sjloStlCQ
NO. 163
Ameriška Domovina
M	^"/I'lVi'E Wl€/l'lll—“HOfWlE
SR^

•N SPIRIT ® »GG ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
"r
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 20, 1947
LETO XLIX-VOL XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ,d“?,
začele s taktiko, kol
(Došle preko Trsta)
ČUDEŽNO OZDRAVLJE- zdravniki ne zdravila, so bolnica' Ia j TUR ja Dllf j|a IE V I,ANTANTI v tstbt? — in njeni domači na priporočilo *	’	'
župnikovo začeli z devetdnevni-! co v čast patru Leopoldu za ozdravljenje. Dekle je vsaki dan prejela sveto obhajilo in župnik je z njo molil molitev s prošnjo
NJE V LANIŠČU V ISTRI? — Po "Slov. Primorcu” posnemamo: Med ljudmi se dalj časa širi glas o nekem čudežnem ozdravljenju na priprošnjo p. Leopolda Mandiča. (Ta kapucinski pater rodom iz Ercegnovi v Dalmaciji je umrl 1. 1943 v Padovi, kjer je bil 40 let spovednik. Živel je v duhu svetosti in tako tudi umrl. Pravijo, da se je zgodilo mnogo čudežev v njegovem življenju in že tudi po njegovi smrti. Ob bombardiranju je bil porušen samostan kapucinov v Padovi in cerkev, le njegova spovedovalna celica je baje osta-a nedotaknjena. Njegova prisrčna želja je vedno bila iti za misijonarja med vzhodne raz-kolne brate, ker je v domačem kraju ob kotorskem zalivu videl te osirotele ovce. Božja volja je bila drugačna, vendar moramo mi Sloveni imeti vanj zaupanje, saj je eden našega rodu, čeprav je živel med tujci. Vedno je veliko molil za razkolne slovanske brate. Sedaj prinašajo listi bolj na/tančno o dogodku v Lanišču. Ni treba posebej poudarjati, da novice ni mogel prinesti noben časopis na področju B ali v Jugoslaviji, ker so tam samo komunistični listi. Takih novic oni seveda ne prinašajo.
Pri tem ozdravljenju, ki ga mnogi smatrajo za pravi čudež, gre za 20 letno Antonijo Pu-halj, ki je bila že dalj časa bol-
in bolečine so izginile. Pritekli so domači in drugi ljudje in se šli skupaj z njo v cerkev zahvalit Bogu. Pozneje so jo zdravniki preiskali in dognali, da je popolnoma zdrava. Tudi sedaj je popolnoma zdrava,
ŠTIRIDESETLETNICE, t-Letos obhajajo v goriški škofiji štiridesetetnico mašništva sledeči duhovniki: Msgr. Josip Vodopivec, dekan v Tolminu; Ivan Kenda, upok. župnik v Brešiji; Anton Gerbec, župnik v Gaber-jah; Josip Godnič, dekan v Dornbergu; Andrej Kjobučar, dekan v Bovcu; Ivan Kovač, župnik v št. Vidu pri Vipavi.
SOVRAŠTVO, KI NE POZNA MEJE. — Okrajni odbor Osvobodilne fronte za Tolminsko je na Bi je stanovala pri svojih Mr maja Izdal proglas proti starših v Lanišču v severni Istri, nadškofu Margottiju in proti te-Bolezen je prinesla iz nemških' mu, da bi kdo pustil otroke bir-taborišč in je bila na robu gro-' movati po tem škofu. Okrožnica ba. Zdravniki so ugotovili, da1 je namenjena vsem krajevnim ima jetično vnetje trebušne odborom in je naravnost naroči-mrene. Ko niso pomagali ne	(DaUa n« a. strani)
To bodo občutili ruski zastopniki, ki prihajajo sem
Wahington. — Zed. države
NE DAJAJTE PIJAČE TAKEMU, KI Jt)
IMA ŽE DOVOLJ
Clevelandska policija je poiskala v zaprašenih omarah ne-| ko staro postavo, ki določa kazen gostilničarju, ki bi dal opojno pijačo pijani osebi. Dozdaj se niso zmenili dosti za to postavo. Varnostni direktor Smith
do p. Leopolda. V cerkvi pa i»bodo Maele 'y kratkem vračati pa pravi, da se bo poslej točno ljudje vseh devet dni zvečer mo-|Sovjetski Rusjj. milo M d< izvrševala in kršilci kaznovali, h ! roŽm0vAer*c 2(1 njeno °?dra‘igo. Vsaj kar se tiče vladnih! k°t po^tava dolo^a
tila prav slabo. Ob 6:30 so jo AAA ...	,	..	..	! detektivi ter pazili, če dobi člo-
obhajali, ob 9 se je njeno stanje , . *,VJ!. zas opnl ov’ 1 se vl vek, ki ga ima že po vseh pra-tako zboljšalo, da je sama vsta- ej tze 1 P°P° noma svo | vilih dovolj, še dodatna,pijačo. V la. Na svoje veliko začudenje l*0,ln. nem° eno Je^°’ ,prav i takem slučaju bodo odpeljali pije mogla sama vstati po 30;^. Gerlanci. Nekateri ru- janca> zaplenili pijačo, in odpe-
mesecih, se sama napra. * zastopnik, imajo tukaj ce-	----------- -
viti in hoditi po sobi. Otekline !° v.ec privilegijev kot jih ima-
Eksplozija je ubila 400 oseb na Španskem ranila do 5,000
Eksplozija je nastala v mornariškem arzenalu v mestu Cadizu
Cadiz, Španija. — Sodijo, da je bilo več kot 400 oseb ubitih in nad 6,000 ranjenih, ko je nastala včeraj razstrelba v izdelovalnim torpedov. Razstrelba je bila tako silna, da je porušila del mesta, neko sirotišnico, eno bolnišnico in eno tovarno, škodo cenijo nad $10,000,000.
Tvornica za torpede je bila na malem polotoku, dve milji od mesta Cadiz, ki šteje 80,000 prebivalcev. Vlada je takoj poslala vojaštvo na lice nesreče, ki ne pusti nikogar blizu, niti časnikarskih poročevalcev ne.
Tvornico je razstrelba tako raznesla, da sploh ne bo mogoče določiti vzroke razstrelbe.
Razstrelba je uničila neko bolnico, kjer so našli smrt vsi bolniki in vse sestre usmiljenke Po razstrelbi je nastal požar in črn gost dim je zavil vso okolico v temo, kar je zelo oviralo reševanje.
Vsak linijski uradnik bo moral dati izjavo, da ni komunist
Washington. — Ameriška vlada je določila, da bo moral vsak unijski dradnik predloži-afidavit, v katerem izjavlja, da ni komunist. To morajo napraviti vsi uradniki ameriških delavskih unij, predno se morejo unije posluževati posluge vladnega posredovalnega odbora.
Celo unijski voditelji kot sta Filip Murray in William Green morajo predložiti take izjave. In ako izvršni odbor glavne unije tega ne napravi, izgubi vsaka' podružnica dotič-ne unije svoje privilegije pri vladnem odboru za kolektivna pogajanja in druge ugodnosti ter varstvo.
Izvršni odbor CIO šteje 12 članov, od AFL pa 14. Vsi u-radniki teh odborov morajo predložiti te izjave, vrhu tega pa vsi uradniki lokalnih unij ali podružnic.
Tako zahteva nova delavska postava in vladni posredovalni odbor je izjavil, da jo bo iz-polnoval. Ako kdo unijskih uradnikov tega ne bo napravil, ker se bo čutil morda užaljenega, se bo moral obrniti na sodnijo.
Postava dalje določa, če bo Green Bay, Wis. - William katerih uniJskih uradnikov iz-Green, predsednik AFL je re- Javil> da ni komunist, pa se mu
Praznik za delavce na volivni dan
jo Amerkanci, ker jih ščiti diplomatski potni list.
Zed. države imajo pa v Rusiji komaj kakih 200 svojih uradnikov in ti se ne smejo ganiti drugam, kot kolikor jim -dovoli .ruska vlada.
Tako ne bo šlo več naprej, pravi ameriška vlada. Ali bo Rusija dovolila ameriškim zastopnikom prav tako svobodo, kot jo uživajo ruski v Ameriki, ali pa ne bo smela Rusija imeti tukaj več svojih zastopnikov, kot je ameriških v Rusiji. |
Ameriški poslanik v Moskvi, Bedeli Smith, se na primer ne gane nikamor, da mu ni za petami sovjetska tajna policija. Rusi pravijo, seveda,,da je to samo radi
poslanika. Kuska vl
ne dovoli agieriškemu poslaniku, da bi imel svoje letalo v Moskvi. Imeti ga mora v Berlinu. Kadar bi se ga rad poj. služil, ga mora poklicati iz Berlina. In vselej mora biti na letalu navzoč tudi ruski navigator in radijski operator, kadar leti ameriško letalo nad ruskim ozemljem. Letalo mora plu-ti po črti, kakor jo določi rus-
navigator in ne drugje.
Ruski poslanik v Washittgto-nu nima svojega letala, lahko bi ga imel, če bi ga hotel. Kadar se ruski diplomati vozijo, jih ne spremlja noben Ameri-kanec, ampak imajo svoje lastno moštvo.
Ruski diplomati niso zastraženi v Ameriki, ker tega ne zahtevajo. Vsak tujezemski diplomat pa dobi ameriško stražo, ako jo zahteva.
Ijali na policijsko postajo. Tam bodo fakta ugotovili, .nato bo pozvan na zagovor pa gostilničar.
Pri Zvezi narodov je malo edlnslva, kakor vse kaže
Homatije na Javi in problem Balkana sta glavni oviri
New York. — Kot vse kaže, je malo upanja, da bi pričeli pri Zvezi narodov zares delati za splošen mir. V laseh so si Sovjetska Rusija na eni ter Zed. države in Anglija na drugi strani, ki ne

V torek zvečer 26. avgusta bo nastopil v clevelandskem mestnem avditoriju vatikanski pevski zbor. Zbor' vodi Msgr. Licinio Refice, sloviti skladatelj in profesor na Pontifikalnem institutu v Vatikanu. Zbor obstoji iz 54 pevcev, samih izbranih glasov iz cerkvenih pevskih zborov v Rimu. Zbor je nastopil tudi v Beli hiši pred predsednikom Trumanom. Sam papež Pij XII. je dovolil zboru, da gre na koncertno turnejo po Ameriki od obrežja do obrežja. V Clevelandu bo zbor nastopil samo en večer, to je na 26. avg. Vsi sedeži bodo rezervirani. Vstopnice se že dobijo v Taylor uradu, 28 Taylor Arcade, 630. Euclid Ave.
