UDK 82.0 Bahtin M. M Mihail Bahtin in Oberiu
Miha Javornik Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Filozofska fakulteta v Ljubljani
MIHAIL BAHTIN IN OBERIU / OB\RIU
(Psihotipologija nekega obdobja)
V razpravi primerjamo razmi{ljanja ruskega misleca Mihaila Bahtina z literaturo ruske
poznoavantgardne skupine z imenom OBERIU (OB\RIU – Obwedinenie raelynogo
iskusstva). Med njihovim razumevanjem sveta v 20. letih 20. stoletja obstajajo
vzporednice. Spra{ujemo se, ali so njihova sorodna gledi{~a v razumevanju kulture oz. o
polo‘aju individualnega ustvarjalca v njej plod slu~aja, znanstva med njimi, ali pa gre za
soroden odnos do dejanskosti, kot se je oblikoval na dolo~eni stopnji kulturno-
zgodovinskega razvoja. Razprava odgovarja na vpra{anje, ali je sorodnost v oberiutovski
refleksiji dejanskosti usodno zaznamovala Bahtinovo razumevanje, kar je posledi~no
pripeljalo do teorije karnevalizacije, dialo{kosti oz. heteroglosije.
The article compares the analyses of the Russian thinker Mikhail Bakhtin with literature
by the late avant-garde group called »Oberiu« (OB\RIU – Obwedinenie raelynogo
iskusstva). There are parallels between their understanding of the world in the 1920’s. The
question is whether their similar views in the understanding of culture and the position of an
individual/artist in it, respectively, are a coincidence, a result of an acquaintance between
them, or they had similar attitude towards the reality, as it was formed at a certain level of the
cultural-historical development. The article answers the question whether the similarity in
the Oberiuites’ reflection of the reality detrimentally influenced Bakhtin’s understanding,
which as a consequence led to the theory of carnivalization, dialogism and heteroglossia,
respectively.
Namen razprave je sopostaviti idejno koncepcijo M. Bahtina z naziranjem ruske
poznoavantgardne smeri z imenom OB\RIU (oberiuti).1 Razlogov za sopostavitev
je ve~, navedimo osrednja: 1) M. Bahtin je poznal dela oberiutov ter jih cenil; 2) v
naziranju Bahtina in oberiutov obstajajo sorodnosti. Zanima nas, ali so te sorodnosti
stvar naklju~ja, so posledica znanstva med njimi, ali pa lahko govorimo o sorodnem
odnosu do dejanskosti, kot se je pojavil oz. se pojavlja na dolo~eni stopnji kultur-
nozgodovinskega razvoja.
V razmi{ljanju o teh vpra{anjih nas bo zanimalo, kako individualni ustvarjalec v
20. letih 20. stoletja reflektira dejanskost oz. kak{en polo‘aj on sam zavzema do nje.
Prevedeno v literarnovedni kontekst – ukvarjali se bomo z vlogo in polo‘ajem
avtorja/pripovedovalca ter literarnih likov v delih oberiutov. Izhajali bomo iz Bahti-
novega vrednotenja oberiutov (Vaginova), ob tem pa bomo upo{tevali njegovo
razumevanje, kot se v 20. letih oblikuje v delih Avtor in junak v estetski dejavnosti
(Avtor i geroj v |steti~eskoj deqtelynosti, 1920–24), Vpra{anje vsebine,
materiala in forme v besedni umetnosti (Problema soder‘aniq, materiala i
formx v slovesnom hudo‘estvennom tvor~estve, 1924) in v Problemih
1___Kratica pomeni Zvezo realne umetnosti (Obwedinenie realynogo iskusstva).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
ustvarjalnosti Dostojevskega (Problemx tvor~estva Dostoevskogo, 1929),2 v
razmi{ljanje pa bomo vklju~ili tudi dognanja iz knjig: Ustvarjalnost Francoisa Ra-
belaisa (Tvor~estvo Fransua Rable) in Vpra{anja literature in estetike (Vo-
prosx literaturx i |stetiki).
*
^e se v razpravi spra{ujemo o tem, kako se v literaturi 20. let ka‘e odnos do de-
janskosti, se vpra{ujemo o zna~ilnostih romana. Roman kot nenehno nastajajo~i in
spreminjajo~i se ‘anr namre~ najpopolneje izra‘a (prelamlja – kot bi rekel M. Ba-
htin) dru‘beno dejanskost:
Roman – edinstvennxj stanovq&ijsq ‘anr, po|tomu on bolee
gluboko, su&estvenno, ~utko i bxstro otra‘aet stanovlenie samoj
dejstvitelynosti.3
V drugi polovici 20. let opa‘amo dve prevladujo~i smeri v ruskem romanopisju:
prva posve~a pozornost zgodbi oz. si‘eju (gre za t. i. fantasti~no-pustolovske ro-
mane),4 druga reducira fabulo do nerazpoznavnosti (brezsi‘ejska oz. ornamentalna
proza).
^e sledimo mislim M. Bahtina o romanu, imamo potemtakem v romanopisju
20. let opraviti z dvema (gledano posplo{ujo~e) refleksijama stvarnosti. Zanima nas
druga, tista, ki reducira vlogo in pomen fabule. Sem namre~ pri{tevamo po zna~il-
nostih tudi romanopisje oberiutov, med njimi tudi romane Konstantina Vaginova, ki
jih je Bahtin posebej cenil.
Ko se spra{ujemo o romanu z oslabljeno fabulo in v njem vidimo specifi~no re-
fleksijo ~loveka v odnosu do dejanskosti, je vredno citirati misel ruskega akmeista
O. Mandel{tama iz eseja Konec romana (Konec romana), napisanega v 20. letih:
Mera romana – ~elove~eskaq biografiq ili sistema biografij. /.../
Dalnej{aq sudyba romana budet ni~em inxm, kak istoriej
raspxleniq biografii, kak formx li~nogo su&estvovaniq, da‘e
boly{e ~em raspxleniq – katastrofi~eskoj gibeli biografii. /.../
196 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
2___V razpravi upo{tevamo tudi dopolnjeno oz. prenovljeno izdajo iz leta 1963 z naslovom Problemx
po|tiki Dostoevskogo. Pri navajanju upo{tevamo tretjo izdajo, ki je iz{la v Moskvi 1972.
3___M. M. Bahtin, \pos i roman, Voprosx literaturx i |stetiki, Moskva, 1975, 451.
Roman je edina nastajajo~a vrsta, zato v njem globlje, pomembneje, zaznavneje in hitreje odseva razvoj
same stvarnosti (Mihail Bahtin, Teorija romana, Ljubljana, 1982, 12).
4___V literarni zgodovini na~eloma velja, da 20. leta v ruski/sovjetski kulturi pomenijo zavra~anje t. i.
tradicionalnega realizma. V romanih zasledimo pogosto elemente ekspresionizma, neorealizma,
eksoti~nosti (Andrejev, Remizov, Zamjatin), to pa nas napeljuje na razmi{ljanje o njihovi zvezi s t. i.
fantasti~nim realizmom Gogolja in Dostojevskega. ^eprav je v drugi polovici 20. let zaznati pove~ano
zanimanje za psiholo{ko motivacijo, kakor jo je v romanih razvijal L. N. Tolstoj (npr. pri [olohovu), je
vseeno prevladujo~a zna~ilnost romanopisja tega ~asa pozornost, ki jo pripisujejo konstrukcijskim
na~elom, kot jih je razvijala ruska avantgarda ‘e v 10. letih. Za prevladujo~o smer v romanu 20. let se
je (navkljub specifikam v poetiki posameznih avtorjev) uveljavil izraz konstruktivni roman – kot delo,
kjer avtor v te‘nji, da bi posebej poudaril pomen konstrukcije, podreja temu jezikovno in
idejno-tematsko plat. (Prim. A. Flaker, Konstruktivni roman/dvadesete godine, Pojmovnik ruske
avangarde 7, Zagreb, 1990.)
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Sovremennxj roman srazu li{ilsq i fabulx, to esty dejstvu}&ej v
prinadle‘a&em ej vremeni li~nosti, i psihologii, tak kak ona ne
obosnovxvaet u‘e nikakih dejstvij.5
Misel je za razmi{ljanje bistvena: Mandel{tam ugotavlja, da v sodobnem ro-
manu (kot refleksiji dejanskosti) literarna oseba ni ve~ aktivna, saj ne zmore ve~
nobenega dejanja. Ali potemtakem lahko sklepamo, da tovrstno zrcaljenje de-
janskosti v romanu govori o nemo~i individuuma, da bi dejanskost sploh reflektiral?
