LetolV. Šteii 47
TELEFON	UREDNIŠTVA:	25-67
UPRAVE: 25-67 Id 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEPON	LJUBLJANA:	46-91
Maribor, 5. Pulija 1940
NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.409
Cena din 1.
Spopada na jugovzhodu ne bo
Pod pritiskom velesil sta Madžarska in Bolgarija opustila svoje namere, uresničiti teritorialne aspiracije nasproti Romuniji — Madžarska in romunska vojska umaknjeni z meje
BUDIMPEŠTA, 3. julija. United Press. NAPETOST, KI JE NASTALA MED ROMUNIJO IN MADŽARSKO, JE TEKOM VČERAJŠNJEGA IN DANAŠNJE-G DNEVA POPOLNOMA POPUSTILA. MADŽARSKA VLADA, KI JE BILA SKORAJ STALNO ZBRANA, NI ODREDILA SPLOŠNE MOBILIZACIJE, KA-KR SE JE PRIČAKOVALO, AMPAK JE NASPROTNO PRISTALA NA TO, DA SE TAKO MADŽARSKE KAKOR ROMUNSKE CETE UMAKNEJO ZA NEKI KILOMETROV OD MEJE. MADŽARSKE, KAKOR TUDI BOLGARSKE ZAHTEVE NASPROTI ROMUNIJI SO ODGODENE DO KONCA VOJNE. TA BIOKRET JE NASLEDEK INTERVENCIJE VELESIL V BUDIMPEŠTI IN BUKAREŠTI.
Mii na pritisk velesil
LONON, 3. julija. Reuter. Izza kulis dogodlv na evropskem jugovzhodu so se fcveele zanimive podrobnosti, ki po-trjujejtidomnevo, da ni treba v sedanjem fcnutku pričakovati na tem področju *>enih vojnih operacij. Tako Mad žarsk&akor Bolgarija sta na pritisk velesil o;stili svojo prvotno namero, ki je obstoj? v domnevi, da je sedaj napočil najugoiejši trenutek, ko lahko uresničita, enio kakor Sovjetska unija, svoje teritodne težnje nasproti Romuniji. — Kakoiše je izkazalo, ie bila ta madžarska dnneva popolnoma napačna. Sov-
jetska vlada je, kakor poročajo »Times«, obvestila Berlin in Rim, da je nasprotna vsaki madžarski ali bolgarski akciji proti Romuniji in bi se uprla vsaki njeni na-daijni okrnitvi. Berlin in Rim sta o tem obvestila Budimpešto in Sofijo in izjavila, da tudi s svoje strani ne moreta dovoliti, da bi se v sedanjem trenutku, ko je na programu boj z Anglijo, pričel kakršen koli konflikt na evropskem jugovzhodu in vzhodu. Zaradi tega je bil izvršen tudi energičen pritisk na vlade Madžarske, Bolgarije in Romunije, naj opuste vsako akcijo, ki bi lahko vodila do
incidentov in spopadov in naj umaknejo I ljavo. Pod tem pritiskom sta se vladi v zato svoje čete z meje na primerno da-1 Budimpešti in v Sofiji morali vdati.
Nova romunska orientacija
BUKAREŠTA, 3. julija. Ass. Press. Romunija še ni mogla najti svojega novega notranjega in zunanjepolitičnega ravnotežja. Vlad£ skuša najti orientacijo, ki bi se zdela za bodočnost Romunije najugodnejša. Na eni strani obstaja ^ možnost, da pozabi na izgubo Besarabije in Bukovine in se nasloni na Sovjetsko zvezo, na drugi pa, da se popolnoma podredi Nemčiji in Italiji. Zaenkrat izgleda, da se je vlada odločila za drugo možnost. Razširjene so vesti, da je Romunija že zaprosila v Berlinu in Rimu za zvezo z
Zgodovina romuntke kapitulacije
Uradno poročilo romunskega zunanjega ministra Argetoiana na seji odbora za zu* nanje zadeve —- Romunija se je vdala, ker je ostala popolnoma sama
BUAREŠTA, 3. julija. Rador. Na skupj seji odbora za zunanje zadeve je zunaji minister Argetoianu podal ekspoze o dgodkih, ki so bili v zvezi z odstopom Bukovine in Besarabije. Prečitano je bo besedilo ruske note, poslane bu-kareki vladi v noči od 26. na 27. junija. Sovjtska Rusija je zahtevala brezpogojno dstopitev Besarabije in severne Bu-kovie, teritorijev, ki so bili v mapi točno oznaeni. Kronski svet je po daljši debati fistal na odstopitev, videč da ni od nikjei pomoči. Romunska vlada je zahtevala d ruske, naj naznači kraj in čas po gajan. Zavezniki in prijatelji so nam svetovali naj vlada sprejme sovjetske zahteve, d: se odstrani vojna nevarnost s tega dela Ivrope. Sovjetski odgovor, ki je dospel ^noči 27. na 28. junija, je naglašal
nejasnost romunske note in predlagal štiridnevno evakuacijo obeh dežel, počenši z dnem 28. junija, še istega dne morajo biti zasedena mesta čemovice, Kišinjev in Akerman. V noti je bilo točno označeno, kako je treba varovati vse javne naprave in jih nepoškodovane izročiti sovjetskim četam. Romunska vlada je hotela, da se sestavi komisija, sovjetska je pa stavila še istega dne, do opoldne 28. junija kratek rok odločitve: ali odstopiti zahtevane teritorije ali po vstopiti v vojno. V drugem primeru bi morali rfskirati boj z daleč premočnim nasprotnikom. Na pomoč od zunaj ni bilo računati. V takšnem primeru je bilo važno, d,a je ostala romunska vojska nedotaknjena. Z bolestjo v srcu je romunska vlada pristala na ruske zahteve. Imajoč zaupanje v narod,
ki je, skozi stoletja znal s potrpljenjem prenašati vse težkoče in jih odstraniti, je vlada izjavila v Moskvo, da sprejema vse pogoje, kakor so stavljeni. Za romunsko zunanjo politiko se začenja nova doba. Vlada je odpovedala francosko-angleške garancije z dne 13. aprila 1939. Mejno ozemlje se zaseda, romunski narod z bolečim srcem jemlje novo krivico na znanje. Gospodova pota so neznana. Imejmo potrpljenje in zaupanje, ne izgubljajmo hrabrosti. Zedinejni nadaljujmo z delom za domovino in dinastijo. Zastava domovine in dinastije živi večno. Vzkliknimo s trpečim srcem, toda krepkega glasu: živela večna Romunija, živel kralj, živela dinastija!
BUKAREŠTA, 3. julija. Rador. Po eks-pozeju zunanjega ministra Argetoiana je
Tri možnosti vojne proti Angliji
V Nemčiji in Italiji pričakujejo ie za prihodnje dni pričetek ofenzive proti Angliji — Tri možnosti vojskovanja so: uničenje baz i industrije, izkrcavanje ali blokada in izstradanje — Mir ne bo sklenjen, dokler ne bo Anglija odložila orožja
_-J _ _ • v	  • v _ |	se smatra v Italiji kot dokaz, da se pri
Napad se je ze pncel ?
BERLIN, 3. julija DNB. Nemški radio je bil objavljen v raznih pokrajinskih H je dopoldne oddajal program, ki je bil po- stih računa general Liltzow z možnostjo svečen bojem v Franclji med 5. in 25. izkrcanja na angleškem ozemlju. Pri tem
junijem. Ob 11*30 je bila ta oddaja za' ključena z državno in narodno-sociallstl čno himno. Nato je 8Icd1I 3 minutni molk v počastitev spomina padlih vojakov. Takoj nato je otvorila znana bojna pesem »Wir fahren gegen Engiad« serijo mogočnih maršev s fanfarami, in dr. Tudi ouverturo Wagn©rjevega »Letečega Holandca«.
CURIH, 3. julija. »Neue Zureher Zei-tung« poroča iz Berlina, da povzroča Pripravljajoči se napad na Anglijo v Nem člji veliko napetost, tako v tisku kakor v Javnosti. Povsod naglašajo, da je od treh strani obkoljena Anglija, ki nima drugega načrt« kakor Obrambo, v skrajno brezupnem položaju, dočlm je Nemčija v položaju napadalca, ki sam daje iniciativo In sj lahko Izbere najugodnejši trenutek za svoje vojaške akcije. V članku, ki
omenja slabo možnost za obrambo s stra ni angleškega vojnega brodovja. Razen tega bo ves Kanal pod dominacijo nemškega letalstva. Vojaški strokovnjak »Volkischer Beobacbterja«, polkovnik Hesse, pa piše, da nemška vojska v severni Franciji ne misli na odmor. Povsod so v teku velike priprave, katerih namen je čete čimbolj usposobiti za akcijo. Občutje moči je doseglo pri nemški vojski kulminacijo in vsaka angleška bomba, ki pade na nemška tla, to občutje satnO še stopnjuje. Prav tako se pripisuje velika važnost dejstvu, da so sedaj po okupaciji Franclje nemški mornarici kot baze na razpolago vsa francoska pristanišča ob Atlantskem oceanu.
RIM, 3. julija. Ass. Press. Zasedba angleških otokov ob francoski obali In po-nmožitev nemških napadov na Anglijo
pravlja že za prihodnje dni glavni naskok na angleško otočje. Pri tem se naglasa, da Anglija ne more v sedanjem položaju storiti nič drugega, kakor omejiti vso svojo vojaško akcijo izključno le na obrambo lastnega ozemlja. Nemčija lahko po mili volji izbira metodo in taktiko, ki ji najbolj ustreza v napadu na Anglijo,
obema velesilama osi in jima ponudila tudi vojaško zvezo, po kateri naj bi Nem čija in Italija garantirali novo romunsko mejo nasproti Sovjetski zvezi in dosegli, da bi Madžarska in Bolgarija omejili svo je zahteve na eventuelne lokalne obmejne korekture. Zatrjuje se, da sta velesili osi to v načelu že pristali. To sklepajo tudi iz dejstva, da je pričela Nemčija pošiljati v Romunijo večje število bombnikov, ki se spreti uvrščajo v romunsko obrambno silo. To pošiljanje smatrajo tu kot indirektno svarilo Sovjetski zvezi.
predsednik vlade Taitarescu dejal: Besara bi ja je bila vedno in ostane romunska. Romunija bo izpolnila vse obveze do Sovjetske unije, vsi Romuni naj bodo solidarni in složni ob kraljevem prestolu. V imenu bivših predstavnikov zasedenega ozem lja sta podala izjave bivši besarabski senator Cobanu in bukovinski senator Had-man. Oba sta svečano poudarila, da sta bili Besarabija in Bukovina vedno romunski deželi in takšni ostaneta, kljub vsem sedanjim pretresljajem. Kraljevi svetovalec prof. Jorga je nato izročil predsedniku odbora za zunanje zadeve memorandum, ki so ga podpisale mnoge ugledne politične osebnosti in narodni poslanci.
BUKAREŠTA, 3. julija. Rador. Romunski glavni generalni štab javlja, da se izpraznitev Besarabije nadaljuje. Romunske čete so zdaj na črti Lungu — Krasna — Usi — Adankata — severna Sulina — Cer gesti — Zojkan — Falesti — Cornesti — Žarzaresti — Lapuspa — Sarata — Gal-bena — Komrat — Bolgrad — Llpkan. Večjih incidentov ni bilo.
Zato morejo Nemci z bliskovitim napadom uničiti angleška letalska in pomorska oporišča, kakor tudi industrijska središča. Morejo pa z izkrcanjem svojih čet v Angliji tudi skrajšati vojno. Obstaja pa končno še tretja možnost, ki obstaja v blokadi in Izstradanju Anglije. — Zaenkrat, pravi »II Popolo d’Italia«, še ni mogoče trditi, za katero teh metod vojne se bo Nemčija odločila v boju proti Angliji. Vsekakor pa čaka Veliko Britanijo obračun in je zaman vsaka iluzija, ker bosta Nemčija in Italija lahko mislili na mir samo tedaj, kadar bo tudi Velika Britanija prisiljena enako položiti orožje, kakor ga Je morala njena zaveznica Franclja.
Ameriško-angleški sporazum oTihemoceanu
TOKIO, 3. julija. Stefani. Potrjujejo se vesti, da bo skoro podpisan tajni ameriško-angleški pomorski sporazum o Tihem oceanu. Obe velesili imata iste interese na tem področju sveta. Med angleškim in avstralskim poslanikom v Washingtonu ter Cordell Hullom je že dosežen sporazum. Tokijaki list »Koktimin Oimbun« piše, da hočeta Anglija in USA obkrožiti Japonsko po posebnem načrtu, ki ga je Izdelal senator Pitman.
TOKIO, 3. julija. DNB. Na uradnem
mestu izjavljajo, da nimajo še nikakih potrdil o tajnem angleško-ameriškem sporazumu o Tihem oceanu. Takšne vesti se širijo že več let, povdarjeno je bilo že večkrat, da se bo na posebni konferenci manifestirala volja sodelovanja ameriške in angleške vojne mornarice v Tihem oceanu. Glede razvoja položaja v Hongkongu še niso dospela poročila. Z japonske strani ni bilo storjeno ničesar, kar bi opravičilo angleške varnostne ukrepe v mestu.
Angleške priprave za obrambo
V kratkem bo pod orožjem nad 4 milijone vojakov — Odvažanje otrok v domini* Pomoč dominionov in kolonij
ene
LONDON, 3. j&lija. Reuter. Na včerajšnjem zasedanju angleškega parlamenta ie izjavil vojni minister Eden, da bodo vpoklicani še v teku tega meseca vsi letniki, ki so bili vsebovani v kraljevskem dekretu od zadnjega marca. S tem bo pod orožjem že v kratkem znatno nad štiri milijone Angležev. Pripravlja se tretji kraljev dekret, ki bo vseboval pooblastilo za vpoklice letnikov med 35 in 43 le tom, kar predstavlja zopet znatno silo. Tudi ti vpoklici bodo izvedeni pospešeno. Nadalje je objavil podtajnik v mornariškem ministrstvu, da je doslej poskrbljeno za evakuacijo in prevoz 52.000 angleških otrok v dominijone in v Ameriko. Gre za zdrave, krepke in pridne otroke,
ki predstavljajo povprečen britanski tip; pri tem so imeli prednost otroci iz bolj izpostavljenih krajev ter oni, ki so jih starši preje prijavili. Strogo se je pazilo, da ne bi bilo zapostavljanj. V lordski zbornici je pred drugim čitanjem zakonskega predloga o razvoju hi dvigu kolonij lord Lloyd z obžalovanjem ugotovil, da vojna preprečuje, da bi se .veliki investicijski program izvedel po prvotni za misli, ugotavlja pa s hvaležnostjo, s kakim razumevanjem kolonije naravnost hite, kako bi druga drugo nadkrilile v prispevkih za imperialno obrambo. Zahvalo je izrekel ob tej piliki tudi domi-nionom, ki istočasno ko pošiljajo materi-domovini na pomoč svoje sinove ter opre
mo, sprejemajo pod svoje varno okrilje, tudi velikobritanskc otroke. Vse to je le nov dokaz o edinosti imperija.