Postavimo pa se z vročino v metropoli
Včeraj smo zijali v Clevelandu kot kavke. Toplomer smo nagnali ob 6 popoldne kar na 99 stopinj. V mestu je omedlelo 38 oseb radi vročine, štiri so odpeljali v bolnišnico.
I0VI GROBOVI
Jennie Zajc
Kot je bilo že poročano, je preminula v torek zjutraj Jenf! nie Zajc, rojena Maver, v starosti 67 let. Doma je iz Valič-na vas, fara Zagradec, Fužina, odkoder je prišla sem pred 40 leti.
kel, da bo zahteval za 10,000,000, bo Pozneje dokazalo da je, bo delavcev prosto na volivni dan.
Tako bo omogočeno vsem delavcem voliti proti tistim kongres-
nikom, ki so glasovati za novo delavsko postavo, je rekel Mr. Green.
kaznovan z globo $10,000 in 10 let zapora.
------o------
Bodite previdni, kadar gre-rte preko ceete. Prekoračite :*• lis oamo pri rtgnalnt luiil
Na Dunaju so se z besedami spoprijeli okupatorji
Dunaj. — Pri seji komisije Velike četvorke, je prišlo db burnih prizorov glede avstrijske mirovne pogodbe. Ameriški delegat Joseph Dodge je obdolžil Rusijo, da je stavila zapreke komisiji v vsem, kar je hotela ta napraviti.
Ciril Novikov, sovjetski delegat, je odgovoril enako ostro amei iškemu delegatu, češ da hoče ta diktirati.
Potem je pa ameriški delegat izjavil, da je bil od svoje vlade pozvan domov v Washington, da bo dobil navodila za nadaljno delo komisije.
šanje pobotanja med Nizozemsko in' Indonežko republiko. Zed. države so mnenja, da Zveza narodov nima pravice vmešavati se v ta spor kot to, da ukažie prenehanje sovražnosti. Rusija pa zahteva bolj drastičr ne korake.
Druga ovira je vprašanje Balkana. Zapadne demokracije zahtevajo, da Zveza narodov pošlje tje svojo stalno komisijo, ki bi pazila na homatije na toda severni grški meji. Rusija je pa odločno proti temu. To je razumljivo, ker so v tiste homatije zapletene (gotovo po naročilu Moskve) njene va-zalke:	Jugoslavija, Bolgarija
in Grčija.
Tretja zapreka k sporazumu je pa vprašanje novih članic, ki prosijo za pristop k Zvezi narodov. Riusija je vetirala pristop (Irske, Portugalske in Transjordanije. Anglija in Amerika bosta to Rusiji vrnili s tem, da bosita zabranili pristop Albaniji, Romuniji, Bolgariji, Ogrski in Mongoliji,( katere protežira Sovjetska Rusija.
Vse te glavne probleme, katerih ne more rešiti varnostni koncil, bodo predložili skupščini vseh članic, pa naj jih reši, kakor ve in zna.
-------o------
Delavci so šli domov radi vročine
Detroit, Mich___Pri Chrysler
Co. je pustilo delo 60 varilcev, ko se je toplomer pomaknil na 96 stopinj. Radi tega je moralo pustiti delo nadaljnih 3,460 .delavcev.
Toži mesto za $50,000 za smrt hčere
Mrs. Margaret Crawford, 1002 E. 66. St Cleveland, O. toži mesto za odškodnino v vsoti $60,000. Njena hči je utonila v jezeru, ko je motorni čoln zadel na navlako v vodi, kar je krivda mesta, trdi tožiteljica,
------o------
Bomba v ameriškem poslaništvu Rim. — Rimska policija je našla bombo ob zidu hiše, v kateri se nahaja ameriško poslaništvo. Bombo so hitro odstranili, nato pa začeli s preiskavo.
seph, Frank, ki igra harmoniko z Pdlkateers, Raymond, hčere: Mary, Rose Fife in Jean Tep-ley, vnuke, sestro Mary Jernejčič, v Pennsylvaniji brata Louis in v starem kraju brata Anto-
i.
Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz hiše žalosti, 3622 E. 82 St., ob-8:30 in v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri, pod vodstvom Louis Ferfolia pogrebnega zavoda.
Terezija Knaus
V Polyclinic bolnišnici je u-mrla Terezija Knaus, stara 62 let, stanujoča na 6701 Bonna Ave. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in druge podrobnosti bomo sporočili jutri.
-------o------
Vlada je obtožila vse izdelovalce avtnih koles, da ustvarjajo cene
New York. — Justični oddelek vlade je obtožil kavčuka-sto industrijo, da ^ je združila v namenu, da narekuje cene kavčlukastim izdelkom. V* ta namen obdržava industrija v New Yorku poseben urad že od leta 1936 in ta urad potem jela enkrat v petek Do takrat določa cene avtnim kolesom za pa — kakor kdo more. Veste, vso kavčukasto industrijo. Ta-
Samo v Yuma, Arizona, so nas včeraj posekali z gorkoto. Tam je kazal toplomer 107 stopinj. Ampak tam so tega že vajeni.
S Clevelandom se je pomerila včeraj čikaga, ki ni hotela zaostajati. Tudi tam je kazal toplomer 99 stopinj. Povsod drugod po Ameriki je bilo hladneje. *
Vladni vremenski urad naS| “tolaži,” da z gorkim vremenom še nismo opravili. Morda dobimo danes nekaj nevihte, pa ne bo zalegla nič. Isto so nam obljubili tudi včeraj, pa so se zmotili.
Ampak — počakajtd in ne| skočite takoj iz kože. Obetajo nam hladneje, dasi ne povedo, kdaj. Veste, v Alberti, v Kanadi, je včeraj zapadel — sneg. En čevelj na debelo ga je naneslo srečnim ljudem. In od tam bo vzela mrzla sapa svojo popotno palico in odšla proti jugu. Danes, pravijo, bo že potrkala v Montani, v Dakotah in sever-nozapadni Minnesoti. Jutri bo odšla pa naprej še bolj južno in če se ne bo spotoma kje zamudila po opravkih, nas bo tukaj ob-
Razne drobne novice (z Clevelanda in te okolice ,
Prva obletnica—
V	četrtek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Okorn v spomin prve obletnice njegove smrti. Demokratska seja—
Nocoj ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba v SDD na Recher Ave.
Urad se seli— < j f j
Urad Social Security, ki je bil dozdaj v Marshall poslopju, bo od 22. avgusta naprej v prvem nadstropju Federalnega poslopja (staro poštno poslopje).
Osma obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Strauss v spomin -8. obletnice njegove smrti.
Preselili so se—
Družina Arko, ki je dozdaj živela na 1266 E. 59. St., se je preselila v svojo hišo na 1193 E. 170. St. Želimo jim vso srečo v novem domu.
Lepe breskve—
Adolph Somrack naznanja, da imajo jako lepe breskve za prezerviranje. Pozneje bo i-mel tudi jabolka, hruške in češplje. Njegova farma se nahaja v Willoughby. Več o tem
dan ob priliki 35-letniče, je bilo pomotoma izpuščeno ime Mr. in Mrs. Ed Kenik.
Šesta obletnica—
V pondeljek 25, avg. bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca ob 7 maša za pokojnega Lovrenc Habjan.
Ne prezrite—
Opozarjamo na uredniški članek v današnjem listu. Se res izplača, da ^a natančno prečita-te. Dajte ga citati tudi "tovarišem,” jim bo močno odleglo.
K molitvi—
članstvo društva sv. Jožefa 169 KSKJ naj pride nocoj ob 8 v Svetkov pogrebni zavod, da se poslovi od pok. sobrata Frank Linča.
Jutri ne sejo—
Drulštvo sv! Jožefa 169 KSKJ bo imelo jutri večer ob 7:30 važno sejo v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži v velikem številu.
tako pride.
Turčija je kupila 10 ladij v Ameriki
Washington. — Turčija je kupila v Ameriki 10 ladij za vsoto $7,400,000. To bo plačala iz svoje zlate rezerve.
------o-----
Standard Oil je dala višjo plačo
Standard Oil Co. Ohio je dala svojim 10,000 uslužbencem 3% zvišano plačo. To velja za mesece avgust, september in ok-|tober.
ka akcija je pa proti antitrust-ni postavi.
Zastopniki raznih firm, kot od Goodyear Tire & Rubber Co. U. S. Rubber Co., Firestone Tire & Rubber Co. in drugi pravijo, da se bodo na vse kriplje borili proti tej obtožbi. Vseh firm je obtoženih 19.
Firme trdijo, da so cene avtnim kolesom zdaj celo nižje kot pred vojno in sicer so za več kot 2 odstotka nižje.
Ako bodo obtoženi spoznani krivim, so lahko obsojeni v $5,000 globe ali eno leto zapora, ali v oboje.
PUCEL BO^DANES VLOŽIL PETICIJE ZA KANDIDATURO
. Eddie L. Pucel nam je povedal, da bo danes vložil svoje peticije pri volivnem odboru, s čemer bo postal uradni županski kandidat v Clevelandu. Ravno koliko podpisov bo vložil, še sam ni vedel včeraj, menda med 10,000 in 16,000. županski kandidat mora predložiti 3,000 imen pravilno registriranih volivcev.
Danes je v Celvelandu zadnji dan za vložitev peticij pri volivnem odboru, zato bomo pa j utri že vedeli, kdo vse bo kandidiral v razne urade. Kot se sliši, se bo postavila najbolj 32. varda, kjer bo okrog 20 kandidatov za mestnega odbornika. ------------o-----
Kadar morati' ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da ms voznik la-
Hm nnazi.

alfi Ameriška Domovina
mi mc-/ira~noi\i■
(JAUKI DKBHVEO, Mltor)
(JAMBI UMUflM/, MMMIWA/
NAROČNINA:	—
Za Ameriko na Uto *7.00- aa Cleveland In Kanado do ooftl «a eno Uto 18.00.