Igor Smirnov v delu Psihodiahronologika odkriva vzporednice med psihi~nim
razvojem ~loveka kot individuuma in ontogenezo kulture.6 Za pozno rusko
avantgardo, kamor {teje tudi oberiute (20. leta 20. stoletja), je po njegovem mnenju
zna~ilna ponavljajo~a se depersonalizacija. Avtor/individuum sku{a reflektirati de-
janskost, a vsaki~ znova ugotavlja, da je v tem neuspe{en. V tej pojavnosti vidi
Smirnov zna~ilnosti introvertiranega mazohizma. Med bistvene karakteristike
omenjenega psihizma je {teti ob~utje, ki ga lahko predstavimo kot vztrajanje v
nemo~i. Introvertirani mazohist navkljub stalno ponavljajo~im se poskusom
razre{iti konflikt med subjektom in objektom (dejanskostjo) ne zmore najti samega
sebe, ali kot pravi Smirnov, njegova refleksija je povsem formalna in brezpred-
metna (Smirnov: 290). Tisto, kar je za to razpravo posebej zanimivo, je, da Smirnov
k introvertiranim mazohistom povsem nedvoumno pri{teje tudi M. Bahtina:
Me‘du tem dlq M.M.Bahtina (introvertirannogo mazohista) imenno
li~nosty iniciruet otkaz ot li~nostnogo: ona stanovitsq avtorskoj
postolyku, poskolyku ona gotova ustupity sebq radi opravdaniq
~u‘dogo ej soznaniq (Dostoevskij) ili radi togo, ~tobx sdelaty
sozdavaemxj e} tekst otra‘eniem narodnogo prazdnika, karnavala
(Rable, Gogoly) (Smirnov: 293).7
Iz omenjenega navedka je razvidno, da Smirnov sopostavlja Bahtinovo (bahti-
novsko) videnje avtorja, literarnega junaka oz. njuno refleksijo, ki se po Bahtinu
udejanja v polifoniji in karnevalskem odnosu do sveta, s ~isto formalno in brezpred-
metno refleksijo, ki je zna~ilnost introvertiranega mazohizma. Ali lahko po-
temtakem sklepamo, da Bahtin v delih Dostojevskega pravzaprav odkriva zametek
tistega procesa, ki pripelje k ru{enju individualnosti, ko ne moremo ve~ govoriti o
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 197
5___O. Mandely{tam, Sobranie so~inenij v treh tomah, Me‘dunarodnoe
Literaturnoe Sodru‘estvo 1971, 268, 269. »Merilo za roman je ~lovekova biografija ali sistem
biografij. /.../ Nadaljnja usoda romana ne bo ni~ drugega kot zgodovina o razblinjanju biografije kot
oblike, ki govori o obstoju osebnega. Ne samo razblinjanje – pri~ala bo o katastrofalnem koncu
biografije. /.../ Sodobni roman je tudi brez zgodbe, ostal je brez dejavne osebe, ki bi pri~ala o ~asu, v
katerega sodi. Ta oseba nima psihologije, saj ni zmo‘na nobenega dejanja.« (Prev. M. J. – ~e ni druga~e
navedeno, so vsi prevodi iz ru{~ine v nadaljevanju moji.)
6___Igory P. Smirnov, Psihodiahronologika, Psihoistoriq russkoj literaturx ot
romantizma do na{ih dnej, Moskva, 1994.
7___Med tem je za M. M. Bahtina (introvertiranega mazohista) prav oseba sama tista, ki vzpodbudi
odmik od osebnega: postaja avtorska v toliko, v kolikor se je pripravljena umakniti, da bi opravi~ila njej
tujo zavest (Dostojevski), ali pa zato, da bi bil tekst, ki ga ustvarja, odraz ljudskega praznika, karnevala
(Rabelais, Gogolj).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
jasno prepoznavnem govoru z razvidno aksiolo{ko pozicijo? Pomeni tudi karnevali-
zacija (samo)ukinjanje individualnosti, ko si ~lovek v ~asu ljudskih praznikov
nadene v bistvu le masko in proslavlja idejo vseljudskega, kolektivnega, ki korenini
v mitski zavesti?8 Obstaja med deli oberiutov in Bahtinom povezava, se refleksija
dejanskosti v romanu z oslabljeno fabulo prepleta z naziranjem Bahtina?
*
Kot ‘e re~eno, je Bahtin med deli oberiutov posebno cenil K. Vaginova. V pogo-
voru z V. Duvakinom opozori na ve~ zna~ilnosti njegovih romanov, ki v bistvu go-
vorijo o karnevalu oz. o karnevalskem ob~utju sveta (Duvakin: 188).9 Bahtin se us-
tavi ob romanu Kozlovska pesem (Kozlinaq pesny), ki ‘e v naslovu govori o
karnevalski, obredni formi v ~ast bogu Dionizu. Pri tem veliko pozornosti posveti
na~inu, kako je v romanu predstavljen eden osrednjih likov – Teptelkin:
Vidite li, samoe nazvanie »Kozlinaq pesny« – |to doslovnxj
perevod drevnegre~eskogo nazvaniq »tragediq«. To esty pesny kozla,
kozla. I geroem |togo romana qvlqetsq neobx~nxj, svoeobraznxj
~elovek Teptelkin. /.../ Da. Tragi~eskij geroj, kotorxj... i tragi~en
i netragi~en – i sme{on, i ~udakovat, i nelep – i v to ‘e vremq
gluboko tragi~en. \to Teptelkin (Duvakin: 194).10
Teptelkin ‘ivi ‘ivljenje pomembnega, tragi~nega in ~udno-~uda{kega ~loveka –
ali kot pravi Bahtin – to je svojevrstna tragedija sme{nega ~loveka, ki je predstavljen
na specifi~en na~in:
Voob&e |to sover{enno svoeobraznaq, q bx skazal, v literature
tragediq, tragediq – vot mo‘no tak |to nazvaty – tragediq sme{nogo
~eloveka. Sme{nogo ~eloveka. Tragediq ~udaka, no tolyko ne v stile
Dostoevskogo, a v inom stile neskolyko. Voob&e o~eny interesnaq,
o~eny l}bopxtnaq sudyba (Duvakin: 197–98).11
198 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
8___Ve~ o tem vpra{anju gl. v razpravi M. Rxklin, Tela terrora (tezisx k logike nasiliq),
Bahtinskij sbornik, 1, Moskva, 1990. Riklin vidi v bahtinovskem karnevalu obliko nasilja, ki je
usmerjeno proti telesu individuuma in proti sami individualnosti.
9___^e ni druga~e navedeno, so citati iz knjige, ki so jo uredili leta 1996 pod naslovom Besedx
V. D. Duvakina s M. M. Bahtinom na Moskovski dr‘avni univerzi. – Da smo v razmi{ljanju na
pravi poti, govori tudi spremna beseda T. Nikoljske k delom K. Vaginova: »Pered ~itatelem
vaginovskih romanov prohodit nastoq&ee karnavalynoe {estvie ~udakov vseh mastej.
\tu osobennosty prozx Vaginova vxsoko cenil Mihail Bahtin: ’vot istinno
karnavalynxj pisately’, – skazal u~ennxj v razgovore s A.Vulisom (Vaginov: 8). –
»Bralec Vaginovljevih romanov spremlja pravi karnevalski sprevod ~udakov vseh vrst. To specifiko
Vaginovljeve proze je visoko cenil Mihail Bahtin: ’To je resni~no karnevalni pisatelj’, – je rekel
znanstvenik v pogovoru z A.Vulisom.« – Vsi navedki iz del Vaginova so iz knjige Konstantin
Vaginov, Kozlinaq pesny (Romanx), Moskva, 1991 (Vaginov). V analizi upo{tevamo vse ena~ice,
ki v kon~no verzijo sicer niso vklju~ene, imajo pa izjemen pomen za razumevanje Vaginovljeve
refleksije sveta.
10___Vidite, sam naslov »Kozlovska pesem« – je dobeseden prevod starogr{kega poimenovanja
tragedije. To je pesem kozla, kozla. In junak tega romana je neobi~ajen, svojevrsten ~lovek Teptelkin.
/.../ Ja. Tragi~ni junak, ki je tragi~en in netragi~en – in sme{en in ~uden in {torast – in isto~asno globoko
tragi~en. To je Teptelkin.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Videti je, da je Bahtin v pogovoru z Duvakinom pozoren na zna~ilnost, ki je te-
meljna komponenta karnevaleskega odnosa do sveta: to je dvojnost oz. ambiva-
lentnost. Bahtin izpostavlja v govoru o Teptelkinu povezavo na~elno
nezdru‘ljivega, ki naj bi {ele izgrajevala celoto oz. pri~ala o celovitosti v dojemanju
(reflektiranju) sveta. Ta dvojnost je nazorno vidna v dru‘enju sme{no-tragi~nega,
resnobnega/pomembnega in ~udno-~uda{kega.