BIRMA POSTANE DOMINION KALKUTA, 3. julija. Reuter. Vlada Birme je sklenila Vel. Britanijo za časa trajanja vojne v vsem podpirati, proti temu da ji britanska vlada zagotovi po vojni avtonomijo. Britanska vlada se je Birmi že zahvalila za velikodušno podporo in sklenila poslati tja vojaške svetovalce za organiziranje vojne sile in industrije, obenem je Birmi zagotovila po vojni statut dominiona. Razen tega se bo po vsej Indiji ustanovila nova vojna industrija za poljske topove, strojnice in avtomatično orožje. Tovarne bodo uprav
Letalska vojna med Anglijo in Nemčijo
Letalski napadi nemških eskadri! na Anglijo in angleških na Nemčijo se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo
BERLIN, 3. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemška letala z uspehom bombardirala neko angleško ladjo pri Torquayu, pristanišče v Wicku, v Bristolu in drugod. Razen tega je bilo izvršenih več zelo uspešnih napadov na angleške industrijske centre in letališča. Angleška letala so ponovno v zaščiti noči bombardirala kraje v severni in zahodni Nemčiji. Škode ni posebne. Sovražnik je izgubil 7 letal, nemška pa so izgubljena 3.
LONDON, 3. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so nemška letala sinoči že vdrugič priletela nad Anglijo za dneva. Dnevi trajajo poleti v Angliji, kakor znano, do pol desetih zvečer. Pri tem poletu pri dnevni svetlobi so napadla nemška letata zlasti severno-vzhodno Škotsko. Zlasti je trpelo neko
mesto. Ubitih je bilo 12 oseb, 123 pa ra-njnih. eMed ubitimi j veliko otrok. Razrušenih je bilo veliko število stanovanjskih hiš. Ob polnoči so nemška letala napad ponovila. Vendar topot ni bilo niti žrtev, niti matrrijalne škode.
LONDON, 3. julija. Reuter. Sinoči je letalsko ministrstvo v svojem komunikeju javilo o zopetnem letalskem napadu an gleških letal nad Nemčijo. To pot so letala RAF z intenzivno preciznostjo v neprestanih napadih bombardirala ladjedelnice in pristaniške naprave na otoku Svitu. Val za valom so prihajala letala in odlagala ekrazitne bombe na doke. ladjedelnice ter na vojne ladje, ki so v popravilu ter na ostale pristaniške naprave. Požar za požarom je nastajal in eksplozije so metale traverze in druge naprave i vfeoko v zrak. Pri ten* so angteSki bom-Ibniki šestkrat zapovrstjo z bombami
uspešno napadli v doku v popravilu se nahajajočo nemško ladjo »Scharnborst«, ki je pred dnevi priplula iz Norveške, kjer so jo angleški bombniki že enkrat težko poškodovali. »Scharnhorst« je za-dobila bistvene težke poškodbe. Tudi drugod so angleška letala zopet bombardirala že znane cilje. Tako So napadla rafinerije in petrolejska skladišča v Ham burgu in Hamu, viadukt pri Brunsbutte-lu, letališča v Weselu, Kolnu, Wenlowu in letalsko tovarno v Dickhausenu. Hi-droplani pa so napadli pomorska oporišča na Holandskem, zlasti Rotterdam. Z vseh teh poletov se štiri letala niso vrnila.
LA VALETTA, 3. jul. Reuter. Včerajšnji dan je potekel na Malti mirno. Danes ob 9.30 jc pa bil dan znak za alarm. Protiletalske baterije so bile ves čas v akciji.
Ijali in vodili Indijci. Orožje bo namenjeno skupni obrambi imperija.
POMOČ DOMINIONOV
LONDON, 3. julija. Reuter. Kanada in Avstralija bosta v vseh svoji! ladjedelnicah izdelovali vojne ladje za britansko vojno mornarico. Iz prispevkov, ki so bili nakazani londonski vladi, bo osnovano posebno letalsko brodovje zi kolonije Bližnjega vzhoda (neodvisno ot mandat-skih področij), ki bo štelo 10 težkih bombnikov ter 160 lovcev. Lelala bodo imela posadke iz domačinov ter tudi znake teh kojonij.
OTTAWA, 3. julija. Reuter. Kanadski letalski minister Hull je izjavil, da se je posrečilo letalsko produkcijo v Kanadi tako zelo pospešiti, da so bila naročila v letalski industriji izvršena v še enkrat krajšem času, kakor predvideno. Letalska imeprialna šola je že prejela 200 vež balnih letal, 800 pa jih bo prejela v kratkem.' ,
Operacije v Afriki
KAH1RA, 3. julija. Reuter. Poveljstvo angleškega letalstva Srednjega vzhoda je objavilo včeraj popoldne, da je angleško orožje zanamovalo važne uspthe proti Italijanom, tako na kopnem, v zraku, kakor na morju. Boji za Sidi Azi in Capuzzo so se uspešno nadaljevali, vkljub temu da so Italijani dobili ojačenja. Letala RAF so zažgala skladišča in rafinerije bencina na Siciliji, ter težko poškodovala letališča v Abesiniji v Gondarju in Azosi. Pri Mo-yali so naša letala bombardirala kolono tovornih avtomobilov. Na morju smo sovražniku uničili nadaljnje 4 podmornice, s čimer so Italijani izgubili že 13 svojih podmornic.
ANGLIJA—IRSKA
NEW YORK, 3. julija. Havas. Potrjujejo se vesti, da je angleška vlada ponudila garancije svobodni državi Irski v primeru nemškega vpada na otok. Irska naj bi v tem primeru odstopila vrhovno vodstvo Angležem. Angleška pomoč Irski bi bila
Prihodnja akcija kodo Dardanele
BASEL, 3. julija. »Basler Nachriohtcn« poročajo iz Budimpešte, da se pripravlja nova okrepitev odnošajev med Sovjetsko zvezo Irt Bolgarijo. Kot dokaz za to se navaja, da je za novega bolgarskega poslanika v Moskvi imenovan Stamenov, eden najuglednejših bolgarskih diplomatov. V sofijskih diplomatskih krogih na-glašajo, da želi postati sovjetska vlada čimbolj neodvisna od vseh velesil in njihovih kombinacij. Dobro poučeni krogi menijo, da bo prihodnja sovjetska akcija namenjena ureditvi vprašanja Dardanel. S tem v zvezi je treba razumeti raanc ukrepe Turčije, kakor je križarjenje turske mornarice po Črnem morju, klicanje novih razervistov pod orožje, in zbiranje Čet na bolgarski meji. Vprašanje Dardanel igra sploh največjo vlogo, in kakor sc zatrjuje, razpravlja o njem s sovjetsko
vlado tudi novi angleški veleposlanik v Moskvi, sir Strafford Cripps.
LONDON, 3. jul. Reuter. Okupacija severne Bukovine in Besarabije je po sovjetskih poročilih končana. Po poročilih beguncev iz Bukovine pa so sovjetske čete demarkacijsko črto v Bukovini preko, račili In zasedajo tudi južno Bukovino. Baje so se včeraj ponoči pred romunskimi pristanišči pojavile tudi sovjetske voj. ne ladje. Vse vlake, ki so bili namenjeni za izvoz v tujino, zlasti v Nemčijo, so sov jetske čete zadržale. Ameriški listi na pratn sovjetskemu zasedanju Besarabije zavzemajo različna stališča. V enem pa večina listov soglaša, namreč da je to napredovanje netivo za bodoče konflikte med zainteresiranimi velesilami na Balkanu.
Španija pred vstopom v vojno?
LONDON, 3. jul. Reuter. Vesti, ki pri 1 °	Isl"
hajajo iz Španije, dokazujejo, da je treba računati z novim razvojem španskega sta lišča. »Daily Herald« poroča, da obstajajo vsi razlogi ža domnevo, da bo Španija stopila v vojno proti Veliki Britaniji in dovolila nemškim četam, da čez njeno ozemlje napadejo Gibraltar. Kapitulacija Francije je popolnoma spremenila prej. snje špansko stališče. Na španski meji se zbirajo vedno večje enote nemških čet. Tc čete bi zasedle tudi Tanger in španski Maroko, ki leži nasproti Gibraltarju.
S tem bi prišla nemška vojska v Afriko.
MADRID, 3. jul. DNB. V v.ojno službo je poklican rekrutni letnik 1937.. Javiti se mora pri svojih polkih do 5. t. m.
LONDON, 3. julija. Reuter. Kompletna nemška divizija, ki je prispela na franco-sko-špansko mejo, bo v kratkem prešla na špansko ozemlje na večmesečni obisk, kakor temu pravijo v uradnem poročilu. Baje bodo priredili v Španiji po vseh važnejših mestih, tudi ob sredozemskem morju, svečane sprejeme.
GavrHovič na pot! v Moskvo
CARIGRAD, 3. julija. Dopisnik Avale javlja, da je jugoslovanski poslanik v Moskvi, dr. Gavrilovič dospel v Carigrad. Na postaji so ga pozdravili jugoslovanski poslanik v Ankari, sovjetski generalni konzul s podkonzulom, dalje jugoslovanski konzul in podkonzul ter častni konzul Jugoslavije. Jugoslovanski parnik »Lov-čen« je prepeljal dr. Gavriloviča s spremstvom v Odeso.
RUSIJA ZA PRIJATELJSTVO Z ROMUNIJO
MOSKVA, 3. jul. Tass. Izvestja izjavljajo da je z mirno ureditvijo besarabskega in bukovinskega vprašanja sedaj mo. goče vzpostaviti dobre sosedske odnoša-je med Sovj. unijo in Romunijo. To je va. žen doprinos k ublaženju splošne medna, rodne napetosti.
KANADSKI LETALCI
OTTAWA, 3. jul. Reuter. Letalski minister Kanade je ‘javil, da sc v dominionu vedno bolj stopnjuje zanimanje za zrako. plovstvo. Od septembra do danes se je prijavilo k letalski službi 115.000 oseb, od teh jih je že 55.000 napravilo sprejemne izpite. V kanadski vojski so zadržali 13.000 teh letalcev.
KITAJCI V KAJFENGU
CUNGKING, 3. jul. Reuter. Kitajske čete so po močnem napadu zavzele Kajfeng Japonci se umikajo.
Nov govor generala de Gaullea
.n	«	_	t_I ^ I ! nO Hnnl/ Pro
LONDON, 3. jul. Reuter. General de Gaulle je sinoči na radiu pozival Francoze, naj se sprašujejo, ali bi bila Devica Orleanska, Richelieu ali maršal Foch, kdaj pristali, da bi francoska vojska po. ložila orožje in se postavita proti zaveznikom, ali bi se bil našel kdorkoli izmed francoskih admiralov, ki bi hoteli sovražniku izročiti brodovje, ali bi bil maršal Lyautey pripravljen komurkoli izročiti
francoske kolonije? Vsak Francoz naj o teh vprašanjih v tihi uri premišljuje in srce mu bo dalo edini pravi odgovor? Za to poziva vse svobodoljubne Francoze, naj se postavijo na njegovo stran. O osta lem je general de Gaulle včeraj imenoval 38 let starega predsednika francoskih inženirskih zbornic za poveljnika novona-stajajoče francoske vojne industrije in vojaškega znanstvenega instituta. •
v glavnem dana s poljskimi in češkimi če-tdrrrt, 'M »O zdaj na britanskih Ueh.
STIMPSONOV GOVOR WASH1NGT0N, 3. julja. Reuter. Senatni odbor je včeraj potrdil imenovanje Stimpsona za vojnega ministra s 14:3 glasovi. Senatnemu odboru vojnega ministrstva se jc ob tej priliki predstavit sani Stimpson, ki je imel govor, v katerem jc dejal, da predstavlja britanska mornarica sestavni element ameriške obrambe. Zato je treba zaveznike v vsem podpirati. I u-di ne verjame, da bi bile za USA zadostne samo ‘defenzivne priprave, kajti USA bi bile ogrožene že, če bi nasprotnik stopil na Bermude. Novo Fundlandijo ali Vzhodno Kanado. Tudi novi mornariški minister polkovnik Knox sc je predstavi! mornariškemu odboru senata.
POLJSKA VLADA SE PRESELI V KANADO
NEW YORK, 3. julija. DNB. V Montreal jc prispel zastopnik vlade generala Sikorekega, da pripravi preselitev poljske vlade v Kanado. Zaloge poljskega zlata in arhivi so že v Ameriki. _______________
Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno in toplo vreme. Toplota se bo še dvignila. Včeraj jc bila najvišja toplota 27, danes najnižja 13.6, opoldne 26.
CUR1H 3. jul. Devize: Beograd 10, Lon don 16.75, Newyork 442, Milan 22.40, Ber lin 187, Sofija 3.10, Budimpešta 79, Buka rešta 2.25.
Zaradi prekopavanja bo jutri, v četrtek, Gledališka uHca za promet ves dan zaprta.
Posvetovanja o usodi Sirije
LONDON, 3. julija. Reuter. Vrhovni poveljnik iraške vojske je včeraj pripotoval v Ankaro, kjer se je sestal na posvet s turškimi vojaškimi krogi. Nato se je sestal s turškim, iraškim in britanskim konzulom v Siriji ter z uglednimi sirijskimi politiki. Kakor znano, je britanska vlada predvčerajšnjim uradno posvarila pred vsakim vdorom v Sirijo in Libanon, pa tudi proti sami uporabi teh pokrajin za napade na Turčijo, Egipt, Irak in na britanske posesti. Turška vlada pa je že svo-
ječasno izjavila, da ne bi trpela drugega gospostva v teh dveh pokrajinah, razen francoskega, kar jc v skladu tudi z br -tanskimi interesi. Vsa ta akcija gre za preprečenjem nasprotnega poskusa, k čemur naj bi pripomogel najiiovejšl obisK generala Weyganda, ki je z letalom poti v Sirijo. General Weygand je bil * letalom že pred nekaj dnevi v Siriji 1« 1 on generala Mittelhauserja končno pretvoril, da se je odločil k položitvi orožja-
S
V	'
\ IN
1 M
^ Vi i
■*°HAo5
6SPAMH
ščitni ukrepi za civilno prebivalstvo, med katerega je bilo razdeljenih na milijone mask, protileta sko topovsko omrežje, ki se bo v dejanski moči pokazai0 šele Gb napad«! prostorna: podzemska zaklonišča 'n letališča, rezervoarji 2a bencin in druga goriva, močne vrste rezervnih eskadrilj največjih bombnikov, med katerimi so poizkusili najnovejše, ameriške pošiljke, prave zračne trdnjave z vrtilnimi topovskimi in strojniškimi stolpi, cela armada prostovoljcev proti eventualnim izkrcavanjem padalcev, blizu^ dva milijona teritorialne vojske in končno mogočno vojno ladjevje so orožje, s katerim se bo Anglež postavit v obrambo svoje domovine. Tega sc Nemci prav dobro zavedajo. zato bo tudi njih, eventualni napad skrbno pripravljen in preračunan. Presenečenja na obe strani niso izključena, lah ko se zgodi, da bodo tako Angleži kakor Nemci pokazali strmečemu svetu orožji', ki ga doslej še nismo videli v akciji, ali Pa vsaj ne v tolikšni meri preizkušenega.
Na morju in v zraku se bosta kosali vojni tehniki in laboratorijske spretnosti dveh velikih narodov, poteku boja bo prav gotovo z veliko napetostjo sledil ves civilizirani svet.
