PaStnlna plačana v gotovini. Marmontu Cena 1 Din Tragedija na glavnem kolodvoru v Mariboru SAMOMOR GLAVNEGA BLAGAJNIKA VLADIMIRA PREMROVA. Po!ožai v Bolgariji Pred novimi občinskimi volitvami. Na Bolgarskem sc bodo vršile 10. t. m. nove občinske volitve. Kakor povsod drugod so tudi tam občinske volitve politikum prvega reda. ker se bodo merile moči vladnega bloka in opozicije. Ponovno se tudi pri teh volitvah kaže tragika politične razcepljenosti naroda v stranke in frakcije. Vladni blok. ki ga tvorijo liberalci in demokrati, vsled tega trdno sedi v sedlu, in stranke opozicije, razkosane in razdrapane, so proti njemu brez moči. To so pričele tudi uvidcvati in pri pripravah za nedeljske volitve občinskih odborov se je v velikem delu občin dosegel skupen nastop opozicije, ki obstoja v glavnem iz zemljo-radnikov poleg radikalov, socialnih demokratov, obrtnikov, komunistov i. t. d. Vladni blok tudi radi nedeljskih občinskih volitev lahko šc mirno spi in se mu ni treba bati za svoj položaj, ilasi je nedvomno, da bo skupni nastop opozicije zrušil marsikako njegovo postojanko in se že tudi iz krogov vladnega bloka čujejo glasovi, da »a.i bi se \oliive odložile na drugo nedeljo v maju češ, da mora najprej skupščina izglasovati spremembo občinskega volilnega reda. Združena opozicija bi lahko imela pri nedeljskih volitvah velik uspeh, ako bi bile razmere v glavni opozicijski stranki, v zemljoradniški, konsolidirane. Spominjamo se kompaktnosti in moči te stranke pod vodstvom pokojnega Stambulijskega. Re-akcijonarji v strankah današnjega vladnega bloka so videli, da bo Stam-bulijski zavzel vso deželo, in so povzročili zato njegov padec in njegovo smrt. Zlasti jih je bodla v oči njegova •Jugoslaviji prijazna politika, ki bi bita, da je ostal Stambulijskl na krmilu Rolgarske, žc davno dovedla do tes-nc«a prijateljstva, če ne do perzonal-nc unije. Z njegovo nasilno smrtjo pa je bila smrtno zadeta tudi zemljorad-niska stranka sama. Kmalu so sc v njej pojavile razprtije in nastale so v .strank,prazne strujo. Bacil razkola pa se širi ,-e naprej. Glavna borba se vodi med Markovom. ki si je uzurpiral vodstvo, in med starimi sotrudnikl Stambolijskcga Muravjcvom, Giče-vom in Jordanovem, ki hočejo Markova iz stranke izključiti. Markov Ima za seboj večino današnjih zemljorad-niških poslancev v skupščini, njegovi nasprotniki P" večino volilcev. Da so te razmere vplivale tudi na Postavljanje kr.mii/latur za občinske volitve, je jasno, 'r Jejstvo je, da so po mnogih občinah Jvo.vne kandidature *emljoradtu5ke srn^ke. To znatno zmanjšuje šan*e - »po/icije v korist vladnega bloka, k! tišfi bolgarski na-fod moralno in gospodarsko ob tla, in Mega politika uidi nanram Juffosla-»vijl ni iskrena. Danes, ob 11.55 dopoldne, se je na glavnem kolodvoru v Mariboru ustrelil glavni postajni blagajnik, g. Vladimir Premrov. Pognal si je s samokresom v desno sence krogljo, ki je izstopila na levi strani. Nezavestnega so takoj odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Njegovo stanje je brezupno. Tragični dogodek bo gotovo močno odjeknil v našem mestu, kjer je bi) Premrov splošno znana osebnost, bolestno pa bo odmeval tudi v Primorju, posebno v Trstu, kjer se je dolga leta živahno udejstvoval v nacijonalnem in društvenem življenju. Temna senca je padla zadnje čase na tega nekdaj tako agilnega društvenega delavca. Prevzeti je moral kot glavni b’agajnik odgovornost za velik primanjkljaj. Baje gre za primanjkljaj preko 300-000 Din, ki ga je ugotovila glavna kontrolo v soboto in nedeljo. Čeprav se PRAGA, 7. februarja. Kakor se do-znava Iz zanesljivega vira, ]e jugoslo-vnnski kralj Aleksander pozval bivšega češkoslovaškega finančnega ministra, dr. Karla EngHša v Jugoslavllo, da uredi državne finance in sodeluje pri konsolidaciji državnega gospodarstva v Jugoslaviji. Dr. Engliš, ki je sedaj univerzitetni profesor v Brnu, je poziv sprejel in se mu bo odzval. Odpotoval bo že prihodnje dni v Jugosiavfjo. Dr. Engl*š Je ena najuglednejših finančnih kapacitet sodobne Evrope. Čehi so Imeli ob ustanovitvi svoje državo izredno srečo, da so razpolagali z genljalnim dr. Rašlnom, ki je postavil češko valuto na zdravo In krepko podlago, ko pa ie bilo treba rešiti še razne važne gospodarsko pro- osebno ni čutil krivega, je izvršil vse potrebne korake, da pokrije