In ko navajamo Bahtinove besede o Kozlovski pesmi, govorimo o romanu, za
katerega sam Bahtin pravi, da najpopolneje zrcali dejanskost. Prav v tem se
ponovno vidi preplet dejanskega in fiktivnega (romana) v novo, druga~no celoto.
Vaginov je prototipe za svoje like na{el v ljudeh, ki so ‘iveli v tedanjem Leningradu:
Ne avtor, a sover{enno realynoe lico, kotoroe togda ‘ilo v
Peterburge i sobxtiq ‘izni kotorogo dovolyno – i privx~ki i tak
dalee – peredanx v romane. \to Lev Vasilyevi~ Pumpqnskij. Vx ego
znaete, kone~no. /.../ Da, vot tut esty i avtobiografi~eskoe lico – |to
neizvestnxj po|t. On figuriruet vse vremq v romane, neizvestnxj
po|t – |to drug Teptelkina. Zatem e&e – Kostq Rotikov. \to ot~asti
kak raz... prototipom poslu‘il Pavel Nikolaevi~ Medvedev /.../
(Duvakin: 196).12
Prav tako beremo o zvezi med dejanskostjo in romanom v razmi{ljanju o
drugem romanu Vaginova Dela in dnevi Svistonova (Trudx i dni Svistonova). Iz
nje izvemo, kak{na naj bi bila ta dejanskost oz. kako jo oseba/lik reflektira. Bahtin
ugotavlja, da gre za avtobiografsko delo (Svistonov naj bi bil sam Vaginov – prim.
Duvakin: 198), ki govori o predstavnikih tedanje dobe. Za razpravo so zanimiva
Bahtinova opa‘anja o tipi~nem predstavniku tedanje dobe z imenom Kuku. To je
~lovek, ki nima ni~esar svojega, kajti vse, kar je imel, je odnesel ~as. Ostalo mu je
le eno – da reproducira ‘ivljenje drugih ljudi. Kuku sanjari, da bi pri{el v literaturo,
vendar ne more ni~esar napisati, saj ni~esar ni – refleksija sveta ni ve~ mogo~a.
Preostane mu le, da stilizira prej{nje ljudi in prej{nja obdobja – Kuku se obla~i kot
~lovek iz pu{kinskih ~asov. Pri~a smo tisti vrsti praznine, ki je posrkala vase
razli~ne epohe, interese in ljudi, poudarja Bahtin v pogovoru z Duvakinom:13
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 199
11___Nasplo{no je to povsem svojevrstna, jaz bi rekel, tragedija v literaturi, tragedija – tako bi jo lahko
poimenovali – tragedija sme{nega ~loveka. Sme{nega ~loveka. Tragedija ~udaka, vendar ne v smislu
Dostojevskega, temve~ nekoliko druga~na. Vsekakor zelo zanimiva usoda, ki zbuja radovednost.
12___»Ne avtor, ampak povsem realna oseba, ki je tedaj ‘ivela v Peterburgu, je predstavljena v romanu –
dogodki iz njenega ‘ivljenja, ki so podani z veliko to~nostjo – njene navade in tako naprej. To je Lev
Vasiljevi~ Pumpjanski. Vi ga poznate, seveda. /.../ Ja, tu je tudi avtobiografski lik – to je neznani pesnik.
On se pojavlja vseskozi v romanu, neznani pesnik – to je prijatelj Teptelkina. Potem {e Kostja Rotikov.
Ta se v~asih ka‘e... kot da je bil prototip zanj Pavel Nikolajevi~ Medvedev.« – M.Bahtin je v za~etku
dvajsetih let skupaj s filozofom M.I.Kaganom in filologom ter filozofom L.V.Pumpjanskim oblikoval
t.i. neveljsko {olo, ki je predstavljala tudi filozofsko jedro kasnej{im Bahtinovim razmi{ljanjem. V
romanu Kozlovska pesem nastopa tudi Bahtin sam v liku filozofa Andrijevskega, na kar opozarjata
V. Ko‘inov in S. Konkin v tekstu Mihail Mihailovi~ Bahtin, Kratki o~erk ‘izni i
tvor~estva h knjigi Problemx po|tiki i istorii literaturx, 1973.
13___Tudi v Kozlovski pesmi beremo o ob~utju praznine, ki jo ob~uti neznani pesnik; v redakciji iz leta
1927 z naslovom Drugi epilog (Vtoroe posleslovie), ki ni vklju~en v kon~no verzijo, ima praznina
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Nu, nu‘no skazaty, ~to |tot Kuku – |to takoe svoeobraznoe
poro‘denie |pohi – ~elovek kotorxj, tak skazaty, ni~ego ne imeet
svoego sobstvennogo. ^to u nego bxlo otnqto vremenem – ne v smxsle
materialynom. V konce koncov, emu ostalosy tolyko odno –
vosproizvodity ‘izny drugih l}dej, razxgrxvaty ih, bxty ~em-to.
/.../ I voob&e tak |to vse u nego sdelannoe. \to pustota, no pustota,
kotoraq v to ‘e vremq pritqnula k sebe razli~nxe silx, razli~nxe
|pohi, razli~nxe interesx. Me~taet on o tom, ~tobx vojti v
literaturu, no sam on ni~ego napisaty ne mo‘et, potomu ~to u nego
ni~ego netu. On mo‘et tolyko stilizovaty (Duvakin: 198).14
*
Omenjeni deli Vaginova, o katerih se izrazi Bahtin ve~ kot z naklonjenostjo, go-
vorijo o zna~ilnostih romana z oslabljeno fabulo iz 20. let. Zanimivo pa je, da prav
v teh romanih najdemo hkrati tudi tista vrednostna razmerja, ki jih Bahtin razvije v
30. letih v teorijo o karnevalskem odnosu do sveta. Povsem nedvoumno je, da je
temeljno strukturno in posledi~no tudi aksiolo{ko na~elo v romanu Kozlovska pe-
sem, ki mu pripisuje Bahtin toliko pozornosti v pogovoru z Duvakinom, prav dvoj-
nost oz. ambivalenca. V tej ambivalentnosti pa se vse bolj nazorno oblikuje
spoznanje, da je vsa dejanskost, kakor jo lahko reflektirajo avtor/pripovedovalec in
literarni liki, le ena sama praznina. To praznino moramo razumevati kot specifi~no
ob~utje posameznika, kot na~in refleksije, ki ima posebno vrednost, ta vrednost pa
se oblikuje prav v karnevalskem odnosu do sveta.
Poglejmo osrednja motivno-idejna razmerja v romanu Vaginova, da s tem po-
drobneje argumentiramo zgoraj izre~eno. Prevladujo~e ambivalentno razmerje v
Kozlovski pesmi je misel o razpadu oz. smrti kulture,15 hkrati ko smo vseskozi pri~a
poskusom, da bi avtorju/pripovedovalcu uspelo prepre~iti ta razpad. Re{itev vidi v
poskusu, da bi zbrali vsa kulturna dejstva na enem mestu, ustvarili nekak{en muzej-
katalog ter tako kulturo re{ili pred pogubo. To katalogiziranje torej govori o priha-
jajo~i smrti kulture (praznini), hkrati ko s tem ponuja mo‘nost za preobrazbo, za
200 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
posebno mesto: »Togda q ne bxl Teptelkinxm, neizvestnxm po|tom, filosofom,
Kostej Rotikovxm, Mi{ej Kotikovxm; togda q bxl odnxm licom, celynxm i
nedelimxm. Togda q e&e ne raspalsq na otdelynxh l}dej /.../ No vx{el li q
okon~atelyno iz knigi, osvobodilsq li q ot moih geroev, izgnal li q ih v mir /.../
~to stanet so mnoj, esli q dejstvitelyno ih izgon}, mo‘et bxty, poqvitsq pustota,
ogromnoe ni~to« (Vaginov, 23, 509). – »Tedaj {e nisem bil Teptelkin, neznani pesnik, filozof, Kostja
Rotikov, Mi{a Kotikov; tedaj sem bil {e ena oseba, cela in nedeljiva. Tedaj {e nisem razpadel na
posamezne ljudi. /.../ Ampak ~e sem dokon~no od{el iz knjige, se osvobodil svojih junakov, jih izgnal v
svet /.../ kaj bo z menoj, ~e jih dejansko iz‘enem, mogo~e se bo pojavila praznina, ogromni ni~.«
14___No, treba je povedati, da je ta Kuku – to je tako svojevrstna stvaritev epohe – ~lovek, ki, da tako
re~em, nima ni~esar svojega. Vse mu je vzel ~as – ne v materialnem smislu. Nazadnje mu je ostalo samo
eno – reproducirati ‘ivljenje drugih ljudi, jih igrati, biti nekdo. /.../ In tako je vse pri njem narejeno. To
je praznina, vendar praznina, ki je pritegnila k sebi razli~ne sile, razli~ne epohe, razli~ne interese. On
sanjari o tem, da bi pri{el v literaturo, ampak sam ne more ni~ napisati, zato ker ni~esar nima. On lahko
samo stilizira.