Za Ameriko pol leta MOO; B Cleveland ln rr«n«An po potu pol leta »400.
Za Ameriko Mat Uta 8M0: b Cleveland In ■« i Kanado do po*U 6etrt leta W.W. . _
^•aWSKtKa.’KSS*'
'* PoeameBa tterilka riana » eltov.
BUBaCREPTION RATW:
United State. flM p« rear; Cleveland and
u!sjji.00 tor* SrnUu" (Meveiand and Canada bv mali »4A0 for 8 months.
U & 124» for 3 months Cleveland end Oa* nada to mali 08.10 tor > months.
SASAWf/SLS
Bntta eoptea I oenta eaaih.
Attend aa aeoood-daaa matter January Otti UOO. at tha Poet Oflke at Cleveland. Ohio, under the Act at March trd 10TO.
»88
No. 163 Wed., Aug. 20,1947
Gospod Savica Kosanovič • kako vam je pri srcu?
Gospod minister, najprej prečitajva tole besedilo:
“Njen mož dr. Boris Furlan je bil pri Italijanih jako slabo zapisan. In kakor so se te vesti pozneje izkazale resničnim, je BIL V ODSOTNOSTI TUDI OBSOJEN NA SMRT. Umevno je torej, da je iskal reiitve in za. to je s svojo ženo, sinom in hčerko odpotoval v tujino. Prvi del le poti je pokojna gospa Furlanova sama opisala v ZARJI tedaj, ko je dospela tudi v Ameriko."
Gospod minister! Gornje besede so tiskane v avgustovi ZARJI, glasilu Slovenske ženske Zveze. Še več podobnih besed je tiskanih v isti številki ZARJE, ki se nanašajo v prvi vrsti na pokojno gospo Furlanovo, toda vse po vrsti se nanašajo tudi na njenega moža dr. Borisa.	i
Gospod minister! Ali naj Vam pripovedujem, kako je pri r srcu meni danes, ko čitam, da je DR. BORIS FURLAN ZOPET OBSOJEN NA SMRT — to pot ne od Italijanov, ampak od svojih lastnih rojakov? Ali naj vam pripovedujem, kako mi je pri srcu, ko se zavedam, da po sedanji svoji smrtni obsodbi mož ne more bežati, kar bi bilo gotovo tudi po mnenju one dopisnice v ZARJI “umevno” — samo nemogoče je ... To pot bo mož moral v smrt in se ne bo mogel rešiti — v Ameriko. . .
Gospod minister! Ne bom vam opisoval, kako je meni pri
nezavestno, kakor je veral samega sebe dr. Furlan, kaj potem? V prvem pozivu na Vas oni dan sem dal izraza svoji veri, da ste pač tudi Vi ostali žrtev varanja, goljufije. Zelo zelo bi želel, da si lahko obdržim to vera Smilite se mi sicer, če je tako, kakor se mi smili dr. Furlan in še marsikdo z njim, toda vsaj nekaj spoštovanja si ob taki veri in takem usmiljenju, lahko pridržim za Vas. Toda, gospod minister, kljub temu Vam moram povedati nekaj drugega, če boste SEDAJ po obsodbi dri Furlana (in koliko takih obsodb še bo . . .) ostali na svojem sedanjem mestu,, potem ni za Vas nobene sence opravičila, potem je jasno, da ste zločinec in izdajalec vsega, kar je dostojnega na svetu, v prfi vrsti tega, kar znači beseda TOVARIŠTVO. Kar ste s tako lahkoto sozagrešili nad dr. Furlanom, to seveda z enako lahkoto zagrešite na tisočih drugih.
Gospod minister! Kaj naj si človek misli o takem značaju, to je lahko ugotoviti. Kakšen naslov naj da kdo taki človeški ali nečloveški kreaturi, to je mnogo mnogo težja stvar. Toda jaz hočem biti še zmerom prizanesljiv do Vas in Vam ne bom dal nobenega drugega imena, razen tega: VSE KAŽE — DA STE — SLAPA. •	.
Upam, da ste se med tem že naučili toliko slovenščine, da' boste pomen te besede razumeli, če sem Vas preveč po(ne)častil, dokažite, pa dokažite z dejanjem!
Gospod minister! Vaš tovariš (ne “tovariš”!) dr. Furlan čaka nasilne smrti — če ga že ni zadela. KAKO VAM JE PRI SRCU - BRATE MILI?
To Vas vpraša Vaš znanec iz bivšega “Jugocentra.”
V spomin Jennie Sever
Zmote le težko spoznamo
BESEDA U NARODA
Glas riaših naročnikov
Pittsburgh, Pa. — Zanimive dopise in novosti čitamo v A-meriški Domovini, posebno o naši Stari domovini. Mnoge od nas zanima o razmerah v deželi, kjer nam je tekla zibelka, zato nam je težko pozabiti svoj rojstni kraj. Čitamo Ameriš-:o Domovino, pa čitamo tudi Zajedničarja, kako piše, da v Jugoslaviji bo kmalu kakor v Californiji — Sloboda narodu, smrt fašizmu! . . .
Čitamo išto|taJco iz stjiro-
- fits is i:
krajskih pisem. Neki pišejo napredku, 3lobodi in da je vsak dan bolj rožnato in dobro in
pregledajo vsak zavoj in ko so našli škatljo 50 cigar, so rekli moji ženi: carine 500 din. a o-na je rekla, da nima denarja, da bi plačala in da ona ne puši, kdor puši, naj si plača.,.
Opozarja me, da naj ne pošiljam v zavoju zlatnine, tobaka, Ave Marije in Ameriške Domovine, ker na to strogo pazijo in prejemnik ima nepotrebne sitnosti. Citatelji tega lista dobro prečitajte ovo, ne mojte slat svojim milim i dragim vse kar vas prosijo, ker s tem delate sebi in svojcem v domovini sitnosti in nepotrebne stoške.
BJ\,U VI/ Will	--- ------- I-----	•	-
ob tem neverjetnem poročilu pri srcu — VAM! Ali morete se
dalje tako drzno varati samega sebe, da razglašate v svet Titovo
UnlJC LnlkU U1411V VOl	ooiucga	i u a»®
“svobodo” in Titovo “demokracijo” in Titovo “slovansko brat-“R&Tpn vso flttJgo Titovo nečloveško zlaganost? Ali se res ne
SIVO:	lil VSU UrUgU AIVVVV ucuo.ounu ---------- .	.
čutite sokrivega, da je pod plaščem TUDI Vaše zlaganosti obsojen na smrt mož, o katerem bi zdaj ZARJA lahko napisala vsaj tak slavospev, kakor ga je napisala v najnovejši številki v spomin njegovi soprogi?
Jaz sem poznal obsojenega dr. Furlana le bolj od daleč, le kolikor sem prišel z njim v stik v bivšem “Jugocentru ’ in v njegovi bližini. Ne bom trdil, da so se ga držale vse človeške krepo-sti-in vrline, toda eno je gotovo: POŠTENJAK in NARODNJAK je bil! Za to dvoje je bil zmerom pripravljen ne samo odločno nastopiti, za to dvoje je bil zmerom pripravljen tudi MNOGO, če ne vse — ŽRTVOVATI! Glede strankarske politike se nisva ujemala, to sva vedela oba od začetka. Toda našla sva skupne točke in na tistih skupnih točkah sva lahko iskreno sodelovala.
Gospod minister! Razmerje med obsojenim dr. Furlanom in Vami je bilo drugačno. Bila sta si prava tovariša (ne “tovariša”) po vzgoji in izobrazbi, po svetovnem prepričanju, po strankarski politiki, celo po ministerskih stolčkih. Vi ste poznali obsojenega dr. Furlana stokrat bolje kot sem ga poznal jaz. Vi ste vedeli ih veste ŠE DANES, da je bil dr. Furlan zmerom POŠTENJAK in NARODNJAK. Vi veste še danes, da bi bil šel obsojeni dr. Furlan rajši na vislice kot da bi izdal svoj narod, svojo do. movino, svoje ljudstvo. Vi veste, da je bila ta njegova lastnost, ki ga je premotila, da je siromak šel za Vami ali celo prav skupno z Vami v partizanske vode, ker je mislil in vsaj upal, če ne naravnost verjel, da bo za njegov narod pod partizani prišla RESNIČNA osvoboditev ... O, bolelo je, ko smo ga morali poslušati, kako je po londonskem radiu poživljal Slovence pod Titovo zastavo. . Bolelo je, ko smo morali čitati, kako je tudi zapeljana njegova rajna gospa dopisovala v “Glas Naroda” in slavila partizane . . . Vedeli pa smo, da je vse to storjeno v dobri veri — zakaj globoka NARODNA zavest je premotila oba in še mnoge druge z njima, da so šli na to pot. Vedeli smo, da se bodo ti ljudje ob svojem času iztreznili — nismo pa mislili, da se bodo iztreznili na tako krut način., še manj smo si predstavljali, da kodo taki ljudje — menda v zahvalo ! ! ! — lepega dne ^o istih partizanih, oziroma komunistih, porinjeni med “zločince” in “izdajalce” . . .
Gospod minister! Vi ste natančno poznali vso pot dr. Furlana. Poznate jo še danes. Vi ste neštetokrat sedeli skupaj z njim na sestankih z Adamičem. Vi ste vedeli, ZAKAJ se je dr. Furlan dal premotiti Adamiču. Dr. Furlan je verjel, da ste Vi z enakimi mislimi kot on sam zatajili vse prejšnje jugoslovanstvo in se oprejeli “novega.” Vi natanko veste, da so Furlanovi razlogi do zadnjega ostali isti kot jih je imel sprva. Vi veste, da je bil Furlan toliko moža, da ni hotel in ne mogel ZAVESTNO varati samega sebe in svet okoli sebe — zato je pozneje, ko je postal razočaran, tudi odkrito povedal, da je RAZOČARAN. In samo zato, ker ni hotel biti ZAVESTNO varan, je sedaj tam, kjer je...
