim, kar sem rekel, — je dejal kapitan grozeče, zakaj njegova zamorska kri je znova prevladovala nad zdravo pametjo. Mož je hotel najbrž s pretnjo o škandalu doseči kompromis. — Dejal sem . . .
—Stoj kapitan! — ga je prekinil Henry. — Obžalujem,, da sem vas udaril. Držite jezik za zobmi in pozabite na vse, kar se je zgodilo. Zelo obžalujem. Pripravljen sem . . .
Henry Morgan je moral umolkniti, da skrije jezo, ki je kipela v njem proti lastni osebi za to, kar je hotel reči. In vendar je izgovoril te ponižujoče be sede, zakaj tu v bližini je bila Leoncie, ki ga je gledala in poslušala.
—Da . . . Pripravljen sem . . prositi vas odpuščanja kapitan!
—Kaj pa s telesno poškodbo, a? _ je vprašal kapitan užaljeno, — Saj. ste me udarili tako, da sem ves obtolčen. Nihče nima pravice poškodovati podanika kralja Georga—Bog ga ohra-lii — brez denarne odškodnine.
Kapitan je prišel z barvo na dan tako neženirano, da je malo manjkalo, da ga ni Henry še enkrat udaril. Ker je pa začutil na svoji rami Francisovo roko, se je s težavo premagal, potegnil z žepa dva cekina po deset dolarjev in ju stisnil kapitanu Trefethenu v roko.
—Bogme, toliko ni vredna ta zamorska mrcina z dušo in telesom — je zamrmral Henry.
—Zelo me veseli, da ste tako bogato poplačali moje bolečine, — je dejal kapitan. — Dvajset zlatih dolarjev je res lepa odškodnina za obtolčeno glavo. Vedno sem vam na razpolago, sire. Priznam da ste gentleman. Za to ceno me lahko udarite vedno, kadar bo vas srbela roka. • —Mene tudi, sire, mene tudi! — je zbleknil kingstonski črnec Parcival in se zarežal. — Kar nabunkajte me, sire za isto ceno, kadar hočete, magari takoj! In tepete me lahko vedno, kadar boste imeli preveč denarja . . .
Tisti hip pa se je razlegel glas straže, in tako je bil ta komični prizor nepričakovano končan.
—Dim! Oblak dima se vali za parnikom! Nekdo nas zasleduje! — je vzkli kinlats kk DO duje! — je vzkliknila straža.
Kmalu je bilo vsem jasno, kaj pomeni ta dim na obzorju. Veter je polagoma ponehal in "An gelika' 'je obtičala na morski gladini. Z veliko brzino se ji je bližal parnik "Dolores,' ki je bil oddaljen samo še dobre pol milje tako, da so z "Angelike" daljnogledom prav lahko opazili oborožene ljudi na krovu bliža jočega se parnika. Henry in Francis sta takoj spoznala poglavarja na čelu orožnikov.
Nosnice starega Enrica Sola no-so-se znova napele, ko se je
in pognal "Angeliko" proti severu z brzino devetih vozlov na uro.
—Toda veter je bil nezanesljiv. Morje je zdaj valovilo, zdaj zcpet mirovalo.
—Jaz vas moram opozoriti, sire, da se nam ne posreči uiti — je dejal kapitan Trefethen Fran-cisu. — Če bi veter stalno pihal, bi bila stvar drugačna. Tako pa zapiha in zopet poneha. Vse kaže, da je nevarnost blizu in da smo takorekoč že ujeti
Henry je mirno opazoval bližnjo obalo. Odložil je daljnogled in pogledal Francisa
—Govori ti! —je vzkliknil Francis. — Ti veš kako se lahko rešimo. Saj es ti že na obrazu bere, da si si izmislil načrt. Pojasni nam, kako in kaj naj počnemo!
—Pred nami sta dva otoka. Poznam te kraje in vem, da sta to Tigrova otoka, — je spregovoril Henry. — Med njima je takozvana Yuchitanska ožina Vhod v to ožino se imenuje E! Tigre. In verjemite mi, da ima to ožina res tigrove zobe. Na obeh straneh je morje tako plitvo in povsod je toliko skal, da niti čoln ne more skozi ožino, če ga ne vodi spreten krmar, ki dobro pozna pot. Samo sredi ožine je morje globoko. Ožina je samo za jadrnico, pa še to mora goniti veter od zadaj. Veter piha zdaj kot nalašč v pravi smeri. Nevarno morsko ožino bomo torej z lahkoto pasirali. Toda to je samo polovica mojega načrta . . .
—Kaj pa, če veter spremeni svcjo smer ali če poneha, sire?— je vprašal kapitan Trefethen. —Ta morska ožina mi je prav dobro znana. Tam so vedno hudi vrtinci in moja jadrnica se lahko razbije ob skali.
•če bi se to zgodilo, vam povrnem vso škodo v zlatu — je dejal Francis. Zdaj pa le urno na dan z besedo, kakšna je druga polovica tvojega načrta, dragi Henry.