15___Ni naklju~je, da ima izjemno pomembno vlogo v romanu prav vpra{anje o krizi gr{ko-rimske
kulture pred nastopom kr{~anstva.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
novo ‘ivljenje kulturne dobrine. Gre torej za smrt nekega kulturnega dejstva, v
kolikor se izgublja njegova prvotna funkcija, in gre za novo rojstvo, v kolikor bo ta
katalogizirana kulturna dobrina za‘ivela novo ‘ivljenje, ko jo bo nekdo vzel iz kata-
loga-muzeja ter jo postavil v druga~en, dejanski kontekst.
Omenjeno razmerje govori o posebni refleksiji sveta, ki pomeni za izgubljajo~i
se individuum na~in, kako prese~i razpad kulture in zagotoviti sebi mesto v zgo-
dovini. Prav tovrstna ambivalentnost, vidna v romanu, je torej – podobno kot v
Bahtinovem razumevanju karnevalskega odnosa do sveta – temelj za dojemanje
sveta in ga moramo razumeti kot mo‘nost, ki se ponuja individuumu, da zapusti
svojo sled v njem. Spomnimo se Bahtinove opredelitve karnevala in karnevali-
zacije, ko v kritiki Hugojevega razumevanja poudarja, da je prav F. Rabelais (s
katerim se je Bahtin intenzivno ukvarjal) doumel pomen ambivalentnosti. Pri tem je
posebej poudaril vrednost smeha, ki se sicer povezuje s smrtjo starega sveta, ampak
ta smeh naj bi pomenil tudi za~etek v rojevanju novega sveta (Bahtin, Tvor~estvo,
138, 139) – in literarni liki v Kozlovski pesmi so najve~krat prikazani kot sme{ni v
svojem ‘ivljenju.16
Ravni materialnega/dejanskega, kulturnozgodovinskega in individualnega so
tako v romanih Vaginova kot v Bahtinovem razumevanju karnevalskega odnosa do
sveta povezane v krogu neustavljivih metamorfoz. Elementi oz. kategorije, ki
sestavljajo te ravni, so po zna~aju dvojni: vsaki~ jih lahko predstavimo kot enotnost
dveh vrednostno razli~nih predznakov (rojstvo/smrt, svetloba/tema, dobro/slabo
ipd.). Vsaka kategorija nosi v sebi tudi zametek svojega nasprotja. Prav v Kozlovski
pesmi beremo misli Neznanega pesnika (literarne osebe v romanu) o kro‘enju,
ponovljivem krogu – ciklu ‘ivljenja in smrti. To vpra{anje o smrti (praznini) in
‘ivljenju pa se vseskozi povezuje z razmi{ljanjem o kulturi in o polo‘aju indi-
viduuma-ustvarjalca v njej:
/.../ on znaet ~to nikogda staroe solnce ne zasvetit, ~to dva‘dx
nevozmo‘no vojti v odin i tot ‘e potok, ~to na~inaetsq novxj krug
nad dvuhtxsq~letnxm krugom, on be‘it vse glub‘e i glub‘e v
starxj, dvuhtxsq~letnxj krug.
/.../ dlq neizvestnogo po|ta ~to gibely? – rovnxm s~etom pl}nuty, vse
snova povtoritsq, krugovorot-s.
/.../ Inteligentnxj ~elovek duhovno ‘ivet ne v odnoj strane, a vo
mnogih, ne v odnoj |pohe, a v mnogih i mo‘et izbraty l}bu} gibely,
on ne grustit, a emu prosto sku~no, kogda ego gibely zastaet doma, on
tolyko promx~it: e&e raz toboj vstretilsq, – i emu stanet sme{no.
(Vaginov: 72, 47, 36–37)17
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 201
16___Prim. Bahtinovo mnenje o Teptelkinu, ki ga izre~e v pogovoru z Duvakinom!
17___/.../On ve, da ne bo nikoli ve~ zasvetilo staro sonce, da dvakrat ni mogo~e iti v isto strugo, ve, da se
za~enja novi krog nad dvatiso~letnim krogom, on pa be‘i vse dlje in dlje v stari, dvatiso~letni krog.
___/.../Kaj je za neznanega pesnika poguba? – Pljune{ lahko na to, kajti vse se bo znova ponovilo, to je
kro‘enje.
___/.../Inteligentni ~lovek ne ‘ivi samo v eni de‘eli, ampak v mnogih, ne samo v eni epohi, ampak v
mnogih in lahko izbira pogubo, kakr{no se mu zaho~e. On se ne ‘alosti, njemu je preprosto dolg~as, ko
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Ideja, ki se razkriva v strukturi Kozlovske pesmi, se razvija v prepri~anje, da kul-
tura ni nekaj homogenega in samo v sebi sklenjenega. Avtor/pripovedovalec v Vagi-
novljevem delu jasno govori o tem, da je kultura nenehno spreminjajo~i se tekst, ki
temelji na monta‘i kot njenem konstrukcijskem na~elu. ̂ e po eni strani samo v sebi
sklenjeno besedilo (npr. literarno delo kot tako) govori v bistvu o svojem koncu,
napoveduje ta smrt ‘e rojstvo novega teksta. Tovrstno razmi{ljanje lahko brez
dvoma sopostavimo z Bahtinovo idejo o ve~jezi~ju oz. polifoniji kot o nikoli sklen-
jenem stikanju razli~nih glasov/tekstov, ki se dejansko pri~ne ‘e s t. i. notranjo dia-
logizacijo.18 O ve~jezi~ju je govor tudi v romanu Vaginova:
Sobstvenno, razgovor u‘e velsq ne na odnom qzxke, a na vseh qzxkah
odnovremenno: vdrug vspxhivalo caí, to vmesto gimnazii
6palaístra, to po~emu-to razdavalosy – urbs /.../ to dlilisy
italyqnskie zvuki, to proiznosilisy v nos francuskie (Vaginov:
131).19
V odnosu do polifoni~no razumljene in vedno odprte kulture, kjer smo vseskozi
pri~a spremembam v na~inu dojemanja sveta, moramo razumeti tudi konec romana.
Ta konec namre~ govori – ~e ga opazujemo z Bahtinovega gledi{~a – ponovno o
karnevalskem odnosu do sveta. Pripovedovalec/avtor ob koncu svojega
dokon~anega romana iz njega izgine.20 Vendar ta fizi~na smrt ne more prepre~iti, da
delo in s tem tudi avtor ne bi ‘ivela naprej v drugih tekstih. Smrt pomeni rojstvo
nove funkcije, ki jo dobiva konkretno delo (kot tekst) v dialogu z drugimi teksti.21
Kot tako pa ima ta tekst tudi vpliv na realno ‘ivljenje.22
Ambivalentna razmerja, o katerih govorimo ves ~as kot o bistvenih vrednostnih
kategorijah tako pri Bahtinu kot pri Vaginovu, so torej tudi na koncu Kozlovske
202 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
ga poguba doleti doma, tedaj lahko samo zamomlja: {e enkrat sem se s tabo sre~al, – in postane mu
sme{no.
18___Ta se pojavi v vsakem komunikacijskem procesu zaradi razli~nih govornih (vrednostnih) stali{~ in
govor razdeli na pravi avtorjev govor in nepravi tuji govor. Avtorjev govor vklju~i tuji govor v svoj
okvir kot »govor o govoru« in tudi kot »govor o govoru«. Prim. A. Skaza, Mihail Mihajlovi~ Bahtin
(Oris ‘ivljenja in dela), M. Bahtin, Teorija romana, Ljubljana, 1982, 394.
19___Pravzaprav pogovor ni tekel samo v enem jeziku, ampak v vseh jezikih isto~asno: enkrat je bu{knilo
caí, namesto gimnazija 6palaístra, zdaj se je, ne vem zakaj, razlegalo urbs /.../ zdaj so se slisali
italijanski glasovi, zdaj je nekdo skozi nos govoril francoske.
20___Prim. op. 12!
21___V zvezi s tem prim. misli A. Skaze o ustvarjalnosti M. Bahtina: »Vsak predmet, ki je ozna~en, je
vklju~en po eni strani v neko drugo stvarnost (ideolo{ko, znakovno), po drugi strani pa se ne odpove
svoji naravni identiteti (enkratni naravni danosti/prirodnaja edini~naja dannost’). Razlika med obema
»stanjema« predmeta je v spremenjenem pomenu oziroma funkciji predmeta. Znakovni pomen
spremeni stvarni pomen v skladu s funkcijo, ki je znotraj ideolo{kega sistema opredeljena kot specifi~na
vrednost« (prav tam: 391).
22___Da je temu res tako, govori dejstvo, da ‘e sam nastanek romana vpliva na usodo pripovedovalca/
avtorja – o tem gl. razpravo O. [indina, K interpretacii romana Vaginova ’Kozlinaq
pesny’, Russian Literature, 1993 (34). Avtorici uspe z analiti~no prodornostjo sopostaviti Kozlovsko
pesem kot obredno obliko v ~ast Dionizu (kot ve~no rojevajo~ega in umirajo~ega se boga) z Bahtinovim
pojmom karnevalizacije. S tega vidika predstavlja njeno razmi{ljanje temelj za iskanje idejnih
vzporednic med obema avtorjema tudi v tej razpravi.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
pesmi zastavljena povsem o~itno in to na ve~ ravneh: posebej zanimivo je, da je
konec romana nepri~akovano predstavljen kot sklepni prizor gledali{ke upri-
zoritve.23 Avtor romana (Vaginov?) prihaja na oder, da bi se, navdu{en nad igro, rok-
oval z igralci. To dejanje vna{a v tekst novo ambivalentno razmerje, saj avtor
postaja sam gledali{ki protagonist, ko se znajde na odru, na ta na~in presega mejo
med ‘ivljenjem in romanom ter ju dru‘i v celoto – v gledali{ko igro. To potrjujejo
tudi dejanja igralcev – ko odlo‘ijo kostume in se demaskirajo, se ponovno vra{~ajo
v dejanskost, a {e vedno ostajajo na odru v vlogi odigranega lika. Umetnost se preo-
bra‘a v ‘ivljenje in iz ‘ivljenja se rojeva umetnost, o ~emer razmi{ljajo sami igralci
in avtor, ko s pija~o nazdravljajo visoki umetnosti, a se pri tem ne bojijo svoje
duhovne smrti – seveda, saj smrt (konec) ne~esa ponuja mo‘nost novega rojstva:
I avtor so svoimi akterami edet v de{evxj kaba~ok. Tam oni piru}t.
Sredi butxlok i opusto{aemxh stakanov avtor obsu‘daet so svoimi
akterami plan novoj pyesx (pod~rtal M.J.) i oni sporqt i proiznosqt
tostx za vxsokoe iskusstvo, ne boq&eesq pozora, prestrupleniq i
duhovnoj smerti (Vaginov: 508).24
Na podoben na~in kot Vaginov razmi{lja o funkciji gledali{~a tudi Bahtin in
predstavi razmerje med gledalcem in igralcem v Estetiki besedne umetnosti:
Zritely terqet svoe mesto vne i protiv izobra‘aemogo sobxtiq
‘izni dejstvu}&ih lic dramx, v ka‘dxj dannxj moment on v
odnom iz nih i iznutri ego pere‘ivaet ego ‘izny, ego glazami
vidit scenu, ego u{ami slx{it drugih dejstvu}&ih lic,
sopere‘ivaet s nim vse ego postupki. Zritelq net, /.../ on vesy v
geroqh, v sopere‘ivaemom.25
Tako pri Vaginovu kot pri Bahtinu je tudi v tem primeru govor o karnevalskem
sprejemanju sveta: gledalec (avtor, re‘iser) po eni strani ‘ivi osebe na odru (se v njih
v‘ivlja, postaja lik sam), hkrati ko te osebe sede~ega v dvorani {ele vzpostavljajo
kot gledalca oz. kot re‘iserja/avtorja. O tej ambivalentni relaciji govori nedvoumno
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 203
23___Gl. Prvi epilog (Pervoe poslesovie) – Vaginov, 508–509.
24___»In avtor gre s svojimi igralci v poceni kr~mo. Tam ga pijejo. Sredi steklenic in izpraznjenih
kozarcev avtor s svojimi igralci razpravlja o na~rtu nove gledali{ke igre (pod~rtal M. J.). Prepirajo se
in razvnemajo in pijejo zdravice za visoko umetnost in ni jih strah sramote, prestopkov in duhovne
smrti.« Gre za eno izmed verzij konca romana iz leta 1927 ali 1928, ki v kon~no redakcijo romana ni
vklju~ena. Avtor je strani, na katerih sta bila oba epiloga zapisana, zalepil. Navedki iz Drugega epiloga
(Vtoroe posleslovie) so bili prvi~ natisnjeni v ~asopisu Transponans (Transponans) v letu 1984,
{t. 2.
25___M. M. Bahtin, \stetika slovesnogo tvor~estva. Moskva, 1979, 66. »Gledalec izgublja svoje
mesto zunaj in nasproti prikazovanega ‘ivljenjskega dogodka nastopajo~ih oseb v drami, sleherni dani
trenutek do‘ivlja v eni izmed nastopajo~ih oseb, z njenimi u{esi sli{i druge nastopajo~e osebe, z njo
sodo‘ivlja vsa njena ravnanja. Gledalca ni, /.../ ves je v junakih, v sodo‘ivetem.« (Mihail M. Bahtin,
Estetika in humanisti~ne vede, Ljubljana, 1999, 89). Prim. sorodne misli o vzajemni sovisnosti
ustvarjalca in gledalca v eni izmed zgodnjih redakcij Kozlovske pesmi z naslovom Predgovor
(Predislovie) – Vaginov, 501.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
tudi sam pripovedovalec/avtor v Kozlovski pesmi, kjer spet prepoznamo Bahtinove
ideje o dialo{kosti:
Q vi‘u svoih geroev stoq&imi vokrug menq v vozduhe, /.../ sa‘usy u
morq i, v to vremq kak moi geroi voznosqtsq nad morem, pronizannxe
solncem, q na~ina} perelistxvaty rukopisy i besedovaty s nimi. /.../
»Q dobr, – razmx{lq} q, – q po-teptelkinski prekrasnodu{en. Q
oblada} ton~aj{im vkusom Kosti Rotikova, koncepciej
neizvestnogo po|ta, prostovatosty} Troicxna. Q sdelan iz testa
moih geroev ...« (Vaginov: 149, 505).26
*
Misel Bahtina in Vaginova o ve~nem rojevanju in umiranju se prepleta z
razumevanjem kroga (kro‘enja, cikla) kot univerzalne oblike izraza, ki ga sre~amo
v koncepciji oberiutov, pa tudi pri drugih pomembnih umetnostnih teoretikih 20. let
(npr. pri K. Malevi~u).27 V njihovem videnju prav krog najpopolneje predstavlja
idejo ponavljanja. Vedeti pa moramo, da ta ciklizacija nikakor ne pomeni istega
ponavljanja, temve~ govori vsaki~ sproti o iskanju razli~nega (neskon~nega in ne-
doumljivega) v istem. To misel jasno izrazi v razmi{ljanju z naslovom O krogu D.
Harms, eden vodilnih ruskih oberiutov:
Prqmaq, slomannaq v odnoj to~ke, obrazuet ugol. No takaq prqmaq,
kotoraq lomaetsq odnovremenno vo vseh svoih to~kah, nazxvaetsq
krivoj. Bezkone~noe koli~estvo izmenenij prqmoj delaet ee
sover{ennoj. Krivaq ne dol‘na bxty obqzatelyno beskone~no
boly{oj. Ona mo‘et bxty takoj, ~to mx svobodno ohvatim ee vzorom,
i v to ‘e vremq ona ostanetsq neposti‘imoj i beskone~noj (pod~rtal
M.J.). Q govor} o zamknutoj krivoj, v kotoroj skrxto na~alo i konec.
I samaq rovnaq, neposti‘imaq, beskone~naq i idealyno zamknutaq
krivaq budet KRUG.28
Tovrstno razumevanje kroga, o katerem je govor v navedku, je treba povezati z
idejami Vaginova in Bahtina: elementi kulture se opomenjajo razli~no v razli~nem
204 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
26___Jaz vidim svoje junake, kako stojijo okrog mene v zraku, /.../ sedim pri morju in v tistem ~asu, ko se
moji junaki dvigujejo nad morjem, osvetljeni v soncu, pri~enjam prelistavati rokopis in se pogovarjati z
njimi. /.../ »Dober sem, – razmi{ljam – prav po teptelkinsko sem sentimentalen. Obvladam prefinjen
okus Kostje Rotikova, koncepcijo neznanega pesnika, preprostost Troicina. Jaz sem narejen iz testa
svojih junakov...«
27___Gre za sopostavitev pojma krog in ni~la (ni~), ki ima tako kot pri oberiutih tudi v naziranju Malevi~a
soroden vrednostni predznak – krog/ni~la = vse. Prim. Malevi~evo razmi{ljanje o suprematisti~nem
zrcalu (D. Sarabyqnov, A. [atskih, Kazimir Malevi~ – ‘ivopisy, teoriq, Moskva,
1993).
28___»Premica, ki se lomi v eni to~ki, tvori kot. Ampak tako premico, ki se hkrati lomi v vseh svojih
to~kah, imenujemo krivulja. Neskon~na mno‘ica sprememb premice jo dela popolno. Ni nujno, da je
krivulja neskon~no velika. ona je lahko taka, da jo brez te‘av zaobjamemo s pogledom in tudi tedaj bo
ostala nedoumljiva in neskon~na (pod~rtal M.J.). Govorim o zaprti krivulji, v kateri sta skrita za~etek
in konec. In najbolj ravna, nedoumljiva, neskon~no in idealno zaprta krivulja bo KROG« (D. Harms,
Polnoe sobranie so~inenij, tom 2, Sankt-Peterburg, 1997, 315; prim. tudi Jean-Philippe
Jaccard, Vozvx{ennoe v tvor~estve Harmsa, Wiener Slawistischer Almanach 34, 1994).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
kontekstu, hkrati ko vseskozi obstajajo kot ista danost. Tisti, ki se potemtakem po-
javlja kot avtor nekega teksta, postaja ‘e v naslednjem trenutku oseba v nekem
drugem tekstu. Prav to dejstvo pa ga pravzaprav {ele vzpostavlja kot avtorja. Ni-
kakor ne razumemo kot naklju~je, da je Vaginov v Kozlovski pesmi nenehno opozar-
jal na zamenljivost vlog, ki jih igra posameznik (avtor/literarni lik).29
*
V razpravi smo navedli vrsto primerov oz. primerjav med strukturiranostjo Vagi-
novljevih tekstov in teorijo M. Bahtina. Vzporednice, na katere smo opozorili, zas-
tavljajo vpra{anja o mo‘nih posplo{itvah.
Med brezsi‘ejskim romanom 20. let oz. romani z oslabljeno fabulo, kamor
ume{~amo prozo oberiutov, in naziranjem Bahtina so vidne vzporednice. Te se
ka‘ejo v sorodnem, ~e ne ‘e enakem dojemanju (reflektiranju) dejanskosti.
Na to sorodnost opozori tudi I. Smirnov, ko ugotavlja, da je bistvena karakteris-
tika pozne ruske avantgarde (in posledi~no M. Bahtina) boj z razumom.30 Tudi Ba-
htin pripisuje za razvoj evropskega romana poseben pomen likom tepca, burke‘a in
{aljivca.31 Ta apologija pomeni prav tako svojevrstno degradacijo razumskega. V
besedi razum/razumsko pa moramo videti predvsem pojavnost kulture, do katere je
v evoluciji zgodovine pripeljala ~lovekova intelektualna refleksija. Ta pojavnost
(torej: razum) napoveduje razpad oz. smrt same kulture (prim. Vaginov!). Boj s
smrtjo pomeni boj z razumom. Tako prav ni~ ne presene~a, da je osrednje sredstvo
v tem boju negacija vsega razumskega – torej apologija norosti, ~udnosti oz. neum-
nosti, kar je v o~i bijo~a karakteristika oberiutovskih tekstov.32 Ta norost, ki jo
moramo razumeti kot na~in reflektiranja dejanskosti, nikakor ne pomeni odsotnosti
razuma, temve~ njegovo zamenjavo, ki bi ji lahko potemtakem nadeli predznak mi-
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 205
29___Prim. gornji citat iz Vaginovljevega dela o avtorju, ki je narejen iz testa svojih junakov.
Strukturiranost romana opozarja na ve~ravninske odnose, ki govorijo o tem, da imamo opraviti
isto~asno z ve~ teksti (s teksti v tekstu, s teksti o tekstu; poseben pomen imajo t. i. intermedije oz.
medgovori). Posledica tega je, da se bri{ejo lo~nice med osebami – prihaja do zamenjave: ~e se v enem
odlomku oseba pojavlja kot avtor, se v nekem drugem pojavi kot lik – in obratno.
___Na tem mestu je potrebno opozoriti tudi na izjemen pomen, ki ga pripisuje zamenljivosti kot
karakteristiki kulturne evolucije Smirnov v Psihodiahronologiki (Smirnov: 8). Smirnov v delu
uporablja izraz zame&enie, ki ga sicer slovenimo kot nadomescanje oz. nadomestilo, vendar je iz
konteksta razvidno, da gre za vprasanje zamenljivosti (sme&enie).
30___Prim. misli Malevi~a, ki jih navaja Smirnov: »Malevi~ zaqvlql v 1916 g.: ’Hudo‘niku
razum nu‘en tolyko dlq doma{nogo obihoda /.../ 19 fevr. v 1914 godu q otkazalsq na
publi~noj lekcii ot razuma’« (Smirnov: 300).
31___Prim. poglavje o vlogi potepuha, burke‘a in tepca v romanu v razpravi Oblike ~asa in kronotopa v
romanu (Formx vremeni i hronotopa v romane). Gl. M. M. Bahtin, Voprosx literaturx
i |stetiki, Moskva, 1975, 308–316 ali M. Bahtin, Teorija romana, Ljubljana, 1982, 284–291.
32___V tej zvezi so zanimive misli neznanega pesnika iz Kozlovske pesmi: »’Q dol‘en sojti s uma’,
razmx{lql neizvestnxj po|t /.../ ’Pravda, v bezumii dlq menq tepery u‘ net togo
o~arovaniq, /.../ kotoroe bxlo v rannej }nosti, q ne vi‘u v nem vxs{ego bxtiq, no
vsq ‘izny moq |togo trebuet, i q spokojno sojdu s uma’.« /»’Znoreti moram’, – je razmi{ljal
neznani pesnik /.../ Res je, da v norosti zame ‘e ni ve~ tistega ~ara, /.../ ki je bil v zgodnji mladosti, v njej
ne vidim vi{je realnosti, vendar vse moje ‘ivljenje to zahteva in mirno bom znorel’.« /O pomenu norosti
pri oberiutih gl. tudi Smirnov, 294–304.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
nus razum. Gre torej za povsem normalno in pri~akovano pojavnost, ki naj bi dejan-
sko vlogo razuma (intelekta) prevrednotila in mu s tem dala – v novem kontekstu –
druga~no vrednost. Razumljivo je, da apologija norosti vodi sprva v dehierarhi-
zacijo vsakr{nih racionalnih, ‘e obstoje~ih odnosov, kar v kon~ni fazi pripelje v
praznino. Ta praznina (smrt) {ele ustvarja ob~utje popolne svobode, kjer pa je po-
tencialno mo‘no vse (novo rojstvo). ^e smo pozorni in pove‘emo razli~ne ugo-
tovitve, postane jasno, da spet govorimo o ambivalentnosti, o nesklenjenosti v
sklenjenem, o krogu (kro‘enju), ki pomeni ni~ (praznino, smrt), a hkrati svobodo in
s tem mo‘nost vsega. Praznina (ni~), o kateri je govor tako v Kozlovski pesmi kot v
Delih in dnevih Svistonova in ki jo izpostavlja kot pomembno karakteristiko tudi
Bahtin v pogovoru z Duvakinom, pomeni torej {ele za~etek (rojstvo) ne~esa
novega, ko nosi v sebi vse potencialne mo‘nosti.
Vpra{anje o psihotipskih karakteristikah kulture, ki jo utele{a roman z
oslabljeno fabulo (Vaginov) in govori o (po Smirnovu) ponavljajo~i se depersonali-
zaciji, je mogo~e zdaj postaviti {e v nekoliko {ir{i kulturno-zgodovinski kontekst,
ob tem ugotovitve povzeti in jih sopostaviti. Introvertirani mazohizem, kot ozna~i
refleksijo oberiutov in M. Bahtina Smirnov, se pojavi kot na~in reflektiranja de-
janskosti v ~asu, ko se v sovjetski dru‘bi oz. kulturi ob koncu 20. let zastavlja s
posebno ostrino vpra{anje o avtorstvu, subjektu in o avtorjevi ustvarjalni svobodi
oz. individualnosti. Vladajo~a ideologija vse bolj omejuje svobodo posameznika,
kar dose‘e vrhunec med leti 1932–34, ko so razpu{~ene knji‘evne organizacije in
govorimo o vse o~itnej{i ideologizaciji in dogmatizaciji literature, ko oblast na vse
bolj agresiven na~in predpisuje estetsko normo – socialisti~ni realizem. Predpisana
refleksija ~loveka v novi dejanskosti temelji na na~elu kolektivnega in poudarja, da
se mora umetnik v svojem videnju sveta brezpogojno prilagoditi zahtevam skup-
nosti oz. ideologiji, ki naj bi zarisovala pot bolj{i, pravi~nej{i dru‘bi. To pri-
zadevanje v bistvu govori o tem, da je treba izbrisati vsakr{no individualno gledi{~e,
ki ogro‘a projekcijo novega sveta. Razumljivo je, da mora avtor/individuum v nas-
talem polo‘aju ponotranjiti dejanskost, kar – re~eno druga~e – pomeni, da mora
ho~e{ no~e{ reflektirati dru‘bena pri~akovanja oz. zahteve po vnaprej predpisanih,
kolektivnih vzorcih. Logi~no je, da se v tem procesu izgublja avtorska beseda kot
izraz vsevedne in vase prepri~ane avtoritete (kakr{no pozna npr. tako simbolizem
kot ve~ina -izmov v ~asu avantgarde). Avtor kot nosilec lastnih, avtoritativno
postavljenih izjav izginja, novo vrednoto in novo refleksijo pri~ne opravljati sam
tekst oz. njegova strukturiranost. Da je temu res tako, jasno govori avtor/pripove-
dovalec v Kozlovski pesmi Vaginova: narejen sem iz testa svojih junakov. Vlogo in
pomen avtorja, ki ne pomeni avtoritete v klasi~nem smislu besede, je mogo~e
razbrati le iz govora drugih – literarnih likov/realnih oseb, ki {ele v prevezavi de-
janskosti in literature izgrajujejo refleksijo. Avtor, ki ne more uveljaviti svojega in-
dividualnega gledi{~a v dejanskosti, torej ponotranji to dejanskost in ustvari svoj
model sveta, v katerem ugotavlja, da njega samega lahko vzpostavljajo kot avtorja
individuuma pravzaprav samo lastni literarni liki. Osmi{ljanje poteka v
neskon~nem dialogu drugega z drugim. Njihov dialog je razumljivo izraz karneval-
skega odnosa do sveta, ko se v nenehno spremenljivih, a hkrati ponovljivih kro‘enjih,
206 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
ciklih spreminja funkcija ~loveka (avtorja ali pa literarnih likov). Vsaka konkretna
refleksija je vedno izraz spremembe, hkrati ko pri~a o istem – ko vsako novo rojstvo
nosi ‘e zametke svojega konca. In obratno – v vsakem koncu so primesi istega, a
hkrati tudi druga~nega za~etka.
Tako v delih oberiutov kot pri M. Bahtinu se ka‘ejo zna~ilnosti t. i. mitskega
mi{ljenja. Na to nedvoumno opozori tudi sam Bahtin v delu Ustvarjalnost
Françoisa Rabelaisa, ko poudari, da je karneval pomembna sinkreti~na oblika
gledali{~a, ki zdru‘uje v sebi razli~ne prazni~ne oblike, obredje, ki imajo globoke
korenine v prvobitnem (mitskem – op.p.) na~inu ~lovekovega mi{ljenja (Bahtin,
Tvor~estvo, 15, 206). Zanj pa je zna~ilno, da se individualnost {e ni razvila, da se
posameznik {e ni identificiral kot nosilec razli~nega v svetu, kjer {e vedno obstaja
le ena – kolektivna resnica in zavest. Po Bahtinu so vsi udele‘enci karnevala aktivni
udele‘enci kolektivnega obredja (Bahtin, Problemx po|tiki, 207). Pri tem
poudarja, da je karnevalski, univerzalni smeh tisti, ki v obredni igri vklju~uje vanjo
tako adresanta kot adresata, avtorja in bralca – predstava o tem, kaj je kdo ob tem
izginja (Bahtin, Tvor~estvo, 57). Smeh pomeni profanacijo, prenos vsega vi-
sokega, idealnega, abstraktnega na raven zemlje in telesnosti, kar ka‘e na stihijsko
povezovanje duhovnega in materialnega v nerazdru‘ljivo enotnost (Bahtin,
Tvor~estvo, 21).33 Tovrstno refleksijo interpretiramo kot hotenje vrniti se v predre-
fleksivno fazo zavesti (z vidika individuuma je to praznina/smrt), ko ta v kolek-
tivnih oblikah zavesti ponuja mo‘nost preroditve, pomeni zametek v rojstvu novega
individuuma.
Re~eno druga~e: apologija karnevalskega odnosa do sveta pomeni vra~ati se h
koreninam mitskega, kolektivnega in prvobitnega ter dobiva toliko ve~ji pomen v
~asu, ko se vse bolj bole~e v sovjetski dru‘bi zastavlja vpra{anje o osebni svobodi,
kreativnosti in individualnosti. To je razumljivo, saj vse pogosteje individualna re-
fleksija govori le o odsotnosti jasno prepoznavnega jaz-a, govori o tem, da ni
mogo~e zaupati lastnemu razumu, saj ta vsaki~ sproti vodi le v ponavljajo~o se
depersonalizacijo. Ustvarjalec se torej hote staplja v mitskih oblikah zavesti, kjer in-
dividualnega {e ni – se torej kot individuum samoukinja, ko se hote sku{a razvred-
notiti in v tem ob~utju zaznava vse bolj nazorno, da je zanj vse naokrog sama prazn-
ina, da je ni~. Vendar ta ni~ v karnevalski igri z izjemno svobodo obna{anja, ki sama
za nekaj ~asa postaja ‘ivljenje – kakor bi rekel Bahtin (Bahtin, Tvor~estvo, 15) –
odpira neslutene mo‘nosti za vzpostavljanje novih povezav, iz katerih se bo rodil
nov tekst in pri~al o druga~nem individuumu.
O tej preroditvi govori M.Bahtin in opazimo jo v delih oberiutov. Oberiuti (Ole-
jnikov, Zabolocki, Harms) se pribli‘ujejo ideji o mitskem ‘e v tem, ko z vso vnemo
zagovarjajo primitivno in prvobitno ter pozivajo k dekonstrukciji vseh dogovorjenih
oblik komunikacije oz. kulture.34 Za ve~ino oberiutov je zna~ilno, da so brisali iz
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 207
33___Poudarimo naj in spomnimo naj se na to, kako pomembno funkcijo ima smeh/sme{nost tudi v delih
Vaginova.
34___Pri tem pogosto opa‘amo idejo, ki govori o tem, da je ‘ivo ve~ vredno, kolikor ni‘ja je raven
intelekta – prim. dela Harmsa (Stolknovenie duba s mudrecom), Olejnikova, Zabolockega ([kola
‘ukov). Gl. tudi Smirnov, 307.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
zavesti vse obstoje~e kulturne modele oz. konvencionalne stereotipe, da bi jim us-
pelo ustvariti popolno praznino. Kajti ta praznina – kot ‘e re~eno – pomeni vse,
celoto vseh mo‘nosti, ki se udejanjajo v vsakem konkretnem slu~aju razli~no.35
Ko Bahtin govori o praznini v romanu Vaginova, govori o tem, da je praznina
vase posrkala razli~ne stile, epohe, interese. Ta praznina je torej tudi v perspektivi
Bahtina vse – je torej tisto kolektivno, ki se po njegovem mnenju tako izrazito ka‘e
‘e v ljudski kulturi smeha...