Gospod minister! Kako je z Vami? Ali ste Vi čisto drugačen mož? Ali ste že takrat, ZAVESTNO varali samega sebe in Furlana in vse, ki so Vas hoteli poslušati? Ali ste že TAKRAT vedeli, da boste nekoč z vso lahkoto zatajili tudi tega svpjega prijatelja in boste z vso Aeverjetno nečloveškostjo prikimali trditvam, da je dr. Furlan “zločinec” in “izdajalec”?
Gospod minister! Če je bilo tako, tedaj ste Vi IZDAJALEC, pa ne šele danes) ampak vse od takrat! Če je tako, se morate čutiti danes zelo majhnega pred samim seboj in Vas mora biti sram, da še tlačite zemljo, kaj šele, da sedite v Washingtonu in si natikate masko veljaka, poštenjaka, narodnjaka — celo (čujte in strmi-' te!) — diplomata. , .
Gospod minister! če pa ni tako in ste varali samega sebe
dobro in oni, kateri pišejo, da jim je slabo, vsi enako samo prosijo. Mnogi tudi prosijo kakor cigani iri ciganijo od svojcev iz Amerike, pa če jim je treba ali ne; mogoče nekateri tam bolje živijo kot pa mi tukaj.
V Ameriki je prav dobro in i-mamo vsega, česar si moremo misliti in želeti, a tudi ne za vse.
Tudi jaz dobivam pisma od več strani in vsak po svoje piše, prav tako kot naši časopisi. A pri tem pa ne vemo, komu bi verjeli in zaupali? Kje je resnica?
Pisal mi je brat Mirko iz sela Vučakovec, da 3e vse menja s časom in čas se tudi menja in vse gre proti koncu v večnost. “Prosim, da mi pošlješ cigar iz Amerike. . . ”, ko me ni nič drugega prosil, sem takoj kupil škatljo cigar za $4.50 in poslal v zavoju z obleko. Ko je prišlo na pošto v Vniico, kjer
Naročnikom - čitateljem A-meriške Domovine in uredništvu žfelim mnogo uspeha in rečem “God Bless America!” S
pozdravi,
’--——E. Chemas.
Cleveland, O. — Tvojemu spominu poklanjam tu par vrstic v priznanje tvojemu delu za našo slovensko kulturo in pred vsem za vso požrtvovalnost do naših malih pevcev v prizadevanju, da se goji lepa slovenska pesem.
Komaj tri jnesece je minilo, odkar si nas zapustila in odšla tja, odkoder ni vrnitve. Vendar se ml zdi, da je že dolgo, dolgo, odkar si se ločila od nas.
Tvoje življenje je bilo polno razočaranj in bridkosti, vendar nisi nikoli klonila glave. Vsa tvoja ljubezen je bila pri družini, za katero si skrbela in delala v upanju, da doživiš dan,, ko bodo tvoje hčerke preskrbljene in srečne. Ni ti bilo dano. Zapustiti si jih morala in vse, posebno najmlajša, te sedaj bridko pogreša.
Pogreša pa te tudi Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. Skozi dolga leta si delala in se žrtvovala za našo mladino. Največje Wje veselje je bilo, da si delila razne dobrote mladim pevcem po zaključku vaj. Obraz ti je žarel veselja, ko si delila, in za vsakega si imela še prijazno besedo. Kadar so nastopili otroci, si bila vsa srečna, tem bolj še, ker so bile tudi tvoje hčerke med njimi.
Ob zadnji prireditvi zbora si bila tako bolna, a vendar nisi hotela ostati doma. Menda si slutila, da je to poslednja prireditev, bila pa je za te — zadnja.	i : ""
Ne, ni bila zadnja. Ko si ležala na mrtvaškem odru, vsa v cvetju, so prihiteli otroci; bilo jih je mnogo več kot jih šteje sedaj zbor. Prišli so fantje in dekleta, ki že dolgo ne pojejo zboru, da se poslovijo
Pred kratkim sem prispel semkaj iz starega kraja. Čeprav sem se že nekoliko privadil na amerikansko življenje in uživam z globokimi požirki zlato svobodo, ki mi jo daje ta demokratična zemlja, vseeno rad prebiram vse slovenske časopise, da tako tolažim svoje domotožje in nekako krotim svoje vroče hrepenenje po moji ljubljeni domovini.
Za nami leži strašna in krvava drama našega naroda V domovini, ki pa še vedno traja z vso svojo krvolčonostjo, kakor da bi bilo res potrebno, da se sleherni slovenski človek iz* vica v tej krvavi, nečloveški in barbarski šoli. Pa že mora tako biti, kajti iz naših slovenskih listov v Amerki je še vedno razvidno, da naši ljudje še ved no privoščijo svojim sobratom v stari domovini ta krvoločni rdeči raj, ker še vedno zagovarjajo komunizem in okrutnega samodržca Tita, ki vihti krvavi bič nad našo obubožano domovino, dokler je ne naredi pokorno azijatskemu komunizmu. Še vedno zagovarjajo morilce svojih lastnih očetov, mater, bratov, sestra in otrok. . . Kako naj razumem to vedenje mojih sobratov v Ameriki, ki so drugače ponosni, da jih je zibala slovenska mati, ko pa mi je dejal neki predstavnik komunistov leta 1944, ko sem ga na kolenih prosi], naj nikar ne ubijajo nedolžnega ljudstva: — “Kaj nam mar ljudstvo, če o-stane ali ne, Mi bomo zadovoljni, če ostane le 20 Slovencev in to dobrih komunistov.” Kako naj torej razumem, da so vsi ti, ki komunizem zagovarjajo, upravičeni še pisati lepo slovensko besedo in govoriti
I
več pri zboru, da se poslovijo	. naš materin3ki jezik,
od tebe in vsi so ti zapeli v zad- ^ ^ pa gtrinjaj0 s komUnisti ”fi	in 9,nV0 Nl bll° zatiranju naše narodnosti, na-
* * •
Lynden, Wash. — Spoštovani g. urednik; priloženo pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino in mi oprostite, ker sem bil ostal malo na dolgu, ker ne bi rad videl, da bi mi izostala le ena številka, ko pa je toliko novic in vse po pravici in kar naravnost pišete, kaj je novega v naši žalostni stari domovini Sloveniji. Z mojo materjo komaj čakava lista. Moja mati silno radi berejo novice in poročila iz starega kraja, zato pa bom zvest naročnik Ameriške Domovine, kakor sem bil svoj čas naročnik Amerikanskega Slovenca. Ker je Ameriška Domovina katoliški list, jo bom imel naročeno, dokler bom živ. Pozdravljeni.
Frank Škerjanc.
nji pozdrav in slovo. Ni bilo ljubečega pogleda in ne prijaznega smehljaja in ne besede od
tebe. Smrt je za vekomaj zaprla tvoje blage očt in zamrl je za vedno tvoj glas.
Pogrešamo pa te tudi prijatelji, saj si bila vedno vsem tako dobra. Meni se zdi, da sem s teboj zgubila najboljšo in najdražjo osebo, saj bila si mi toliko kot lastna sestra. Tvoja smrt me je tako pretresla, da te niti nisem mogla spremi|ti na tvoji zadnji poti, draga Jennie. Obiskala te bom, šla bom pogledat kraj, kjer počivaš in položila bom šopek cvetja na tvoj grob.
Mary Terlep.
še vere, naših običajev in naše kulture?
Nikoli nisem mislil, da bom moral zapustiti domovino zaradi teh krvoločnih in nečloveških bratov, katere sem v svoji nevednosti celo podpiral. Ampak življenje se velikokrat poigra s človekom, pa se je tudi v tem slučaju.
Med zadnjo vojno se je še posebno poigralo in privedlo naše ubogo ljudstvo do tako različnih mnenj, da bi lahko up-! ravičeno mislili, da se nahaja
vsem prepričanjem odkrili goloto in nevarnost komunistične O. F. in oskali opore svojim protikomunističnim idejam v veri in v še živem slovenstvu.
Seveda, ob tako živih pričah pogubnosti O. F. kakor tudi po svojih velikih lastnih izkušnjah sem tudi jaz prišel do drugega prepričanja in spoznanja, ki se je kosalo s prepričanjem mojega brata. Tudi on je nasedel lažnivi propaglandi zločinskega komunizma in je šel v gozd med partizane prodajat svoje dragoceno življenje misleč, da bo reševal domovino pred okupatorjem, pa je v resnici pomagal zasužnjevati svojo lastno domovino in ljudstvo za komunizem in njegovo tiranijo. Ubogi moj zapeljani in i-dealni brat, in ubogo moje zapeljano ljudstvo, ki je bilo njemu podobno. — Nikoli se mi ni oglasil iz gozda, ker ga je bilo sram prepare, a vrnitev ni bila mogoča. . . šele ko sem tik pred koncem vojne zapustil domovino ter se umaknil v ne-sigurnost, v tuji svet, ker nisem mogel več gledati okrutno-	,
sti bivših Slovencev — komunistov, se je oglasil tudi moj brat, ker je v njegovem srcu ljubezen do pravice premagala sram.
Vesel sem bil, ko sem v begunstvu sprejel njegovo pismo. •
Še je pri življenju, sem dejal; še»pameten, sem se razveselil; še pošten v svbjem srcu, sem vzkliknil, da, popolnoma ozdravljen od rdeče kuge, ker je spoznal njeno naravo, razkrin- , kal njen pravi obraz in izkusil vero rdečega raja.
Le nekaj odlomkov iz njegovih pisem bi rad navedel. Ne bi vas želel učiti, temveč samo opozoriti, posebno vse tiste moje zapeljane slovenske brate ši-roih cele Amerike, na zmote, v katerih se nahajajo. Naj bi ti odlomki iz pisem partizana -	|
spreobrnjenca delovali tudi na nje, da ga ne bi nasledtsall-
irvolr EllHi V
—Ko splahujete riž, predno ga denete kuhat in zopet potem ko je kuhan, je vedno boljše, da rabite za to vročo vodo ne mrzlo.
samo v zmoti, ampak tudi v spoznanju, da je komunizem največja nesreča za naš narod in za njih same, da ne bi gledali v komunizmu nekaj privlačujočega, veri in narodu nič nasprotujočega, temveč da bi spoznali v njem največjega sovražnika našega naroda in naj večji odpad od vere, kar jih pozna zgodovina.
