V tarak. fetrt.k iu solot., i,h»j» i« f,lJ*,T . Ura bi.-£ po»ilj*«J» n» Jam »v« leto ■!»•-■< ,t pol lit* . • i ■• - •■ "trt Mi • -' K |>o pilili Z„ leto 10 |1. - k, pol Itta . 5 .. -11 tatrt leti a „ t,0 „ Vredniilvo in •fMVKJH** i „a stolnem tr. m ti i-o ti 18G9. Teoa,j II. 0T Vabilo na naročbo.^H S početkom aprila meseca se začne novo naročevanje na Slov. Narod". Cena je naznanjena na čelu našega lista. Naročniki, kterim je naročilo že poteklo ali jim do 1. aprila poteče, prošeni so, naj vsaj do 2o. t. ni. svoje naročilo ponovi', da pošiljanje ne pride zopet v nered. Najkrajše in z najmanjimi stroški se naročuje po poštnih nakaznicah (Postaniueisung). Dobro bi bilo, ko bi dosedanji naročniki prideli adresni zavitek, novi pa napis prav jasno pisali. Vsled zadnje naše obljube so nam nektevi prijatelji „Slov. Naroda" že pridobili po enega, celo po tri nove naročnike, vendar dozduj še ne toliko, da bi mogli le prihodnje, četrtletje začeti z dnevnikom. Ako se pa tudi to četrtletje naročniki množe, kakor po novem letu , spremenimo ncglede na nove žrtve naš list drugo polletje v dnevnik, da tudi v tej zadevi nstrežemo željam in potrebam mnogokrat izrečenim : Naprej ! Administracija „siov. Naroda." Česa nam treba? Pojdi ubogi potomec iz nesrečnega rodu slovanskega po ulicah ka-cega mesta ali mestica, ki po naključji stoji na zemlji, ktero so očetje tega tvojeda roda od praveka v lasti imeli. In ako si znan, da imaš v srci in pameti prepričanje in toliko poguma, da ga javno izgovoriš, utegne se ti lehko veselje nakloniti, da ho nemško govorec filister za tvojim hrbtom kazal za teboj: aucb ein verfluchter windisclier — ali ako je na italijansko plat, čul boš ta preprijazni pozdrav še robatejše v dotično italijanščino prestavljen. In ako pogledaš nemške časopise, našel hoš narodnjake iu torej tudi sebo tako pošastno iiamalanc, da bi so — po slovenskem pregovoru rečeno — skoro budič prekrižal pred tako podobo, ko bi res živela. Iti ako .... pa ne bom ti vrsto težav, ki se nas Slovanov tičejo in dotičejo, na više in više razpoljeval — saj so preznane. — In med nami nastane vprašanje: kakšni so nastopki tega zaničevanja, tega sovraštva, ki ga ima samo-svestna slovenska inteligencija pretrpeti od nasprotnikov lastno in tuje krvi. Odgovor nam daje vsakdanja Bkušnja, odgovor nam daje to kav vidimo vsak dan v življenji. In razen ti stili, ki zvesti ostanejo sveti materinski in domovinski stvari, vidimo dve vrsti ljudi, kterih obeh ne moremo veseli biti. Eni nimajo značaja, nimajo poguma dovolj, nimajo srca, javno in delavno stopiti med nas, dasiravno imajo spoznanje, da je naša reč — reč kulture in napredka, reč ljudskega izobraževanja in boljše pribodnosti. Kni pa prehitro obupujejo, računijo samo z zdanjim uspehom, in z zdanjimi mislimi o bodočnosti narodov. S samopridnikom, ki sicer spozna da je Slovenec, in v tihem društvu nam vse dobro želi, pa ima tisoč ozirov samo na svojo osobno blagost, na lebkoživost, na ljubi mir, na to kar bi utegnil ta ali oni viši oblastnik reči: na veči zaslužek in boljo službo itd. itd., — s tacimi ni opraviti, na tako so ni zanašati. In škoda, da jih imamo mnogo premnogo! Drugo omenjene vrste možje so sicer lehko najbolji , pa za našo reč ne koristni možje, menimo namroč tiste, ki so drže dnevnega in vidnega uspeha in so jim ta zdi premajhen, pa zato odstopijo iz delavnosti ter „tiho trpivno" Sloveniji sicer vse dobro žele, pa malo ali nič no store Zakaj V Odgovor bi morda ne bil težak. — Ni namreč treba poseben mislec biti, da vidi, kako precejšno se mi Slovenci razločujemo od druzih Jugoslovanov. Treba je samo to razliko opazovati v literaturi in na pr. v shodih, kjer se snidejo Srbje, Hrvatje iu Slovenci. Kmalu so vidi, da nam manjka precej južne vroče krvi, in da nas jo — bolj v severu prebivajoče — nad nami gospodujoče germanstvo v sto- in stoletjih malo „z bledostjo premišljevanja oboleznilo," to jo s tistim llamleto-nemškim premišljevanjem, ki samo frazo rodi, pa nikdar do mladostnega dejanja ne pride. Navdušenje, mladostna, moč in mladostna volja marsiktoreinu Slovencu prehitro preide. Tako n. pr bi dr. Toman dan denes ne sedel v rajhsratu, ko bi bil ohranil še tisto srce za slovanstvo, kakor ga jo imel, koje pel: .kje so časi, kjesodnovi — ko smo Slave mi sinovi" itd. In ravno toni, posebno slovenskim mladeničem kličemo, naj se varujejo izgubiti ideal, ki jim veleva no gledati na osobeu dobiček, na osobno laže stanje, — temuč ohraniti čut, ki človeka blaži in povzdiguje, da dola za splošnost, za narod, za njegovo svobodo in omiko in tako za človočanstvo. In če je tudi istina, da nam našu prošla zgodovina kaže, da se jo iz našega častitljivega imena „Slaven* naredila najsramotneja „sclavon", kar nam naši zagrizneni sovražniki očitajo, nas mora ravno to spodbosti, da junaško rečemo: prosci jo tisti čas, in dokler smo, no sme se vriniti več in so no bode! Pomnimo dobro, kar v tej zadevi pravi slaven mož (Nomec), da jo naravno in človeško, da ravno v misli preteklosti, ki jo bila nesvoboda in sužnost, leži velika moč in volika vabljivost do velikih činov; da to vcepi ustrajnost za vsako zatiranje, spoznanje kvarjene pravice iu čut za tuje gorje. Zgodovina nam kaže, da je vsaka krivica le nekaj časa trpola. Ravno tako nam zgodovina kaže, da jo vsak narod do tisto svobodo prišel, ktero je s svojo značajnostjo si priboril. Imamo torej Slovenci samo ene iu kratke politično litanije: „Značajov nam daj, o Bog! Kader bodo iz naših mladeničov postali značajni možje, kteri bodo neouialdjivi, delavni in neustrašni