*
Kultura 20. let v Leningradu reflektira proces, ki pomeni zamenjavo
avantgardne kulturnozgodovinske faze s socrealizmom. Avtorja/individuuma pri
zamenjavi lastne kulturno-umetnostne refleksije navdaja ob~utje o svoji lastni min-
ljivosti. Strah kot pri~akovana posledica tega ob~utja vodi v poskus, ki bi pomenil
upravi~ilo za to in prinesel zado{~enje. Odgovor na vpra{anje, kako razre{iti strah,
je videti v poskusu umestiti svojo ustvarjalnost zunaj zgodovine36 in najti upravi~ilo
zanjo v ne~em, kar je realno, objektivno in nad~asovno.37 Krog kot idealna forma
ve~no obnavljajo~ih in prepletajo~ih se principov (ni~/vse) se ka‘e torej kot poskus
najdevati sebe v kolektivni, mitski (zunajhistori~ni) zavesti. Bahtinovo razumevanje
oberiutov (Vaginova) potrjuje povedano. Tisto, kar Bahtin izpostavlja v pogovoru z
Duvakinom kot temeljno karakteristiko Vaginovljevih romanov, govori o sorodni,
~e ne enaki refleksiji jaza in govori o specifi~nem kulturnem psihotipu. Bahtinova
teorija karnevalizacije pomeni tako logi~no posledico v dojemanju kulture in
~loveka individuuma v njej. V tem kontekstu je razumljivo, da se posledi~no – kot
dominanta – izgrajuje koncept dialo{kosti. Individuum se na novo rojeva v spletu
razli~nih diskurzov (tujih govorov), kot nastajajo v konkretnem polo‘aju, a v
nedrjih kolektivne zavesti, v kateri je vse/ni~ – potencialno gledano – tudi realno.
Govor individuuma ne more biti nikoli dokon~no sklenjen kot jasno prepoznavno
vrednostno gledi{~e, saj se opomenja vsakokrat v odnosu do nespremenljive kolek-
tivne zavesti kot nekaj istega, a hkrati razli~nega.
Ali lahko temu re~emo tudi druga~e? Vsaki~, ko si prizadevam biti Jaz, ugo-
tavljam, da me ni. In takrat, ko imam ob~utek, da me ni, sem tu, skupaj z vsemi
drugimi.
LITERATURA
BAHTIN, M., 1929: Problemx tvor~estva Dostoevskogo. Moskva.
– – 1963: Problemx po|tiki Dostoevskogo. Moskva. 
208 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
35___Prim. Jean-Philippe Jaccard, Vozvx{ennoe v tvor~estve Harmsa, Wiener Slawistischer
Almanach 34 (1994), 69.
36___Gre pri tem za kak{no zvezo z Bahtinovim pojmom vnenahodimosty (zunajbivanje)? O tem gl.
tudi razpravo A.Skaze z naslovom Estetski humanizem Mihaila Bahtina v delu M.Bahtin, Estetika in
humanisti~ne vede, Ljubljana, 1999 ter opombo 18 k Bahtinovi razpravi Avtor in junak v estetski
dejavnosti iz te knjige.
37___O tem tudi jasno govori manifest Oberiu – gl. BaraUski/Litwinow, Rosyjskie kierunki literackie,
Warszawa, 1982, 582–587.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
– – 1965: Tvor~estvo Fransua Rable. Moskva.
– – 1975: \pos i roman. Voprosx literaturx i |stetiki. Moskva.
– – 1979: \stetika slovesnogo tvor~estva. Moskva.
BAHTIN, M., 1974: Teorija romana. Ljubljana.
– – 1999: Estetika in humanisti~ne vede. Ljubljana.
BARAPSKI Z., LITWINOW J., 1982: Rosyjskie kierunki literackie. Warszawa.
FLAKER, A., 1990: Konstruktivni roman dvadesete godine. Pojmovnik ruske avangarde 7.
Zagreb.
XAPMC, D., 1997: Polnoe sobranie so~inenij. tom 2. Sankt-Peterburg.
JACCARD, Jean-Ph., 1994: Vozvx{ennoe v tvor~estve Harmsa. Wiener Slawistischer
Almanach 34.
KO@INOV, V., KONKIN, S., 1973: Mihail Mihailovi~ Bahtin. Kratki o~erk
‘izni i tvor~estva. M.Bahtin: Problemx poetiki i istorii litera-
turx. Saransk.
MANDELY[TAM, O., 1971: Sobranie so~inenij v treh tomah. Me‘dunarodnoe
Literaturnoe Sodru‘estvo.
MGU (redkolegij), 1996: Besedx V. D. Duvakina s M. M. Bahtinxm. Moskva.
RXKLIN, M., 1990: Tela terrora (tezisx k logike nasiliq). Bahtinskij
sbornik 1. Moskva.
SKAZA A., 1974: Mihail Mihajlovi~ Bahtin (Oris ‘ivljenja in dela). M. Bahtin: Teorija ro-
mana. Ljubljana.
– – 1999: Estetski humanizem Mihaila Bahtina. M. Bahtin: Estetika in humanisti~ne vede.
Ljubljana.
SARABYQNOV, D., [ATSKIH, A., 1993: Kazimir Malevi~ – ‘ivopisy, teoriq.
Moskva.
SMIRNOV, I., 1994: Psihodiahronologika. Psihoistoriq russkoj literaturx ot
romantizma do na{ih dnej. Moskva.
[INDINA, O., 1993: K interpretacii romana Vaginova ’Kozlinaq pesny’.
Russian Literature 34.
VAGINOV, K., 1991: Kozlinaq pesny (Romanx). Moskva.
SUMMARY
The paper »Mikhail Bakhtin and OBERIU« shows that there are numerous similarities
between M. Bakhtin’s theory and the late Avantgarde Russian group that named itself
OB\RIU. These parallels are not only the result of Bakhtin’s enthusiasm about the
Oberiuites’ work (among them particularly about the novels of K. Vaginov), but they also
attest to the similar reflection of the world, as it developed at the time of the increasingly
pronounced ideologization and dogmatization of Soviet cultural-historic life in the
beginning of the 1930’s. This reflection of the world was presented by I. Smirnov as
psychism and characterized as introverted masochism. Among its principal characteristics is
the feeling which could be presented as perseverance in being powerless. An introverted
masochist despite constantly repeated attempts to solve the conflict between the subject and
the object (reality) cannot find himself, his reflection is entirely formal and without a
purpose. It is interesting that Bakhtin’s opinions about Oberiuites (about Vaginov’s novels)
discuss precisely this kind of reception of the world. The author/subject, who cannot realize
his own individual point of view in reality, internalizes reality and creates his own model of
the world. In this process of internalization more and more attention is devoted to the
Miha Javornik, Mihail Bahtin in Oberiu 209
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
questions of what the dialogue is and how it is formulated. The author/artist states that he can
be established as an individual only by his own literary characters – a discourse about a
discourse. The search for the meaning of the world takes place in a continuous dialogue
between the author and the literary characters – in a circle of endless dialogues between
them. The comparison between the structure of Oberiuites’ novels (Vaginov) and M.
Bakhtin’s theory shows that this endless dialogue is the expression of the carnival attitude
towards the world, which speaks of the constantly repeated cycle of eternal birth and death –
when in every birth there is a beginning of death and vice versa. In the evolution of Russian
literature the consequence of the aforementioned contemplation is the so-called novel with a
weakened story, which indicates the destruction of a great prose form.
The paper shows that Oberiuites’ as well as M. Bakhtin’s works display characteristics of
so-called mythical thinking. The apology of the carnivalesque attitude towards the world,
found in the works of Oberiuites and later developed by Bakhtin into a theory, basically
means the return to the roots of the mythical, collective, and primordial. In the 1920’s this
should be understood in the Soviet Union as an attempt to find justification for one’s own
existence. In this returns the author attempts to find the prime cause of individuality. Because
of increasingly pointed questions about human freedom and creativity in the Soviet everyday
reality, the author’s contemplation is more and more often capable of speaking only about the
absence of a clearly distinctive ego. Every attempt to build individuality always leads to
repeated depersonalization.
The Leningrad culture of the 1920’s (Oberiuites as well as Bakhtin) reflects the process
indicating the change in cultural-historical period – the Avantgarde is replaced by Socialist
Realism. In changing his own cultural-artistic contemplation the author/individual has the
feeling of his own transitory nature. Fear as a predictable consequence of this feeling leads
to an attempt that would justify this and bring satisfaction. The answer to the question of how
to resolve this fear seems to lie in the attempt to place one’s creativity outside history and find
the justification for one’s own work in something that is real, objective, which, in turn, can
only be reached outside of time. Bakhtin’s theory of carnivalization thus only means a logical
consequence in comprehension of culture and a human/individual in it. In this context it is
understandable that as a consequence – as a dominant feature – the concept of dialiogism is
constructed. The individual is born anew in the interaction of various discourses (alien
discourses) as they are created in a concrete situation, though within collective
consciousness, in which everything/nothing – potentially speaking – is real as well. A circle
as an ideal shape of the principles that are eternally regenerated and interwoven
(nothing/everything) is thus shown as an attempt to find one’s own Ego in the collective,
mythical (extra-historical) consciousness.
210 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_4.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)