Moj brat, akademik, ki je bil ob koncu vojne odpuščen iz
ravičeno mislili, aa se nanaja-	„ , . _„0
-»»»«-	1 Brsstai?
krat sem obstal odprtih ust in mrzlega srca pred dohrim vedno katoliškim človekom, ki je naenkrat začel zagovarjati OF, ker še ni*poznal njenega značaja. Kolikokrat sem zopet s presenečenjem poslušal ljudi, ki so bili do .tedaj V3e drugo kakor pa dobri katoličani ,ki so z
nesljiy, mi piše takole:
18. 11. 1945.
Mislim, da ne boš užaljen, če ti po dolgem času tudi jaz napišem par besed. Kako je pri nas, itak veš. Ce bi ti hotel jaz opisati razmere, bi se to predolgo zavleklo, kajti na (Dalje na 3. strani)
^evPm?
ALFA NE
Na čelu sprejemnega komiteja pri Lunkovih je bil gospod Bernard, ki nas je lepo pozdravil in nam prijazno o-čital, da smo kasni, da gospodinja Marjetica v kuhnji že ropota in da je že dvakrat vprašala, če vas ne bo. Izgovarjali smo se na Toneta, ki nas je peljal na malico v sirarno. Jaz sem izrazil upravičeno bojazen, da nam bo morda tista malica v napotje pri banketu.
“Ne verjamem, da bi vas tisto kaj badralo,” se je smejal gospod Bernard.
“Kaj pa vi,” sem ga vprašal, opravkih?”
či so me poVabili, naj bi vam delal druščino pri mizi. O, nič se ne bojte, Jaka, za vse bo dovolj.”
To je menda naglo pripomnil, ko je videl moj zaskrbljeni obraz, ki je razodeval bojazen ob oznanilu, da je gospod Bernard tudi povabljen, da omlati z nami, kar nam je brhka gospodinja Lunkova Marjetica pripravila.
“Notri pojdite!” se oglasi v vratih gospodinja, “ven vam ne bom nosila 1 Pa hitro, da ne bo vse postano!”
Že sam njen glas je bil tako vabljiv, da človeka omehča in stopi, nikar še dejstvo, da je glas vabil na slavnostno pojedino. Zato smo se tudi zganili. Jakšič je še enkrat potegnil cigaro, puhnil nadvse lep kolobarček dima v košato dre-pred hišo in zagnal osta-tje po dvorišču.
godkov, ki nas čakajo. Kaj bom tiste sporne zadeve ome-
“ali ste tukaj po opravamT',vo r___ _
Čudno se mi je namreč zdelo, I nek cigare r~ ----------
da bi samo slučajno prišel sem' Kranjč Tone je vtaknil cigaro, ob takem usodepolnem trenut- j ki je še ni prižgal, nazaj v žep, ku, ko valove iz kuhinje vne- jaz sem še enkrat potegnil va-bovpijoči vonji ranjkih putk se dim iz cigarete, ga pognal in drugih telesnih dobrih del. I nazaj skozi nos in povprka “Aha, po opravkih," je pri- proti hiši se je razvila. Počasi trdil. “Prav po takih kot vaša' in s preudarnostjo smo stopali, clevelandska ekspedicija. Ule-j kot, bi se zavedali velikih do-
se ve, če ni vsak iskal vrat, da bi planil naprej, vendar smo vzdržali red, da smo šli noga z nogo v hišo.
V kuhinji nas je ljubeznivo pozdravila brhka “ta mlada,” Marjetica, vsa zardela, ne sicer ravno zaradi odlične druščine, ki je počastila to blagoslovljeno hišo s svojo navzč-nostjo, ampak zardela od kuhe. Moj pogled je šinil na levo, kjer so se moje mile oči takoj srečale s kupi božjih gnad, ki jih je naša Marjetica nanesla tje. Še bolj prijazno sem jo potem pozdravi' in v srce se mi je nekoliko zasmilila, ker je morala, revica, že od ra-lega jutra stati pred pečjo in ;omandirati jedilpi list. Pa _aj hočemo, tako pride, kadar ibiščejo mili gostje hišo.
Od budarja se bomo dobro imeli tukaj le, sem si mislil, ko sem pobožno stopil v sobo, kjer je bila pogrnjena dolga miza. Tam nas je pozdravil pa kuče-gazda, moj bratranec, Frank Lunka, ali po besedi Žirovlja-nov: Uleč France. Tisti, s katerim se nisva še prav dodobra zmenila radi sank. Nič mu ne
nil, ko sem ga videl, kako sč srečnega počuti, ker ima okrog sebe toliko zadovoljnih obrazov! Šur, kako ne bodo zadovoljni ob taki mizi!
Pa se pririne do mene Jak-šičev France in mi šepne na u-ho: “Jack, ali mu boš omenil tisto o sankah? Take lepe prilike ne boš imel nikoli več, ti rečem!”
“Serap!” mu vržem naglo nazaj. “Kaj ti pa toliko hodijo v nos tiste sanke? Bi me rad spravil v lebet, kaj ne? Kar meni prepusti rešitev tistega vozla. Bom že videl, kako se bo stvar razvijala.”
“Kaj pa jezljaš, kot bi ti stopil na kurje oko? Človek bi ti rad pomagal, pa si kot sršen. Orajt, pa sam ongavi, kakor veš in znaš. Zame je zadeva zaključena, da veš,” mi jih je Jakšič napel.
“Ali rešujeta kakšne diplomatske uganke, ki j ib mi drugi ne smemo vedeti?” se obrne do naju gospod Bernard, ki je opazil, da si z Jašičem izmenjavava tajne misli.
“Ej, ja, nič diplomatske, kaj I bi,” pojasnujem naglo, da ne
bi Jakšič stegnil jezika v napačno smer. “Jakšiču je prišlo na misel, da smo že tri dni na Willardu, pa še nismo imeli kvart v rokah. Boji se, da bo na marjaš čisto pozabil, če ga bo tako zanemaril.”
“S pinoklem bi vam pa lahko postregli, ako vas ravno prsti srbe. Na marjaš pa t u k a j ne damo dosti,” meni gospod Bernard.
“Okej, dragi gospod, kar še enega dobite, pa jih bomo po večerji nekoliko vrgli. Vzemite pa že kar zdajle na znanje, da se bote še dolgo kesali, da ste naju i Jakšičem naluštali k igri,” z velikim veseljem vzamem povabilo k sebi.
' “To bomo pa šele videli, kdo se bo kesal. Toliko vam bomo že pustili, da boste imeli za Ciringo do doma. Gospod Janez iz Greenwoods bodo zvečer prišli slike gledat, potem se bomo pa vsedli nekoliko ter jih vrgli.”
“No, pa začnimo, se bomo pa še potem kaj pomenili,” se oglasi gospodar France, “da ne bo mrzlo iiApostano.”
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1947
mr |
Jakob E. Heer:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Pij a pove to tako prepriče- vij o se nenavadne govorice: da
valno, da jo Marko Paltram presenečen pogleda.
“Ali si bila bolna ti?” pravi. “Ali ji imela ti mrzlico, ne jaz? Ne nori. Pija!”
“Toda saj sem vedno dejala, da moram nekoč oditi k svojemu bratu,” pravi ona mirno, skoro ponižno.
“In najina mala Jolanda?” vpraša Marko s temno porogo.
"Da, najftia mala Jolanda!” odvrne ona zamišljeno. “Toda jaz moram vendar oditi k svojemu bratu.”
In trma ji stisne ustnice.
“Pija, ostala boš tu!”
Marko Paltram pogleda ženo s svojim silnim zmagujočim pogledom. Pija se skrivi pod tem pogledom, toda zavije se tesneje v svojo ruto, kakor bi iskala v tem zavetja in moči proti njemu.
Cez nekaj časa je Marko toliko na nogah, da more zopet hoditi na lov, in še vedno,čedna Pija prodaja zopet gamsje meso po vaseh od hiše do hiše.
Radovedno jo sprašujejo ljudje: “Zakaj prihajate šele sedaj zopet?”
Tedaj sicer pravi: “Kašelj je pač vrgel Marka za nekaj časa,” toda pri tem tako čudno zavija svoje lepe roparske oči, kakor bi hotela reči: “To verjemi, kdor je norec!” In včasih pridene: “Spomladi odidem k svojemu bratu Orlandu!”
Tu in tam poizveduje za pot v Hamburg in ljudje majejo z glavami za njo. Njenih besed nihče ne jemlje resno ko ona sama.
Na samotnih cestah šteje na prste imena mest, ki ležijo med Engadinom in Hamburgom, in si jih skuša zapomniti. Vsajt prst pomenja eno mesto, in kadar došteje že deset, začne znova.
“Zmešana Pija!” govorijo ljudje in se smejijo. In poja-.
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg.. 850 Euclid Ave.
Telefon MAin 6016
Uradne! ure: 10 do 4 razen ob sredah in po dogovoru
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 8t KE 6680
MAKI
mum VITAMIN cakuus
your buy word
Zzrj&rz"-*
wsfragg
■Iw. mrtli«« M —*
M. M4 wpwk «w» *•'•'**
fant aba* M »Mil—* •* nahCONVMMO.
ha in arir •— «M»k ** **•
ThaTi KONOMV.
OUARANTEb Yaw —aa» W* If?
* Vimla Capaalaa.
MMUMOtATOUU, BIC.
se boji tako grozno svojega moža, da se je vrgla po svoji babici, da ima v glavi eno kolesce preveč I
Njenega prekanjenega vedenja nihče prav ne razume. Cesto se zdi, da je neznansko ponosna na Marka Paltrama, če-sto blisne kakor neka maščevalnost iz nje, ogorčenje, ker ji kroti voljo, in naj3i ga kdo še tako neumno obrekuje, potrdi vsemu.
“Kadar uliva na večer v svoji delavnici- krogle, je nekdo drugi pri njem. Štejeta krogle in vsako sedeminsedemdeseto deneta na stran. Ta je težja od drugih. Morala bo nekemu lovcu v prsi. Dokler časa to traja, bo imel srečo v gorah.”
Tako jih zagotavlja z vso resnobo.