stali za svoj narod , za njegov slovanski značaj in napredek, bodo vse dobljeno. Kajti če se po svetu ozro-mo, vidimo da nismo osamljeni, temuč da se povsod bije isti boj, kakor ga bijemo mi, naj že potem kriči ta ali oni nemški časnikar ali filister o mraku in reakcijonarstvu, na ktero sam ne veruje, pa ga iz dobičkarije ali hudobije očita, uiarsikter tudi iz nevednosti. Narodni muzej v /i.igrcbu. (Konoc.) Prirodoslovcu razdel je bil da se Bogu smili. Naj bolj so še bilo v njem zastopano mineralogično , geognostične, in paleontologične zbirke. V goognostični zbirki bila je samo Hrvaška nekoliko zastopana, vojniška krajina, Dalmacija in Slavonija pa celo nič. Paleontologična zbirka je imela še prečoj lepo komado, pa jo bila vendar še dosta pomanjkljiva. Če se pomisli, do so inostrani geologi in paleontologi proglasili Kadoboj (žvcpeljni rudokop blizo Krapine) kot najbogateje mesto izkopnin celega sveta; če so pomisli, da so inostrani učenjaki Unger, Ettingsliauscn in Ileer napisali klasična dela o hrvaških prirodninah; čo so pomisli, da se inostrani muzeji ponašajo s prirodninskimi predmeti iz Hrvaško zemlje dobivanimi; pa čo se pomisli, da naš narodni muzej od vsoga tega še pred onim letom tako rekoč nič ni imel; — potoni ge lahko more soditi, kako reven jo bil, kar se te stroko tiče še pred enim lotom. Ornitologične , roptologične, ihtiologične, in zbirko sisavcev, kakoršne 80 bile do konec leta 18G7, prav za prav se sponienjenja vredno niso. Tako jo bilo stanje našega narodnega muzeja, ko je početkom leta 18C8. jugoslov. akademija njegovo upravo v svoje roke vzela. Da se je to zgodilo, to jo bilo prava sreča, pravi blagoslov za naš muzej. Koliko jo akademija žo v tem prvem lotu njenega upravljanja za popolnenjo in po-množenje muzejnih zbirk storila, hočem ob kratkem povedati. Prva skrb akademijo jo bila ta, da je dva pristava (adjunkta,) enega za arheologični, drugega za prirodoslovni razdel imenovala. Za arheologični razdel je bil imenovan S. Ljubic , za prirodoslovni pa Hrusina. Obadva sta Dalmatinca in prava strokovnjaka , ž njima jo akademiji lepo akvizicijo za naš narodni muzej naredila. Za preparatera je bil Vormastini potrjen, ki je žo prejo skoz več let preparato za muzej delal. To inuzcjno osobje, ki za sedaj celo zadostuje, dobiva svojo plačo iz legnikolarno zaklado, tako , da po tem uiti akademijska niti muzejna zaklada ne trpite. Razen te denarne koristi jo akademija šo to isposlovala, da so bo iz regnikolarno zaklade vsako leto tisoč gol. za popolnenjo in poninožonjo muzejnih zbirk plačevalo. Memogrede naj omenim, da je akademija ravnokar razpisala tudi službo muzejnega čuvaja (kustosa.) Pozneje se bo gotovo šo mesto knjižničara popolniti moralo. Akademija je sklenila s časom vso troj edino kraljevino v arhoolo-gičnem in v prirodoslovnom obziru od enega konca do drugega preiskati dati. V ta namen jo že prvo leto oba pristava v Dalmacijo poslala. Da je akademija Dalmacijo prvo za preiskanje odredila, no more so dosta prehvaliti, kajti Dalmacija je v arheologičnem pogledu gotovo naj bogateja zemlja zmed vseh, ki avstrijsko-ogersko monarhijo sačinjavajo. Pa tudi za prirodoslovca jo zanimljivo polje, posebno gledo pomorskih prirodnim Vspeb tega potovanja jo popolnoma opravičil pričakovanja, ki so se na-nj stavila. Vso stroko, vso zbirke našega narodnega muzeja so bc po tem, kar sta pristava iz Dalmacije prinesla, znatno popolnilo in znatno obogatile. — Konec leta 18G8 jo štela numizmatična zbirka žo čez 200O komadov raznega denarja in kolanj. Rimskih kamnov z napisi iz Siska, Osoka, Solina, Nina, Starega grada in od drugod štejemo žo preko oseindesot. Iz tako imen« anega, karačnenega veka res nima muzej no enega komada , kar se pa bi lastega veka tiče, ima lepo komade otok, sulic, srpov, čelad, igel, kladivce, in enakega orodja. Ceraunika se jo popolnila Jpo nekolikih poBodah iz pi rimske, in po mnogih iz rimsko dobe. Gliptiki je priraslo kakih dvade >t lepih kamenj in nitaglij. Slaheji je bil vspeh, kar se starin srodnoga :ka tiče, in v tej stroki je še zmerom velika praznota in pomanklji-vost * našem muzej i. Nemški državni poslanci na praznikih. Ćeski časopis „Naše List)" pišejo pod tem naslovom : „Kaj lovanji svojih rojakov v dunajskem državnem zboru Slovenci in Poljaci J velike zasluge pridobili, ko bi jih zdaj o velikonočnih praznikih podučili jn sicer prvič, kako potrebno je, da zna človek brati ; drugič, kako koristen j« o de- sloboden tisk; tretjič, koliko haska donaša pravica združevati se; četrtič ,, denarnih zadevah avstrijskih. Tako bi velikonočno praznike najkoristnojv; Cn.nmlin Tni.vm Cm- praznovali in volilci hi jim ne delali tolike sramote s svojo neobčutljivostjo shjo, smo do dobra tudi v posledruh dueli zvedeli, »lospoilje loman. uro- i bolski, Zenialk0Wtkj itd. bodo se brž ko ne prav malo velikonoiuih prM-|M "»prode* slobode. nikov veselili, ako jim bo priložnost dana pogovarjati se s svojimi volilci. Kazen Poljakov in Slovencev so v državnem zboru sami Nemci. Hvala Bogu, tam jih je toliko, da so delali, kar so hoteli, in da so odgovorni za vse. kar M jo tam v dveh letih godilo in kar se ni godilo. Te besede no morejo niti na najmenjši znak zavisti meriti ; ko hi bili hoteli, in ko bi šo zdaj hoteli, bi lehko tam bili, saj jo tam dosti pral Ozir na zadnje čase slov. politike. (Dalje.) Vse tO spominja nas prav živo na tisto „srečo", s ktero so nemški kulturonosci Ogre in Hrvate ob času največega absolutizma od leta 1850 do nih stolov; pa saj nam ni treba od vsake reči kaj imeti in Nemcem voščimo, ]e|a