Ne smemo pozabiti, da so hladnokrvni, preračunljivi Angleži drugače izredni ro-
doljubi. Kult angleškega odpora, kadar gre za svobodo domovine, ne pozna ovir, ne klone pred še večjo katastrofo, če je Francozu Pariz srce domovine, s katerim raste in pade njegov pogum, tedaj prav gotovo lahko rečemo, da ljubi Anglež nič manj svoj London, svojo domovino. Toda, čim je padel temperiranemu značaju latinskega Francoza priraščen Pariz, je tudi usahnil njegov pogum. Angležu na-sorotno, je domovina veliko prostranstvo, široki svet, zanj bi trenutna izguba Londona ali otočja pomenila le utesnitev širokega obzorja, ki mu je treba spet jasnosti na obzorju. »Moja hiša je moj grad, a moja domovina široki svet«, pravi Anglež in v tem smislu tudi polaga svoje življenje na široke osnove naroda.
Velika Britanija je tedaj pred težko preizkušnjo. Narod bo moral prvič v zgodovini prestreči silen napad z evropske celine, s širokega prostora, kamor je hladnokrvno trgovsko-preudarni britski diplomat vedno usmerjal svoje cilje. Imperij morja se bo meril z velikanom celine za prestiž in nov red v svetu.
Ivo Lapajne.
Usodni dnevi za obstoj Velikobritanskega otočja
Napovedi o napadu na Anglijo - Površinsko lice oceanske predstraie Evrope • Obrambna pripravljenost Velike Britanije - Angleška miselnost in Francozi
Poglavitno vprašanje, ki drži politično javnost v sedanjem trenutku v šahu je, kdaj se bo začelo ono najpomembnejših dejanj v zgodovini Evrope — že dolgo napovedani napad na Veli-kobritansko otočje. Nemčija se po vseh dosedanjih velikih uspehih dobro zaveda, da bj; šele z uklonitvijo Anglije nastopil trenutek, ko bi bilo lahko govoriti o efektni- zmagi nadmočnega nad premagancem. In je samo vprašanje, ali je sploh mogoče preko morja zavladati nad Veliko Britanijo, presekati težki vozel, po katerega razvozljanju vodijo svobodna pota k zastavljenemu cilju.
Velika Britanija je oceanska predstra-ža Evrope. Pred davnimi tisočletji se je ta nekdaj sestavni del evropskega kopna odtrgal od njega, plitve globine je zalilo morje. Naseljeni otoki so postali v zgodovinskem razvoju evropskih narodov objekt, ki je bil, kakor Japonska na Daljnem vzhodu poklican, da zavlada oceanu In preko njega ostalim celinam.
Dolgo je bila Velika Britanija ponosna rta svojo Splendid isolation. Toda od sil nega vzpona njenega imperializma dalje, ko je moč Albiona stalno rastla, se Anglija ni mogla izolirati od sodelovanja v evropski politiki. Vselej je pa v sporih s kontinentalnimi silami našla pot, da se je ob pravem času umaknila v svoj izolirani prostor in od tam dirigirala svet.
V modernih bojih, ko se je v svetovni vojni preizkušeno vojno letalstvo daleč izpopolnilo, Anglije ne loči več morje od celine. Velikemu akcijskemu radiju bombnikov so daljave najskrajnejše angleške točke z evropske celine kaj lahko dosegljive. Glavni otok sam je 980 km dolg, njega najsevernejša točka sega pri Dun-headu v isto širino kakor leži fjord Sta-yunger na Norveškem. Na jugu, kjer je ?*°k najširši, meri 630 km, med zalivom 5olway in zlivom reke Tyne 104, na najožjem delu škotske pa le 38 km. Obale so močno razjedene, morje se razliva .globoko v notranjost otoka tako, da je najbolj oddaljena točka v notranjosti komaj 130 km od morja. Kamor koli naj
tedaj prebivalstvo zateče, se v kratim maršu že znajde spet ob morju. Naj-^ja notranja mesta Anglije leže le 40 km od morja.
Površina Velike Britanije odgovarja nekako oni Italije. 100 m globoko morje jo loči od irskega otoka. Škotska je go-rata, večinoma brez gozdov, kar je v primeru letalskih napadov še slabše. Naj-Vlsjj vrh sega le 1343 m pod nebo. Glavna industrijska okrožja so pri Newcastlu, bheffei<}Ut Manchestru, Birminghamu, Car dittu in Bristolu ter se krijejo z rudnimi lezisci otoka. Velike ladjedelnice in sploh gros industrije je prisionjen na zahodnej-sp stran otoka) kar je v primeru zračnih napadov Precejšnjega pomena. Anglija se je po dobljeni,, izkušnjah na napad vse stransko Pripravila. Silno pospešena zmogljivost dela v tovarnah, veliki za
Dr. Milan Gavrilovič, naš novi . poslanik v Moskvi, je z orient ekspresom odpotoval iz Beograda v Sofijo, od koder bo nadaljeval pot v Moskvo. Z njim potujejo tudi poslaniški svetnik Vladislav Markovič, tajnika dr. Miletič in Jelisavič, dva shržitelja ter dopisnik Avale, urednik Gavro Velikič.
»Vojna bo težka
in krvava"
»Giomale d’Italia« piše, da »bo vojna proti Angliji težita in krvava, da je pa
nje izid že jasen. Francija je hotela vojno, zato bo v novem evropskem redu zavzela mesto, ki ga zasluži. Odveč je poizkušati z nekakšno rehabilitacijo v zadnjem trenutku. Tudi niso resnične vesti, da je -Mussolini dejal ob neki priliki, kako se bo lahko Francija prepričala, da jo ljubi. Italijanski narod ni nikoli ljubil Francije in nima razloga, da bi zamenjal svoje stališče. Pred novo fazo vojne je v Italiji popolnoma prepovedana prodaja ka ve, omejena je poraba sladkorja, prodaja vseh vrst sladčič, peciva in sladoleda pa reducirana na tri dni v tednu. Prav tako je skrčen konzum mila; prodajal se bo enoten kruh.«
»Relazioui Intemazionali« pišejo, da »prehaja zdaj vojna v odločilno fazo, ki bo odločila o usodi Evrope. Mussolinijeva Italija in Hitlerjeva Nemčija morata zdaj vreči največjega sovražnika, Anglijo, katere moč je v njenih strategičnih pozicijah in vsestranski oborožitvi. Nevarna je tudi zato, ker je na j več ja domi-natorska sija v Evropi in na svetu. Ni dvoma, da morata v tej vojni zmagati
»Rame ob ramenu čuvajmo Jugoslavijo"
Danes mora vladati v narodu železna disciplina vse dotlej, dokler ne mine nevarnost in se nad svetom ne zasveti novo obzorje. Nikdar prej toliko kakor danes je treba realno gledati na tok dogodkov ter podrediti praktičnemu delu razna teoretična mišljenja. Nobena žrtev, noben napor ne bo prevelik, da se ohranimo, da zbrani pričakamo konec vojne in da vstopimo v novo dobo Evrope, povezani v eni državni edinici. Najtragičnej-ša usoda, ki bi mogla zadeti hrvatski narod, bi bila, če bi bila naša država raztrgana in če bi v novo Evropo ne vstopili v eni državni organizaciji. Danes ni večje dolžnosti za vsakega hrvatskega politika in za ves naš narod, kakor delati za ohranitev celote hrvatskih dežel ter da rame ob ramenu s Srbi in Slovenci čuvamo Jugoslavijo, ki vsem trem narodnopolitičnim komponentam zasigurava obstoj.	(»Obzor«.)
z dobro zobno ščetko in fino zobno kremo, kakršna je zobna krema ODOL Na ta način se v dlesnih poživlja kri, da ostanejo čvrste in zdrave. Uporabljajte za nego zob in ust vsak dan zobno kremo ODOL
Italija in Nemčija, zato bosta vodili boj do kraja, pa naj traja vojna tudi več let.«
Agencija Stefani izključuje, da bi pred spopadom sil osi z Veliko Britanijo nastopi kakšna mirovna akcija, zato se lahko smatra, da je vojna prešla v kritično fazo. Po glasovih »Ziircher Zeitung« v Berlinu že pripravljajo v bližini Tehnične visoke šole, kjer so vsako leto vojaške parade, velike Tribune, ki najbi bile do 1. avgusta dograjene. Vprašanje tri-umafinega pohoda Hitlerja v mesto je tedaj samo še stvar nekoliko tednov, zaključuje list.
Konferenca dr. Mačka s senatorjema Vilderjem in Kosanovicem je bila pred-snočnjem v Zagrebu. Predsednik HSSse je dolgo časa posvetoval z voditeljema SDS.
Mal' položi dar domu na oltar
Podmornice za Nemčijo gradijo holandske ladjedelnice, ki so najmoderneje opremljene. Holandska ima 35 do 40 ladjedelnic. Za podmornice prihajajo v poštev le velike ladjedelnice, ki imajo kapaciteto 150 podmornic na leto, piše »Manchester Guardian«.
Geopolitične izpremembe v vzhodnem Podonavju
Jugoslavija večja od Romunije - Rusija ob Donavi - Nadaljnji cilji Moskve
Z zasedbo Besarabije in severne Bukovine se je rusko interesno področje premaknilo v meje stare carske Rusije. Z razliko bukovinskih tal, ki so bile prej sestaven del Avstro-Ogrske monarhije. Industrijsko zaledje in velika žitnica Rusije, plodna Ukrajina je dobila na svojem južnozahodnem robu nov pas obmejnega ozemlja, prostorna ploskev za obalami črnega morja pa več sveta za varnost svojih interesov.
Romunija je bila izmed onih držav Podonavja, ki se je po svetovni vojni zelo močno povečala. Poglejmo, kakšno je bilo njeno stanje po miru v letu 1919.:
km* preb. predvojna Romunija 137.902 7,509.009
Besarabija	45.632	2,686.600
Erdelj	57.244	2,500.000
Maramaroš	21.045	1,000.000
Vzh. Banat	20‘000	1,000.000
Bukovina	10.000	700.000
skupaj pridobljeno 154.921	7,900.000
nova Romunija	292.823	15,409.009
Romunija se je tedaj povečala za več kot svojo predvojno velikost in dobila še nekaj stotisoč več prebivalcev kot jih je imela prej. Z zasedbo Besarabije je postala gospodar donavske delte in velikega loka Karpatov od Železnih vrat do čemovic. Z vzpostavitvijo starih mej ob Donavi in Prutu se je pa Romunija
tako po prebivalstvu kakor velikosti precej zmanjšala. Jugoslavija je postala večja od nje, po prebivalstvu sta si skoro enaki. Sovjetska Rusija je z neposredno naslonitvijo na donavsko ustje dobila kontrolo veletoka in upoštevajoč najmočnejše njene rečne flotilje na svetu, je postala važen činitelj v kakršnem koli sporu na spodnjem delu Donave in na obalah črnega morja. Svojemu staremu cilju, kontroli nad Dardanelami, se je Rusija z zasedbo donavskega ustja približala za 120 km na jug, skratka strategično ravnovesje se je premaknilo tako v karpatskih gorah Bukovine kakor ob obali črnega morja.
Danes je še težko predvidevati, kolikšnega pomena je za geopolitično fiziono-mijo Balkana zadnja izprememba njegovega zemljevida. Namesto lastnih miselnih potez naj navedemo mnenje »Basler Nachrichten«, ki pišejo med drugim: »Ali cilja sovjeska Rusija k morskim ožinam ali pa celo v srednjo Evropo? Že jeseni je Stalin spretno izkoristil poljsko krizo, si zagotovil vzhodni del napadene države, postavil prva oporišča v baltskih državicah ter odtrgal kasneje od Finske stare carske strategične točke. Zdaj je zarezal v meso Romunije ter spravil pod svojo kontrolo izliv Donave. Vprašanje je zdaj, ali si Rusija prizadeva, pridobiti tudi kontrolo nad petrolejskimi vrelci Romunije, ali je novo postavljena meja ru-
ski branik ali pa odskočna deska za na-daljne cilje? Naj že bo kakor koli, eno je gotovo: Rusija uveljavlja svoje težnje, da noče ostati le azijska, nego tudi evropska sila. V tak položaj je bila pahnjena že večkrat v zgodovini in že Aleksander I. se je otekal misli, da bi bil po Napoleonovi blokadi zaprt v evrazijsko notranjost. Napoleonova blokada Anglije in njegov poizkus napada na Veliko Britanijo ima marsikakšno sorodnost s sedanjimi prilikami, če se bo načrt nemškega napada na Anglijo posrečil, bo nastopila s primero iz Napoleonove dobe razlika v tem, da bi zdaj zmagovalec in akter nastopa proti Rusiji ne imel za svojim hrbtom več Anglije, kakor jo je moral nepremagljivo trpeti Napoleon«, zaključuje list.
Sovjetska Rusija se vrača k carskemu imperializmu. Toda, čim je stopila na zgodovinska tla, širokih vrat Besarabije, se je znašla na tleh, skozi katera so prihajali narodi na vzhodni Balkan. Tu se ji odpira svet, v katerem je carska Rusija pletla in aktivno nizala svoje interese, a je bila predvsem od Anglije spretno zavrnjena čim dalje od ustja Črnega morja. Ali se bo sedanji Rusiji posrečilo, uveljaviti močneje svoj vpliv v vzhodnem delu Podonavja in Balkana kakor carskim diplomatom, bo pokazala že najbližja bodočnost.
Stran 4.
»Večer ni k«
V Mariboru dne 3. VII. 1940.
jjovice
Ha d vse koristna služba domovini
Nekaj misii o potrebi delovnih taborov na podeželju
Podobno delovnim četam zagrebških akademikov, ki so bile na terenu že leta 1934., so lansko leto tudi slovenski viso-košoici organizirali takozvane delovne tabore. V nasprotju z zagrebškimi vseuči-teljiščniki, ki so pri svojem delu imeli za cilj le praktično pomoč preprostemu ljudstvu, je imelo delo slovenskega naraščaja predvsem narodno-obrambni značaj; udeleženci delovnih taborov, ki so se vršili v pasivnih in narodnostno ogroženih krajih, torej niso koristili ljudstvu le s fizičnim, praktičnim delom, temveč tudi z najrazličnejšimi predavanji. In kar je
še važno! Akademska mladina je ob tej priliki proučevala tudi slovensko vas ter vzroke njenega bednega življenja. Prilike in razlogi, ki so lansko leto priklicali v življenje delovne tabore, se namreč niso v ničemer spremenili, še več! Življenjske razmere so se v nekaterih predelih vsled položaja v svetu znatno poslabšale. Prebivalstvo nekaterih okrajev, ki so vsako leto bruhali v tujino tisoččlanske armade sezonskih delavcev (Prekmurje!), je zvečine ostalo doma, na osiromašeni grudi; zagrenjene in od življenjskih bremen otopele jih potem skuša zajeti tu-
ja propaganda. Tej zli sili in pa mnogim raznašalcem razburljivih vesti, se je ponekod posrečilo zaustaviti skoroda sleherno društveno ali kakršno koli že prosvetno dejavnost, voljo do dela itd.