—Sram me je priznati — se je zakrohotal Henry, — toda zdi se mi, da bomo slišali več pristnih španskih kletev, 'nego se jih je razlegalo po chiriquiskem za livu, od kar je stari .sire Henry pustošil San Antonio in Bocas del Toro. Kar zijali boste!
Lencie je od veselja zaploskala in vzkliknila:
—čutim, da je vaš načrt imeniten, dragi Henry! Saj se vam že na obrazu pozna. Povedati mi morate, kaj ste si izmislili.
Stopila sta v stran, da bi ju nihče ne slišal. Henry jo je objel čez pas in ji začel šepetati nekaj na uho, dočim je začel Francis z daljnogledom opazovati oborožene ljudi na krovu parnika "Dolores," da skrije jezo, ki se ga je polastila pri pogledu na zaljubljeni parček. Kapitan Trefethen se je škodoželjno nasmehnil in pogledal plavo-laskega mornarja, češ, le pazi va, da ne prideva ob masten zaslužek.
—Zdaj, kapitan, — je dejal Henry, ko je bil pogovor z Leon-cio končan, — smo tik pred ožino E1 Tigre. Stopite h krmilu in obrnite ladjo tako, da pridemo v ožino, še nekaj. Takoj
mi prinesite klopčič starega ma-nilskega motvoza, nekaj bičev-ja in pločevinasto posodo, v kateri je pivo v steklenicah.
—Moram vas opozoriti, da je motvoz zelo drag, sire — je tarnal kapitan Trefethen.
—Plačam, vam, kolikor zahtevate, — je dejal Francis.
—In kotliček za kavo je malone povsem nov.
—Plačamo ga.
Kapitan je vzdihnil in umolknil, potem je znova vzdihnil, ko je opazil, kako odpira Henry steklenico za steklenico in izliva pivo v morje.
—Prosim vas, sire, — se je oglasil Parcival. — če že morate izprazniti steklenice, vam bom zelo hvaležen, ako izlijete pivo v moja usta.
Ostalega piva ni bilo treba iz-liti v morje, zakaj moštvo se je z veseljem lotilo tega posla in Henry je kmalu prišel do praznih steklenic. Zamašil jih je in privezal za vrv tako, da je bila oddaljena druga od druge šest čevljev. Na en konec vrvi je privezal kotliček in dve pločevinasti posodi za petrolej, na drugi pa prazen zaboj. Nato se je ozrl na Francisa, ki je prikimal z glavo, češ:
-že pred petimi minutami sem vedel, kaj nameravaš s ropotijo. E1 Tigre je najbrže zelo ozek, sicer bi se parnik izognil tvoji pasti.
—E1 Tigre je kot nalašč tako ozek, da se naš načrt ne more izjaloviti, — je odgovoril Henry. Na enem kraju je ožina široka komaj štirideset čevljev. Parnik se ujame v našo past samo tedaj, ako obtiči na pesku. Sicer pa ni nevarnosti, da bi posadka utonila. Zdaj pa odnesi-mo to ropotijo na sprednji del, da jo vržemo v morje. Ti stopi na desno stran krova, jaz pa ostanem na levi. In ko ti dam znak, vrži ta zaboj kar se da deleč v morje.
Dasi je veter polagoma pone-haval, je 'Angelika" vendar še vozila z brzino petih vozlov na uro. Toda "Dolores" se ji je počasi bližala, ker je delala na uro šest vozlov. Ko so začeli s krova "Dolores" streljati, je napravil kapitan pod vodstvom Henryja in Francisa na krovu iz starih jader, klopčičev motvoza in vreč, polnih krompirja in čebule, barikade. Krmar se je skril za te barikade in ostal pri krmilu. Ko so začele krogle švigati od vseh strani, se je Leoncie na splošno zahtevo umaknila za kabino. Drugi mornarji so se poskrili kjer in kakor je kdo mogel. Stari Solano je ležal s sinovi na krovu in odgovarjal na strele s svinčenkami.
Tudi Henry in Francis, ki sta čakala vsak na svojem mestu, kdaj bo čas spustiti v morje past, sta pomagala streljati.
—čestitam ,sire, — je dejal Francisu kapitan Trefethen, čigar indijanska kri se kar ni mogla sprijazniti s tem, da bi mirno čepela na tleh. Zamorska kri ga je sicer priganjala, naj skrije glavo, vendar je pa neprestano gledal, kako se razvija bitka. — Pri krmilu je stal kapitan Rosaro. Naenkrat je poskočil in se prijel za roko. Iz tega bi se dalo sklepati, da ste ga zadeli v roko. Ta kapitan Rosaro je zelo vročekrven mož, sire. Zdi se mi, da slišim kako vas prekinja.