j^GO osrečevali. V tabore zbrani mnogobrojni narod slovenski jo poka-naj na vse duške vživajo „sveti čas;" tudi jim ne zavidamo, da pojdejo DA tal, da mu jo znano in prav ljubo tisto sredstvo, po kterem se bi Ogrom in praznike, akoravno nas to piazniško veselje spominja studenta, ki je propal. I Hrvatom enako, krivice rešil, pod ktero zdihuje; oportunski vodniki njego\j Pa med propalim studentom in članom cislajtanskega parlamenta je tako | se pa za to „nevažno" sredstvo malo ali nič več ne brigajo, ampak se raji dualizmu uklanjajo. „Novice" pa, ki ne morejo tajiti, da po tem potu po polževo ali celo po rakovo napredujemo namesto, da bi kot učiteljice in voditeljico našo r najvećim veseljem vse storile, karkoli je v njih moči, da bi slovenske poslance nazaj na pravo pot spravile, da ne bi več odlašali, ampak z edin j o no Slovenijo v imenu vseh Slovencov enoglasno zahtevali, ker smo „miloga zdibovaiija" žo zdavnaj siti; namesto da bi slov. poslance podučile, da zedinjenje Slovencev ni „malovažen", temveč „neizmemo važen' predmet, za kojega smo kranjski Slovenci brez dvojbe ravno tako ali še bol vneti ko štajerski in primorski taboriti, in da dualistovanje oportunskih vodnikov slovenskih ne le mlade, ampak tudi vse prave stare rodoljube slovenske v srce peče; namesto vsega tega „Novice" dualistovanje oportunskih slov. vodnikov, nad kterim se le nasprotniki slovanstva radujejo, pod svoj mili plašč zavijajo in povdarjajo , da je treba najprej šo le slovensko ljud- velika razlika, kakor med prazniki njiju Ko hi volilcev ne bilo, bi so mnogo prijetniše na Dunaj i sedelo in domu vozilo. Pa tak volilec, ki jo svojo državljansko dolžnost z volitvijo storil, je časih jako sitna oseba ; posebno kader misli, da gospod dr/avin poslanec nima nobenega druzega opravila, kakor da bi skrbel samo zanj. m da bi poleg njega ne bilo tudi Su „države", ki je vendar več nogo vsi volilci skupaj. Srečen državen zbornik, ki jo vos svojčas tako umno razdelil med državo in svoje volilce, da obema zadostuje in da more ravno tako srečno sedeti na Dunaji kakor se domu na praznike podati, in moško pogledati v oko gospodom ministrom in volilceni. V tako prijetnih razmerah so tio'as nemški člani cislajtanskega parlamenta. S kakim d 0 m i šl j e v a n j e ni o sebi s c bodo državni poslanci Slovenci in Poljaki pri svojih volilcih tolažili' nam je znano. O Nemcih je „Presso" včeraj pisala: Ko so zdaj vrnejo poslanci na prazniku domu, upamo, da jih nečaka nepri-jstvo podučavati, daje res potrebna za blagor naš zedinjena Slovenija, kteri jazen sprejem. Koliki del ljudstva celo ne občuti svobodnega napredka ! kteri onu 7 zagovarjanjem slovenskih oportuncev ravno nasproti delajo. Zaton celo no bero ali malo, ti ne pripisujejo nobene važnosti svobodnemu tlaku. I človek res ne v6, se bi li jezil ali smejal, ko po vsem tem v ,, Novicah" na Kteri nimajo časa ali pojema o slovenskih zadevah, ne raziimijo koristi pravice o združevanji. Naj veči del prebivalcev na kmetih težko spozna, v čem so svoboda v verskih rečeh razlikuje od nesvobode. Ker pa si morajo v potu vsakdanjega kruha pridobivati, Čutijo tem bolj, kako davek posestvo in kri tišči. Ni poprek mogoče, da bi se davki zmanjšali, pa to jo mogoče, najti način, da so laže prenašajo." Ako imajo vsi nemški poslanci tako volilce, potem imajo že nebesa naslednjo kritiko dualizma naleti. „Tain na Ogerskcm se razširja Magvar-orszag in se raduje nad obilostjo, ki jo jo dosegel, ker dobil jo vse in še to, kar so pred leti še nikomur sanjalo ni, — Slavjan pa šo zmerom milo zdihuje iti se raduje (t) nad svojimi vodniki, kteri so mu dosibmal um bistrili in na blagor naroda delali. — „Novice naj povedo Slavjanu svojemu, ki milo zdihuje pod težo dualističnih dobrot, pa se vendar raduje nad oportunskimi vodniki slovenskimi, da naj sele pripravi, če od tega radovanja zemlji. Prosim Vas pomislite samo, kako veselo se gre k takim volilceni, j0 J0Jg0 I1C odneha, še dolgo dolgo milo zdihovati, prodno so narodu slo ki so neobčutljivi, kterim nimajo celo nič povedati in kteri ne besedice zinejo, ako so jim pove, da to ne more drugače biti, akoravno si s potnim obrazom svoj kruh služijo. To so volilci! S temi je lahko državo v druge oblike obračati; h temi so še da kaj opraviti, oni samo beni kar so sme tiskati, zbirajo so samo takrat, kader jih vlada skliče, ni jim mar za nič, samo, da davek plačajo in da se najedo. Za tako volilce ni treba nobenega ustavnega življenja, jim popolnoma zadostuje absolutizem. Od dveh let se davki niso pomanjšali, denar donos ni cenejši, nžio je denes ravno črez dvajset, ko takrat. Da ima oral zemlje 20. sušca 1869 večo ceno kot 20. sušca 1M>7, da se delavcem mora več plačati, ko pred dvema letoma, ne bode noben razumen človek vplivu ustave pripisaval. Povsod se mora za zemljišče in delo tini več plačevati, čim slabši je denar. To pravilo bodo morile tudi volilci nemških udov parlamenta poznali akoravno za njo ni treba svobodnega tiska, razve tega, s kterim se denar dela in kteri je tudi rad svoboden. Nemški gospodje državni poslanci naj bi najprvo delali za omiko svojega naroda, in bi si za viden razvoj avstrijskega ustavnega življenja venskemu odpru vrata svobode. Mogoče da se „Novičnemu* Slavjanu ne mudi, in da je pripraven z „Novicami" in oportunskimi našimi poslanci vred, kterim se na Dunaji dualizem no zdi tako napačen, še dolgo, dolgo časa po sedanjem potu milo zdihovati in od milosti nemško-magjarskega trnja grozdje ravnopravnosti narodne pričakovati; toda narod slovenski in narod slovanski sploh je tega žo sit do kraja. Očevidno je in vsakemu rodoljubu, če tudi ni velik politikar, jo le predobro znano, da kakor Blagotinščaki pri nas, tako Deakovci in Tisjani v Translajtaniji slovanske oportunco lo v svoj namen, pro donio sua, ad majoran (iermaniae et Ilungario gloriam rabijo. Oportunske „Novice" naj torej svojo zmoto spoznajo, in ako jo spoznajo (kako bi jo neki noV) naj si jo poravnati prizadevajo; sicor, ako se vedoma svoje krive trme drže, niso več učiteljice iu voditeljice naroda slovenskega in ostra sodba nesrečnega naroda bi jih prej ali slej gotovo zadela; kajti v tako neizmerno važnih zadevah, od kterih blagor ali nesreča celega naroda zavisi, mora se vsak rodoljub, zlasti pa tisti, ki se najboljim rodoljubom prišteva, sam sebe zatajevati, trme iu prevzetno svojeglavnosti varovati se in zmoto svojo, naj mu jo dokaže Peter ali Pavel, iz ljubezni do našo svete, Še bolj pa kakor arheologični, 16 je pretočenega leta prirodoslovni razdel pomnožil. Priraslo jo sesavcev 12 komadov, ornitologična zbirka se jo obogatila za 300, — reptologična za 30, — ibtiologična za500 komadov (posebno rib iz jadranskega morja), — žužkov in hroščov je še enkrat toliko, motuljev je precejšen broj več, in malakologična zbirka jo za več kot tisoč komadov veča, nego je bila konc leta 1HG7. Vse to ravnokar našteto vmnožitbo muzejnih zbirk so po veče vspoh potovanja pristavov v Dalmacijo. Vrh tega je akademija sama kupila v tečaji pretečenega leta 1.) Vonnnstinijevo privatno zbirko ptičev in konhilij, po kteri so se dotične zbirke precej obogatile iu 2.) Kollerovo 1934 komadov broječo zbirko staroegiptnih starin. Ta poslednja se jo kupila za 3000 gold.. kteri denar se jo ves po dobrovoljnih prineskih nabral. Naj rovneja stroka našega muzeja so gotovo slike, kipi in potreji. Tej pomanjkljivosti jo naš mecen Strossmaver s tem doskočil, daje za težek denar za celo galerijo slik nakupil, ki pa se niso na ogled razobošene.] V spešneje nabiranje muzejnih stvari postavila je akademija pro-točeuega leta po vseh krajih trrojodine kraljevine častno poverjenike, ki imajo nalogo, vse za muzejno zbirke prikladno stvari nabirati in muzeju pošiljati; in tudi na ta način jo pretečenega leta naš narodni muzej marsičesa dobil, kar bi bilo drugač brž ko ne za vselej izgubljeno. Muzej občinstvu zdaj šo ni odprt, iu sicer zato ne, kor večidel še ni v red postavljen. Ormari so se še-le tega leta postavili. Kar je pa vredenje muzejnih zbirk zelo zadržavalo je to, da se je muzej pretečenega leta iz narodnega doma selil v zgrado. ki jo pod imenom starega kazališča in magjarsko kazino poznana. To zgrado je vzela leta 1849, ko se je društvo magjarsko kazine, kterega lastnina je bila, v nič razpihnilo, dežela v svojo last. Lanskega leta so je ta zgrada na novo prezidala, povekšala iu nalašč za nmzojne zbirke predelala. Če ravno ima ta zgrada kakih trideset prostornih soban, vendar utegne morebiti že za nekoliko iet za muzej pretesna biti. zlasti če se bodo zbirke tudi v prihodnje tako množile, kakor so se pretočenega leta. To vide jo akadamija že zdaj začela misilti in ua to delati, kako hi se dala tako zvana „nova bolnišnica," ki je gotovo naj veča zgrada celega Zagreba, iu ki že več let prazna stoji, za naš narodni muzej kupiti. Od prvega utemeljenja našega narodnega muzeja počemši pa vse do denes prispelo jo razen strogo muzejnih predmetov tudi mnogo knjig. Njih broj je s ('asom tako narastel, da denes knjige predstavljajo žo precej bogato knjižnic.«. Lo škoda, da tudi knjižni zakladi še niso vrodjeni, in občinstvu na razpolaganje postavljeni, Za učenjaka književnika jo v tom pogledu bivanje v Zagrebu trdo, kajti razen knjižnice pravoslovne akademije, ni tukaj nobone drugo javne. Pravoslovna knjižnica ni za to, kar se pod besedo občinstva razumeva ; ona je, djal bi, bolj strokovnjaška, in zato je tudi razen pravnikov skoro nobeden drug no obiskuje. Posebno jo slavistika v njej slabo zastopana, Nam v Zagrebu jo pa vzlasti in slavicib bogate javne knjižnico treba. Nadbiskupska knjižnica (ki je posebno in historici« zanimiva) v kterej leži literarna in knjižna zapuščina Valvazorjeva, je pod tako trdim ključem in za tako debelim zapahom, da si navaden človek, ki nima visokih znanj in silnih protekcij, laglje in preje nebeška vrata odklene nego njena triključavnična. Ta knjižnica je za našo občinstvo celo mrtva. Ona je za nas, kakor da bi je ne bilo. Akademija si bo gotovo veliko zaslugo pridobila in veliki potrebi doskočila, kader bo muzej občinstvu odprla. Cuje se, da se bodote muzej-na in pravoslovna knjižnica v eno veliko zgromadili. Lepo so je v najnovejši čas naša muzejna knjižnica po toin obogatila, da so je inslavicis et histo-ricis zolo važna knjižnica Ivana Kukuljeviča za 20.000 gold. kupila. Tudi ta denar so je samo po dobrovoljnih prineskih nabral. To so mora Hrvatom potrditi, da pri takih početjih niso čkrtno stisnjeni, kakor nekteri slovenski prvaki v Ljubljani. Sklepajo ta kratek opis našega narodnega muzeja izražujem željo, naj bi akademija skrbela, du se muzoj in knjižnica kakor kitro mogoče vre- 81 pravične reči nemudoma poravnati, ne pa so napihovati in se bahati: mi smo učitelji in voditelji naroda slovenskega, zatorej se ne damo prepričati, da bi postopanje naše pravo ne bilo; — mi smo najbolji rodoljubi, vi pa, ki se hočete v naše reči mešati in naše ravnanje soditi, sto komaj politični otročji- _ mi smo prvaki, vi pa ste proti nam komaj „pol moža" vredni , in še ne zaslužite, da bi mi vaš svet poslušali ali nanj kaj obzira jemali. Ako bi gosp. Svetce, ki so