Po predočitvi vsega tega je torej bolj ko kedaj prej želeti, da slovenska akadein ska mladina — že v duhu zbližanja s kmetskimi plastmi našega naroda — preživi nekaj tednov na našem podeželju in da v najbolj pasivnih in najbolj ogroženih predelih organizira delovne tabore; to bo brez dvoma hvaležna in nad vse koristna služba domovini.	š-č
Novi brezmesni dnevi:
s
Na podlagi čl. 1. uredbe o spremembah obstoječih predpisov in izdanju novih je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa predpisal tele spremembe in doponitve k uredbi o varčevanju z življenjskimi potrebščinami :
Čl. 1. Prvi člen uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami se spreminja in se glasi: Sreda, četrtek in petek se določajo v vsej državi za brezmesne dneve. Te dni je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te dni ne smejo servirati jedil s telečjim, govejim in svinj skim mesom. Ta prepoved se ne nanaša
sreda, četrtek
eeaesMKseasEiBHBESšBi
in
petek
na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in drugi notranji deli.).
Čl. 2. Tretjemu členu uredbe, (ki prepoveduje klanje telic in junčkov), se dostavlja: Izjemoma in po predlogu živino-zdravnika sme pristojna prvostopna splo šna upravna oblast odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dobre za rejo ali ako nastopi primer nujnosti. Za odobritev, ki jo izdaja splošna upravna oblast (sresko načelstvo) ni treba plačati nobenih taks.
Čl. .3 Minister za trgovino in industrijo bo izdal podrobna navodila za izvrševanje te uredbe.
Čl. 4. Uredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v »Službenih novinah«.
V skrbi za varstvo otrok
Na praznik, 23. junija so se zbrali zastopniki uradov, ljudske šole in krajevnih organizacij v Sv. Marjeti niže Ptuja, da se posvetujejo o možnostih zaščite svojih otrok.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik občine Muhič Ivan. V obsežnem referatu je raztolmačil potrebo zaščite kmečkih otrok v mirnem, posebno pa še v mobilnem odn. vojnem stanju. Res, naša kmečka mladina je preveč izkoriščana za predolgotrajno in prenaporno delo. Že v najnežnejši mladosti mora opravljati najtežja opravila. Posebno so pa zlostavljeni otroci, ki morajo že v svoji šolski dobi radi pomanjkanja pod domačo streho iti v hlapčevsko in pastirsko službo, Cesto daleč od doma v tujo vas in med popolnoma tuje ljudi. Premalo počitka, premalo dobre hrane, slaba obleka in obuvalo, nezdravo stanovanje in prenočišče so močne ovire normalnemu telesnemu razvoju otrok, zato propadajo in hirajo telesno in seveda tudi dušev no pod pretežkimi življenjskimi pogoji. Vsa materialna razrvanost, ki se je v težki današnji dobi zajedla v naše kmečke hiše in koče, se odraža na doraščajoči mladini, ki nado-mestuje odsotne moške pri težkem poljskem
in sploh gospodarskem delu. Tej kmečki mla dini je treba pomagati. Kako, to je naloga, ki jo naj prouči odbor krajevne zaščite otrok v casu vojnega stanja.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik banovinski zdravnik dr. Martinc Ivan, podpredsedniki: župnik Šketa Ivan, učiteljica Sok Štefanija in šolski upravitelj Geč Ivan. Tajnik: učitelj Šegula Pavle, pomočnica učiteljica Ravter Otilija. Blagajnik: učitelj Stanič Stanislav, pomočnica učiteljica Stanič Leopcldina. Odborniki: zastopnik občine Vesenjak Franc iz Moškanic, Hrovat Jožef iz Muretinc, Ranfl Franc iz Placarovc, Prelog Franc iz Zagajič, Bezjak Ivan iz Za-mušan. Preglednika računov: učitelj Debenak Andrej in učiteljica Lebhn Ljudmila.
Delo, ki si ga je nadel novi odbor je hvalevredno in ogromno. Njega realizacija pa je odvisna končno le od finančnih virov. Brez denarja je kakršno koli uspešno delo in realizacija še tako lepih načrtov nemogoče, tega se ves odbor resno zaveda, zato so bile slučajnosti dnevnega reda posvečene temu vprašanju.
Pismo iz Sv. Trojice v Slov. goricah
Kot vsako leto, so bili tudi letos pri nas nabori. Z veseljem ugotavljamo, da so se naši fantje tokrat dobro postavljali. Opažali smo, da je med njimi bilo nekako tekmovanje, kdo bo boljši, kdo bo »sposobnejši«. Tudi tokrat ni bilo nezmernega popivanja niti razgrajanja, kakor se je to včasi dogajalo. Videti je, da je končno le prišel čas, ko mladina že sama uvideva, da je poklicana za izpolnjevanje lepših dolžnosti, med drugim posebno: služiti kralju, narodu in domovini, ne pa da je na svetu zgolj za to, da pač nekako živi in životari, ne da bi zapustila svojim potomcem vsaj zgled, kako je treba živeti in koristiti splošnosti. Tudi naborne komisije, odnosno oblasti niso imele posebnih nevšečnosti z naborniki. •— Mladina, ki si postala z dnevom uspešnega novačenja član mogočne naše armade, bodi ponosna, čvrsta in nc-omahljiva opora naši trobojki, naši dobri skupni stvari 1 Še dolgo po novačenju krasi tvoj klobuk trak v državnih in narodnih barvah. Lahko trdimo, da mladina hodi po zdravi poti. Take smove potrebuje naša mati — Jugoslavija.
Ko drugod, smo tudi pri Sv. Trojici slovesno proslavili Vidovo. Že zarana so tržani razobešali zastave. Predvsem vsa naša kmečka mladina je bila praznično oblečena in je deloma z roditelji prisostvovala službi božji ter lepi proslavi v šoli. Naša mladina ve, kaj pomeni za
nas »Vidovo«. Po trgu je korakala skupina otrok, ki je radovedno in z zadovoljstvom ugotovila število trobojnic, ker jih je mnogo plapolalo raz hiš domačega kraja. Z vsemi tržani pa vendar ni bila zadovoljna. Pogrešala je namreč praznično znamenje na zgradbi trške občine, ki zastave gotovo samo pomotoma ni iz-vesila. Zlasti naša dobra mladina tudi take nedostatke opaža in jih ustrezno ocenja. — a—že
Ceff«
CIR1L-METODOV KRES NA STAREM GRADU
Kakor vsako leto, priredita tudi letos obe Ciril-Metodovi podružnici v Celju ob priliki praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda kres na Starem gradu. Kres se bo žgal jutri ob 20.30, v primeru slabega vremena pa v petek ob 20.30. Obenem bo med kresovanjem pred celjskim kolodvorom promenadni koncert vojaške godbe celjskega 39. pešpolka. Celjski Slovenci! Udeležimo se tradicionalnega Ciril-Metodovega kresovanja v obilnem številu!
c Nov rudnik. V Črešnjicah pri Frankolovem rji-. proslosledec Martin Korošec zadel letaš na tri plasti črnega premoga. V rudniku je zaposlenih že več delavcev in so izkopali že več vagonov premoga. Za rudnik so so zanimale že nekatere zagrebške driflžbe, ki so ponujale Korošcu večje
zneske za odkupnino, na kar pa Korošec ni pristal, če sc bo rudnik razširil, bodo Črešnjičani s tem mnogo pridobili. — Nujno potrebno bi bilo, da bi se na cesti Crešnjice—Bukovje čimprej pričela gradbena dela. Kredit 100.000 din je za la dela že na razpolago.
c Odlikovanje. Poveljnik celjske orožniške čete major g. Stjepan Vindakijevič je bil za izredne uspehe na kriminalnem in političnem polju odlikovan z redom Belega orla V. stopnje.
c šoferski izpiti za kandidate iz mesta Celja in laškega okraja bodo v četrtek, 11. t. m., ob S. zjutraj pri preds loj niši vu meslne policije, kjer naj kandidati čimprej vložijo prošnje.
c Pregled legilimacij. Sokolsko društvo Gelje-matica bo drevi še uradovalo v društveni pisarni od 18. do 22. v svrho pregleda društvenih legitimacij. Članstvo naj stori svojo dolžnost.
c Dopisništvo Delavske zbornice v Celju se je preimenovalo v ekspozituro Delavske zbornice, ki jo vodi bivši krojaški mojster g. Josip Arnšelc.
c Razne nesreče. Na 38 letnega rudarja Ludvika Slugo od Sv. Krištofa pri Laškem, sc je pri delu usula plast premoga in mu zlomila desno nogo. — 34 letni kurjač Franc Koprivc iz Podgorice pri Št. Lenartu nad Laškim je padel s kolesa in sc močno poškodoval po glavi. — 60 letna žena posestnika Julijana Špcgelj iz Sp. Doliča pri Vitanju, je doma padla in si zlomila levo roko v zapestju. — 28 letni žagar Ivan Korošec iz Loke pri Vojniku je na Frankolovem padel z motornega kolesa, se poškodoval po glavi in si zlomil desno roko. — t) letnega sina zidarja Ivana Dobrotinška iz Slatine pri Šmartnem v Rožni dolini, je pri igri tovariš vrgel na tla. Pri padcu si je zlomil levo ključnico. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
c Podaljšanje Samostanske ulice. Kakor znano, namerava SUZOR Zgradili v Vodnikovi ulici večji prizidek. Ob tej priliki bodo podaljšali Samostansko nlico ob bodočem prizidku do Voduikove ulice. Podaljšek ulice bo širpk 10 melrov in ga bodo lahko zgradili v obliki pasaže. Tako bosla dobili Prešernova in Vodnikova ulica nujno potrebno direktno zvezo po Samostanski ulici, c Sobni požar. Te dni je nastal v hiši
Plul
posestnika Franca Krbavca na Sp. Hudinji v stanovanju najemnika Žlendra požar. Stanovanjc je bilo zaprto, ker sta zakonca Žlender odšla od doma. Zgorela so vrata, preproge in nekaj obleke. K sreči so ogenj pravočasno opazili. Prihiteli so takoj gaberski gasilci, ki so s pomočjo drugih omejili ogenj, da se ni razširil na vse poslopje. Kako je ogenj nastal, ni znano
c Na dve leti robije je bil včeraj pri okrožnem sodišču v Celju obsojen 31 letni krojaški pomočnik Viljem Dular iz Vavte vasi v novomeškem okraju. V Vojniku si je od raznih oseb izposodil večje vsote denarja, češ da ga bo vrnil, ko dobi od nekod Go.tKK) dinarjev, kar pa ni odgovarjalo resnici. Denarja ni imel nikjer dobiti, vsled česar izposojenih vsot tudi ni mogel vrniti.
c Občinsko hišo na Bregu je kupil od mestne občine dosedanji hišni posestnik na Hribu sv. Jožefa g. Zagoričnik za 175 tisoč din. Te dni se iz hiše selijo stranke, ker bodo hišo popolnoma preuredili.
c Strelska družina ima redne strelske vaje ob četrtkih zvečer v Celjskem domu ob nedeljah popoldne na strelišču v Pečovniku.
SVINJSKA KUGA V LENDAVSKEM OKRAJU
Zadnje čase se v lendavskem okraju naglo širi neka svinjska bolezen. V enem samem dnevu je konjač iz neke vasi odpeljal šest poginjenih svinj, ki so tehtale vsaka okrog 100 kg. čudno je, da je ta bolezen razširjena in nevarna le za močnejše in pitane svinje.
o. Velika Polana. Minulo nedeljo je po dolgem času spet oživel naš gledališki oder. Uprizorili so spevoigro »Ženili se bomo«. Igra je za prekmurske ljudi zelo pomembna, posebno pa za mladino. Vloge so bile prav dobro razdeljene.
o. Ivanovo kresovanje v Veliki Polani. Letošnje Ivanovo kresovanje v Polani ni bilo tako živahno kakor druga leta. Pihal je namreč močan veter in zaradi tega ljudje niso mogli zažgati povsod kresov. Zažgali so jih le na zavarovanih krajih, kjer se ni bilo bati, da bi prišlo do požara. Kljub temu po so kresovi goreli na večih krajih ob prepevanju narodnih pesmi.’ o Ciril-Mctodovo kresovanje v Gor. Radgoni bo lo leto v četrtek, 4. t. m,, ob ppl 21. na gričku za črešnjevsko opekarno.
o Cenjene naročnike iz Gornje Radgono opozarjamo, da bodo do nadaljnega prejemali naš list po pošli in ne več po raz-našalcu.
o Iz carinske službe. Napredovali so ca-rinski uradniki Franjo No vik v Gornji Radgoni, Franjo Brumen v Dravogradu-Meži in Anton Simonič na Rakeku.
o Novi rudarski inženirji. Na ljubljanski univej-zi so diplomirali za rudarske inženirje Aljančič Peter iz Kovorja, ‘Pavlov Boris iz Tvera (Rusija), Sapuč Franc iz Skakavccv in Seše Ante iz ICnina.
o Izvoz živih svinj v Nemčijo. Za izvoz živili prašičev v Nemčijo se bodo izdajala potrdila samo na 45 komadov, teža natovorjenih prašičev pa ne sme bili manjša od 160 kg.
o Nov vodovod pri Sv. Janžu pri Slo-Slovenjgradcu so v nedeljo slovesno blagoslovili in izročili svojemu namenu. Celotna vodovodna naprava je veljala 112 tisoč dinarjev.
Kaj je z oddelkom za duševno
zaostale šolske otroke v Ptuju
Tudi po razredih petih ptujskih ljudskih šol je mnogo otrok, ki radi duševne ■nerazvitosti 'ponavljajo isti oddelek po več let. Telesno se razvijajo, a duševno zaostali se pod kompleksi manjvrednosti začno razvijati v asocialno, t. j. družbi in skupnosti sovražno smer. S svojo navzočnostjo v oddelkih ljudske šole ovirajo normalno razvite otroke pri njihovem šolskem delu ter jih kot kolovodje navajajo na razna nepravilna »junaštva«.
Pozneje pa takšni asocialni in duševno nerazviti ljudje povzročajo kot »kriminalni tipi« mnogo težav javni oblasti in sodišču. Vsi jih obsojajo, preganjajo in grdijo, a po krivici. Ti revčki niso sami krivi, da duševno niso normalno razviti in da jim družba ni dala primerne in njim odgovarjajoče vzgoje, ki bi v njih vzbudila smisel za skupnost, za družbo ter jim dala možnosti za uspešno uveljavljanje v lastnem poklicu, tako da bi tudi oni zaves-tno čutili, da so pozitivni in koristni člani človeške skupnosti.
Vse to je uvidelo ptujsko učiteljstvo ter preko šolskih upraviteljstev vseh petih ljudskih šol predlagalo kr. bansiki u-pravi ter odseku za pomožne šole v ministrstvu prosvete, da se tudi v Ptuju takoj ustanovi posebni pomožni oddelek za duševno nerazvite otroke.
Ministrstvo prosvete je že pred dvema letoma odobrilo ustanovitev takšnega od delka, vendar do realizacije ni prišlo, ker
se na konkurzni razpis ministrstva prosvete ni javil nobeden ljudskošolski učitelj.
Dejstvo je, da ima Maribor že 14 let samostojno pomožno šolo z 9 oddelki in da imajo mnoge podeželske ljudske šole priključen posebni pomožni oddelek, le Ptuj kot okrajno mesto s 5 ljudskimi šolami in številnimi duševno zaostalimi otroci nima ne tozadevne šole in niti enega pomožnega oddelka.