—Pripravi se, Francis, je dejal Henry, položil puško na krov in se zagledal v nizko obalo otokov, ki sta zapirala ožino El Tigre. —» Kmalu dosežemo svoj ci-.;. Pazi na moje povelje. Ko z&kličem tri — vrži zaboj v morje.	,
Parnik je bil oddaljen od 'Angelike" še kakih 200 yardov, ko je začel Henry šteti. Francis in on sta se vzravnala in pri besedi "tri" vrgla svoje konce v morje. Zaboj in pločevinasta
posoda sta odletela vsak na svojo stran in potegnila za seboj motvoz, na katerem so visele
prazne teklenice, škatlice in kotlički.
(Dalje prihodnjič)
Vladni administrator Hopkins, spodaj desno sedeč, pri posvetovanju z governerji od suše prizadetih državah, ki so se zbrali v St.. Paulu. Sklenili so, da se da 25,000 prizadetim farmerjem takoj vladno delo.
: : S +	-V ' ••' ;• .......
f JT J?'* * '* * ' '
Na Cohimbia reki izgotavljajo velik jez, ki bo 90 čevljev visok nad rečno strugo. Ljudje, ki jih vidite v desnem kotu pri truku so kot muhe v primeri z velikansko stavbo.	4
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE,
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASL FICIRANI
IŠČEJO SE POVERJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
^ i"1"	IVAN MLAPINfO	...... 1 I
156 Mh Ave.
Urednik
New York,nT
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
Specielno samo za nekaj časa!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite nai 36 mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska fp) Katoliška Jediota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900(000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoli, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača &o $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije! potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Velika razprodaja
od 14. julija do 28. julija
Portis klobuki:
Cena $2.95, sedaj	$2.80
$3.45, "	$2.95
$4.00, "	$3.20
$5.00, "	$3.95
Portis slamniki:
Cena $1.45, sedaj	$1.20
" $1.95, "	$1.60
$2.45, "	$1.95
$2.95, "	$2.60
Praznične srajce:
Cena $1.00, sedaj	79tf
$1.25, "	$1.05
$1.50 "	$1.20
$2.00 "	$1.60
$2,50, "	$1.95
$3.00, "	$2.40
$3.50, "	$2.80
" $3.95, "	$3.20
Spodnje perilo:
Cena 59c, sedaj	49^>
75c, "	59^
$1.00, "	79£
$1.25, "	$1.05
" $1.50, "	$1.20
" $2.00, "	$1.60
Moški B.V.D.:
Cena $1.25, sedaj $1.05
Cravate:
Cena	35c, sedaj	29^
f	65c,	49^
ft	$1.00,	79^
ft	$1.35,	$1.15
Vložke hlače:		
Cena	$1.79, sedaj	$149
if	$2.00	$1.60
»i	$2.50,	$1.95
tt	$3.00,	$2.40
tt	$3.50,	$2.80
tt	$4.00,	$3.20
tt	$4.50,	$360
tt	$5.00,	$395
tt	$6.00,	$480
Moške nogavice:		
Cena	25c, sedaj	19^
»	35c,	29<*
tt	50c,	39 $
Shorts in Shirts:
Cena 25c, sedaj 19^ e, *
" 35c, " 29<-" 50c, " 39tf
Kaynee srajce za dečke:
Cena 89c, sedaj 74^ 95c, " 79£ $1.25, " $1.05 " $1.45, " $1.20
Kaynee Polo srajce:
Cena 89c, sedaj 74^
Kaynee športne srajce:
Cena 95e, sedaj 79<*
Spodnja obleka za dečke!
Cena 50c, sedaj 39^ " 95c, " 79<>
Boys' Knickers:		
Cena $1.00,	sedaj	79^
$1.25,	a	$105
$1.50,	tt	$120
$2.00,	tt	$1.60
$2.50,	tt	$1.95
$3.00,	tt	$2.60
Boys' Longies:		» I
Cena $1.50,	sedaj	$1.20
$2.00,	tt	$1.60
$2.50,	tt	$1.95
$3.00,	tt	$240
$3.50,	tt	$2.80
Kopalne obleke:		
Cena $1.00,	sedaj	79?
$1.25,	tt	$1.05
$1.45,	tt	$120
$2.45,	tt	$1.95
$2.95,	tt	$2.60
$3.45,	tt	$2.80
Bathing Trunks:		
John D. Rockefeller, ki je te dni obhajal 97. rojstni dan. Če so mu, napravili ob tej priliki surprise party, ne vem. Na levi je John slikan na golf igrišču.
Cena:
89^ $100 $1.50 $195
Moške delovne srajce:
Cena 89c, sedaj 74<* 95c, " 79^ $1.15, " 95fk
Headlight Overalls:
Cena $1.79
Crown Overalls: Cena $1.79
Kaynee Wash Suits:
Cena $1.25, sedaj 95^ " $1.50, " $1.20 $2.00, " $1.60 $2.50, " $1.95 $3.00, " $2.60
Frank Belaj
6205 St. Clair Ave.
j