primanjkljaj, vendar se mu to ni posrečilo. Vse nade so se mu izjalovile. Duševno in živčno popolnoma strt je segel danes v obupu po orožju. Po naših zadnjih informacijah je rana smrtno nevarna in ji bo najbrže še tekom današnjega dne podlegel. Vladimir Premrov je star šele 48 let in je iz odlične postojnske rodbine. Po prevratu se je iz Trsta, kjer je ustanovil več pevskih društev in jim bil tudi agilni in požrtvovalni dolgoletni pevovodja, preselil v Maribor, ki je postal njegova druga domovina. Tu je takoj spočetka z vso intenzivnostjo sodeloval pri ustanovitvi Glasbene Matice, pozneje Pa je pevskemu društvu »Dravi« kot 1 predsednik in pevovodja ustanovil še godbeni odsek, ki ga je z vso požrtvoval nostjo vodil več let. bleme, so našli v dr. EngHšu najboljšega strokovnjaka. Dr. tngliš je I. 1921 kot finančni minister z najvcčjlm uspehom dovršil dr. Rašinovo valutno reformo, V drugič je poetal finančni minister 1. 1925 fn je kot tak odstopil šele lani, ko ]e Izvedel končno uredUev češkega državnega gospodarstva. Dr. EngUš slovi kot eden najodličnejših poznavalcev denarnega vprašanla ter proračunskih in davčnih problemov. Sedaj predava nacijonalno ekonomijo na češki univerzi v Brnu. kjer razvija odlično znanstveno delovanje. Njegovi nasveti bodo za našo državo torej gotovo velike vrednosti. Dr. Engllš Je star Sete 49 let. našajo na doslej zaščitene najemnike, ostale odpovedi pa so bile izvršene večinoma radi neplačevanja najemnine. Primo di Rluera se umakne PARIŠ, 7. februarja. »Journal des Debats« poroča iz Madrida, da vlada tamkaj splošno prepričanje, da bo sedanje diktature na Španskem kmalu konec. Čim se bo Primo di Riveri posrečilo vzpostaviti v deželi mir in red, se bo umaknil in napravil mesto liberalnemu režimu. Kot njegov naslednik se navaja minister dvora, general Pereguer. Turčija in Trockij CARIGRAD, 7. februarja. Turška vlada je že izdala dovoljenje za bivanje Trockega na turškem ozemlju. Kakor pa se zatrjuje, se Trockij ne bo nastanil niti v Carigradu niti v Ango-ri, marveč v kakem kraju, kjer bo laž* ja kontrola njegovega gibanja. Ali in kedaj odpotuje v Nemčijo, kjer se namerava stalno naseliti, še ni znano Smrt oceanskega letalca Htinefelča BERLIN, 7. januarja. Slavni oceanski letalec, baron Hiinefeld. je včeraj med operacijo na želodcu umrl. Baron Htine-feld si je pridobil svetovni sloves kot letalec, ko je dne 12. aprila lanskega leta skupno s Hermanom K6hlom In irskim polkovnikom Fitzmauricom odletel z letalom »Bremenom« v Ameriko. Letalo je moralo radi poman'kania cina, sicer dne 14. aprila pristati ut Greenly Island ob Novi vendar se je polet posrečil, Amerika dosežena, čeprav le<»lo ni spelo v Newyork- Drava narašča. Dotfm smo nedavno javili, da je Drava močno padla in so se pokazale iz njene struge celo sipine, na katerih se jo nakopičil led in še. davi mehski brod ni mogel normalno voziti, je danes Drava vidno narasla. Namesto srža nosi s seboj velike ledene plošče in »otoki« so izginili. — V gornjem toku Drave lomi' jo led in tudi jug pritiska bolj kakor pri nas. Prsti so mu zmrznili. Davi je znani pobreški gostilničar R. vozil s svojimi konji snežni plug v Šent lij. Otrujen od težkega posla se Je kat v škornjih vlegei v hlev In — zaspal. Vsled hudega mraza zadnjih dni so mn prsti na nogah primrznil! — k škornjem. — Posledica bo najbrže operacija prstov na nogi. Iz Rotterdama brzojavila policija našemu komisarijatu, da so tam že aretovall Miroslava T., o katerem smo včeraj poročali, da sta ga ovadili dve mariborski dami radi suma sleparstva 30.000 Din, Okrožno sodišče bo «a* prosilo nizozemska oblastna z* predajo aretovanca našemu sodKtu. Um se Je 27letnemu Josipu Petriču iz Šentttfa, Ko je b»l v Zg. Sv. Kungoti po poalu. j* začel naenkrat besneti v taki meri. d« *a je spravilo čisto lz tečajev Poklicna! rešilni oddelek je revež* odprnrU * bolnico na opazovanje. Vlom v trgovino. Trgovk« Marij* V. iz Kopita riev« »Ilce 1» prijavi^ policiji, da ji je owm* n ec r pisarno in odnesel aktov* ko ter 200 Din gotovine. Zakon o posesti in nošenju orožja BEOGRAD, 7. februarja. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o izpopolnitvi zal:..na o posesti in noše nju orožja. Za nabavo in posest dopuščenega orožja je potrebno dovoljenje pristojne upravne oblasti, za nošenje vseh vrst dopuščenega orožja pa orožni list splošne upravne oblasti. Posest dopuščenega orožja se mora v 8 dneh prijaviti pristojni oblasti. Prodaja orožja se vrši samo na podlagi odobrenja pristojne oblasti. Prodajalci munidje smejo prodati lastniku orožja največ 25 strelov In 25 ?r navadnega smodnika. Bolgarski zemljoradtiiki bodo morali v svojem in državnem interesu napraviti v franki red. Otresti se bo-dn morali ekstremnih levičarskih elementov. ki koketirajo s komunizmom, in se odločiti za demokrac»Ja tmerni naoreciek in at>inauie daa*Snjeg*. ata- Vrh tega objavljajo »Službene Novine« še tri nove zakone. Prvi povišuje tožbene podlage za civilne pravde pri srezkih sodiščih na Hrvatskem; drugi pooblašča finančnega ministra, da uredi vsa personalna in materilnlna vprašanja bivše narodne skupščine; tretji govori o ustanovitvi vrhovnega vojaškega sodišča. Stanovanjske očpoueči u Ljubljani LJUBL.ANA, 7. februarja. Do danes opoldne je bilo pri sodišču vloženih 500 stanovanjskih odpovedi. Med njimi je 75 odstotkov odnovedl, ki se ua- nja, ali pa bodo utonili v levičarskem ekstremizmu. Nedejske ohčinske volitve v Bolgar-, ski bodo ponovno dokazale nujnost konsolidacij strankarsko-polltičnib razmer v državi. Kralj oovabil dr. Engliša, da uradi naše finance BIVŠI ČEŠKOSLOVAŠKI FINANČNI MINISTER, DR. ENGLIŠ, ENA NAJVEČJIH EINANCNIH KAPACITET V EVROPI, POZVAN OD KRALJA, DA SODELUJE PRI KONSOLIDIRANJU NAŠEGA DRŽAVNEGA GOSPODARSTVA. »JUTRA« izhaja Fazun nadalja in prašnikov vsak dan ob 16, ari R*6aa pri po*MM tak. aml v it 11.400 Vol)« hittt*— pri«—» * apnu! aN p« poM 10 Dia, 4oaton4)aB 1111 aa* (Na Telefon; ttradn. 440 Uprava 406 Leto III. (X.), štev. 31 Maribor, četrtek 7. februarja 1929 Uradaittvo ia uprava: Maribor, Alakaaadrova aaata it 13 Ogtaai pa »ant* Ogtaa* «pn|a— Ml aftaaai aMatak »wr v UaMfaai, Pni-a im aftaa K.* Str*fl S. W>. 5—— V,afU)orsS»! V £ C L H N I K Jutra um n •z'-*** r.v mtvm-zi«j' prireditev v nedeljo pri g. Rojku in na ?ustnl torek zvečer pri g. Balonu- 261' Udruženie mariborskih učit&fyš£nic priredi v nedeljo 10. 'm. na drž. ženskem učitcljiščv akademijo K obilni udeležbi vabi odbor- 260 Pri bledi in rumeni barvi Vaših lic, pri očesnih bolečinah, pri slabem in neprijetnem razpoloženju, prt’ nemirnem spanju, pri želodčnih bolečinah, pri glavobolu 3n pri hipohondrih Vam priporočamo, da pijete vsaj nekaj dni na tešče po eno čašo naravne Franc-Jožefove gorke vode. V zdravniški praksi se Franc-Jožcfova voda uporablja na prv*m mestu zato, ker Vam odstrani vse to različne bolečine. Dobi sc v vseh lekarnah. 2098 Rak Je naiezliiv DOKAZUJE SLOVITI DUNAJSKI ZDRAVNIK PROF. DR. FRONZ V »DUNAJSKEM MEDICINSKE Al TEDNIKU« V sodobnem zdrastvu so lečniki vsesplošno mišljenja, da rak ni nalezljiv. I.c nekaj izjem med teoretiki in praktiki zastopa nasprotno stališče; tem pa sc do sedaj ni še posrečilo podati strogo znanstvenih dokazov za infekcijoznost te strašne bolezni, kateri vsa medicinska znanost ne more do živega. V poslednji številki »Wiener medizinische Wochen-schrift« pa objavlja znani dunajski zdravnik, dvorni svetnik prof. dr. Fronz naravnost senzacionalen članek, ki utegne dati najmanj novih smeri v diskusiji o nalezljivosti raka- Zlasti zanimivo je avtorjevo opazovanje in ugotovitev, da zboli baš neverjetno mnogo zdravnikov i.ti rakom. Prof. Fronz piše med drugim: "Domala pri vsakem karcinomu, kolikor sem jih imel v nad 40 letnem zdravljenju, sem imel priliko zaslediti nalezljivost. Toda ne bom trdil vnaprej nekaj in odgovarjal na vprašanje, ki še ni stavljeno. Vprašam samo one. ki se podrobneje pečajo z rakom: trdi se, da zdravniki redko umirajo na raku; (tu našteva imenom 27 dunajskih zdravnikov, ki jili je spravila ta bolezen pod rušo). To je vendar lepo število?! Kako pride do tega? Zanimivo je, da je umrla za rakom hceika nekega še živečega slovitega mi-neralOga, v čigar rodbini ni bilo nikdar raka kakor tudi ne v prednikih njegove soproge. Hčerka pa se je bavila s študijem raka... Ali pa naslednji slučaj: Neka gospa v L- je umrla na raku. (P-av tako njen psiček-) Pri njeni bolezni ji je stregla sestra, ki pa je stanovala drugie. Po! leta za prvo je šla tudi ta za isto boleznijo v grob. To pa je negovala njena najemodajalka, ki je prav tako podlegla raku. K tej jc bila hodila pred njeno smrtjo prijateljica iz druge hiše; tudi tej ni prizanesla strašna bolezen. Na isti način sta umrli še dve ženi, tako da ic bilo ugotovii v poltretjem letu sedem smrtnih slučajev v različnih hišah bre/. sorodstva razen edinega prvega slučaja — vse pa so prihajale v dotiko z bolnikom, ki je imel raka. Sc zanimivejši pa jc (a-le primer, za katerega sem šele nedavno zvedel: V nekem rudniku je umrlo tekom s tol e t’j okoli GO odstotkov rudarjev za pljučnim rakom. V drugem docela enakem rudniku ni zaznamovati niti enega slučaja pljučnega raka. Ni li prvi rudnik okužen? Kako naj se sicer razlagamo ta pojav? Tu se mi zdi, da je karcinom endemičen. Pred davnim časom je moral inficirani delavec skoro do svoje smrti pljuvati okrog sebe in jc tako okužil vso okolico. Čimprej se izvrši operacija raka v prvem stadiju, tem laže se je ogniti vsem znakom intoksikacije, kakor so oslabelost mišic, anemija, pomanjkanje apetita itd- Tudi pomanjkanje solne kisline v želodcu je znak intoksikacije, ako je sedež raka popolnoma kje drugje. Nedvomno jc baš mišljenje, da rak ni nalezljiv, tudi vzrok dejstvu, da jc rak edina bolezen, čijc smrtni izidi se stalno množijo, ker se pač ne uporabljajo nika-ka desinfekci;ska in očuvalna sredstva, kakor se to godi pri ostalih docela jasnih nalezljivih boleznih. Prosim torej gospode, ki raziskujeta bolezen raka, naj mi javijo svoje mišljenje o gorniih primerih in naj povedo, kako bi se sicer oreprečilo razširjanje raka v slučaju, da ga ni smatrati za nalezljivo boleze*i s Kot je videti iz tega članka, stojimo ored zanimivo debato zdravnikov o važnem v maša n ju, je lj rak. šiba božji današnjih dni, nalezljiv ali ne. Praznouerje šteuilk Stara legenda in teorija o številkah jc še vedno privlačna in aktuelna. Vsakdo, ki je količkaj lahkoveren, je opazil čudno, tajinstveno zvezo med števili in dogodki. V Nemčiji je splošno znano prerokovanje iz 1. 1849., v katerem se napovedujejo zanimivi dogodki in spremembe v rodbini Hohenzollerncev. Neka stara ženica je dejala Viljemu I., da bo ustoličen leta 1849. in da bo leta 1871. ustanovil nemško cesarstvo. Na vprašanje, kako dolgo bo nemško cesarstvo trajalo, je ženica odgovorila: »Do leta 1913,« kar siccr ne odgovarja docela resnici, ker jc takrat šele nastopil začetek koncu- Številke imajo torej upravičeno mi-sterijnzen značaj in pomen- Zanimiva jc vera nekaterih ljudi,, ki trde, da so sode ali lihe letnice srečne, oziroma nesrečne. Največ pristašev ima številka 2, dočim je zlasti pri nas številka 7 močno priljubljena. Številka 13 pomeni nesrečo. Praznoverje številk smo podedovali iz starega veka, kajti že filozof in matematik Pitagora je večino problemov spravljal v zvezo s številkami, ki somu služile tudi kot moralni simboli. ;Drtuec — čuakrat poročen Pred berlinskim sodiščem se je zagovarjal 521etni izdelovalec instru- mentov Engcler radi dvožiristva. Eri-geler jc v zagovor navedel, da jc bil njegov prvi zakon tako nesrečen, da je z veseljem odšel k vojakom, kamor so ga noklicali ob izbruhu svetovne vojne. Ril jc tako obupati, la se je večkrat izpostavljal smrti, toda sovražnikove kroglje so mu la čudežen način prizanašale. Sodišče jc ugotovilo, da je bil obdolženec ’/redno hraber vojak in da je za svoja junaSl-va mnogokrat odlikovan. Po zaključenem premirju se Engelcr ni več vrnil k ženi, temveč sc jc leta 191** ponovno oženil v Konigsberga. Pmr.al jc, da ni niti najmanje razmišljal o ločitvi s prvo ženo. Selc leta 1ličje v Berlinu doznal, da ga vena m-o"laslla za mrtvega, jc zahteval ločitev, kar je sodišče tudi potrdilo Na razora vi ie njegova žena zvedela, da se je v drugič poročil in ga iz maščevalnosti tožila radi dvoženstva. Sodišče jc obdolženca kaznovalo z naiblažjo kaznijo: na šest mesecev ječe. leča kraljice (Tlarije 5tuart L. 1570 so vrgli škotsko kraljico Marijo Stuart v zapore v gradu v Sheffieldu, kjer je ostala 14 let- Orad je bi! zgrajen !■ 1187, a je v 13. stoletju zgorel ln bil kasneje zopet zgrajen. Za časa državljanske vojne v Angliji je bil grad po-zorišče številnih bojev. L. 1668 so ga porušili do tal in se kasneje sploh ni vedelo, kje jc stal. Ko so sedaj na tem mestu kopali temelje za novo tovarno znamenite nožarne v Sheffieldu, so zadeli na temelje starega gradu, v katerem je oila zaprta nesrečna kraljica in ki je za 200 let čisto izginil- Oblasti so sklenile, da del stare stavbe očuvajo in bodo posebna stopnišča vodila v prostore pod zemljo, ki bodo električno razsvetljeni, tako da bo mogoče videti masivno temeljno zidovje starega gradu. Našli so tudi več predmetov, ki so pripadali gradu, med drugimi železen ključ, ki so ga takoj izročili muzeju. Ha onem suetu . . . Kakor vsi smrtniki, morajo tudi novinarji polagati račune na onem svetu. Toda Bog jim ni preveč naklonjen in jih ne pušča v nebeško kraljestvo. Sv. Peter ima nalog, da jih napoti vselej v nasprotno smer, k vragu. Izkazalo pa seje, da se jih brani celo hudič. »-Za novinarje pri nas ni rrostora*, jim jc dejal vratar. Ni jim preostalo nič drugega, kakor da se nasele med nebom in peklom- V brezdelju in dolgočasiu pa so prišli na misel, da ustanovijo velik časopis v vsemirju. Rečeno — storjeno- Sedaj imajo vsi novinarske vstopnicc za pekel in za raj. Nepoznana prauica amnestije Ob Bodenskem jezeru stoji samostan Lindau, čegar poknežena opati-ca jc imela do 20. oktobra 1760 pravico amnestije po enega na smrt obsojanega zločinca. To se je zgodilo s sledečo zanimivo ceremonijo: Delinkvent jc moral potom svojega spovednika prositi opatico za pomiloš-čenje. Ves čas je bil obsojenec v strašni negotovosti, kajti ves čas je moral držati glavo v zanjki, katero je pripravil državni rabelj. Vse je bilo pripravljeno za justifikacijo, le stolček bi še bilo treba izpodmakniti izpod klecajočih delinkventovih nog. Tedaj se jc oglasil zvonec in na morišče je stopila mati opatica z velikim spremstvom nun, korakajoč proti vislicam. Z nožem je odrezala že zadrgnjeno vrv in govorila počasi in slovesno: »Odrešujem te v imenu najvišjega in blažene device Marije!« Nato so kandidata smrti okrepčali od predsmrtnih muk ter ga v slovesnem sprevodu vodili v samostan, kjer so ga pogostili in obdarovali z denarjem in novo obleko. Pred slovesom iz samostana je moral poslušati oster opomin k boljšemu življenju. Vrv, s katero ga je rabelj mislil zadrgniti, so mu opasali okrog telesa z naročilom, da j<Ž do svoje smrti ne sme odložiti. Spominjati ga rnora težkega zločina in milostne rešitve. Telo na fnorauskem ualkoui Nič ni bolj značilno za letošnjo ostro zimo kakor dejstvo, da so se tudi na Mo ravskem pojavili volkovi, ki so jih v za-•padnem in centralnem delu Češkoslovaške že docela iztrebili. Zadnjega volka so na Češkem ustrelili že leta 1865-, a še ta je zašel iz severnih pokrajin. Na Moravskem pa so ubili zadnjega voika pred 37 leti. Tudi zanj domnevajo, da je prišel tjakaj iz Galicije. Letos so se volkovi nenadoma pojavili v okolici Štatn-berga, ki je znan po tem, da se je tamkaj najbolj ohranil etnografski značaj Moravske v narodni arhitekturi, noši in običajih. Prebivalstvo je takoj pričelo preganjati in zasledovati nadležne volčje goste, toda brezuspešno. Lovci so se radi prevelikih snežnih zametov vrmli praznih rok. Pri krojaču. — Čc Vam dam dovolj jamstva, mi boste gotovo napravili na upanje obleko?! — Se razume! — Dobro. Prodajte mi torej obleko in zimsko suknjo- Obleko vzamem tako; s seboj, suknjo pa obdržite za jamstve. Uzroki smeha Neki Anglež, ki je imel dovolj časa in denarja, je sestavil statistiko o vzrokih smeha pri posameznih narodih. »Učenjak« trdi, da se Angleži smejejo predvsem onim, ki se javno poljubujejo, ki se na potovanju ponesrečijo in ki imajo smolo pri igranju golfa. Nemci se zabavajo s šalami o profesorjih, z ljubeznijo med vojaki in kuharicami in s skrbmi, ki jih povzroča služinčad gospodarjem. A-merikanci uživajo v šalah o viskiju, o trustih in avtomobilih, dočim zabavajo Italijane neapeljske pikanterije in razgovori o kratki ženski frizuri. Francozi pa se smejejo vojaškim pesmicam, nemškim turistom, kapricam mode in državnim šibicam- Ena jagoda — 300 dinarjeu Francozi so veliki prijatelji sadja in celo v zimi neradi prenašajo in trpe pomanjkanje- Uspelo jm je, da na poseben način goje jagode tudi v zimi- Jagode dozorevajo v posebnih kleteh, obsevane z vel;kimi električnimi svetilikaml. Proces dozorevanja od cveta do velikega sočnega plodu traja 40 dni. Seveda je sad stroškom primerno drag. Draga električna energija, ki nadomešča soln-čne žarke, pa podraži umetno vzcojene plodove na 125 frankov komad- Pozimi stanc torej v Parizu jagoda 300 dinarjev. Novi rekord. Gospa Devos iz Lokerena v Belgiji je postavila nenavaden rekord. V dveh letih je rodila pet otrok. Lani dvojčke« letos pa trojčke: dva dečka in deklico, V dobro tujskega prometa! Vodnic razlaga ti"’ru narodne običaje: »Do 2000 metrov višine najdete pri nas govedo, do 3000 metrov koze, še višje gori pa samo tujce .. .* 5pomIadansko pruensiuo v Čeprav je MO odgodil prvenstvena tekmovanja za nedoločen čas, smo vendar neposredno pred velikimi športnimi dogodki. Pri nas je še vedno nogomet najprivlačnejša športna panoga in tudi merilo tfa klasifikacijo posameznih klubov. Predno so zimski športniki odložiii smuči in drsalke, predno je na nogometnih arenah skopnel sneg, je pričela živahnost med nogometaši. Jesenska bi-anca je zaključena, vendar bo merodajna pomlad, ki bo pozorišče novih, ostrej šili bojev, novih presenečenj, novih zmag in porazov. Rezultati jesenskih srečanj so o izidu prvenstva v naši oblasti skoroda že od-očili- Tabela izkazuje naslednje rezultate : 1. ISSK Maribor 19:1 8 2- SK Rapid 15:3 6' 3- SK Železničar 9:9 4 4. SK Svoboda 3:21 2 »Maribor« si je priboril vse dosegljive točke in najugodnejše razmerje 19:1. Drugo mesto je osvojil »Rapidr, dočim si je »Železničar« sigurno priboril tretje mesto. ^Rapid« jc moštvo dobrih kvalitet, ki ga odlikuje borbenost. Samo borbenosti ima zahvaliti večletno prvenstvo- Isto karakteristiko bo moštvo zadržalo tudi v bodoče. Temu pa se pridružuje Še vrsta novih dobrih igralcev, ki bodo sicer lahko šele po zaključenem prvenstvu nastopali za klub. Torej tudi Rapi-du zaenkrat ne moremo pripisati večjih izgledov, obdržal pa bo najbrže dosedanjo pozicijo, ker ga »Železničar« gotovo ne bo mogel dohiteti v razmerju goalov. »Železničarji« bi utegnili izboljšati svoj placement le z zmago v vseh treh pomladnih srečanjih, izboljšali pa bi ga samo za eno mesto. Tudi Rapidu dve zmagi ne zadostujeta. Šele tri popolne zmage in dva poraza »Maribora« bi mu pomagale na prvo mesto. Vendar takih presenečenj ne moremo pričakovati. — Najsigurnejša je domneva, da bo mariborska prvenstveno tabela ostala tudi spomladi neizpremenjena. Smučarske tekme na Pohorju. V nedeljo 10. tm. bi se imela vršiti na Pohorju pri Klopnem vrhu smuška tekma za prvenstvo Pohorja, ki jo jc razpisal ISSK Maribor. Iz tehničnih razlogov pa je prireditelj tekmo odgodil in se bo vršila dne 24. februarja na 18 km dolgi progi. SPD Maribor pa priredi že prihodnjo nedeljo 17. tm. smuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti na Klopnem vrhu, ravnotako na 18 km dolgi progi, na kar opozarjamo smučarje že danes. Dvakrat bodo še torej domači športniki merili svoje moči na idealnem pohorskem terenu, s Čimer bo oficijelno udejstvovanje zaključeno. Ostal del zime, ki obeta še dolgo kljubovati, pa bodo izrabili v izpopolnjevanje za nastope v prihodnjih sezonah, ki bodo konkurenčno vedno ostrejše. Odkritje Rmerike je ueljalo 100.000 činarjeu Iz najnovejših zgodovinskih dokumentov, ki so jih nedavno iztaknili v Benetkah, je razvidno, koliko je veljalo prvo Kolumbovo potovanje v Ameriko. Sam šef ekspedicije, Krištof Kolumb, je prejemal 1600 lir letne plače. Dva kapitana njegove mornarice, sta prejemala 900 lir letno, mornarji pa 12 lir mesečno. Oprema Kolumbove mornarice je veljala 14.000 lir, prehrana pa jc stala za osebo 6 lir, torej 1000 lir v celoti. Ko se je Kolumb vrnil iz Amerike, jc pre jel 22.000 lir. Torej jc znašal cslokup-ni strošek potovanja, ki jc trajalo od 3. avgusta 1492 do 4. marca 1493 samo 36.000 frankov ali približno 100 tisoč dinarjev. Napram koristim, ki jih jc i;,>vi svet dotiašal staremu in dejstvu, da je danes Amerika najbo* gateJSa dežela, sveta, so oiH takratni stroški pač malenkostni. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedcvlnsk! r«man »?. starih Baoetk 5 V palači, vrhu velikih stopnjic, je stal dož Kandiano v vojaški opravi ter sprejemal pozdrave vsega patricijstva Benetk in okolice, ki je hitelo k slovesni ceremoniji. Poleg njega je sprejemala do-garesa Silvija, bledega lica in z nemirnim smehljajem čestitke povabljencev, in zdelo se je, kakor da njen pogled izkuša razbrati v dušah teh ljudi skrivnost njihovih misli — skrivnost sinove sreče, aii morda tudi nesreče. In čudno je bilo gledati goste v veliki ceremo-nijalni obleki, ne z lahkim paradnim, nego s težkim bojnim mečem ob boku. Pod atlasnuni jopiči so rožljale verižice srajc, v smehljanju dam se je «krivala pritajena groza. Kaj se je godilo? .... Kako so se mogli družiti s tem slavjem zaroke sluhi o ljudskem uporu? Kdo je bil raztrosil govorice, ki so blodile med množico, kakor bledi veter po goščavi, da nihče ne ve, odkod in kam? Leonora in Roland sta sedela drug poleg drugega v veliki dvorani ter se blaženo smehljala. Odzdrav-ljala sta velikašem, ki so se jima prihajali poklonit. Plemeniti Dandolo se je držal v bližini svoje hče,re in tudi v njegovih očeh je odseval molčeči nepokoj, ki je stresal vso povabljeno množico- Roland je podajal novodošlecem roko in sc zahvaljeval z ganjenim glasom; bilo je, kakor da se gubi njegov pogled v daljavo ter gleda reči, ki jih ne vidi nihče razen njega. V prekrasnih slikah so se obnavljali pred njegovo dušo prizori detinstva in mladeniških let. Videl se je, kako teka po nabrežjih, zmerom nekoliko razposajen in bojaželjen, kako se meša med bar-karole v pristanišču, izkušaje nagajati vohunom dese-torice, kako maši skrivaj odprtino skrinje za ovaduhe, kako suče na Rialtn meč zaradi enega samega krivega pogleda, kako poje pesmi pod balkoni krasotic in sti«. ska s svojimi finimi prsti trde roke mornarjev... In vse to se je nadaljevalo s prekipevajočo, živo veselostjo še potem ko je njegov oče postal dož beneški in se je končalo nagloma nekega lepega polet- nega večera, ko je prvič zagledal Leonoro, ki sedi zdaj poleg njega, v palači njegovega očeta, oboževana ljubljenka njegova! Njegova sreča je jecljaje iskala besed hvaležnosti, kakor da mu je vsa ta množi ca resnično nrljazna. »Bodite srečni, Roland Kandiano!« je dejal cd';n fzmed gostov, nudeč mu roko. »Hvala, dragi Altieri! O, hvala, hvaia! . . . Rad vas imam, vi ste mi zvest prijatelj!« »Tudi jaz sem vam vdan . . . Bodite srečni, Roland Kandiano !« »In vi, dragi Bembo! Ah, še bova zlagala barka* role in balade, kajneda? Vi delate tako lepe verze!« »Gospod,« je dejal Bembo in zlezel v dvoje gub, »preveč ste dobrotljivi ... A kaj vidim!« je vzkliknil naenkrat. »Kje sedite, gospod? Ah, to je slabo znamenje!« Pokazal je z roko na steno, ob kateri sta stala naslanjača zaročencev. Roland se je ozrl, ozrla se je tudi Leonora in prebledela. Vsenaokrog po dvorani so bili v zlatoobrobljanih panoih naslikani portreti beneških dožev, samo eden pan6 je nosil namesto portreta napis: »MESTO DOZA MARINA FALIFRIJA, OBGLAVLJENEGA ZARADI NJEGOVIH ZLOČINOV.« Ko se je Roland ozrl za Bembom, je bil ta že izginil med množico. »Kako strašna prorokba!« je šepnila Leonora trepetaje. »Dušica draga, čemu jemlješ to neumno Bembovo šalo za resno- Pomiri se vendar. Vidiš, moj oče in moja mati prihajata . • . Leonora, bliža se blažena minuta, ko si natakneva zaročni prstan . • .« »Tvoja sem, ljubljeni moj!« V tem trenotku so še postavili oboroženi stražniki pred vse izhode- Molčanje groze se je razprostrlo po široki dvorani. Mož, pred katerim šta šla dva glasnika, se je približal ter zaklical z donečim in resnim glasom: »Jaz, Foskari, proglašam kot veliki inkvizator, da se nahaja tukaj izdajalec, upornik in zarotnik, ki ga aretiram v blagor republike! . . . Foskari, mož v najkrepkejših letih, orlonos in s čelom zagubanim od šumenj, je stopal med množico, ki se je odpirala pred njim, kakor da jo orje groza. Dož Kandiano je gledal niegovo prihajanje; roke so se mu tresle in bledost njegovih us'nic je razodevala srd, ki je kipci v njegovih prsih. Ta srd je zdajci bruhnil na dan: »Takšen .škandal na tem kraju! Ob taki priliki f N'aj bo obtož-cnec kdorkoli, tukaj je moj gost, Foskari 1 In pri žebljih krvavega križa Kriščevega se vam kolnem: nihče ne bo mogel reči, da je Kandiano pozabil dolžnost gostoljubja!« Foskari se je vzravnal v imponujoči velikosti. Zazdel se je kakor vtelešenje strašne, samoljubne in neizprosne pravice beneške, ki je udarjala brez priza-našanja in brez cdloga. Izpregovoril je počasi: »Gospod dož, in vi vsi, ki ste navzoči! ... Pred šestimi leti mi je bil ovaden škof Pizani- Ura je bila bur’ na, podobna današnji. Kakor nocoj, je pretila nevarnost, da izbruhne med pomorščaki upor. Samo minuto obotavljanja, in država bi bila izgubljena. Bil pa je slovesni dan Vnebovzetja. In bila je ura velike maše . . . Stopi! sem v cerkev svetega Marka. Šel sem pred oi-tar, in prišel ravno v tistem svetem trenotku, ko se je škof obračal, da bi dvignil monštranco. Vsi veste, kaj sem storil: njemu, ki je stal pod zaščito živega Boga, sem položil roko na ramo in ga odvedel pred sodnike!« Predstavljajmo si hipno tesnobo in otrplost, ki sledi v naravi gromovitemu udarcu nebeškega ognja. Tako so tudi gledalci te drame okameneli v svojem trepetu- Samo Bembo je ohranil hladnokrvnost; sklonil se je k Altieriju in mu zamrmral nekaj na uho. Altieri je silno prebledel- »Čas je,« je siknil Bembo. »Pojdite vendar!« Altieri je stopil naglo k Rolandu Kandianu: vse to se je zgodilo v par trenotkih. In že je povzel Foskari: »Gospod dož! Nobena sila me ne bo ovirala, da storim v vaši hiši isto, kar sem storil v hiši božji! Kandiano, poživljam vas, da poveste, če se namerjate ustavljati v dvorani dožev tistemu zakonu, ki mora vsak dož priseči, da bo njegov varuh!« Kandiano se je ozrl naokrog in videl je svojih dva-tisoč gostov nemih, sklonjenih, okamenelih. Od zunaj je prihajalo zamolklo grmenje množic. Dož je bridko začutil svojo onemoglost. Z izdavljenim glasom je vprašal: (Nadaljevanje sledi). »Ml agM. M •tufij«* fMK-tiovalne In namM •bfcin*tr«: ***k» b**ed« 30 p, MjlTUUIjii BIMAk Dl« &•— Mali oglasi 2«tn,doplM—^« hi ogte* ml Irgtvafcag« a* rvMMHMga »ih|i: maka b«Md« 60 p, mjw|H iMMk o« tO1— Srbohrvaščino, nemščino, slovenščino poučuje profesor. Instrukcije iz‘vseh predmetov. Ponudbe pod št- 238. Mala hiša z vinogradom na prahuprostem kraju, blizu glavne ceste, 5 minut od kolodvora, ceneno na prodaj. Vprašati Rei senhofer. Studenci, Kralja Petra c. <4. 243 Mesto hišnega oskrbnika išče upokojeni tehnični uradnik, ki je v zidarskih poslih dobro verziran. Naslov pove uprava Večcrnika- 248 Solnčno sobico oddam s 1. marcom v Gregorčičevi ul. 26, II. nadstr., vrata 12. 251 Pisarniškega praktikanta sprejmem. Pismene ponudbe na firmo Miloš Oset, Maribor. J55 Poučujem glasovlr Din 10 na uro. Naslov v Brzopod-plati, Tattenbachova 14- 203 Večje lokale za delavnice ali skladišče oddam takoj v najem. Vpraša se v -Brzopod-plati, Tattenbachova 14. 262 Obiščite Otvoritev 3. marca Lipski pomladanski sejem 1929 L Ne bo Vam žal! Razstava vzorcev od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava . . . . od 3. do 13. marca Tekstilna razstava . . . . od 3 do 7. marca Razstavačevljev in usnja od 3. do 6. marca Vaa navodila Vam daje častni zastopnik: za mariborsko oolast: dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, p, Leipziger Messamt, Leipzig. Za novo ustanovljeno eksportno trgovino z jajci v Mariboru iščemo proti dobri plači zmožnega skladiščnika, ki bi bil obenem nakupovalec jajc in izurjenega šoferja. Reflektiram samo na ljudi, ki so v tej stroki bili že zaposleni in poznajo dobro krog prodajalcev in odji-rnalrcv v oVo,if'i TV-,\-e nasloviti ' 'i M. Fritzhand, Varaždin. 245 Zmožen, zanesljiv knjigovodja in vešča korespondentinja, za nemščino in srbščino, sc išče za mesto v Srbiji- Ponudbe pod »Eksport« na anon-čno ekspedicijo Hinko Sax v Mariboru, Grajski trg. 266 Denarni zavod na deželi sprejme korespondenta. Prosilci z bančno prakso imajo prednost. Ponudbe z curlculum vitae in referencami je nasloviti na oglasni oddelek Večemi-ka pod šifro »Banka«. 2.i5 Gospoda se sprejme na stanovanje, ui. 12, I- nadstr. Zidovska 264 Lep) solnčna soba se odda v bližini kolodvora- Vprašati v upravi Vcčernika. 263 Postelja » nova. kompletna, poceni na prodaj. Koroška cesta 101. 267 PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O NEPOSRED. DAVKIH in drugi predpisi izdani na podstavi tega zakona je pravkar iziel. —- Cana 10 Din, po pošti pa S Din več. — Dobi ae ga v TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR. ALEKSANDROVA 13 Risar oziroma tehnik, ki je zmo žen risanja profilov in si tuacij, *— za dobo dveh do treh mcsecev, s« lil«. Ponudbe na upra vo pod »Tehnik Maribor«. 265 Spomnite se CMDI Vsi ki se hočete od srca nasmejati in pošteno zabavati v soboto.dne 9. februarja v gostilno /tarman Mlinska ulica St. 9 Koncert, petje in drugo. Pojedina krofov in domačih jeternih klobas. Priporoča se R. Starman Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; »redstavnik Izdajatelja In urednik: Pran B r o * o v I C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., oredstavnik S t a o k o D « t e 1 a v Maribora.