V interesu naših zaostalih otrok, ki imajo pravico do sebi primerne speciel-ne vzgoje in še bolj v interesu vseh normalno razvitih otrok, ki jih duševno zaostali le preveč zavirajo in motijo, kakor tudi v interesu staršev enih in drugih otrok ter učiteljstva je, da dobi z novim šolskim letom tudi naše mesto primernega učitelja, ki bo v posebnem oddelku vzgajal zaostalo deco našega mesta in okolice v koristno in socialno čutečo člane človeške skupnosti.
p Neprevidnost z orožjem. Na Bregu je nekdo neprevidno ravnal s staro zarjavelo pištolo, ki sc je znenada sprožila. Strel je zadel v hrbet Blagovič Anico. K sreči ni smrtna poškodba.
R preminul je 61 letni orožniški upokojenec Jožef Vernik.
1> Ptuj brez župana. Interregnuin na mestni občini že gre v tedne in izgleda, da še vedno ni najti moža, ki bi hotel prevzeti županstvo. Vršilec dolžnosti župana je podžupan g. Cvikl Ivan.
Gradnja Hnt!@r|eve9a stanovanjskega bloka
V najlepšem delu Maribora bodo zrasle lepe večnadstropne hiše, kjer bo 141 stanovanj
Kakor smo že poročali, se bodo pričela te dni prva dela za zgraditev Hutterjevega stanovanjskega bloka, ki bo zajel hkratu štiri ulice: Prešernovo, Mai-
ška Jugoslovanskega trga, kjer naj bi se po dosedanjih načrtih zgrdailo novo gle-adlišče. Ako bo tudi Posojilnica v Narodnem domu, kakor slovenski Maribor
strovo, Ciril-Metodovo in Razlagovo, upa, v kratkem podrla ostanke nekdanje
Gradbeni stroški so preračunani na 25 milijonov dinarjev in zaposlena bodo pri gradnji tri gradbena podjetja.
Pričetek teh del pomeni največji gradbeni dogodek v povojnem Mariboru, in menda sploh v vsej zgodovini našega mesta, saj bo dal ta blok, ko bo dovršen, svojemu okolišu popolnoma novo, velikomestno lice. Spremenila se bo docela južnovzhodna okolica Mestnega parka, severnovzhodna stran Jugoslovanskega trga ter vseh štirih omenjenih ulic. Palača okrajnih glavarstev bo dobila nov poudarek, in zazidana bo z lepimi, modernimi stavbami tudi severna stran podalj-
pivovarne Union in zgradila tam primerno novo palačo z eno fasado na Aleksandrovi cesti in drugo na podaljšku Jugoslovanskega trga, bo tako prostor za novo gledališče kmalu ustvarjen in dana mu bo tudi reprezentativna okolica. Seveda bi moral potem tudi Sokol primerno zazidatn svoj kompleks.
S Hutterjevim blokom bo dobilo naše mesto tudi množico modernih stanovanj, kar bo doprineslo nedvomno svoj del do tudi številčnega napredka Maribora. Stanovanja bodo po izdelanih načrtih ustrezala vsem zadnjim zahtevam stanovanjske tehnike in bodo opremljena vsa tudi
z osrednjo kurjavo. Tretjič pa bo našlo pri teh delih zaposlitev poleg gradbenih podjetij in več sto delavcev tudi mnogo obrtnikov. Ta zsalužek bo v sedanjem času, ko je gradbena podjetnost v mestni sredini kljub toliko obetajočim napovedim popolnoma zaspala, pravi blagoslov. Zato je pričetek gradnje tgea bloka za Maribor resnično pomemben dogodek.
Naj bi podjetju Hutter sledili tudi vsi tisti, ki nam že tako dolgo obetajo gradnjo svojih novih večjih stavb sredi mesta. Pred vsem velja to za Vzajemno zavarovalnico, katere stavbišče na Glavnem trgu nujno kliče po zazidavi, saj kazi že dolgo ves centrum mesta! Prav tako naj bi se lotil tudi Pokojninski zavod z gradnjo svojega bloka med Kopališko in Frančiškansko ulico poleg Narodnega doma.
Naša deea na gorsko letovanje
V ponedeljek se je odpeljala prva skupina otrok na gorsko letovanje na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Prijavilo se jih je toliko, da je zasedena vsaka postelja, torej skup no 170. Mnogo prijavljencev so morali odložiti na drugo skupino, ki bo letovala od 2. do 31. avgusta. Ni čudno, da je za Počitniški dom kraljice Marije vsako leto več prijav, saj vedo otroci, ki so že letovali v tem prelepem domu, kakor tudi njihovi starši, kako dobro in vsestransko so preskrbljeni njihovi malčki.
Po dolgoletnem požrtvovalnem delu in prizadevanju funkcionarjev društva je Počitniški dom najbolje urejen, da ustreza vsem higijenskim in ekonomskim predpisom in se še vedno izpopolnjuje. Gorskega zraka in okrepčila potrebni otroci se v tem domu počutijo res dobro
in udobno. Dom nudi otrokom tečno, dobro in obilno domačo hrano z domačim mlekom, mastjo in povrtnino za razne prikuhe. Za razvedrilo imaio več igrišč, sprehode po gorskih gozdovih, sončne in vodne kopeli, plavanje itd. V umivalnicah je stalno mrzla in topla voda, mrzle in tople prhe. Razen tega je poleg skrbnih nadzirateljev stalno na razpolago zdravnik z bolniško sestro ter za vsak slučaj vsem predpisom odgovarjajoči prijazni bolniški paviljon. Po letovanju se vrača poprej slabotna deca vsa okrepčana in kar težko se loči od prelepega gorskega okrevališča.
Prijave za drugo skupino sprejema Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 30.
Danes so odšli visokošolci na Kobansko
je
v Zagrebu
za doktorja vsega g. Žarko Peslevšek
m Promoviral zdravilstva
iz Celja.
m Ponesrečil se je sinoči pred Delavsko zbornico kemik Pavle Vidic. Pri padcu si je poškodoval desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
* Renomirima gostilna v glavni ulici sredi mesta Celja s stanovanjem se odda za Naslov v upravi Celja.___________________________
1. avgust.
KJE NABAVIM CIK ŽVEČILNI GUMI? Pri Maks Jerasu v Ljubljani, Miklošičeva 34, tel. 38-36.
n. 800 kg kave v skladišču za premog. Na
nekem parniku v Dalmaciji so finančni organi zaplenili te dni 846 kg kave, ki je bila litihotapljena.
n. Slavko Lukman v Dalmaciji. Splitski li sti so te dni večkrat poročali o uspešnih koncertnih nastopih znanega mariborskega tenorista Slavka Lukmana. Tako poročajo listi o uspešnih koncertih v Dubrovniku in Splitu, najavljajo pa njegove koncerte v Sarajevu.
Industrijski avtomobili dobe več bencina
Te dni je bila v upravi državnih monopolov konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic h cele države. Na tej konferenci so zahtevali povečanje količine bencina za tovorne avtomobile, zlasti pa za industrijske. Sklenjeno je bilo, da bodo dobivali industrijski avtomobili odslej več bencina. Za dobave, ki presegajo 240 litrov tedensko, bodo odslej odločale industrijske zbornice.
* .,StariI)«r“ ima svoj mesečni sestanek v četrtek dne 4. julija ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma.
* Tombola Sokola I in veselica s plesom brez vstopnine se vrši v nedeljo. Karte samo 2 din. Glavni tombolski dobitki io tisoč din v gotovini.
12
FCf no
* Grajski kino. Danes ponovitev najboljše veseloigre „Marika“. Frančiška Gaai, Paul Horbiger, Teo Lingen, Hans Moser. — Znižane letne cene!
* Kino Union. Od danes pa do petka „Pesem robijašev", velika socialna drama z Dick Foran-om v glavni vlogi-
* Esplanade-ltino. Danes zadnjič „Peseni ve!ru“. — Četrtek „ Vaški demon" z Jirino Stepničkovo. — Znižane letne cene.
Radio
Sreda, 3. julija Ljubljana:	18.30 mladinska ura; 18.50
Škrjančkov kvartet; 19 poročila; 20.10 o pravicah vpoklicancev v vojaško službo (govon sodnik dr. Tomc); 20.30 pevski zbor drž. policijske straže; 21.15 godalni kvartet s kitaro; 22 poročila; 22.15 operetni napevi (plošče); 20.10 Bizetova opera »Carmen«; 22.40 poročila. Sofija: 18 plesna glasba; 20 skrajšana opera »janko in Marjetica«; 20.30 skrajšana opera »Mignon«. Praga: 21.30 zabavni in pestri spored. Firence: 20.30 vokalnosim-fonični koncert (dirigent La Rosa Parodi); 22.10 lahka glasba. Budimpešta: 19.25 ciganski orkester; 22.10 koncert velikega orkestra; 23.20 ciganska glasba. Beromiinster: 17 zabavni koncert sodobne glasbe; 18.30 švicarske narodne pesmi; 19.25 nordijska glasba; 20 zabavni koncert orkestra; 22.10 pesmi in arije.
Turnir za prvenstvo ŠK »Vidmar«a"
Danes dopoldne se je pripeljala v Maribor večja skupina ljubljanskih visoko-šolcev, ki bodo taborili na Remšniku na Kotoanskem. Na kolodvoru jih je sprejel
akademski slikar g. Franjo Golob, ki jih je nato spremljal do Fale. Tam je prevzel vodstvo akademski slikar g. Lojze Sušni el j, kj jih bo popeljal na Koban-sko. Vodja akademskega delovanja tabo-ra «a Remšniku je akademik jurist gosp.
Emil N a m a r. Poudariti je treba, da ima za ta tabor visokošolcev mnogo zaslug ga. P i u £ a r j e v a iz Maribora, ki je dala za tabor iniciativo in priskrbela potom Jadran- Nanosa tudi potrebna sredstva. Ljubljanski visokošolci bodo ostali na Ramšniku en mesec in se bodo seznanili s Kobanskim in življenjem na ujem.
ŠUŠTERŠIČEVI HARMONIKARJI BODO IGRALI V PARKU
v nedeljo ob 11. dopoldne bodo nastopili v mestnem parku mali harmonikarji Pod vodstvom g. Vilka Šušteršiča. Ker je čisti dobiček namenjen za letovanje siromašnih otrok v domu Jadranske straže v ahru, bo naša iavnost gotovo polnoštevilno obiskala ta dobrodelni koncert, zla-
;s. Sc- kcr so harmonikarji tako priljubljeni.
siab© ©čl ? .. •
k diplom, optiku pelelnu
m Kolo je bilo ukradeno v Studencih na ^Lutviiiijs	cesti Julijani Šauperl iz
I ckcr pri ■ L	oni. Kolo ipia cvid. šlev.
10233;	,	v
m KaraniIk>‘- \ StuUeiH-ih na
m Pregled motornih vozil. Predstojništ-vo mestne policije v Mariboru objavlja, da sc vrši redni polletni pregled motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avlolaksijev in uvfoizvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora 10. t. m. ob 15. na dvorišču mcslnegn avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru.
ni Cenjene insereiile včerajšnjih malih oglasov obveščamo, da so zaradi tehnične ovire bili včerajšnji mali oglasi napačno razvrščeni, kar naj nam blagohotno oprostijo. Napačno razvrščene oglase liomo ponovno objavili.
m Mariborski s nisi; i promet. Pretekli mesec je, obiskalo Maribor 1207 lujcev, in sicer 1005 Jugoslovanov, 100 Nemcev, 10 Cehov. po 3 Italijanov in Švicarjev, 3 Madžari, po 2 Bolgara in Turka in po I 'Šved, Poljak, Komun ter Američan Nočnin je bilo 2054.
S sinočnjim 7. kolom je bila zaključena prva polovica prvenstvenega turnirja. Zaradi nekaterih še neodigranih partij položaj na tubeli šc ni povsem razčiščen, mogoče pa jc reči, da Še nihče izmed favoritov nima posebnega naskoka,^ ki bi kazal na končni izid. Zalo jc pričakovati silno ogorčeno borbo za prvo mesto. Nekaj prednosti jc imel v zadnjih kolih liu-ster. Toda sinočnja partija proli Keius-bergerju je še ta mali naskok razpršilu. Odločilna borba med favoriti pa sc bo odigrala šele v naslednjih kolih.
Prva sta sinoči zaključila svoj damski gambit .Skralovnik in .Sonan. Skralovnik je kot beli dosegel zadovoljivo pozicijo, s katero bi utegnil dolgo kljubovali, toda sredi j gre je prezrl celo figuro in koj nato predal. — Precej burna in glasna je bila partija Hvalič proti Ketišu. Slednji je zaigral proti Hvaliču napad na nož, da so figure kar plesale po šahovnici. Proti dami in stolpu jc seveda goli Hvaličev kralj
Toda Kuslru, ki je iako trdno sedel vrh tabele, je. pripravil sinoči ,,črn dan". V ortodoksnem daminem gambitu je zelo uspešno zavrnil Kustrov napad, povoljno likvidiral igro težkih figur ter nalo izsilil zelo izgledno končnico s kmelom več. Ku-sler je sicer materialno razliko izenačil, vendar pa so ostale Rcinsbergerju tak lične šanse. V navidez enaki končnici je Reinsb.erger zaigral tehnično dovršeno ter partijo odloči! v svojo korist. Zelo težko partijo sta vodita Lukeš Fr. in Peče. V Holandski obrambi je sicer prišel Peče
do napada, vendar pa je Lukeš v kritični poziciji žrtvoval kvaliteto za dva kmeta. Po dramatičnih zaplclljajih jc nastala težka končnica, v kateri sla se nasprotnika po brezuspešnih poizkusih slednjič pobotala za remis. — Zanimiv je bil Caro-Kann med Kukovcem in Lukešem B. Slednji se jc brez rohade dolgo branil proti Kukov-čevemu napadu, toda pritiska na kraljevo krilo le ni bilo mogoče uspešno vzdržati. Po večji napaki je Lukeš takoj predal. —> Senekovič in Marvin sta se zagrizla v francosko partijo. Marvin je podvzcl precej hud napad na kraljevo krilo, ki pa ni prinesel takojšnjega sadu. šel« dolgotrajno natezanje v končnici je slednjič podrlo Senekovičevo obrambo. — Najbolj dramatična je bila brez dvoma bitka med čcrtaličem in Gerželjem, ki je proti s teorijo nabasanemu Cerlaliču zaigral nekoliko tvegano varianto Caro-Kanna. Certalič jo prišel do silovitega napada, proti kateremu ni bilo nobenega le k a Kibici so vsak čas pričakovali Gerželjev poraz. Toda Čerin lič v občutju slave in nadmoči ni vzdržal psihološke preizkušnje. Zdrsnila mu je roka za krivo poteza- In v tej razburlji-vi igri so sc kot blisk obrnile karte. Cer-lalič sc je hipoma znašel v izgubljeni končnici. V siloviti časovni stiski pa G er žel j ni končnice zaigral kot bi bilo treba, ampak jc s par medlimi potezami dal Ccrta-iiču priliko, da se je rešil v remis. — Prihodnje kolo v četrtek.
Stanje po 7. kolu: Kus ter ti, Gerželj in Kukovec o čl), Certalič 1(1), Lukeš Fr. in Sonan 1, lteinsbcrger ,‘i'/3 1\ Marvin in Peče 3i/«, Kotiš in Lukeš B. 2, Skralovnik 1 l/j (2), Senekovič 1(1) in Hvalič 0(1) točk.
...	.... -ivuun na Obrežni i
cesti je 17 el:» M d.,v i;ra l)ovozj| s ko-! lesom Hal Kalami, ,, studencev ter jo t>o vsem Ifclcsu l^akodov^j
Letošnja pomlad bila hladna in mokra
vsem leiesu poškodoval Pravda bo «asiaia
m Pravda »» ..«««a zaradi mačke, j pomlad precej hladnejša, glede padavin jarila žandarnicriji. da so' jfS/ulbHi Pa oribližno enako mokra kot lanska.
L v, .	i	:i	vn	•'	vi	t	.	i... >?. •__ .i	i*1	•
Z ozirom na toploto je bila pretekla davili 37 mm, 11 dni pa jc tako malo de-
Jll V.. M	   .1	•	,	,|	•	au
mačko ter zahteva, sc mora nivesli kazensko postopanje.
m Premeščen j'- 'A.'. ,y?l,inc v Maribor katastrski geometer maiiko lbbias.
m Napredoval Je l’.n ”Ja.r|“ul‘ski glavni car
Naj višja toplota letošnje pomladi' je dosegla 27.6° C. najnižja na je bila 4.6» C pod'ničlo. Mrzlih dni s toploto pod ničlo jc bilo 10. s toploto 25 stopinj in še višjo
zevalo, da ie dnevna višina padavin bila nižja od 0.1 mm.
Obenem še omenjamo, da je en dan v pretekli pomladi tudi snežilo in je sneg še skoraj tri dni ležal.
Lanska pomlad je sicer imela skoraj
lllill liiv i	i	v	(	i	|'Cl	tttl.il	Ivž« I t/ Y Rt vvtltl	iuviv«	»	i*v«
>n Kolektivna taro h;«,	I/.	tujine.	p]ota	je	znašala 8.6» C, povprečna najviš
SS/ El? SHfiftfc.* 53 * 13.7 in povprečna najnlžia +MTC.
rgovino akcij
bombaža iz tujine. V h' namen ji» ravnateljstvo stopilo v slik z vsemi njisuni tekstilnimi tovarnami in reši.ev tega vprašanja pričakuje v najkrajšem «.»«1. m Ciril-.Motmiov ki'm pri Sokolskem pla-
ninskem (lomil. V četrtek, 4. [■ »L b zažgali Sokoli pri našem piamnsiiuii Uiu Giril-Mclodov kres Vabimo, bi.i e m sestre, da se kresovanja udeležijo. < Uro c z vlakom ob pol 11., odnosno ob pm šlo postaje Ruše, od tod peš do doma.
pa tudi 10. Povprečna pomladanska to-1 isto višino padavin, samo da je bilo pa-
š- j davinskih dni manj, tako da je prišlo na posamezen padavinski dan več dežja kot V lanski pomladi je bila najvišja toplo- j letos,
ta 28.3, povprečna 14.0, najtiižja pa 6.0n Celzija pod ničlo.
V 48 padavinskih dneh letošnje po-
ni.> mladi ie padlo 304.7 mm dežja. Povpreč-1 no je padlo na posamezen padavinski dan j 6.3 mm ali okrog 3.4 mm dežja na vsak 'Kmiladanski dan. V najbogatejšem pa-
Zračni tlak se je v pretekli pomladi gibal izmed 747.6 in 721.4 mm, povprečni tlak pa je znašal 735.0 mm.
Najvlažnejši dnevi v pretekli pomladi so bili začetkom maja, ko je relativna vlažnost znašala 100%, na najmanj vlažen dan pa je vlažnost dosegla samo
davinskem dnevu je dosegla višina pa-134% in je povprečna vlažnost znašala
77.4%.
Z ozirom na oblačnost je bila letošnja pomlad pretežno oblačna, ker je povprečna pomladanska oblačnost znašata 6.7 desetin z oblaki zastrtega neba. Zelo oblačnih dni je bilo 15, jasna pa sta bila samo dva dneva. Od pomladanskih mesecev je bil najbolj oblačen in deževen maj, najmanj pa april, ki je bi! zelo suh.
Lanska pomlad je bila glede oblačnosti precej lepša, ker je imela več jasnih in manj zelo oblačnih dni.
Glede vetrovnosti omenjamo, da je bilo v minuli pomladi 7 brezvetrnih dni. Od vetrov je prevladoval jug iti najmočnejši vetrovi so pihali v mesecu maju.
Končno še omenjamo, da smo v pretekli pomladi imeli 5 jutro v slano in 10 krat grmenje.
Zansmivasti
Življenjski profil angleškega vojnega ministra
Anthony Eden je bil med svetovno vojno najmlajši angleški kapetan na fronti
j 31*0 Jo i ji
Anfchony Eden spada med najzanimivejše pojave angleškega javnega živ-življenja. Njegov praded je bil sloviti državnik Grey, angleški premjer v tridesetih letih minilega stoletja. Njegov oče, Viljem Eden je bil eden izmed sedmori-ce baronetov, živahen mož neukrotljivega značaja, mati pa znana lepotica Viktorijine dobe. Po njej je Anthony tudi dobil svojo lepo, elegantno postavo.
Kot sin plemišk rodbine je obiskoval šolo v Etornu, ob izbruhu svetovne vojne je napravil maturo. Medtem ko so v drugih državah, kjer je bila splošna vojaška dol žnost, bogate družine dosegle, da so njih sinovi ostali izven bojišč, je Edenova družina storila vse, da je bil Antliony sprejet v vojsko. Tako je namesto na univerzo šel v strelske jarke. Toda tudi pekel Flandrije ni mogel ubiti v njem estetske nagnjenosti. V 22. letu je postal že kapetan z več odlikovanji, pisal je latinske stihe in črtal francoske pesnike.
Ce bi ostal v vojski, bi gotovo dosegel visok položaj. Eden njegovih bratov je padel v Franciji, drugi pri Skageraku. Mlademu častniku je po vojni bolj prijala politika, lotil se je študijev vzhodnih jezikov in diplomacije. Poročil se je s hčer ko bogatega lastnika VVestminstrske ban
Kako se je razvil
Clermond-Ferrand spada med najlepša in najstarejša francoska mesta in leži 420 km južno od Pariza. Je središče departe-menta Puy de Dome in ima 100.000 duš. Ima vseučilišče, Akademijo znanosti, bogate starinske zbirke in knjižnice, muzej, botanični vrt, gledališče. Glasovita katedrala v gotskem stilu iz 1. 1248. ima dva po 80 metrov visoka stolpa. Kemična industrija je tu zelo močna. Znano je bližnje kopališče Saint AUyrs. Tu se je leta 1623 rodil Pascal, veliki francoski filozof. Leta 1095 je papež Urban II. v Cler-
Briljantne zobe s<
Žena euega nadbogatejših Američanov, Diana Kering je postala povsod znana za radi izredne muhavosti: dala si je napraviti umetne zobe iz briljantov. Seveda je tako obrnila nase pozornost zločincev, večkrat so udrli v njeno stanovanje, toda hrabra žena jih je vselej z revolverskimi streh pregnala.
Neke noči se je neznan lopov vtihotapil v njeno spalnico. Z revolverjem v roki jo je zbudil in silil vanjo, naj mu da Umetne zobe. Toda, skrila jih je že prej
Clermond-Ferrand
rnondu proglasil prvi križarsko vojno. Za vlade Ludovika XIII. je bilo mesto spojeno z dva km severneje ležečim Montfer-random, tako je dobilo sedanje skupno ime.
Kapital 1,200.000 kron predstavlja 300 delniških družb Slovaške.
Petnajst političnih bogatašev je prosilo slovaško vlado, naj jim ne konfiscira premoženja. Vlada je vse prošnje zavrnila in zasegla imetje, ki so si ga politiki na nezakonit način pridobili.
} ji ukradli iz ust
na varno mesto in ropar ni videl drugega kakor grdo čeljust škrbaste ženske.
Manj sreče je imela bogatašinja, ko se je nedavno vračala z neke zabave. V sa-motnejši ulici so jo napadli banditi in ji iztrgali briljantni zobe iz ust. Policija je zaman iskala krivce, medtem ko je napadena žena ležala v sanatoriju in si zdravila hudo pretresene živce. Ko se je malo opomogla, je poklicala zobozdravnika. No, to pot ji je vstavil navadne zobe, iz belih kosti..,
ke in nastopil potovanje po EvroDi in Bližnjem vzhodu.
Edenova politična kariera se ie začela 1924. Tedaj je že bil poslanec in privatni tajnik državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu, Lampsona. Na imperialni konferenci 1925 se je spoznal z vsemi problemi angleškega imperija, leto kasneje se je kot privatni tajnik Austena Chamberlaina še bolj približal svojemu
cilju. Najmlajši kapetan in poslanec je postal član intimnega kroga, ki je vodil posle Foreign Officea. V Macdonaldovi vladi je že bil drž. podtajnik za zunanje zadeve in je kot tak večkrat potoval v Ženevo. Kmalu je postal minister, čuvar državnih pečatov. Najmlajšemu ministru so zaupali najvažnejše posle!
Krono svoje kariere je dosegel, ko je bilo nalašč zanj ustanovljeno ministrstvo, ki ga Anglija ni imela ne prej ne poslej. Junija 1935 je Eden vstopil v Macdonaldovo vlado kot minister za Zvezo narodov. Poleg Samuela Hoareja je bil drugi angleški zunanji minister. — Prijateljem se je zdela kariera sicer nadarjenega Edena preveč nagla. Prej ni imela Anglija nikoli zunanje ministre izpod 60 let'starosti.
_ V privatnem življenju je sedanji angleški vojni minister strasten zbiralec francoskih bakrorezov. Zanima se za vse izdaje francoske in angleške književnosti. Ko je zapustil zunanje ministrstvo, je angleški tisk naglašal, da se njegova kariera s tem ne končava. In ni se motil, zdaj je segel še više, zaupana mu je obramba domovine in vsega angleškega imperija...
Pregledna skica obal črnega morja z izlivom Dnjestra, Donave in Dardanelske morske ožine ob Bosporu.
Skok od Dnjestra k donavski delti jasno priča, da se je Rusija močno približala garski meji, z njo staremu cilju, kontroli nad Dardanelami. Zad nja poročila vedo celo povedati, da se bo skoro načelo vprašanje Dardanel, zato je Moskva pospešila zasedbo Besarabije. -Balkanski politični kro gi pravijo, da je vprav Anglija, ki je Rusijo vedno rinila od Dardanel, zadovoljna s sedanjo rusko taktiko na jugovzhodu Evrope in
da je vprašanje Dar-	.
danel tudi bistveni predmet posvetovanj, veleposlanik v Moskvi, Cripps. (Glej tula jih ima z Molotovom novi angleški 1 di članek na 3 strani.)
Admiral Byrd o
Po radiu je predaval raziskovalec Južnega tečaja, admiral Byrd v svoji drugi odpravi v ledene pokrajine in med drugim dejal, da se ima za svoje uspehe zahvaliti vsemu moštvu, najmodernejši opremi, predvsem pa letalom na saneh. Bil je tri mesece na Antarktiku in pri-
svojih odkritjih
speval znanosti nove podatke o zemlji, ki skriva v sebi mnoga rudna bogastva. Amerika bo lahko že v bližnji bodočnosti imela priliko, da na novo odkritih predelih Južnega tečaja zgradi celo vrsto letališč, ki bodo služili kot varna oporišča za zračni promet med Azijo in Avstralijo.
Italijanski prestolonaslednik Umberto
Umberto Savojski se je rodil 15. septembra 1904. Gimnazijsko maturo je napravil z odliko, na univerzi je poslušal pravo in politične vede, bavil se je tudi z vsemi vojaškimi in športnimi disciplinami. Leta 1918. je vstopil v vojaško aka-
Američanke uče streljati v posebni ženski organizaciji, ki naj pripravi tudi Evine hčere za obrambo držav v primeru potrebe.
Ose so preprečile rast gozda v gorah Karoline, USA. Prvotno so menili, da so velike goličave posledica pomanjkanja zemlje. Zdaj so pa dognali, da ležejo neke vrste ose za lubje jajčeca^ katerih ličinke žro listje in uničujejo drevje.
deinijo v Ririiu. Ko mu jg bilo 17 let, je bil kot prostovoljec uvrščen v vojsko v Tripolisu. Kasneje je obiskoval šolo za pehotne častnike v Modeni, nato je bil uvrščen kot navaden vojak v polk sardinskih grenadirjev, .kjer je naglo napredoval. Leta 1925. je z odličnim uspehom končal vojno akademijo in prišelv Trn rin kot pehotni poročnik. Istega. leta je, postal senator. Leta 1929. je prevzel poveljstvo polka. Dan pred svojo poroko je polk pripravil za veliko parado. Zdaj ima tri otroke. V vojaški karieri je od briga--dnega generala postal divizijski general, poveljnik armije, 1938'inšpektor celotne pehote. Zdaj je general armadnega zbora in poveljnik severne vojske.
Vzpon železniškega prometa v Rusiji
Promet na ruskih železnicah je bil 1937 štirikrat večji od onega 1. 1913. Osem let so popravljali ruske železnice, da so dosegli predvojno kapaciteto. Potlej je začel promet naglo naraščati, pojavile so se nove, moderne lokomotive, ki so jih z vagoni vred zgradili doma.
V drugi petletki je Rusija zgradila 170 tisoč vagonov, dvajset tisoč več nego USA v istem času. Sovjeti so v svojih tovarnah zgradili petkrat več lokomotiv kakor USA. Kljub vsemu pa Rusija nima namena zgraditi tako gosto železniško
omrežje kakor USA.. Iz gotovih ctazlogov bodo le povečali prometne zveze na severu, v Uralu, ob Volgi, na Kavkazu in v srednji Sibiriji. V načrtu je železniško omrežje do 180.000 km, zgraditi morajo še 60.000 km. Postavili bodo tračnice novega tipa, ki bodo omogočale pospešeno hitrost lokomotiv. Potniški vlaki pa. naj bi dosegli hitrost do 150 km na uro. Do 20?/o železnic bo elektrificiranih. V gradnji so posebni vagoni, ki bodo lahko spre jeli 50 do 70 ton tovora. Na vsakega Rusa pride zdaj povprečno, šest letnih potovanj, v USA pa štiri.
Umetnost in življenje
Plesna umetnost je dosegla pri vseh narodih veliko stopnjo. Goje jo tako v gledališču kakor na ania terskih tleh razne plesne skupin?, ki potujejo iz kraja v kraj. Zelo znane so ruske plesne skupine, ki predvajajo na umetniški višini izvežbane solo in skupinske plese po največjih gledališčih sveta. Na sliki vidimo nemško solo-plesalko berlinske državne ope-e liso Mcudinerjevo, ki si privošči Sc poseben način treninga. V rani zori spleza vsak dan na bronasti kip v berlinskem parku ter se viseč na ‘\nrnih rokah atlet-... vežba za nastope.
Nesreča v kinu
Nenavadna nesreča se je pripetila v nekem firenškem kino gledališču. Starejši zakonski par je imel sina v kinu v . službi. Vedela sta, da je na terasi kina odprtina, skozi katero lahko dospeta do tesnega prostora med stropom in kupolo. Vsa zaverovana v predstavo starša-nista opazila, da se kupola zapira. Njune glave so prišle nenadoma med stene kupole in galerije. Grozen krik je planil v .dvorano, na ljudi spodaj se je vlila kri. Nastala je panika. Osebje je napravilo luč in opazilo, kaj se godi zgoraj. Naglo so spet odprli kupolo ter spravili ženo z groznimi ranami na glavi v bolnišnico, dočim je mož odnesel le lažje poškodbe.
— Veste, mož ni bolan. Kupil si je jahto in zdaj bi rad imel malo mornarske krvi v sebi...
Uuhliana
Beseda za dobro tovarišijo na cestah
Cez cesto šepa deček s kolesom. Obleka povaljana, k*, -o krvavo, obrazek . bridek; tudi kolo .e nekaj pohabljeno. Ipaj se je zgodilo? Hotel je prehiteti se-
n voz, ko privozita nasproti dva kole-strja, po’ 'h še vštric, in karambol je bil tu. Malo, pa bi bilo dečka vrglo še pod kolesa. Pa sta ga tista kolesarja, ki niti nista padla, še klela in zmerjala, čeprav sta samo onadva kriva, ker sta peljala vštric na ožini med senenim vozom^ in robom ceste. Tako pripoveduje deček svojo nezgodo, a se ne zaveda, da je nekoliko tudi sam kriv. Šinil je ven tik izza senenega voza, ne da bi prej malo pokukal, ali je cesta prosta. Sreča, da ni bilo hujšega.
Košnja je, na cestah so seneni vozovi zdaj pogosti, to povečuje nevarnosti prometa. Kaj rade so ob tem času nezgode. S čemer pa naj ne bo kake besede proti senenim vozovom. Nikakor. So drugače prav simpatična prikazen, ki jih radi gledamo, tudi po mestnih ulicah. Saj nosijo skozi mesto prijetni dih dežele.
V dobi senenih vozov je treba še posebne pazljivosti m previdnosti v cestnem prometu. Se je na pr. dogodilo te dni na cesti zunaj Ljubljane, da bi bila zaradi senenega voza kmalu hudo trčila dva avtomobila. Razburjenja je bilo dosti, in vozač, ki je privozil od zadaj oziroma prehiteval senik, se je kregal na voznika, zakaj ga ni opozoril, da prihaja nasproti drug avto, ki ga on zadaj ni mogel videti. Vsaj z bičem bi mu bil lahko Pomignil. Pa se je od rezal voznik s svo-icga visokega mesta: »Saj nisem doben Policaj, da bi znamenja dajal.«
Ta odgovor je značilen in razodeva Pomanjkanje najprinritivnejših pojmov cestnoprometne discipline in tudi morale. Kar navsezadnje ni čuda, ko pri nas ni nobene vzgoje ne v enem ne drugem pogledu. Samo kadar se pripeti kaka večja nesreča, takrat je polno kritik, opominov, svaril in groženj pred kaznimi, v ostalem pa Bog z vami, vozači in pešci. Polomite si vratove! Po drugih deželah opažamo stalno brigo za vse, kar more služiti čim večji varnosti javnega prometa in preprečevanju nesreč. V besedi, sliki, tisku, radiu se vceplja občinstvu cestna disciplina, po šolah poučuje deca o prometnih predpisih in vedenju na cesti, prirejajo predavanja, policijske reportaže o prometnih dogodkih itd. Tako se vzgaja vse, kar hodi in vozi po cesti.
Pri nas pa... ne vem, če kdaj kak učitelj po končanem pouku opomni šdlar-Čke: »Otroci, zdaj pa lepo počasi ven na cesto, da vas kdo ne povozi!«... ne vem,
če je kdaj že v radiu imel kak prometni strokovnjak primerno poučno in vzgojno predavanje... ne vem, če so kdaj naši avtomobilski ,motociklistični, kolesarski klubi navezali medsebojne prijateljske stike v namenu gojenja dobre tovarišije na cestah.
Gre, pravim, tudi za moralno stran. Kakor smo si vedno v vsem navzkriž, tako smo si tudi na cesti. Avtomobilist je sovražen kolesarju, voznik avtomobilistu, kolesar enemu ko drugemu, pasant pa vsem skupaj. To je duh, ki vlada na cesti in ki se tako drastično izraža v tistem odgovoru voznika na senenem vo-
zu, nezdrav duh, ki gotovo ne pospešuje varnosti prometa. Narobe!' Tu je torej tudi še treba primerne vzgoje, da se ljudem na cesti, vozačem kakor pešcem, vcepi zavest, da ima vsakdo na cesti ne samo svojo pravico, ampak tudi svojo dolžnost, da mora vsak biti takorekoč prometni stražnik za samega sebe in za druge, da velja tudi za cesto pregovor, da lepa beseda lepo mesto najde, in da je treba medsebojno si pomagati, ne pa drug drugemu nagajati... potlej bo več reda na cestah, manj nevolje in prepirov in gotovo manj prometnih nezgod.
ejo.
Slovo od meseca rož
Ljubljančani se nemara že dolgo na kake praznike niso toliko veselili, kakor so se na te. Vidov dan, Peter-Pavel, p& še nedelja, v dolgih razdobjih se primeri, da padejo tako lepo skupaj, trije prazniki v poletju, trije prosti dnevi. To je redka priložnost, ki jo je treba izkoristiti kar najbolje, kar najlepše in kar najpametneje. In je bilo ves mesec govorjenja in pripravljanja na te imenitne tri praznike, ki naj bi nadomestili pokvarjeno Veliko noč in Binkošti, in je bilo skovanih na tisoče lepih načrtov za na gore in planine, v doline in ravnine, na sinje morje in bogve kam še vse. Vreme. Za božjo voljo, bo pa vendar enkrat lepo. Sv. Peter ga bo za svoj god že napravil, kakor se spodobi. In največji pesimisti so začeli verovati, ko je pred prazniki barometer počasi lezel gor.
Ampak je že tako na tem božjem svetu, da se človek ne sme na nekaj naprej veseliti, ker se veselje gotovo pokvari. In tako se je tudi zdaj zgodilo, da je šlo
veselje po vodi. V pravem pomenu besede. Kar je še zadnji dan, na nedeljo, obetal sončni dopoldan, to je popoldan vzela nevihta z gromozanskimi nalivi, da je bil zaključek praznikov zares totalitaren in da ne bi kdo mogel očitati gromovnikom tam gori, da niso sodobni in na višku časa.
Sreča še, da ni bilo toče, vsaj v ljubljanski okolici ne. Samo tam pod Krimom je nekoliko prasketala, a škode ni napravila. V neki hlev je udarila strela iti oplazila kobilo, ki pa je ostala živa in zdrava.
Kljub slabemu vremenu pa je bil železniški promet čez praznike prav živahen, vlaki nabito polni, zlasti večerni v nedeljo, ki so s precejšnjimi zamudami pripe-ljavali v Ljisbljano trume »ponesrečenih« izletnikov, več ali manj mokrih na zunaj, na znotraj pa seveda tudi. To Že mora tako biti zaradi ravnotežja...
In tako jej unij, mesec rož, vzel slo vo. Škoda ga. je!
Trg v znamenju novih dobrot
Upajmo torej na sonce zlato. Včeraj se je vreme v Ljubljani nekoliko zboljšalo, po gosti mrzli jutranji megli sc je zjasnilo in po dolgem času smo imeli lep dan. To se je poznalo tudi na trgu, ki je bil zelo živahen. Obilne zaloge vsega sočivja pa so vplivale tudi na cene, da so popuščale. Takole se zdaj gibljejo: novi krompir 2.50 do 3, grah v strokih 4, izluščen 7, stročji fižol 7 do 8, kumare 10, južni paradižniki 15 do 16 din kg. Novo zelje po 3 do 4 din glavica, nova čebula 7 din kg. Kolcrabice dajejo po 5 do 6 za dinar.
Domače češnje so po 4 din, marelice po 12 do 14 din, breskve pa po 9 din kg. Borovnice po 2 din, jagode po 4 din 1, jurč-
ki pa do 12 din kg. Jajca držijo stalno ce: no-: 12 za kovača.
Lepo sliko nudi ljubljanski trg v obilici cvetja: vrtnice, nageljni in vse polno drugih žlahtnili rožic, to žari v prelepih barvah in širi sladke vonjave. In je ni gospodinje, ki ne bi s trga ponesla tudi šopek cvetja. Malo poezije v prozi vsakdanjih skrbi.
lija. — Mnenja smo, da ima vsaka kontrola pravi smisel in uspeh le, ec pride nenapovedano. Tako naj bi bilo tudi vsaj s lem prvim pregledom zalog, kajti je jasno, tla takšna dolgoročna. napoved kontrolnega dne nudi dovolj časa in prilike za poskrivanjc blaga. Kolikor smo mogli zasledovati enake, ukrepe po drugih državah, se je prvi popis zalog povsod izvršil brez predhodne napovedi.
a Za kraljev spomenik v Zvezdi je kamniti podstavek žc dozidan in so včeraj predstavniki spomeniškega odbora položili vanj spominsko listino. To spominsko posvetilo, ki je. gravirano na svinčeni plošči in shranjeno v posebni skrinjici, se glasi: „V letu Gospodovem 1910. v mesecu juliju sino položili v zavetje kamna to ploščo, ki naj sporoča poznim pokolenjem našega rodu, da je bil tega leta v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, postavljen likovni spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinilelju z dobrovoljnimi prispevki vseh slojev slovenskega naroda kot znamenje njegove ljubezni in hvaležnosti in potrdilo njegove volje, da hoče ostati svoboden na svoji zemlji, v kraljevini Jugoslaviji, združen s Hrvati in Srbi. čuvajmo Jugoslavijo!"
a Kanalizacijska dela na Tyrševi cesti, v dolžini od artilerijske vojašnice pa do mestne meje pri Urbančku (Ježica) so že razpisana od mestnega tehničnega oddelka. Kanal bo dolg 1519 m, stroški so preračunani na 750.000 din. Ker namerava državna uprava Tyrševo cesto tlakovati, je treba poprej izvršiti kanalizacijo, da se bo voda odtekala in bo cestišče vedno suho. Z modernizacijo te ceste, ki je ena glavnih prometnih žil ljubljanskega področja, bo izpolnjena davna želja Ljubljančanov, zlasti pa vseh voznikov, ki so na tej cesti veliko pretrpeli, dasi je v zadnjih letih bila v veliko boljšem stanju, kot na primer Tržaška cesta v Mariboru. Le-ta nosi menda še zmeraj slavo najslabše državne ceste v Sloveniji.
a Nove stanovanjske hišice za delavce bodo pričeli graditi ob Cesti dveh cesarjev, v tako imenovani Sibiriji. Zadevna dela so že razpisana. Za novo stanovanjsko kolonijo za Bežigradom je to druga etapa v hvalevrednem prizadevanju mestne občine priskrbeti revnejšim slojem zdrava star novanja. Tu bodo zdaj sezidali deset dvostanovanjskih hiš. Vsako stanovanjc bo imelo prostorno sobo, kuhinjo ter svoje stranišče in drvarnico. t Preselili bodo tja ponajveč stanovalce' iz sibirskih barak.
KONTROLA BLAGOVNIH ZALOG
V zvezi z naredbo o kontroli zalog blaga naznanja ministrstvo za trgovino in industrijo, da bo prvi pregled o mesečnih nakupih in prodajah po Čl. 2 te naredbe dne I. avgusta t. 1. m bo obsegal ves blagovni promet od la. junija do 31. ju-
Tajno pismo v pogači
Lani je bila s samokresom ustreljena v Trnju v Prekmurju žena Horvata Martina iz Trnja v Prekmurju. Sum je padel na Žalika Ivana iz Trnja, ki je pobegnil preko meje* Nemške oblasti so ga aretirale in ga obdržale v zaporu 6 mesecev, ker ni hotel povedati, zakaj je pobegnil. Po šestih mesecih so ga nemške oblasti izročile našim ter je sedaj v zaporih murskosoboškega okrožnega sodišča. Sem mu .je žena poslala pogačo in v njej pismo. Pogačo je komisija razrezala in našla v njej ženino pismo. V pismu sporoča žena Žaliku, da je dobila dve krivi priči, ki bosta na razpravi zanj pričali. Vsa ta stvar je sedaj spet ponovno v rokah sodnije in sc je s tem pismom Žalikov položaj še poslabšal.
S*rgtusz Plasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
87 *»oman Iz tihotapskega življenja na blvii poljsko-ruski meji
»Zakaj se ic z Q.jm ^vaj-jaš? Daj ga bičati. Pa bo g0vori] drugače!«
Stopil je nekaj korakov proti meni. Pesti je imel stisnjene. jzza b]e<jih ustnic je kazal porumenele zobe. Spc,mnil sem se, da se je Hrebik branil _ pa sera pomislil: »Naj me le bijejo; Zastonj tega ne bodo odnesli!«
Stal sem v premočeni obleki in se tresel od mraza. Makarov Si je verjetno mislil, da se tresem iz strahu pred njim. • a misel ga je Se bolj ohrabrila. Ko je ta konfident dvignil name svojo pest, sem se naglo vrgel nanj s celim telesom... Udaril sem ga po nosu in čeljusti. Zdelo se mi je, da sem slišal, kako so mu za-breščale kosti. Makarov je omahnil in padel na tla. Obraz si jc zakril % rokami. Poveljnik je zavpil na rdečearmejce:
»Uklenite gal«
Toda jaz sem skočil na klop, odtod pa na mizo. S stene sem strgal veliko podo-bo ter jo z vso silo vrgel v svetilko, ki je sredi sobe visela izpod stropa. Pp' sobi ie zažvenketalo steklo, nato se je so-ba zagrnila v temo. Tipal sein z rokami Po steni, da bi našel kaj primernega, s j^mer bi se mogel braniti. Otipal sem ve-J« hrastov križ. Strgal sem ga s stene. u trenutek so zabliskale električne sve-
tilke. Ostri prameni svetlobe so me za hip oslepili.
»Uklenite ga!« je kričal častnik.
Dvignil sem križ. Rdečearmejci so se obotavljali. Ta hip sem prevrnil mizo ter se za njo zabarikadiral.
»Vdaj se, sicer ti poženem kroglo v glavo!« je vpil častrrik ves iz sebe.
»Udari, zarobljenec!« sem kričal na vse grlo.
»Po njem! Naprej! S kopiti po njem ...1«
Vojaki so se vrgli name. Srdito in uporno sem se bojeval...
Znova sem torej sredi meteža. Toda sedaj me slepi kri. Vihar mi ne reže okoli ušes. Zdaj čujem krike rdečearmejcev in tihi jok Lene. Nekaj trenutkov me je varovala miza, dokler je niso odrinili. V tem hipu sem skočil naprej, bijoč s križem na levo in desno. Skoraj da nisem čutil udarcev, ki sem jih dobival s kopiti...
Nenadoma sem izgubljal zavest. Tla so mi izginjala pod nogami. Izgubljajoč zavest sem še opazil pred seboj tujo nogo. Z vso silo sem se zagrizel vanjo.
»Pasji sin!« je zavreščal poveljnik.
Drugega se ne spominjam. Vse je utonilo v temo.
NA VOLČJI SLEDI
Meja nasiti nas, meja nas napoji, meja utolaži nas, meja nas utrdi!
Iz »Pesmi tihotapcev«
Marec gre h kraju, čutim prihod spomladi. Hrepenenje mi razjeda srce ...
šesti teden že sedim v kleti minske črezvičajke. Temna je in vlažna. S sten kaplja voda. Skozi malo zamreženo okno pod stropom pada ozek pramen dnevne svetlobe. Skozi to lino vidim škornje vojakov in čekistov, ki stražijo na dvorišču. Okoli mene je polno umazanije. Sprva sem se bal dotakniti se sten, vrat ali desk. Sedaj sem se tega že privadil.' Zrak je zadušljiv, nasičen z vlago in izparinami umazanih teles. Perila nihče ne menja — rvjkdo se ne umiva. Najbolj kvari vzdušje »paraša«, veliko leseno vedro, ki pušča. Iz njega curlja moč in tvori na podu luže, ki jih kaznjenci raznašajo po celici.
Enajst nas je v celici. Jedva se premikamo. Na deskah spi sedem ljudi, štirje kar na tleh. Včasih privedejo nove jetnike, a jih navadno kmalu izpustijo na svobodo ali pa odvedejo drugam.
Poleg mene sta tu še dva tihotapca iz vasi blizu Stolpcev. Brata Jan in Miklavž Spratko. Mlada sta še; prvemu je dvajset, drugemu triindvajset let. Zajeli so ju v skrivališču blizu Kojdanova. Z njima sedi močan, zastaven kmet Umen-
ski. Sprva so bili vsak zase, kasneje pa so jih dali v skupno celico. Iz tega sklepam, da njihova zadeva ni prehuda.
Tu je še Gašpar Bunia, ogromen in koščen kmet. Zalotili so ga, ko je kuhal žga nje. Na sebi ima velikanski kožuh, iz katerega zavdaja smrad. Pri oknu stoji žaba, vrag. Težko je presoditi njegovo starost. Morda mu je štirideset ali celo petdeset let, morda celo več. Ima ogromno glavo z usti, ki se vlečejo od ušesa do ušesa, oči pa kalne in brezizrazne. V telo je strašno slok, sicer pa je nenavadno zabaven.
Med nami je tudi bandit Ivan Lobov. Lep možakar, okoli petintrideset let. Obraz mu daljša močna črna brada. Na vesti ima več zločinstev. Pravijo, da bi moral biti že zdavnaj ustreljen, a se zanj skrbno potegujejo vplivni sorodniki. Molčeč je, le smehlja se neprestano.
Telegrafski tehnik Felicijan Kapka je bil obtožen sabotaže. Sam pravi, da je žrtev nekega komisarja, ki ga je sovražil in stalno zasledoval, dokler ga slednjič ni ovadil čeki. Smešen je, majhen, suh, neprestano si mane roke. Posluša pa z odprtimi usti. Kadar koli se odprejo vrata celice, trepeta po v6em telesu.
Med nami je tudi kontrarevoliicronar. bivši častnik carske garde. Aleksander Kvalinski. Služil je v nekem sovjetskem uradu, od koder so ga vtaknili v ječo. Možakar je nenavadno molčeč. V obraz je bled in izmučen. Ves čas prelezi na deskah ter neprestano bulji v strop. Zanj čutim še največ prijateljstva... žal mi ga jc.
Soort
Žensko lahkoatletsko tekmovanje
V nedeljo je bil na pobudo Slovenskega športnega kluba Maraton na Stadionu SK Železničarja propagandni atletski miting. Od tu je bilo 21 atletinj na startu. Ljubljana je poslala 3 atletinje, Zagreb pa eno, in sicer državno prvakinjo Neferovič. Zbralo se je precej gledalcev, da vidijo, kaj zmorejo atletinje. Postavljeni so bili tudi nekateri rekordi. Članice SK Železničarja so postavile rekord v skoku v višino (nov mariborski rekord) in tudi v skoku v daljino. Rezultati, ki so za prvi nastop kar zadovoljivi, so sledeči:
Tek 60 m. 1. Erika BrandstStter (Rapid) 8.3. 2. Ančka Seničar (Maraton) 8.4. 3. Greti (R.) 8.8. 4. Trudc Franki (R.) 9.1.
Tek 100 m. 1. Erika (R.) 13.3. 2. šentjurc Mira (Železničar) 13.4. 3. Muraus Ančka (Z.) 13.8. 4. Inge Burndorfer (R.) 13.9. 5. Ilze F. (R.) 14.0.
Met krogle. 1. Neferovič Vera (Hašk, Z.) 9.79 m. 2. Polda Lovše (M.) 9.45 m. 3. Černič Staža (Ž.) 8.51 m. 4. Ilze Hintz (R.) 8.33 m. 5. Heller (R.) 8.09 m. 6. Strnad Milica (Ž.) 7.94 m.
Skok v daljino. 1. šentjurc Mira (Ž.) 4.66 m. 2. Muraus Ančka (Ž.) 4.63 m. 3. Inge Burndorfer (R.) 3.97 m. 4. Zofka Koprivnik (M.) 3.95 m. 5. Ilze F. (R.) 3.78 m. 6. Vikca Tome (Planina) 3,52 m.
Met diska. 1. Neferovič Vera (Hašk, Z.) 30.45 m. 2. Strnad Milica (Z.) 27.24 m. 3. Polda Lovše (M.) 26.53 m. 4. Černič Stana (Z.) 26.12 m. 5. Inge Burndorfer (R.) 25.18 m. 6. Vikca Tome (Planina) 24.40 m.
Skok v višino. 1. šentjurc Mira (2.) 140 cm. 2. Vikca Tome (Planina) 131 cm. 3. Polda Lovše (M.) 125 cm. 4, Meško Julka (2.) 125 cm. Izven konkurence Erika (R.) 135 cm.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda 50 par. nalmanga pristojbina ra te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1— po besedi. Naj. maniSi znesek za te oglase Je din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znata din 2—. Znesek za male oglase se plačuie tako) pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun it. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
GOSPODIČNA
18 let stara, z 2 letno gospodinjsko šolo. išče službo pri boljši družini- Ponudbe Rod »Pridna« na ogl. odd. »Večer nika«.	4944-3
Oženjen
Železničar
išče službo hišnika. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Hišnik«.	4924-3
Ah
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
VINO — PEKERČAN
od 5 litrov naprej po din 7.— v Limbušu št. 59, dr. Boštjančič.	4819-1
ŠILO! (OTOK KRK) GO-STIONA »PEČINE«
vis-a-vis Crikvenice. Mirna, zdravo, ceneno bivanje, tik plaže, kristalna voda. 14 novih sob. KompSetna penzija din 45.—. Informacije iz prijaznosti:	K-	Kraus,	Vetrinjska 11, tel. 27-30.	4943-1
SLUŽBO DOBI
SLUŽKINJO
ki zna tudi kuhati, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v agl. odd. »Večernika«.
4942-2
ZANESLJIVA KUHARICA ZA VSE
dobi takoj službo. Oglasiti se v ogl. odd. »Večernika«.
4928-2
Sprejmem
KROJAŠKEGA POMOČNIKA takoj za male komade- Golob Franc, krojač. Kralja Petrač. 26, Studenci.	4935-2
RAZNO
Prodajam
JABOLČNIK
prvovrsten vsako količino od 50 1 naprej, liter po din 2—• Fran Senčar, Mala Nedelja. Kupujemo in zamenjujemo rips za oflje.	4910-23
Sprejme se pridna in poštena SLUŽKINJA novinka, iz dežele- Gostilna Sever, Tezm>-Maribor
4923-2
din z-
1L
Renomirana gostilna
v glavni ulici, sredi mesta Celja s stanovanjem se odda 1. avgusta. Naslov v upravi »Večernika«, Celje.
GOSPODIČNA |
se sprejme v celo oskrbo. — Frančiškanska 21-11, desno.
4927-7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda. Gregorčičeva 8-II.
4958-8
OPREMLJENA SOBA
se odda gospodu ali gospodič ni, Kettejeva 120.	4922-8
SOBA
s uporabo kopalnice se odda takoj gospodični ali boljšemu gospodu. Gregorčičeva 3, pri tličje. desno.	4955-8
Boljša
MIRNA STRANKA brez otrok išče lepo enosobno stanovanje s pritiklinami v Studencih v bližini avtobusne postaje. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Točen plačnik«.	4901-6
STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN
Znižane cene v brivnici »Ra-pid«. Meljska 1 .	4321-13
SPETNA ŠIVILJA
za perilo, ki zna tudi nekoliko nemško se sprejme za izdelovanje steznikov in modrčkov. J. Kocmut. Meljska 3 4900-2
KLEPARSKE POMOČNIKE
samostojne delavce, sprejme Dolžan Franjo, Celje, 4951-2
Ne čakajte na zadnji dan!!!
Oddajte velike in male oglase za sobotno številko is danes e
Zlato in srebro,
oriljante, zastavljal ne listke išče nujno za nakup
M. Dgerjev sin,
Maribor, Gosposka ulica 15
CEVLJ. POMOČNIKA
sprejmem takoj. Stalna služba Franja Kojc, Studenci
4938-2
ŠIRITE »VEČERNIK«!
VAJENCI-(KE)
UCENCA
inteligentnega, na brivsko dbrt sprejme takoj brivnica Fr. Novak.	4947-4
PEKOVSKEGA VAJENCA
iz dežele iti mladega pomočnika, ki se je v kratkem izučil na deželi sprejme takoj pekarna Sedovšek, Braslovče- Zglasiti se osebno. 4949-4
Citajte„Večernik‘
SLUŽBO IŠČE
Iščem
MESTO UCENCA
v mehanični ali ključavničarski stroki. Fant je v 15 letu, dobro razvit ter ima 3 raz. realne gimnazije. Cenj. dopis pod »47« na ogl. odd. »Večernika«-	4877-3
STANOVANJE ODDA
STANOVANJE
popolnoma renovirano s 4 sobami, kuhinjo, kopalnico, kabinetom in vsemi pritiklinami, elektriko in plinom se odda za din 1200. Vprašati Miloš Oset. Glavni trg 22.
Eno- in dvosobno, čisto in SUHO STANOVANJE in manjša soba s štedilnikom sc odda 15. t. m. ali 1. avgusta. samo solidnima strankama. Taborska 9.	4946-5
Lepo, sončno in čisto DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Kralja Petra trga se takoj odda- Vprašati Ruška c. 2. v konfekciji perila.
4964-5
OPREMLJENA SOBA
velika, sončna, s kopalnico se odda eni ali dvema osebama. Ob železnici 8-1. 4953-8
Lepa prazna ali
OPREMLJENA SOBA se odda .Gregorčičeva 7.
4948-8
POSEST
Prodam lepo vinogradno in sadno
POSESTVO
Vprašati Franko Ludvik, Aleksandrova 17.	4952-11
PRIDELKI
Kupujem dnevno vsake količine zdravih trdih in za razpošiljanje sposobnih CREŠENJ Plačam najvišje cene. Josipi-na Bole, Maribor, Koroška c. 20, na dvorišču.	4963
OBRT - TRGOVINA
ZA OLEPŠANJE IZLOŽB pisarn, šol in domov ob priliki proslave narodnega p'raz nika »Sv. ClrHa in Metoda« se dobe krasne umetniške sli ke sv. Cirila in Metoda od znanega akademika prof. Gju riča v knjigarni Scheidbach. Gosposka 28.	4903-13
ZIDARSKO PODJETJE Marko Štuhec, poobl. zidarski mojster, Maribor, izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. Za plačil? se vzame delno tutj les- Informacije: Ivanjkovci.	4966
POHIŠTVO-OPREMA
RAZSTAVA PREPROG
Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzijance v Mariboru v dvorani hotela »Za-niorc«. Razstava bo odprta od 15. Vil. do vključno 10. Vil. t. 1. Prevzemamo naročila tudi na dolgoročna odplačila. Razstava je odprta tudi v nedeljo ves dan.
4769-17
Confin^nfial
1
jUuttds iU
Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo del za novo stavbo poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju
na 27. tulila 1940 ob 11. url dopoldne
v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20.
Licitirala in oddala se bodo vsa stavbna in obrtniška dela skupno razen instalacijskih del za centralna kurjavo in sanitarno opremo.
Ponudbe se morajo vložiti najkasneje do navedenega roka v zapečateni kuverti z onačbo: »Ponudba del za novo stavbo poslovalnice Okrožnega urada za zavarovnje delavcev v Celju.«
Obenem s ponudbo mora ponudnik vložiti kavcijo v smislu pogojev licitacije. Brzojavne, zakasnele ali nepravilno stavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Razpisane pripomočke dobe interesenti vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 200, med uradnimi urami proti plačilu din 100.—.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
Velika
KUHINJA IN SOBA vrt, se takoj odda Studenci,
Kralja Petra 24.	4962-5
SOBA, KUHINJA s predsobo v novi hiši se odda s l. avgustom. Vprašati Glavni trg 4, trgovina-
4959-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
ob parku se takoj odda. Ko-roščeva ul. 2, priti. 4925-5
Lepo. sončno
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico se takoj odda. — Aljaževa ul. 4.	4954-5
ŠOBA IN KUHINJA
se taketj odda- Studenci, Cl-ril-Metodova 4.	4950-5
PREHRANA
DVE OSEBI
se sprejmeta na hrano. Vpra Sati Lopič, Mlinska ul. 9-II. ____________________________ 4941-7
Sprejmem
GOSPODA
na hrano	in	stanovanje. Koroška 50,	pritličje,	vrata 2.
desno.	4956-7
ŽELEZNIČAR išče v najem hišnico z vrtom ali malo posestvo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Železničar«-	4936-11
Krasno
VINOGRADNO POSESTVO
z lepim sadanosnikom in lepo prvovrstno hišo ob avtobusni postaji in železici, v ■bližini Maribora so takoj pro da. Ponudbe na ogl. odd. »Ve černika« pod »Lastni dom«.
4926-11
STROJI
SINGER STROJ
za luknjice, skoro nov, poceni naprodal- Gregorčičeva ul. 14, vrata 6.	4920-14
LOKAL
MALI LOKAL
v centru se odda- Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Ceutrum«.	4939-10
VOZILA
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. —■ Ogled pri hišnici. CankarJc-va 1 (mesto). 4957-22
NA PRODAJ
globok otroški voziček Studenci, Kralja Petra 52.'
4933-22
na ugodne mešecne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44
ŽENSKI KOTIČEK
MODRČKI stezniki, rokavice, nog damsko perilo najcenej S Ketiš u. Stolna 1. 11'
ORIGINALNE PERZIJSKE
PREPROOE
nekoliko komadov na prodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v hotelu »Zamorc* od 5. VII do vključno 10. VII. t. 1.	4762-17
IZGUBLJENO
(jgubila se Je RUMENA DENARNICA
iz Mesarskega prehoda do Glavnega trga. Oddati proti nagradi v ogl- odd. »Večernika«.	9434-27
Hoornui vozički
po vseh
CU
vo-o"
BOGOMIR DIVJAK
utn* mu r celi*
ladnja tu urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oulasi no renti u - Roknnui «« ne vračajo. - Uredništvo In uprava« Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67- - Poštni čekovni račun štev, 11 409