Engadinci pa niso praznoverni, Smejijo se sam j am gospe Pije in pravijo: “Marko Paltram sam jo k temu navaja.” Cim bolj skrivnosten se dozde-i>a drugim, tem manj si bodo drznili loviti po Bernini. Toda nekaj je le ostalo, in ko je bila Pija dolgo dovolj raznašala te pripovedke, jim je začela sama verjeti.
“Ali ni že nekoga ubil?” jo sprašujejo radovedne ženske.
“Ne pove mi,” -pravi ona nedolžno, “toda vedno sanja tako hudo o nekem Tirolcu. Potem mu moram dati otroka v posteljo.”	,
Ali laže, ali govori resnico? Pomalem prisluhnejo tudi bolj resni ljudje. Ko pa hočejo Pi-jo nekoč vzeti bolj strogo v šoli, je izginila, je že za gorami, žene jo edina lepa misel, ki je našla prostora v njenem nizkem čelu: ljubezen do njenega brata. Zaradi njega je premagala celo praznoverni strah pred Markom Paltramom.
“Mati — kje?” sprašujejo majhna čebljava usta, prisrčna mala Jolanda. Ljubka, drobna kozica z udki prožnimi ko jeklo in očmi ko luč, z glaskom ko srebro. -•
Marko Paltram se divje srdi na ženo, ki je mogia brez sledi materinske ljubezni zbežati od te ljubeznive črne glavice.
Toda tudi to je pač kazen za Cilgijo!
in ne odide na lov, preden ni našel poštene ženske, da bi mu pestovala Landolo, kakor po o-troško ljubkovalno imenuje Jolando. Ne, male, ki jo ljubi bolj nego nekdaj Markca, ne sme doleteti nobena nesreča.
Z dušo in telesom visi na nežni deklici in prav tako visi ona na njem.
Toda kje je Pija?
Tedaj je prispelo pismo nekega St. Moričana, ki je imel kavarno v Kolnu: nekdanja kozja pastarica, ki jo je kot deček poznal v Poritresini je prišla s splavom po Renu in privedli so jo k njemu. S tovornim vozom jo je poslal v Bremen, tam bodo poskrbeli dalije za njo Bundnerci.
Varno in nemoteno gre ta čudna ženska svoja pot.
Okoli Marka Paltrama se’pa vedno bolj zgoščajo govorice, sumničenja,, obtožbe.
Jeseni se je vrnil obstreljen s hribov. Povsod govorijo zdaj o tem.
Kdo pozna tajnosti neizmernega pogorja? Leto za letom umirajo v njegovih viharjih ljudje, nihče ne ve, kako! Lovske žalolgre so se povsod, kjer | se stikajo lovišča dežel, vedno dogajale. Zanje ni bilo sodnika, ker ni bilo tožnika, ker skale in ledeniki ne govorijo. Živijo le v izročilu ljudi in se bodo dogajale, dokler bo odmevala puška med skalami.
V krvavem žarir one lovske žaloigre stoji Marko Paltram pred vohom ljudstva.
DROBNE VERI D SLOVENIJE
(Doti* pr«ko Trsta)
(Nadaljevanje s l. strani.) ne žene obsojajo prizadevanja
lo za napad na cerkvenega dostojanstvenika. Ni naš namen, da bi zagovarjali italijanskega škofa na sedežu goriške škofije, ki je imela vedno večino slovenskega prebivalstva. Toda sredseva, ki se jih poslužuje OF ne morejo nikjer pod božjim soncem koristiti slovenskemu dobremu imenu.
Iz tega hujskajočega letaka naj navedemo samo phr stavkov, da si more vsakdo napraviti sodbo, s Lakirni ljudmi ima opraviti, kadar ima opraviti s tako imenovano OF. Takole govori besedilo tega proglasa: “Ljudstvo Slovenskega Primorja ne sme dopustiti, da bi danes dali birmati svoje otroke škofu Margottiju. OF mora povedati vsem ljudem, da tisti, ki danes pusti birmati svoje otroke od škofa Margottija, da je proti novi Jugoslaviji, proti Osvobodilni fronti, kajti mi ne dopustimo, da bi škof Margotti birmal naše otrok?, ker je fašist, ker ni pošten dušni pastir. Odbori OF morajo povedati in pojasniti, da otrok se ne da birmati škofu, Margottiju in izvesti propagando, da če bi hotel škof Margotti v katerikoli vast birmati, da ga naženemo in s kamenjem napodimo.”
Priobčili smo gornje stavke z vsemi slovenskimi napakami tega “slovenskega” odbora v Tolminu. Pod tem izbruhom komunističnega sovraštva je podpisan sekretar OF Marinuč Franc.
ŠE EN ZGLED KOMUNISTIČNEGA HUJSKANJA. — Birmovanje daje slovenskim komunistom sploh veliko opravka. Tudi birmovanja tržaškega škofa Santina morajo ovirati, če jih že ne morejo preprečiti. Ta
i j c dobro pogruntal in ti pač ne škof je velik Italijan. Pa če bi(j,0 moglo biti žal. Veliko sre-sedel v Trstu za škofa Slovenee,jče ti ieUm< kajti srečo si m0ra bi pa njega napadali, kajti ko-] paž vsak 3am U8tvariti> kjer mumstom je na poti vsak škof.
Z birmovanji se posebno peča komunistični list v Trstu “Pri-I
morski DnevHt'K.'”‘Ta prinaša v
raznih oblikah hujskanja proti birmovanjii. Tako je prinesel ta list protest nekih mater z Opčin. Bog zna, kdo je ta protest pisal. Matere najbrž ne. Toda dajmo o tem besedo “Slovenskemu Primorcu,” verskemu listu iz Gorice:
Dne- 14. jun. prinaša “Primorskih dnevnik" pod naslovom “Prejeli smo” protest nekih mater z Opčin, ki pravijo med drugim: “. . ,z ogorčenjem obsojamo vsa mogoča prizadevanja škofa Santina, da bi birmal naše otroke. Naša vera je globoka kot je bila globoka vera naših prednikov. . .”
Pri • tako "globoko vernih” ženah bi bilo razumljivo, da bi z ogorčenjem protestirale, ako bi škof Santin ne hotel birmati njih otrok; ako bi- ne dovolil, da se otrokom in odraslim oznanja beseda božja in deli kruh krščanskega nauka, kakor je to običaj po vsem katoliškem svetu; ako bi podil slovenske duhovnike in vernike iz cerkve itd. Kar čudno je pa to, da tako ver-
Imu je dano.
Odpuščen sem bil
1“ •	--j. ■ oVfliflin
V cer me vse skupa
lal, imam dovolj potrpljenja, kar mi pa vseeno ne zadostuje, da si ne bi prisvojil Horacove-ga reka “Odi profanum vul-gus, et arceo.” (Sovražim brezbožno jn podivjano ljudstvo in se ogorčeno od njega odmikam.) — V upanju na svidenje.
25. 8. 1946.
. . . Brat ustreljen. O svaku smo dobili uradno sporočilo, da je mrtev . . . Sestro mečejo iz stanovanja, potem, ko je "izgubila” del premoženja. Drugi brat še vedno pri vojakih in žena kljub temu še nima stanovanja. Sicer je pa terminologija spremenila svoj pojem, pa se mi zdi, da ne znam več slovenski. Jaz študiram, pa bi danes najraje svoj izvoljeni poklic obesil na kol. Taka je namreč stvarnost. Zato ti kar zavidam, da si tam. Kako bi te rad obiskal! Sicer imam še upanje, da te bom še lahko, vsaj namen imam tak. Sicer pa, kakor Bog da! Dobro se imej, mogoče.se še kedaj vidiva ... 30. 9. 1946.
Ne vem, o čem bi ti pisal. Saj bi bil ti kmalu sit tega večnega jadikovanja. Živimo. . . To je pa za nas, ki smo skromni, veliko. Veliko jih je zaprtih, med njimi tudi župnik in naš . . . Drugi mesec so volitve slovenski ustavodajni parlament, tako, vidiš, vedno kaj novega in zanimivega. Ne vem, kakšno sliko imaš ti o našem političnem življenju. Vsekakor te lahko zagotovim, da je sila interesantno. Meni je samo nerodno, da me štldij tako baše, pa nimam za druge stvari nič časa. Zadnjič si omeni, da sem dosti star, da se postavim na lastne -noge. Veš, se prav dobro zavedam tega in zato hitim, čeprav brez veselja. Danes se namreč pri qas študira drugače kot smo včasih. Poši-
i	j™	1 jam ti sliko, da me boš spo-
Jaz sem doma. znal(£0 ™ zopet kje srečaš.
škofa za to, da bi birmal njih otroke.	>
To se nam zdi tako čudno, ka kor bi se nam zdelo čudno, ako bi kake matere “z ogorčenjem obsojale,” da si edini zdravnik v kaki vasi, čeprav Italijan, prizadeva, da bi njih otroke zdravil,
Naj le verjamejo “verne” matere z Opčin, da take vere njihovi predniki niso imeli, kajti njihova vera je bila pametna.
------o-------
ZMOTE LE TEŽKO SPOZNAMO
(Nadaljevanj« • J. strani) kratko se tega povedati ne da. Mnogi so zadovoljni, drugi zopet ne. Lastnih občutkov ti raje ne opisujem. Saj bi bil kar zadovoljen, če. . . Vsekakor se osebno nič kaj dobro ne počutim. Zato tvoj predlog resno premišljujem in zadnje besede še ne bom dal. Ce bi imel kakšen bolj praktičen poklic, se, seveda ne bi predolgo pomišljal. (Sporočil sem mu, naj pride k meni. Op. dop.). Mogoče, dp se kmalu vidiva.
18. 1. 1946.
Kakor vidiš, sem vsa ta nesrečna leta še kar dobro izvozil. Celo glavo in najboljše u-panje sem ohranil, kar se mi zdi zaenkrat pač dovolj. V gmaj'ni sem se privadil skromnosti in potrpljenja, obenem pa sem še isto iluzorno predstavo o našem bodočem življenju do kraja spoznal in doumel. Vidiš, radi tega sem ti kar malo nevoščljiv, da si se tako odločil. Mama se sicer ne morejo potolažiti, jaz pa mislim, da si
praznike vendar skupaj praznovali. S svetlimi dušami bomo preživeli v spominih na tiste lepe, otroškf, božične dni in z razumevajočimi srci peli; — “Mir tistim, ki so dobre volje.”