v oportunstvu najbolj odlikuje , na volitve nazaj pomislil, bi so gotovo še lehko spomnil, da takrat še ni tako zaničeval tistih, proti kterim se je zdaj ko se je podualistil, tako obnaša, (iosp. Svetec, če bi na volitve nazaj pomislil , spomnil bi se tudi , da so Kostelci, ki v kočevskem mestu pri volitvi poslanca za kmečko občino Slovencem ali K oče varjem zmago naklonijo, pri zadnji volitvi rekli: »Zdaj smo volili Svetca (svetnika), ako ne bo on prav delal, volili hodemo drugi pot — vraga." Naj torej pazi, kaj dela kajti zagotovljamo ga, da Kostelci se vendar tudi tistim političnim otročajem prištevajo, kteri trdijo, da dosedanje oportuusko delovanje njegovo, Slovencem ni sreče in ravnopravnosti prineslo, in da so po njem tudi vprihodnje ni nadjati nič boljega, ampak lo nadaljevanje sedanjega tužnoga stanja. Naj torej pazi, kaj dela! — Zlasti pa dr. bleivveisov organ naj stori vse, kar jo v njegovi moči, da g. Svetca iu druge slov. oportunco od nada ljevanja njihove za narod slovenski v vsakem obziru neoportunske politiko in nepraktične praktike odvrne in se s svojo stranko ne lo v principu in praznimi frazami, dokler ga nemško-inagjarska „zvvangslage" ne ostraši, ain pak vrlim čehom enako vselej neprestrašeno v djanji in resnici za federalizem potegne; potem šo le utegne zlato solnee ravnopravnosti narodne pravo svobodo in boljših časov tudi enkrat pred naša vrata posijati. Naj posneinljejo eneržijo Magjarov in Cehoslovanov, ako nočejo, da bi te leto za letom po polževo ali celo po rakovo napredovali iu v plačilo za svojo lojalnost milo zdihovali pod roko nemškega, talijanskoga ali magjarskega pijonirstva. Ce tudi nebi mi Sloveuci prav nič historičnega prava imeli, imamo pravico do obstanka in narodne svobodi; in samostalnosti ravno tako, kakor na svoje historično pravo opirajoči se Magjari in Cehi, dokler njim enako vse teže za vzdrževanje Avstrije dobrovoljno prenašamo. (Kon. pr.) rol i lični razgled. Avstrijski cesar je poslal generala Moringa v Florenco, da se zahvali za čestitanje, ktero mu jo v Trst prinesel od italijskega kralja general della Itocca. Inostranski časopisi ugibljcjo, da ima to poslanje morda tudi politično stran: mogočo zvezo Avstrije z Italijo v prihodnji evropski vojski. — Cesar se je vrnil iz svojega potovanja po Hrvaškem in po Pri-morji zopet na Dunaj nazaj. Dunajski listi pričakujejo, da je to najviše vladarjevo obiskovanju novo utrjilo zdanjo vlade. Ob enem pa ti listi sami izrekajo, dajo cesar ustaven monarh, kar njih samih račun podira, ker tako priznavajo, da jo cesarjeva oseba vzvišena nad vlado, nad manjšino in večino, ter da se hoj za obliko ustave tičo samo vlade in narodov. Minister s k o posvetovanje kteromu bode cesar sam prvo-sedoval, ima biti te dni in sklepalo se bode kako se ima rešiti poljska resolucija. Stara „Presse", o kteri je znano, da je od vlado kupljen časopis in torej V njenih mislih piše, prinaša uvoden članek, iz kterega se da precej jasno posnomati, kaj misli vlada storiti. „Press o" nahaja šo le zdaj kot „gotovo, da se avstrijska država ne da urediti po enacih pogojih, ki bi bili veljavni za vse dežele, da se nekterim delom mora v avtonomiji koncesije delati. Politikar no sme biti doktrinar, temuč mora računiti s danimi faktorji, ki to tu različne nature." Do sem „Prcssi" gotovo vsi Slovanjo pritegnemo ; to je pravo spoznanje, če prav bi bilo že lehko prej prišlo. Ali zdaj pridejo vratica, ki so tičejo nas Slovencev in Cehov. „Presse" pravi, da če se enemu narodu da ktera koncesija, „mora se drugemu odločno odbiti." Poljakom se bode torej nekoliko dovolilo, (ehom so bode odbijalo vse, in nam Slovencem menda še več ko vse, saj naši poslanci v Ljubljani še toliko poguma niso imeli, da bi bili Poljake posnemali. Ker prav i „ Presso" da Poljaki niso „sovražni" menda iims Slovenec in Cehe imajo za „sovražne". Potem pač od te vlade še tega ni upati kar g, Svetce upa. Minister Berger misli bojo odstopiti, zarad svojega „slaboga zdravja" ter se čisto vsemu političnemu delovanju odpovedati. Iz jo m u o stanje na češkem so ima po veliki noči odpraviti, kakor pripoveduje „Miihr. Corr." ministra Oiskre organ. Vlada dobro čuti da izjemno stanje v zdaj čisto mirni in tihi Pragi nima nobenega pomena. Hoji se ga pa odpraviti, ker ve kaj jej bodo precej po tem pod novo porotno sodnijo bolj svobodni češki časopisi o vspohu te naredbo povedali. Na C e s k e m bodo — če so smo dunajskim listom verjoti — na binkošten pondeljek po vsej deželi tabore napravili. Novo geslo je : no odati se in še davka ne plačati. Kakor na Dunaji, je tudi na Ogcrskcm pričakovati, da nekteri ministri odstopijo in drugim prostor narode. Andraši namreč vidi , da po novih volitvah v zboru ne bo imel več tisto večine, kakor do zdaj, iu da se je nasprotna stranka levičnjakov z izvrstnejimi govorniki napolnila , ter da je mnogo bolj disciplinirana od njegove. Namerava torej nektore voditelje i/, opozicije v ministerstVO privabiti iu so tako kolikor mogočo pogajati. Na Slovaškem so propali nnjveljavniši možje slovaškega naroda, kakor so II urban, S as i ne k. Mat uši, a. Samo v Novi vosi je izvoljen, kakor smo že zadnjič povedali Z a h a r n a c k i. Kakor se piše, imel jo vsak propalih čez tisoč glasov Za-se, in sicer promožnejih in neodvisnih slovaških volilcev. Ker pa so na Slovaškem, kakor nikjeri, Judje skrbeli za neizmerno revščino, zidal jo na ta pauperizem magjaiski denar, žganje, uradnik, palica itd. Ogerska Srba general Stratimirovič in dr. Milctič sta izvoljena z veliko večino v ogerski zbor. Iz Hosnijo je v Srbijo prišel ^las, ki je Srbe zelo razdražil. Turška vlade jo namreč zaprla seminar v lianjaluki, edino više učiliščo za turške Srbe. Profesorji se namreč obrekujejo , da so zoper Osman-pašo go-votilli. Direktorja so žandarji odpeljali v Serajevo. Šestdeset učencev jo v turških rokah. Celo nemški prijatelji Turkom pravijo, da ros ne bodo dolgo gospodarili, ako bodo tako delali. Tudi I! u s i n i so v najnovejein času oglasili sc za direktne volitve. Politiko Uusinov, edinih avstrijskih Slovanov, ki so bili še za Šiuorlinga in vedno do denašnjega dno z Nemci in vlado proti nam družini Slovanom, jo težko timeti. Nemci jim to zvezo pač slabo poplačujojo, kajti teden no mini, da bi jim panslavizma in veliki izdajo no očitali. Pač jo njihovo lovljenje opravičiti ; Poljaki ne ravnajo lepo ž njimi. Turška vlada misli v Carigradu sklicati zbor veljavnih Turkov iu turških kristijanov. Hojo da bi rada nekaj novcev na posodbo dobila, in za take reči jo dobro skriti so za videzno ustavnost. Ni pa upati, da bi Turčiji kdo še kaj posodil, vkljub temu zboru veljakov. V Spanji se stranka, ki tirja republiko in tako hočo odstraniti nevarnost, da bi novo izvoljen sannuvladar pridobljeno svobodo zopet zatrl, vedno množi. To pa je tistim višini sainovladarjeni, kteri se iz samopi idno-sti boje vsacega gibanja med narodi, neprijetno. Sosebno Napoleona skrbi, da ne bi v Španiji rojena svoboda prekoračila pirenejskih gor ter za njegovo osebo nevarna postala. To se ve da Napoleon skrb za svojo osebo in rodovino imenuje „skrb za evropski red." — V ustavodejnem zboru je bil med republikanci in med zdanjo vlado hud boj zarad vprašanja, ali se imajo vojaki s silo nabirati v stoječo vojsko, ali no. Predlog republikanske stranke, naj so vojaštvo odpravi je padel, dasiravno so bile v Madridu in po provincijali demonstracijo zanj, ktero so so morale z orožjem uduševati. dita, in občinstvu odpreta. Škoda je za vsako uro, ki preide črez našo v|kako ima modro, da, bkoro začrnolo obličje. Nasloni se z desnico na ramo prahu in neredu ležeče in ncupotrebl jone miizejne iu knjižne zaklade. V Zagrebu. —p. Poslednji bosanski kralj. (/.goduvinuko-roiimuličAU obraz; i'eiki ipilft] l'rokop Cliocli»loui«k, poilovenll Podgoiičau.) IV. (Dalje.) Kaka je visoka, prostorna; na pročelji stoji majhen oltar, prod oltarjem jo kralja Štefana rakev, na desni strani pri oltarji pa je nedozidano obočje, kjer bodo^počivalo kraljevo truplo, lludo-svitla plamenica se obrazi po potnih stenah, a dim kroži po raki; temno se vije in oklepa zidovja, da se v rudi svitlobi človeku zdi, da duhovi plešo po stenah. Ilija ne moro skozi zavoj videti prestrašenega obličja kraljičinega, ki jo ta nadnavadni prizor, ta grozni obraz skoro do cela omamil jo, tako, da so jo morala nasloniti na steno, da se ni zgrudila; ali ko sc dotakne mrzlega, potnega zidu, zlekne se tako, kakor bi sc bila doteknila ledene smrti. Morebiti bi pobegnila iz rake, ali menihi molijo v bogomolji, vsaka beseda so razločno sliši, njih glasovi jej krepo srce, vnemljejo ponos. Stop k Iliji, blizu njega jej ne utripljo srce tako, rajša jo pri njem, nego naslonjena na mokri, hladni zid. Ilija plamenico vtakne v skobo (riegolliacken) vdelano v zid , tako, da se ves žar vpira v kraljevo rakvo, in obrne sc h kraljici, rekoč: „l'ove-dali so ti, jasna gospa, tvoj soprog, kralj Štefan — da jo na nagloina umrl, kaj no?" „Resnica!" — šopno kraljica in prestrašena pogleda Ilijo. Ilija vzeme pokrov z rakve in pokaže s prstom na kraljevo truplo, ki ga jasno razsvetljuje velike plamenice žar. Kraljica sc prestraši, morebiti no zato, ker vidi svojega moža mrtvega, skoro gotovo za tega delj, kor vidi, Iliji, ki je dolgi mrtvaški prt iz črnega aksamita potegnil truplu z vratu in na curek krvi, strjeno okrog vratu pokazal rekoč: „Tn-le pogledi, ali je to natorna smrt ?" Krčevito kraljica vernemu slugu stisne roko, glasen vskrik se jej privije iz prs, in mora jo llija prijeti, da se ne zgrudi na tla. „Zadavljen !" šepne, a ne more od trupla obrniti svojih oči. „.V kdo je ta, kdo so ni bal umoriti kralja?" — povpraša kraljica malo pozneje resuo; pusti I lijo vo ramo, ni več treba jej dozdanjo podpore. Odgrne zavoj. Oko jej iskri , obličje gori tako, kakor boginji osvete. Nerada sc boji kralja mrtvega, kralja zadavljenega pa — ? Edina čut je obvladala njeno dušo — osveta zaradi njegove smrti, osveta drznežu, ki jo oskrunil kraljevo dostojnost! Ilija molči in seže v nedrije, prinese iz njega drago, s zlatom protkano vrvico takovo, na kakoršnih so vojevode in županje nosili kinžale, položi jo kralju na vrat, potlej zopet segne v nedrije in svileno ruto potegne iz njega, razvije jo, koder pokaže kraljici in položi na desno stran h kraljevi čeljusti. Zdaj še le kraljica zagleda, da niozu kodra manjka na desnoj strani. .Ali poznaš to vrvico?" — povpraša Ilija in kaže osodno vrvico. Vrvica je podobna vrvici," — odgovori kraljica; brani sc groznemu, silnemu dozdevku; vnovič jej kakor cvetoča lilija, tako belo postane obličje, „ali" -- spomni se, toda na enkrat umolkne : zbala se jo povedati svojo misel. „Ali vendar," — povzame Ilija, „lo pomisli, glodi . rubinasta vrvica, lo eden na dvori jo z tubinastn vrvico pripenjal kinžal ob svojem boci!" „Oh, križani Jezus, Tomaževie !* — vskrikne kraljica, od same groze so začne tresti vsa, to skrivnostno razodenje, to je prevzelo jo tako, da se j j noge šibe. da se mora opreti na zid, no boji se več mrzlega, mo-! ega zidovja. Ilii/iic stvari. * (Volit v o v tržaški okolici) so so toroj, kakor je nam zad njič telegraf poročal za Slovence dobro izšle. Tega poročila je bil gotovo vsak Slovenec vesel in vsak za naš naroden napredek vnet se zlaga v našem klici : živili tržaški Slovenci! ki so zvesto stali za svojo narodno in državljansko pravico ter se niso dali premotiti narodnim nasprotnikom, kakor jih imamo enako Slovenci od nemško-štajerske meje do jadranskega morja od bregov Kolpe do srede Koroške. Poslanci, ktere so iz svojega naroda slovenski okoličanjo volili, bodo res v veliki, krivični manjšini sedeli v tržaškem zboru in ni pričakovati, da bi fanatična, v Italijo škileča večina pravična bila njihovim najpravičnejim tirjatvaiu. Zato p« zmaga ni nič menj važna. Ne smemo soditi stvari po dnevnem vspehu. Važen dobiček je že za Slovenijo, da svet izve, da Slovonci smo, da Trst ni zgolj laško mesto, kakor so je mislilo in bi se bilo, ko bi so bili dali Slovenci premotiti tistim prerokom, ki so volkovje v ovčji koži k njim prihajali. Le če bomo na vseh krajih Slovenije delavni in pazni, če se ne bomo vsacega novspeha ustrašili, — pride čas, ko bo zmaga naša. — Narodnega napredka ki se kaže iz teh volitev smemo vsi Slovenci tem bolj zadovoljni biti, ker ravno iz Slovakije tako jako žalostne poročila dobivamo. * (Pomilostil) jo Nj. v. cesar obsojoue iz znano dogodbe na Jožici, kakor smo že zadnjič povedali. Denes nam je dopolniti, da je 12 vsa kazen odpuščena, 5 pa dve tretjini kazni. To dejanje milosti našega vladarja, ki je ostro kazon bolj nepremišljenim kakor hudobnim, neizobraženim mla-doničem odpustil in jih zopet d e 1 u in kmetijstvu povrnil, vzbudilo jo gotovo pri vseh dobromislečib in treznih ljudeh obče veselje in jo primerno, ljubezen do vladarja vkrepiti v narodu. Samo „Tagbl." stranka mora zadovoljen obraz delati in kuha novoščljivost in srd v svojem neniškutarskem srci. Precej pri prvem oznanilu tega je kazal svojim bralcem, da pač naj ne pozabijo , da je pomiloščenje prav za prav proti narodnjakom ohrneno, ker so ti zapeljivo!, oni kmetjo pa zapeljanci. Denes pa prinaša članek, ki je zares smešen. Joka več solz. Eno solzo joka zato, ker je Bleivveis to ljudem naznanil. Zakaj pa Rleivveis?! togoti so in misli menda: zakaj ne Dimitz ali kak drug velikan ? Drugo solze joka: zakaj so Sokolci to najpred zvedeli, zakaj nemški tumorji ne. Tretjič pa je v grozovitih skrbeh, da bi slovcvski kmetje to pomiloščonjo „napak" ne tolmačili. — Sram naj bi bilo tacih ljudi samih sebe! * (Slovensko politično društvo v Mariboru) bode svojo delavnost pričelo, kakor brž se primerno udov nabere. Kolikor do zdaj vemo in čujemo, jo večina družabnikov te misli, da mora društvo brez vi-sokoletečega Irazovanja praktično delati: za poduk o političnih iu narodnih zadovah mednaodom. Izdajati so mislijo prav majhno brošuro, ki se bodo na tisočo razžirilo med slovenskimi ljudmi. Vsak rodoljub pa naj dela na to, da bo udov ogromno število pridobil društvu. Ce smo edini in delavni in se podujemo, ni se nam bati, da bi nemštvo slovanstvu vzelo „lepo zeleno* pa slovensko in slovansko južno Štajersko ! * (Mariborska čitalnica) je imela v nedeljo '20. t. m. besedo s tombolo. Prolesor Maje iger je govoril o zgodovini in pomenu besede »materin jezik". V listku ene prihodnjih številk prinesemo zanimljivi govor g. profesorja v celoti. * (Iz spodnjega Štajerja.) t. j. iz Vidma so oglaša čuden mož s podpisom „doctor Joh. Carl San d rini" ter v 78 številki „Tagp." en kozolec čez Slovence preobrne. Ta mož sklepa, da je posebno potovanje Nj. vel. našega ustavnega cesarja Bkozi spodnje Štajersko, (ktero ta doktor zove „tako imenovano slovensko deželo") dokazalo, da je vse narodnostno vprašanje (on pravi nationalitatcn-streitigkeiteu) le klerikalna in fevdalna agitacija, ktero širi nekoliko sloparjev (schvvindler). — Dvomno je, ali jo pač ta „doktor", ki take logične kolovrate dela, pri zdravi pameti, ali „Tomaževič,* — izgovori llija srdit, skoro s bripavim glasom, ,in tako ga je ljubil kralj, tako veroval mu! Ha, saj pa mene ni preveril ta kukavica; noč mi je pomogla; zapustil sem svojo tovariše, da ni nobeden zapazil; kaj mi jo bilo do njih, draži mi je bil kraljevi život, nego so mi bili bratje vojnici, ljubši — nego zmaga in tista slava ; nisem se mogel ustaviti svojemu duševnemu glasu, ki je gnal me h kralju, ki je duša videla ga v životni nevarnosti. Priplazil sem so po tomni noči do kraljevega šatora, da-si žo pozno; vojevoda Radič je stal pri vhodu v šator na straži, ko je Tomaževič notri davil svojega očeta." Kraljica segne k srcu, zgrudi se na stopnice predi oltarjem in obup« ljivo vskrikne ; čudo, da prsi niso razskočilo se jej ! Ta vskrik je bil vskrik kralja, kader svoje mesto nenadoma zagleda razrito; vskrik na gromadi svojih mrtvili bratov stoječega bojnika s prelomljenim mečem, z zlomljenim kopjem, da zajet ne more več braniti se sovražniku; vskrik po vsabneli slavi, ko slovo dajo vsem nadam. Kraljičin vskrik se je raztegnil po raki iu po cerkvi, da menihi vtihnojo na enkrat.; ali ko je vse zopet tiho dalje časa, menijo, da je kteri tovarišev iz gorečosti tako vskriknil, torej zopet na dalje molijo vsi enoglasno. V raki jo bilo tiho do zdaj; kraljica po tem obupnem vskriku z obema rokama zakrije obraz ; čez nekoliko časa jej zmanjka solz in s solzami vred jej v srci vgasne tista strašna bolest, ki je srce skoro raztrgala jej in pamet razkalila. Z rokami na hrbtu je Ilija žalostno gledal jo iu čakal, da nekoliko poneha v njej bolest, ki jo dobro vedel nje vzrok, „Saj nisem drugače mogel," — šepetal je sam sebi, „Dog zna, da bi sam raji potrpel dvakrat hujšo bolest, ali jaz ti tega nisem mogel zamolčan." (Dalje prih.) ne. Pameten človek je iz navdušenega pozdravljanja sklepal samo, da so Slovani dobri Avstrijci. « * (S m o 1 k a in Bi s m ar k.) Znano je, daje Smolka bil nedavno v Berolinu, kjer je obiskal tudi pruskega državnega kancelarja Bismarka Pravijo, da si je prizadeval spokoriti ga in zvezo t Rusijo odsvetaval. Kmalu potem je v Berolinu prišla knjltia na svitlo, ki vprašanje rešava: ,kako bi so Avstrija mogla (razpada) rešri'?* V tej knjižici se svetuje pomirjenje z narodnostimi. Tako novorojena Avstrija naj hi imela te 4 skupinn: p Poljsko, Litovsko in Belorusko; 2. Češko, Moravsko in Šlezijo; 3. Ogersko, Erdeljsko iu trojedino kraljevino; 4. Vojaško granico, Ilirijo in Turško-slo-vanska oblastja. • •• * (Ktera je prav?) Ravnatelj c. kr. gimnazije celjske je svojim gimnazijalcem zaukazal, da oni izmed njih, kteri zahajajo v slovensko čitalnico, ne smojo hoditi v nemško „kasino". — Vodja c. kr. gimnazije novomeške pa jo svojim odgojejicem neki na srce položil, da smejo vsled gleichberechtigung" učenci hoditi tudi v „kasino" čo žo hodijo v čitalnico. Kakor so nam piše, se v Colji zaukaz strogo spolnuje in so se tudi nekteri novomeški učenci jeli ravnati po želji svojega ravnatelja! — Kteri ravnatelj je imel več takta in ali ga je sploh kteri imel ? * (V Volfsberku) na Koroškem ao je osnovala kmečka založnica. Enako koristne ustanovo v podporo kmečkemu stanu so snujejo tudi drugod po Koroškem. * (V Slo ve n j e m G rad ci) so občinski očetjo enoglasno v svoji soji sklenili oklic za podpiso na adreso do papeža, z (cerkvenih?) vrat, kjer je bil nabit — odtrgati. * (V Zadru bo izdajala vlada' /iov oficielon italijanski list. Vredo-val ga ho boje nek Pagani in namen listu i'bode delati za ohranenje cislajtanskega značaja Dalmacije, to jo nasprotovanje slovanske k Hrvaški tožeče stranke. * (V Dalmaciji) zmagujejo pri volitvah za občinske zbore narodnjaki. * (Rauch) se bode dal po veliki noči slovosno na deželne stroške za bana instalirati * (Dca k) je voljen v Pešti z 1230 ' lovi proti 114, ktere je kandidat levice Ujkazv dobil. . * (Velik nov federalističen časopis) v nemškem jeziku so namerava ua Dunaji izdajati. Več povemo], kader bodo priprave do tjo dospele, da bode stvar gotova. * (V št. Jurji pri Celji) sojo pri g. Kopaču zbralo zadnjo nedeljo nad 70 kmetov , kterim se je razlagalo umno gospodarstvo in kako treba kmetijo /boljšati. * (Košut) kteri je v ogerski zbor voljen, pa prebiva na tujem v pregnanstvu, je svojim volilceni naznanil, da bodo razmero še le čez tri leta na Ogerskem take, da mu bo mogočo v ddmovino priti in se političnega delovanja v zboru vdoležiti. * (Italijanska kultura.) Množica Slovencev iz tržaške okolice jc šla v Nahrezino cesarja pri odhodu pozdravit. . Domu grede se razkrope in ena truma gre čoz Trst domu. Klicali so „živ'o Franc Jožef, živili Slovenci !" Kacih 100 lahonov so nabere za njimi in začne kamenje na-njo lučati. Vnel bi so bil boj, ako no bi bila prišla ob pvavom času patrola. Tisti dan | o volitvi v okolici pride znan veljaven Slovenec s tremi oboroženimi okoličani v kavarno Chiozza. Naglo se zbere kacih 40 laških fakinov, in tudi tu je slučajno patrola ki je zraven prišla, zabranila kako krvavo nesrečo —- Vidi se, da imajo tržaški Slovonci jako čudno-vese!je življenje. * (Škofov) jo samo na Italijanskem 265, to je, ravno četrti del vseh kar jih je in vsem svetu. Italijanska vlada misli to štovilo pomanjšati tako, da jih bo na Laškem samo 80 škofov. * (P r u s k i k r a 1 j) je praznoval 22. t. m. svoj 72. letni god. * (General Gablenc) pride za povelnika vojski na Ogerskem. Na njegovo mesto pride na Hrvaško dozdanji kancelar Kušcvič. * (Dr. Roje) kraljevski javni odvetnik v Zagrebu jo v končni razpravi ki je trajala 4 dni, iu v kteri jo bil obtožen prevaro, za nedolžnega spoznan bil. * (Mrlič, ki se no mor e pok op a t i) jo v Mariboru. Grofica Braudisova jo umrla na Kranjskem. Kor so so te familijo člani bojo od nekdaj pokopali v raki mariborsko slovenske cerkve, dal je grofBrandis pripeljati mrtvo sem, da bi se slovesno dela v družinsko rako. Zdajci pa so je oglasilo mariborsko mesto in na podlogi postavo ter dolžno skrbnosti za zdrav zrak — prepovedala pokop v cerkvi. Prišla je bila komisija iz Gradca referat se jo poslal na Dunaj, mrlič pa čaka odlokov. Pristavljamo šc, da da jo javno mnenje popolnoma edino z mestnim predstojništvom, * (Žalostni k o n s tat u j o m o), da, kakor iz „lectionscataloga" graškega univerziteta previđamo, v drugem polletji tam ne bode nikakovih prednašanij o slovanskih jezikih in literaturah. Da so tamošnji slovanski dijaki takošnih predavanj prejšnjih v poletjih veseli bili, to iz mnogih vesti za gotovo vemo. Ali bodo v prihodnjih letih morda v tej zadovi veselje? (Zahvala si. matici slovenski v Ljubljani). Imenovaui slavni zavod je za dijake c. kr. gimnazije v Mariboru meni poslal 50 različnih, od Matico v preteklih letih izdanih, dragocenih knjig. Knjigo se v kratkem razdelo. Za ta blagi dar so podpisani prejemnik knjig slavni Matici spodobno zahvaljuje J, pajk. Dunajska borza od 24. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih 63 H. 00 kr. Kreditne akcijo H40 fl. HOkr. 5'/, metalike r. obresti v maji ih nov. — fl. — London 136 fl. 50 kr. Enotni dri. dolg v srobru '71 ti. 80 kr. Srebro 123 fl. 35 kr. ltiliO dri. posojilo 140 U. 00 kr. Cekini 5 fl. 92 kr. Akcije narod, banke 72li U. — kr. Irdatelj in odgovorni vreduik Anton To nt A i e Lastniki.: Dr. Jor.r Vošnjnk in iIiukI. Tiskar l.duai »I Jan/.ič