14. 12. 1946.
Ce bi ti hotel opisati, kako se sedaj na splošno počutim, in če bi hotel biti iskren, bi o-pis preslabo izpadel. Več, ta štiri leta sem vse preveč doživel in preizkusil, da bi mogel ostati tisti idealist, kot sem bil včasih. Tudi sem se preveč naučil, da bi mogel še komu verjeti. Zavedam se življenja, vi-
Ko prideš tam, kamor te zanese tok časa, ne pozabi na nas.’ Vedi, da kakor sem prirasel na ta borni košček naše zemlje, se bom vseeno znal odtrgati od njega in si poiskati svojo pot. 'Zato, budi ti, kjerkoli si, izpolni svojo dolžnost kot mož in ne pozabi, nikdar, da si Slovence. Tvoj jezik naj bo pesem yi pesem vriskanje, kot pravi Cankar. Tp naj bo moje pošvetilo na tvojo daino pot. — Tako, vidiš, preživljamo brez velikih sprememb svoje dni in zaman pričakujemo, da bi nas božica Fortuna pogledala s pri-
(Dalje prihodnjič.)
-------0----_
Cerkev sv. Zofije v Carigradu
Ta krasna cerkev je leta 1453 prišla v turške roke. Turki so to prekrasno v šestem stoletju sezidano cerkev spremenili v mošejo. Sedaj je pa sklenil turški parlament, da se jo spremeni v muzej.
dim, da se bije boj za obstanek, jaznimi očmi ali s polnimi ro-pri katerem slbaši pogine. Zra- kami. ven pa trdno verujem v lepoto (to je zame najvišja filozofska esenca) in zato sem kljub tesnobi in strahu, ki ju občutim v sebi, še vedno optimist.
Sicer je prav danes to težko biti. Vsaj pri nas! In tako padam iz nasprotja v nasprotje.
Zato se držim doma in skušam študirat. Vendar mi je to težko. Saj pridejo trenutki, ko se mi zazdi vse moje prizadevanje en sam velik nesmisel. —
Včasih zavidam onim, ki so za vedno ostali v gozdovih, pa se mi potem zopet zazdi življenje tako lepo, da se krčevito oklepam vsakega utrinka. Pa o-prosti, da sem zašel v ta razglabljanja; ko pride to kar samo od sebe in potem mi je nekako lažje. Bil sem med tvojimi prijatelji za nekaj dni.
Veš, tako si želim še takih primerov, saj postane človek pri teh naravnih in dobrih ljudeh, res človek, dober in preprost.
Lahko bi ti še kaj pisal, pa bi pismo predolgo “rajžalo.” Zato ob priliki spet. Ostani mi zdrav, dragi bratec; spominjaj se nas, ki se tudi na pust ne smejemo, ki pa vendar samozavestno hodimo svojo pot, luči in soncu nasproti.
12. 1.1947,
Bivši predsehnik Herbert Hootffir, ki rwfm ga predstavlja gornja slika, je 11. avgusta praznoval svoj 73. rojstni dan. Kot je videti se kljub visokim letom, prav dobro počuti. Slika je bila
cer me vse skupaj bič
!i, toda, kakor sem že prej de-
Harold Christoffel, CIO vodja v stavki pri AUis Chabner 1915, je bil obtožen po federalni veliki poroti, da je krivo pričal pred kongresnim odborom, češ, da on ni komunist. Čaka ga kazen do 60 let zapora največ.
JSjsfe
, 'Acijgi
Ti ne veš, kako rad bi
teboj 1 Saj mi sicer ni hudega. Študiram precej v redu in tudi miloščine se človek počasi privadi. Pa vendar si želim proč kljulb V3em, izkušnjam, ki sem jih nabral v tujini. Človeško srce je pač nemirno, vedno in neprestano, hrepenenj in sanja o nečem lepšem. In navzlic vsem sanjam vztraja in je nesrečno. Vedno bolj spoznavam, kako malo je pač treba, da si zadovoljen. Pa še tem svojim željam ne morem zadovoljiti. Ali se res mora človek vsemu odreči? Vendar sem v nekem oziru fatalist (ali kakor že pač to imenuješ) in zato nisem še čisto obupal. — (Vsega je enkrat konec). Zato vdano čakam. . . Ali že veš, da se je tvoj stari prijatelj odrekel lepi službi in se umaknil v lemenat? čudno — ali pa ne! Ker boš pismo komaj za praznike dobil, ti že danes voščim miru polne praznike. Najsi smo razmetani po svetu, bomo
jih sferah in blaženem upanj
Mi smd namreč postali tudi realisti in materialisti, ki smo se zakopali globoko v zemljo, katero krčimo v potu svojega obraza, seveda vsak po svojih močeh in zmožnostih. Vendar se vsakemu to ne posreči, in zato tudi jaz ne morem pisati tako prijetno in ganljivo. U-pam, da radi tega ne boš hud in da boš skušal razumeti moje občutke, spričo vsega tega, kar doživljamo. Kajne, saj se spominjaš, kako, sva se Včasih razgovarjala in sem jaz razvijal svoje načrte za bodočnost. Vidiš, ko danes pomislim na to, se mi samo še stoži po tiitih dneh.
Bili smo pač otroci, dobri, zaupljivi otroci, ki merijo vsakogar po sebi. Takrat še nismo razumeli raznih oblik in sistemov. Morala je priti vojna in vse gorje, ki smo ga prestali. Vse to je koristilo, da smo postali odrasli možje, razbičani od jermenov različnih imen in u-trjeni v svojih spoznanjih. — Pa vseeno pridejo trenutki, ko si začudo slab in omahujoč in le trdna vera vase ti pomaga iz malodušnosti. Zato tudi sedaj študiram, ker se zavedam, da je to moja dolžnost, čeprav ne vem, čemu mi bo to vse skupaj koristilo. Ozborje se seveda širi, pridobivaš si teorijo in duh postane močan in sili kvišku. Da, to je res, duh hoče havz gon pa kaj, ko ga moraš tlačiti k tlom, da se ne spusti iz vsakdanjih, splošnih okvirov, iz katerih ne sme! Vidiš, to je najbolj grenko, to te ubija! In zato se ne smeš čuditi, če sem postal pust in čemeren in tako vsemu odrekajoč se, da so tisti bežni spomini na sončne dni štajerskih “Cindar” (narodni ples ob priliki nove ma-
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 9S1/2C na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J- Wulff .. Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway
067)
PUNCH PRESS OPERATORJI Visoka plača od ure in plača od kosa.
Murray Ohio Mfg. Co.
1115 E. 152. St.
(167)
MALI OGLASI
Sobe išče
Moški bi rad dobil 3 ali 4 sobe na vzhodni ali zapadni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 7 uri zvečer; Mike Rudman, PR 8950.
-(165)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 6 sob hiša v slovenski daselbini blizu 55. ceste. Proda se z vso hišno opremo. Za podrobnosti pokličite MA 3980.	(!«’)
Kupite fine breskve!
Imam fine breskve za prezer-viranje; velika izbera, brez koščic. Imeli bomo tudi jabolka, hruške in češplje naprodaj.
Pridite ponje ali pošljite naročilo na
Adolph J. Somrack
Maple Grove Rd.
Willoughby, Ohio Telefon;
Willoughby 942-J-5
Kažipot; Maple Grove Rd. te-
Tudi Japonske tekmuje med seboj in si izberejo "Miss Japan." — Slika nam kaže "Miss Japan" (z vlncem na glavi). Sodniki se pri izbiri ozirajo na lepoto obraza, postave, glas, izobrazbo in zdravje. Miss Ayako Goto iz Tokia, ki je dosegla to čast, je po poklicu šivilja, v zadnjem času pa se je’posvetila umetnim plesom.	t
še) tako svetli. Pa kaj bi se če med Som Center Rd. št. 91 preveč razpisoval. Živimo. • S j In med River Rd. št. 174, okrog tem se moramo pač sprijazniti eno miljo severno od Chardon in zadovoljiti. “Dum spiramus”, Rd. 6.
(dokler komaj dihamo). . .	(Aug, 20, 27.)
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1947

BELI MENIHI
Forest is prve polovice XII. stoletja spisa) IVAN ZOREC
“Saj res, škoda bi jih bilo pustiti tu, tudi konje vzemimo s seboj!’’
Kopič je Turku zvezal roke in mu pokazal zobe: “Če boš spotoma trgal in uhajal, te pogubim, kakor sem onele!”
“Ne bom — samo toliko mi narahljaj vezi, da mi ne zastane kri,” je Turek prosil.
"Da, konje vzemimo s seboj,” je vodja odločil. “Jahali bomo, mudi se nam. Tudi Turek naj jaha, samo noge mu priveži ob stremena in roke za moj povodec.”
Kopič se ni upal na konja, križ bi razklenil lepi živali, se je bal.
“Kar zajezdi ga,” se je Turek smejal. “Dva tiaka nese kakor nič!”
Konjiči so bili res trdni, pre-žuni so z ujetnikom dirjali domov po dnevi in po noči. Strah jih je podil, za njimi je bliže in bliže žarelo nebo, grmade in vasi so gorele. In ves čas so obpotnim vasem oznanjali turško nadlogo, ki se kakor hudournik vali iz dolenjih krajev.
Tlačani, kolikor se jih še ni poskrilo, so se razbežali. Za njimi so otožno mežikale prazne vasi. Prešeren grad nad njimi, obzidan in zaprt, je gledal okoli sebe in ni videl solza in . gorja; sit je bil, bogat in brez da bo novica važna.
vse preveč. Na pomlad ne bodo hodili, jesen bi jim vrgla več.”
“Kdo ve? Grmade so gorele.”
“Turkov pa le še ni. Neumen tlačan je kje zažgal kup frablja in brstja, oplašeni stražarji ob turških grmadah pa so brž ukresali ogenj v grmado.”
“Če bi le bilo tako! In če bi človek vsaj vedel, v katero stran se bo Turek ulil, če bo prišel res,” je grof Pankracij dvomil.
“Najbolje bi storili, če se preveč ne bi mudili,” se je gospod Višenjski že bal.
“Bog ve, ali je res, da so Gabrovci ujeli nekega Turka?” je gospod Rauber s Kravjeka vprašal in pogledal opata. Po maši je slišal nekaj zvoniti.
‘Nič še ne vem,” je opat odkimal. “Če je res, mi bo svobodnjak Trlep že dal vedeti.”
“Kadar bo sam 110161?” je o-ni nejevoljno dvignil obrvi. “Mislim, da bi to moral storiti pra vprecej in vam izročiti u-jetnika!”
Opat je pomolčal. V obedni-j je prišel brat vratar in povedal, da je pridirjal Trlepov sel in da hoče govoriti s patrom opatom.
“Naj pride kar semkaj!” je pater opat velel, ker je slutil,
srca
•	•	•	-	. j -	,
Kopiču je srce zastajalo, ko vsega zaprašenega in so se v dalji že razpoznavali ga. vrhovi domačih hribov. “Ali je
Damijan kaj povedjal Uii f vprašal
Vratar je privedel Gabrovca, trudne-
a.
“Kaj je?” ga je pater opat
- Trlepu?” g* je skrbelo. “In če je, ali se ne smeje vsa soseska?”-je renčal vase. “Kaj bd, če bi me Liza marala vendarle, pa bi se upirala Trlep in pater opat?”
Skrbi in težave so ga pestile vso pot. Misel, da se bo morda že v eni uri izkazalo, ali bo kdaj dobil Lizo ali ne, ga je pekla, da bi bil najrajši tuli.
Po Medvedjeku so zdrsnili v Veliki Gaber, a velika vas je bila že prazna, goreče grmade so ljudi pognale v zavetje gradišč in skrivališč.
“Hvala Bogu, umeknili so se!” so se prežuni oddehnili in brez pomude zdrevili proti Malemu Gabru.
“Kaj, če tudi tu ni več nikogar?” so 3e ozirali po tihem, umrlem domačem svetu.
“I, kar na Primskovo jo bo mo ucvrli, tam so nemara res že vsi.”
“Nak. Trlep nas čaka, če nihče drug ne več,” je Kopič vedel svojo in 3e skoraj bolj bal kakor veselil.
In res jih je Trlep s tremi prav močnimi tlačani prestregel že pred vasjo in od začudenja obstal, ko je med njimi zagledal ujetega Turka. Tlačani so zavpili od togote in planili, da bi potolkli prekletega neje-vemika, a Kopič ga je skril za svoj široki hrbet in zarenčal:
“To bi bili lehko storili mi sami, kakor smo z drugimi. Pa le stojte, pobijali jih boste še lehko, saj jih je za nami ko listja in trave!”
Tako 30 prežuni povedali, kako je bilo, in Trlep je brž velel najmlajšemu prežunu: “V Stično k opatu! Povej, kar veš, in priteči na Primskovo!”
Sel je oddirjal, Trlep je z drugimi in s Turkom bežal na Primskovo.
XLI.
V samostanski obednici se je gospoda malo zasedela in zagovorila o Turkih.
“Saj jih nemara ne bo,” je nekdo upal. “Ljudje se plašijo
“Prav hudo, pater opat:
Odrabfcne1 maščobe so še zelo potrebne!
Tako pravi urednica prehrane, HELEN McCULLY. pri reviji McCall’s
Mnogo žen se pismeno obrača na našo revijo z vprašanjem, če je še potrebno hraniti odrabljene maščobe. Prav gotovo! Še vedno je pomanjkanje—ne le v Zedinjenih državah. pač pa po vsem svetu. Tu je tozadevna izjava poljedelskega tajnika Clinton P. Andersona: “Še vedno je potrebno hraniti slednji funt odrabljenih maščob, ker situacija splošne preskrbe maščob je le malo boljša sedaj kot je bila pred letom dni.” Zato pa moramo ameriške gospodinje nadaljevati s hranjenjem odrabljenih maščob dokler ne mine ta potreba širom sveta!
ODDAJAJTE
ODRABLJENE
MAŠČOBE
American Fat Sahare Committee, Ine.
Turki so blizu 1”
“Kje? Kje?” so zavpili vsi obenem in poskočili. “Brž povej !”
“Kje so že zdaj, ne vem; čez dan, dva bi utegnili biti že tu, če ne prej. Jahali smo skoraj brez počitka, vrnili 3tno se pred dobro uro.”
“Kaj si tudi ti bil na preži?” “Bil.” In jim je pravil, kako je bilo in da zdaj tudi zadnji tlačani že vsi vro v tabore.
“In kje imate ujetnika?” “Trlep ga je odgnal na Primskovo.”
“Zakaj ne semkaj?” je pogrelo gospoda Rauberja.
Gabrovec ga je pisano pogledal in pomolčal.
“Trelepovi prežuni smo ga u-jeli, Trlep sam ve, kako je pripreti ujetnika,” je čez čas rekel precej trdo. “Kdor bi ga rad videl, pravi Trlep, naj ga pride gledat ali pa naj si ga gre lovjt sfim, saj jih je še prav dosti.”
Nekateri so se zasmejali, drugi so se zadrli, da si tlačan upa j tako odgovarjati.
“Ali ne veš, da bi ga morali izročiti patru opatu, ki je vaš gospod?” je gospod Rauber revskal.
“Ce bi pater opat ukazal, bi ga Trlep morda poslal semkaj.”
“Prav gotovo pa ni, kajne?” je onega grelo.
"Trlep zmerom ve, kaj dela. —- Velel mi je,” se je obrnil v opata, “naj vam, pater opat, povem, da se brž brž kam za^ klonite.” ^
Pater opat se mu je zahvalil in bratu vratarju ukazal, naj brat kuhar dobro postreže upehanega sla.
Gospodje plemiči so se nemo gledali,
“Zdaj je skoraj gotovo, da bomo videli Turka,” je dihnil gospod Višenjski.
“Cisto gotovo. Da bi ga
vrag!”
"jfin tako nagle se je to zasukalo.”
“Turek prihrumi vselej le prav naglo.”
“No, ne bojim se ga, grad je trden,” je grof Pankracij rekel.
“Da hi se le tudi tlačani dobro poskrili.”
“Kaj mi mar! Njih skrb!” “Če bi tistega ujetnika imeli tu, bi ga izprašali in bi zvedeli, kam se turška nadloga vali.” “Da, kaj boste storili z ujetim Turkom?” so vprašali patra opata.
“Kaj ? Trlep naj ga ima, saj ste slišali, da zmerom ve, kaj dela,” se je pkter opat smehljal. “Jaz res ne bi vedel, kaj naj bi počel ž njim.”
“V Ljubljano bi ga poslali deželnemu glavarju.”
“Saj ga ni naročil,” se je pater opat spet nasmehnil.
“A kaj boste s Trlepom, ki Se vam upira?”
“I, saj se ne. Po lastni volji in pameti je ija prežo poslal ljudi, ne jaz ne deželni glavar mu tega nisva velela, hvale pa smo mu vsi dolžni za skrb in previdnost.”
Pametni odgovor ni bil prav všeč samovoljni gospodi, češ, opat ima za tlačana premehke roke,' le gospodi rad kaže zobe. Trlepov sel je vendar tako o-plašil vse, da so se kar precej razbežali po gradovih.
Tudi sel se ni utegnil kaj dolgo krepčati, čeprav je bil strašno potreben krepčila in
počitka. Ali Trlep mu je ukazal, naj hitro opravi in priteče v tabor na Primskovo. Kar stoje je torej pomašil dve, tri grize kruha in mesa, bušil vasel vrček vina in po bližnjicah pr-
HELP wanted male
HELP WANTED FEMALE
COMPTOMETER OPERATOR WANTED Salary
Pleasant Working Conditions
CONTACT MR. STEWART IV 3800
PUNCH PRESS OPERATORS
SHEAR OPERATORS
*
CRANE OPERATORS
2nd and 3rd Shift ’ Piece Work Some Overtime
THE GEOMETRIC STAMPING (0.
1111 E. 200th St.
IV. 3800
hnil proti Primskovu.
XLII.
Kakor na mravljišču, če gosenica pade nanj, je završalo na primskovškem gradišču o-koli cerkve Matere božje, ko je Trlep privihral s prežuni in Turkom. Otroci so zavreščali,
ženske zavečale na pomagaj in moški poskočili s čekani in noži, tak nepokoj in poplah sta nastala že zaradi enega samega Turka.
------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonie in mamke.
HOUSE OF SILVER-Ifl(
1857 East 17th St.
Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride

LET’S EXPLORE OHIO

dtate&eviAs
Buckeye Lake's* Ohio’s mid-1 state summer resort
Its five square miles of rippling water is surrounded by hotels and cottages, amusement concessions, picnic grounds and trailer camps. Here one may swim, fish, shop and dance and top the day of fun with a moon-light ride on the lake boats.
Located just south of Newark and convenient to reach from every part of the state on major highways, Buckeye Lake is administered by the Division of Conservation and Natural Resources of th$ Ohio Department of Agriculture.
It was constructed as a reservoir to impound water for the old Ohio-Erie Canal, which connected Lake Erie with the Ohio River.
At Newark are the most extensive and complex prehistoric earth-works in Ohio. Time was when this intricate maze of parallels, circles and geometric enclosures covered an area of four square miles. The Mound Builders’ Country Club includes the impressive Octagon and Observatory Circle earth-works.
The Ohio State Archeological, and Historical Society has a most ,* interesting museum at North High Street and 15th Avenue in Columbus, where examples of the truly I marvelous workmanship of the J mound-builders are included in . the displays of early Ohio.
Your state capital is well worth | a visit on your way to one of the j state park* *	~	I
“Sleeping onOf^&z/v is like}Sleeping on a Cloud”
Gentle, refreshing sleep comes naturally when you relax on a perfectly balanced Sealy innerspring mattress. Compare Sealy’s fine quality, expert design, durable construction. Buy your Sealy mattress today.
Matching Box Spring
$34.50
up a
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Ave., vogal Norwood
JOHN MM, lastnik

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2736. 114« E. Slst St.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnflc.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
AiNGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA
“ENGLISH-SLOVENE READ*
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St Clair Ave. Cleveland, O«
J>KS”
$2.00
Pozor gospodarji hi J!	|
I Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing (o.
MEkoae 0033
GArfldd MM
6115 LORAIN AVE.
Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZICE