List slovensfsJla delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issneii every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Stev. TO.
NEW YORK, II, junija 1003-
Leto X.
Kralj in kraljica usmrtena.
Aleksander Obrenovič in kraljica Draga ustreljena.
Vojaštvo proglasilo srbskim kraljem princa Kara-gjorgjevica.
Dunaj. 1. junija. Tukajšnjej "Neu. Freie Presse" se brzojavlja iz Zcmu na v Slavoniji, da jo firbsko vojaštv« v minoloj n<w"i proglasilo princa Iva ragjorjeviča srbskim kraljom. Pro Ffšenjc se je vršilo v Belgradu.
Kralj Aleksander Obrenovič in kra Ijica Draga sta umorjena.
Revolucija v Belgradu so jo pri čela danes zjutraj ob 2. uri.
Tudi trije ministri in voč družili državnikov jo umorjenih, med njimi brat kraljico Drago, poročnik Lunjo vica.
Vojaštvo jo šiloma vdrlo v kraljevi ki.Tink in pričelo moriti.
T1'mor jen i so: Ministorski predsed nik Cingar, minister Markovič in njegova soproga in poveljnik telesn« straže.
Takoj po umoru kralja in kraljico vstanovili so novo vlado z vodjem ra-dikaleov Avakomovičem na čelu.
Kralja in kraljico so vstrelili.
Trust in država.
Vlada Pennsylvanije podpira premogov trust.
George F. Baor, predsednik trusta za premog, ktlri kontrolira vse rove trdega premoga, jo minoli torek ohi skal zborovanje meddržavno trgovinske komisijo, in poročal o trustovih manipulacijah z ozirom na ceno pro moga in vožnjo ceno. Baera jo zašli šal komisar Prout.v. Pred vsem ga jc izprašal o voznjih cenah premoga, oziroma conah, ktore računajo želez nice za razvoz premoga. Komisar ga je vprašal: "Je-li med conami, kter< računate za razvoz premoga kaka razlika?" — "('emu pa o tem vprašate;" odvrnil je Baer. — "Well, Reading Co. jo vendar lastnica Philadelphia & Reading železnice in Philadelphia & Reading Coal & Iron Co.?" — "Da!" — "Well, kaka je razlika?" — "Splošno so misli, da so imenovane tri družbo le jedna jedinn družba, po zakonu so pa ločeno." — "Ti»da, ako železniška družba dobi. potem zgubi premogova družba in obratno. Konečno jo toraj vendar le vso jedna in med družbami ali njiho vem poslovanju ni nikake razliko." To je bilo za Baera preveč in ker ni vedel kaj odgovoriti, jo končno de jal: "J az Vam zamorom le sledeči reči: "Velika država Pennsylvania no bode nikdar na ljubav drugim dr žavam omejila pravice svojih velikili korporaeij."
"Splošno se trdi", dejal jo komisar Prouty, "da vozna cona za premogu, pravična in da so sploh nikdar po njej ne ravna. Kako računate te pristojbine?" — Razim naših skušenj, pride v postov tudi ljudsko imetje in njihova plačilna moč." — "So vaši dobički sedaj večji?" — "Ccmu jo vožnja cena za premog dražja, nogo za drugo blago ?" — Racr je odgovo ril, da bi imelo družbe zgubo, ako bi računali za razvoz premoga nižje pristojbino. Na ta način bi vsako leto zgubilo $2,750,000.
Na to je komisar izjavil, da železnica no posluje po zakonskih določbah, kajti železnica poroča komisiji drugače, nego v resnici posluje. Radi tega je postal Baer zopet surov in je odgovoril: "Jaz Bploh no vem, kaj nam ima komisija prlede knjigovodstva očitati, kajti njej mora biti povsem vse jedno, kako vodimo naše izdatke in dohodke." — "Komisija vam ničesar no očita, toda kongres določa da morate vaša poročila tako izdelati, da zamoremo spoznati, je li vozna pristojbina pravična ali nepravična." — "Well, jaz bi bil neumen, ako bi moral opravljati vse poslove Reading sistema, toda skrbel bodem zato, da se vse vredi.
Mod drugim je tudi priznal, da se trustu ni bati nikakega tekmovanja.
Roparski napad.
Roparji napadli poštni toz.
Redding, CaL, 11. junija. Včeraj sta dva nepoznana, dobro oborožena roparja na poti mod Weaverville in Iioddingom napadla poštni voz. Voznik ni hotel takoj vstaviti, radi česar sta roparja na mestu oba konja vstre-lila. Na to sta roparja preiskala vseh osem potnikov v vozu, kterim sta odvzela $400 gotovine in mnogo družil dragocenih stvari. Bandita sta potni kc prisilila, da so so v vozu postavili v vrsto, na kar sta pričela preiskavo. Koči j a žu sta lopova svetovala, da bodočo svoj voz takoj vstavi, ako mu to ukažojo, ako mu je življenje drago. Večina oropanih gostov so trgovski potniki in rudarji.
Roparski napad.
Seattle, Wash.. 10. junija. Dva dr zna z revolverji oborožena roparja sta včeraj napadla blizo tukajšnjega mesta voz poulične železnice in odvzela potnikom denar in drugo stvari. Na ta način sta nabrala $30 in voč dragocenih žepnih ur. Roparja sta naravno brez sledu všla.
Roparji vjeli Američana.
Washington, 11. junija. Ameriški generalni konzul na McWade v Can tonu na Kitajskem poroča državnemu oddelku, da so roparji vjeli in s« hoj odvedli nceega Američana, kteri je bil na potu iz Cantona v Ileun-ghan. Roparji zahtevajo za njegovo oprostitev $!><K)0. Konzul je poslal \ imenovano mesto topničarko "Calao" la zahteva oprostitev jetnika in kaznovanje roparjev.
Poneveril $75.000.
Washington, 10. junija. Uradnik distrikta Columbia, James Watson, io baje poneveril $75,000, za ktero "delo" jo potreboval pet let. Watson i o član raznih podjetij, ima avtomobil in živi sijajno, dasiravno ima le $1500 letne place.
Napadli katoliške delegate.
Wilkesbarre, Pa., 10. junija. Ko so' so včeraj vračali dolegatje tukajšnjo nemško katoliške konvencijo, od pojedine proti domu v Altono, napadli ^o jih roparj*" in prisilili, da so jim izročili vse vrednostne stvari. Ker je neki delegat klical na pomoč, dobil io tri kroglje v želodec in je umrl. Roparji so naravno brez sledu všli.
Italijani med seboj.
Minol i torek zvečer prišel je na Mulberry St., Manhattan v Now Yor-ku. neki s puško oboroženi možki. kteri jo večkrat s zrni vstrelil na -skupino Italijanov in božal. Napadalec je ranil nekega moža tako nevarno, da je umrl prodno je prišla zdravniška pomoč. Razun toga je pet na-laljnih osob težko ranjenih.
Kmalo po tem dogodku je policija irotirala pivovarnarskega kolektorja Raffaela Coscone in išče tudi njego-oga druga in brata Domenico Co--oone. ktorih jeden je baje streljal. Tsmrteni Italijan se imenuje Giama-rino Santanielo, po poklicu mesar. Smrtno ranjeni so Divicio Siniscato. Francesco Caliendo, ženska Clemen-ina Aliono, Giovanni Confuzzi in Knricco Lapato. Kakor hitro sta pri-■VI a napadalca streljati, je~ljudstvo -na vso strani bežalo.
Rusija, Amerika in — Kišinev.
Washington, 11. junija. Tz raznih ameriških mest je dobila ruska vlada ponudbo za pomoč židovskim rodbinam v Kišinevu. Toda ruska vlada je ponudbe odklonila, z utemeljevanjem, la zamore židovskoj bedi sama pomagati, tako, da so inozemske podpore neumestne.
Rusija sicer zna ceniti te vrste podpore, toda ruski car ima dovolj sredstev, da zamore povsodi, kjer nastane v njegovem cesarstvu beda, slednjo u teši t i, radi česar se morajo vTse ponudbe odkloniti.
Rusija se tudi ne bode ozirala na inozemske interpelacije glede dogodkov v Kišinevu, kajti petrogradska vlada zavzema ono stališče, kakor ameriška, namreč, da se v notranjo zadeve kako druge države ne vmešava kar tudi z ozirom na svGje dežele odločno zahteva. Ako kaka država ne privoli v naseljevanje ruskih Židov, Rusija proti temu ne bode protestirala, kajti vsako ljudstvo ima pravico določiti, kaki naseljenci so mu dobrodošli.
V stiskah.
East St. Louis pod vodo.
St. Lc
Prebi-
iSI osob vtonilo.
0 katastrofi v marseillskej laki.
Marseille, Francija, 9. junija. Vs
ouis, Mo., 10. junija
valci tukajšnjega mesta in okolico j led zadnjih poročil bilo je na potop-niso voč v skrbeh za svojo življenje, Ijenem parniku "Liban" 240 osob, od kajti roka Mississippi jo pričela upadati, ko je dosegla višino 37.5 čevljev.
Naročujte in priporočujte "Glas Naroda". Za celo leto stane le $3.00. "La Lorraine" in "La Savoio",
Tako visoko jo bila voda zadnjič v 1. 1858. Ker je voda pričela upadati, so prebiavlci najhujše prestali, dasirav-no so bodo še par poslopij podrlo.
V	Madison, Granite City in Venice jo voč ljudi vtonilo, nogo se j<-prvotno poročalo. Imena vtopljoncev se niso znana. V Newportu pričakuje v tamošnjej šoli HO otrok rešitve. Škoda znaša nad $2,000,000.
St. Louis, Mo., 10. junija. Reka Mississippi teče po svojoj 00 čevljev globokej strugi s hitrostjo po 10 milj na tiro. Mod tem, ko je reka zjutraj vpadala, pričela je po dnevi zopet naraščati.
\ Madisonu, Vcnicc in Granite City je več tisoč ljudi v nevarnosti. Ljudem jo prišla na pomoč yacht a "Annie Russell" in parnik "Mark Twain". Danes so dovedli semkaj d 1000 ljudi iz imenovanih mest.
Železnice imajo dosedaj nad $3,000 000 škode.
V	Edwardsvillo, Tli., pribežalo je i/ Madisona, Venice, Granite City in Newport a 1200 begunov.
St. Louis, Mo., 11. junija. Cveto"; mesto East St. Louis na Illinoiške' strani roko Mississippi, je zopet do •ak alo veliko katastrofo, kajti jezovi, kteri so dosedaj vodo pridrževali. .«<■ io podrli in voda je preplavila nosr.-"no mesto. Južna polovica mesta j-Zc preplavljena in kmalo bode vod:, zalila vse mestece, ktero ima 32,00< prebivalcev. Prebivalci' bože na vsr strani.
Katastrofa jr napočila ponoči oh 1 uri, ko se jo podrl veliki železniški nasip Illinois Central železnice, kteri ie varoval mesto prod vodo. Odprtina nasipu je nastala kmalo 100 čevljev široka in 25 čevljev globoka ter postaja vsako uro večja. Ogromna množina vode se razliva v mesto in okolico.
Prebivalci so bili na nesrečo že pripravljeni, kajti radi vedno naraščajočo vode je le malokdo šel k počitku. Ljudstvo je postalo razburjeno, ko je zvedelo, da jo bil neki pri nasipu zaposlen zamorec vstreljen, ker je pro-il, da bode nasip prebil, ako se mu no da plača. Ko so je potom nasip po-Irl, nastala je splošna panika; vse je l)ožalo proti višjiiF deli?Q most s in za njimi drvilo jc valov jo.
Zveza z nesrečnim mestom jo popolnoma nemogoča, le s pomočjo telefona je mogoče zvedeti o položaju. Poročilo, da je vse mesto pod vodo, še ni potrjeno. Trgovski del mesta je preplavila G čevljev visoko voda. Na isoče begunov so jc nastanilo v cerkvah in javnih poslopjih, ktero bodo pa morali tudi ostaviti, kajti voda jih bode kmalo dosegla. Trideset ljudi je baje takoj vtonilo, vendar pa vest še ni potrjena.
Ko se je jez podrl, so na vso strani signalizirali o nevarnosti in ljudje so bežali, pustivši v hišah vso, kar imajo, da rešijo življenje.
Voda reke Mississippi je zopet narasla.
Ko se jo pripetila nesreča, so par-krat s topovi vstrelili, radi česar ,i( bila panika še večja. Ljudje so zn sili svoje blago in imetje v gorenja nadstropja in na streho. Mnogo ljudi se jc rešilo v City Hall in druga javna poslopja, toda v City Hall jo tuji i že prišla voda. Ako voda tokom prihodnjih 48 ur ne odteče, so je bati, da se še več druzih nasipov podere. Rešilno možtvo si je prilastilo vse čolne, ktero je zamoglo dobiti in jo že na tisoče ljudi dovcdlo na varne prostore.
Izvoz kubanskega sladkorja.
Washington, 11. junija. Naš posl i nik poroča iz TTavane, da so Cubanci v minolen poslovnem letu (do 30. aprila 1003) izvozili 342,395 ton sladkorja proti 110,481 v letu -11)02. Na Cubi imajo letos še 398,442 ton sladkorja za izvoz. Posestniki haziend so z letošnjo žetvijo popolnoma zadovoljni, dasiravno jc bil pridelek v okolici mosta Cienfuegos le slab.
Novi parnik francoske družbe.
Paris, 11. junija. Francoska trans-atlantska parobrodna družba v Havre naročila je v ladjedelnici St. Nazaire novi parnik za službo med Havre in New Yorkom. Novi parnik se bode imenoval "La Provence" in bode naj večji ter najhitrejši parnik Francije, 'kteri bode naravno hitreje vozil, nego

Hu. .	.. .

...... „ 11-itrT^niiMir ..him m ,n - ^
J
. od
ktorih se jih jo pa lc 53 rešilo. Do sedaj so našli lo 53 mrtvecev, dasiravno jo l>-7 osob vtonilo.
Francois Mates, kapitan necoga f'brc?:nega parnika. kteri jo bil na potopljenem "Libanu". trdi, da jc parnik "Insulaire" po katastrofi pljul dalje, no da bi skušal nesrečnike redili. Tudi na "Libanu" za rešitev potnikov ni nihče nič storil, dokler se prednji del parnika ni nagnil. Še lc potem so spustili jeden sam rešilni čoln v vodo.
Neki mož, čegar soproga in četvero otrok je pred njegovimi očmi vtonil o. jo zblaznel in skočil v morje. Tudi neka ženska, ktera je zgubila moža in petero otrok, je postnla blatna. Ko jo kapitan parnika "Liban" dospel na kopno, je jokal.
Kapitan parnika "Liban" je storil -oliko napako s tem. da jo pljul pre-ilizo kopnega, dasiravno je vedel, da prihaja njemu nasproti parnik iz Neze. Sedaj bodo potapljalci skušali dobiti potop]jence.
Paris, 10. junija. Iz Marseille se poroča tukajšnjemu "Le Matin", da bodo zaprli kapitana obeh pa mikov, kapitana Lacotte in Amanita, ker ni-ta vodila svojih ladij pravilno.
Razstrelba^v cerkvi.
IVughl&opsie; N. Y„ 10. junija. V icdva izgotovljonej cerkvi v Manor-tonu, Columbia county, pripetila se je včeraj raztrelba plina, ktera j« •erkov popolnoma razdejala, -leden duhovsm je ranjen.
V devetie poroten.
Salt Lake. T "ta h, !». junija. Jonathan Lefevrte. Dilemi starček jo pokopal ž.e osem svojih soprog in osemkrat je bil vdovec. Kljub temu pa hode prihodnjo nedeljo v devetič vzel slovo od "ledig stanu" in se poročil s lOletno gospo Mary Kersenovo. Poroki bodo prisostvovalo pet generacij njegovih potomcev. On ima 31 otrok in veliko premoženje.
Poroka Hannove hčerke.
Cleveland. O.. 10. junija. Semkaj •orle prišel jutri predsednik Roosevelt. I cot gost pn poroki gospodične Until Ilanna, hčerke senatorja Mark ITanna, ktera se jo poročila z Jos M od ill MoCornvickom, sinom ameriškega poslanika v Petrogradu. Tukajšnja policija jo vkrenila vso potrebno za varnost predsednika, kljub reran pa bodo zaprli sorodnike pokojnega MoKinleyevega morilca Leon Czoigosza. kakor so nedavno storili v Los Angeles, Cal.. z bratom Leona Czolgosza.
Ljubosumnost na pošti.
Devet na jstletni poštni načelnik La-rison v Madison, N. J., se je neljubo varal, ko jo 35letnej gospodični Ket-tenringovej, uradnici tukajšnje poŠte dal v pomoč krasno in mlado gospodično Lavro Montgomeryjevo. Lari->011 je zelo bogat in obe gospiei sta tekmovali, da pridobiti njegov denar in tudi njega. Ker je pa v tem boju mlajša zmagala, je Larisona naznanila v Washington. Med drugim jr« javila, da Larison z gospodično Montgomeryjevo obiskuje newyorška gle-lišča in da jej je povečal letno plačo d $400 na $600. Radi tega je poštno ravnateljstvo v Washingtonu gospodično Montgomeryjevo začasno odslovilo.
Vojaštvo, krčmarji in temperenč-niki.
Dallas, Tex.. 10. junija. Prepiri med krčmarji, njihovimi pristaši in takozvanimi temperončniki, postajajo vedno resneji. Danes bi morali krčmarji svoje gostilno' zapreti, toda krčmarji so proti tem protestirali in še vedno točijo najfinejši whiskey, ako ga kdo poželi. Danes je odšla milica v Hempstead, kjer so se že vršili vroči boji. Danes so ženske naprosile krčmarje, naj zapro krčme, toda oni so izjavili, da raje uniro, nego da bi to storili.
Chicaške gostilne.
Chicago, 111.. 11. junija. Minoli ponedeljek sprejel je mestni odbor določbo. vsled ktore morajo biti od slej v nadalje vso gostilno o polunoči zaprte, mesto ob 1. uri po polunoči. Od lok določa, da se onim gostilničarjem kteri greše proti tem določbam odvzame obrtna pravica.
Iz delavskih krogov.
Konvencija premogarjev.
Pottsville, Pa., 10. junija. Uradniki promogarsko unije naznanjajo, da so hode bode premogarska konvencija vršila prihodnji ponedeljek v Scran-tonu in ne tukaj. Konvencijo so preložili radi tega v Scranton. ker se tamkaj nahaja glavni urad Philadelphia & Reading Co.
Skabje iz južnih držav.
Philadelphia, Pa., 10. junija. Dasiravno so štrajkujoči tkalci povsem mirni, je policijsko ravnateljstvo po slalo v Kensington še 400 nadaljnih policajev. V Kensingtonu, kjer jo ve •ina tkalnic, nameravajo namreč to-yarnarji storiti konec štrajku s tem. da hodo importirali škabe iz juga, kjer je sedaj radi povodnji delo nemogoče. Trije tovarnarji so danes privolili v zahteve štrajkarjev.
Zahtevajo večjo plačo.
Elizabeth, N. J., 11. junija. Maši nisti tukajšnje ladjedelnico so včeraj zahtevali povečanje dnevne plače za 30 centov. Sedaj dobijo po $2.70 na dan. Predsednik ladjedelnice ni hotel v njihovo zahtevo privoliti, radi če sar so danes nričeli štrajkati. Ladje-deln ien ostane do sobote odprta, ako ^o pa delavci do takrat ne vrnejo na delo, jo hodo zaprli in premestili.
Štrajkarji napadli tovarno.
Kingston, N. J., 11. junija. Šostst.. štrajkujočih delavcev tukajšnje tovarne od "American Cigar Co.", je včeraj šiloma prišlo v tovarno, kjer so prisilili 50 skabov. da z delom prenehajo. Sole dve uri kasneje se je policiji posrečilo štrajkarje prepoditi. P fines čuva tovarno oddelek policije. Strajkarjem je neki odvetnik dejal, la imajo pravico v tovarni ostati toliko Časa. da dobe svojo plačo.
pri Chesapeake & Ohio železnici.
Huntington, W. Va., 11. junija. Včeraj je pričelo tukaj štrajkati 1200 vslužbencev Chesapeake & Ohio železnico. Evo vzroka: Tesar William Davis, kteri jc tudi občinski svetnik tukajšnjega mesta, jc nedavno glaso-al z večino v prid predloga, da st podeli mayor ju C. H. Bueku pravica, odi lore za prihodnje leto imenovati. Ma yor in policijski ravnatelj so pa prepirata. Ravnatelj jo policaje, kte ro je imenoval mayor, odstavil in imenoval druge. Ker je mayor Buck član unije kovačev, so zahtevali nje-irovi tovariši, da se Davis odslovi. Ker pa železnica ni hotela ničesar vedeti, pričeli so delavci tukajšnje po-taje Štrajkati.
Vojaštvo proti strajkarjem.
Washington, D. C., 11. junija. Vojni oddelek našo vlade je včeraj vka-7.al generalu Baldwinu v Denverju, poveljniku vojaštva v državi Colora-lo. da-nemudoma odpošlje v Morenzi, Ariz., sedem šotni j vojaštva, ktero potrebuje governer teritorija Arizo-io. da "ukroti" štrajkujoče rudarje iamošnjih bakrenih rudnikov. Oover-nor je brzojavil, da bodo razun domače milice potreboval vse vojaštvo iz Fort Iluaeha. v kar mu je vojni iddelek privolil. Rudarji, 3500 po številu, korakajo v velikih oddelkih od rudnika do rudnika, da tako pridobi' za štrajk tudi ono tovariše, kteri so ^e na dolu. Do sedaj se nemiri še niso pripetili.
Tovarna zgorela.
Petnadstropno tovarniško poslopja Nichols Tubing Co. št. 704, 798, 10. Ave. v New Yorku, je minoli torek zvečer od tal do vrha zgorela, predno iO zamogli gasilci pričeti z gašenjem. Zgorelo je tudi postransko poslopje. \,r kterem sta bili dve trgovini.
Konec vstaje v Venezueli.
Willemstad, Curacao, 9. junija. V tukajšnjih -staških krogih so zatrjuje da so bili vstaš" nri Barquisimiento in Coro poraženi in da je vstaška stvar zgubljena.
Willemstad, Curacao, 11. junija. Vstaški vodja, general Matos in ostali vstaški generali, so dospeli semkaj. Vstaja je končana.
Caracas, Venezuela, 11. junija. 20 milj daleč od Coro pri vasi Ped regal, vršila se je med vstaši invladinim vojaštvom krvava bitka, v kterej so bili vstaši popolnoma poraženi. General Matos, zajodno z generali Rie rn, Ponalosa, Salognis in Perdonio, je moral bežati. Beguni so bežali v majhnem čolnu na otok Curaqao. Ha-dino vojaštvo je vjelo skoraj vso ~.dta-(ško vojsko,
Trojni umor.
Mary Knfghtova zastrupila več osob.
Kalhaska. Mieh.. 11. junija. Po dva tedna trajajočoj preiskavi, se je državnemu tajniku E. C. Sniithu konečno posrečilo gospo Mary Mac-Knijrhtovo pridobiti, da je priznala, da jo svojega brata John Murphvja, njegovo soprogo in njenega jodva tri mesoeo starega otroka zastrupilo. Pred vsem jo morilka priznala, da jo svojemu bratu in svakinji med jedila primešala strihnin in kinin. Danes jo pn izjavila, da jo dala otroku strihnin, ker se jo zbudil in kričal. Ko se jo mati vrnila domov in našla dota mrtvo, postala jo zelo razburjena, radi česar je zahtevala zdraVila za pomirjen je živcev, na kar jej je dala morilka strupa, vsled kterega jc kmalo na to umrla. Njen soprog je bil radi tega tako žalosten, da je morilka mislila, da jo, najbolje, ako tudi ni umrje. Ker jo kmalo potom postal bolehon, prinesla mu jo morilka dru-
teden isti strup, vsled kterega umrl.
Potom preiskave so tudi dognal'*, la je razun imenovanih treh oso]>, tekom zadnjih 1."» let, umrlo še ose:n nadaljnih osob radi zastrupljenja. Tc osobc so bili sorodniki in intimni prijatelji obitelji Knight. Vsi so umrli na isti način, kakor gospa Knightova.
Našli morilca po treli letih.
Rochester, N. Y, 11. junija. Prod več nego tremi leti jo v tukajšnjem nostu neki, dosedaj nepoznani mori-ioo, mlado deklo Terezo Keating, zlorabil in zadavil, ne da bi mu prišli na sled. Mesto jo bilo takrat radi tega logodka razburjeno in oblasti so storile vse, da hi morilca dobile. Lopova
pn včeraj vjeli; on je 40 let stari Avgust Russell, ^>ri je preje stanoval na Henrietta Ave., in kteri je po storjenem činu mesto ostavil. Morilec je svoj zločin priznal.
Nemiri v Valparaiso.
Valparaiso, Chile, 10. junija. V tukajšnjem mestu so se pripetili veliki nemiri, radi česar jo poslanik Zjed. lržav prosil svojo vlado, da odpošlje semkaj vojno ladijo, da čuva ameriške koristi.
Anarhisti v Valparaiso.
Valparaiso, Chile, 11. junija. Tukajšnje oblasti so baje prišle na sled inarhističnej zaroti, ktore člani so pokvarjali stroje v ""tukajšnjej luki /s id ranih parnikov. V mestu agitira >ioki znani vodja anarhistov. Anarhiji so baje pokvarili tudi stroje potopljenega parnika "Arequipa", kar io dognala preiskovalna komisija.
Chilenska šikana.
Santiago de Chile, 11. junija. Po-« danska zbornica potrdila jo postavni :>redlog, kteri poslovanje inozemskih zavarovalnih družb v Chile zelo omenijo. Vsaka inozemska zavarovalna lružba, ktera posluje v Chile, mora deponirati $100,000.
Santiago do Chile, 11. junija. V po-danskej zbornici so včeraj razni po-danci interpelirali vlado, je-li resni-n«>, da IkmIo vlada Zjed. držav poslala v Valparaiso vojno hrodovje, da •uva tamkaj koristi Yankeejev. Vla-la jo izjavila, da so vesti te vrste izmišljene.
Zastonj ves trud zdravnikov.
Dostikrat se ztrodi. da najboljši zdravniki ne morejo kakšne bolezni »zdraviti, ktera se pa s čisto navadnim domačim zdravilom prežene. Gospod Jožef Prohaska. 1411 S. 4th St.. Omaha. Nebr., prepričal se je o tem popolnoma. On nam piše: "Moja soproga bolehala je že več kot tri mesece in akoravno je imela zdravnika, bila je bolezen zmiraj nevarnejša. Pred jednim mesecem dobili smo slučajno jedno steklenico Trinerjevesra zdravilnega grenkega vina in presenečeni smo bili o sijajnem vspehu istesra. Za kratko odpovedali smo zdravnika — pila je samo to zdravilno vino in kmalu zapustila je lahko postelj, ker počutila se je tako dobro, kakor nikdar poprej. Vsa čast tedaj temu vinskemu zdravilu!" Pred vsemi zdravili za čistenje krvi ima Tri-nerjevo zdravilno grenko vino zato prednost, ker ne samo da želodec ne pokvari, ampak ga celo sili. da mora pravilno prebavljati in ako želodec spolnuie svoje dolžnosti, istotako delajo vsi prebavni organi rodno in na ta način mora postati kri čista in zdrava. Dobi se v lekarnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner. 799 So. Ashland Ave,, Chicago, BI.. Pilsen Sta.

Entered January 1002, M te-eond-clasB matter, Post Office atNe* York, N. Y-, Act of Congress of March 3d, 1879.
„Glas Naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik:	Editor:
zmagoslav VALJAVEO. Lastnik:	Publisher:
frake: sakser,
109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
„ pol leta............1.50
Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ „ pol leta . . gld. 3-75 „	„ četrt leta . gld. 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno d v« številki.
,Glaa Naroda" izhaja vsak četrtek in soboto.
torek
„GLAS NAHODA"
(..Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thura day and Saturday. Subscript!«n yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za ©glase do 10 vrstic se plač 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnost; se ne natisnejo.
Denar, naj se blagovoli poslati p.-Money Order.
Pri spremembi kraja naročnike* prosimo, da se nam tudi prejšnje b: vališče naznani, da hitreje najdem naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit« naslov:
„GLAS NARODA",
109 Greenwich St., New York. Cit% — Telefon 3795 Cortlandt. —
Lakota — sredstvo proti štrajkarjem.
Newyorski "Herald" nikakor n< spada k senzacijonelnim časopisom dasiravno tu pa tam kako senzacijo ljubi. Najbolje je pa imenovani lis* poučen takrat, kadar se vrše premem be in kadar se izdelujejo novi načrt v krofih naše takozvane visoke finan ee. Imenovani krogi se "lleralda" č^' stokrat poslužujejo kot svojega gla sila.
Početkom tega ttyjjna je "Herald * poročal o dogodkih v merodajnih že lezniških krogih, in sicer na način kterega moramo resno premisliti, ak< dotični "Heraldov" članek ne spad k navadnim senzacijonelnim poroč: lom.
Visoka financa namreč naznanja da je sklenila v odgovor sedanjim ne br ojnim štrajkom vprizoriti lakoto ii splošno pomanjkanje dela. Razne ve like železnične družbe bodo z delom na nov'h podjetjih prenehale in i" vršile le ono. kar je že pričeto, dočir-ne bodo gradile nove proge, postaj tovorne postaje in druge naprave, da siravno so tozadevni načrti že gotovi Z ozirom na izboljšanje sedanjih n i prav bodo železn ice tudi čakale in pi cer toliko časa, dokler delavci ne po stanejo krotKeji.
Te vrst*- politiko je naznanil "II.? rnldovemu" poročevalcu neki viši vslužbenee Vanderbiltovih železni." Temu naznanilu pa poročevalec š pomenljivo dostavlja: "Te vrste poli tiko goje tudi v večjej ali manjše: tudi druge železnice, kteri! »dniki pa iz gotovih vzrokov o te vrsti politike širšej javnosti ničesa: ne poročajo.
Kaj pomen j a ta politika in kteri j namen te vrste politike, o tem naznn nja Vanderbiltov zaupnik, kteri p. neče naznaniti svojega imena, sledeče: ' Mi povijemo naša jadra, kakci bodo storila tudi vsa vodstva družili železnic, ako tega že niso storila. V luki se bodemo vsidrali in čakali, d-se delavski vihar poleže, kakor se y že mnogo taci h viharjev poleglo ii kakor se bode tudi s tem zgodilo Prihodnje leto bode m n •.» go ljudi brez posla, tod le maloštrajkarje v."
To je toraj dovolj odkrito in jasne in nas nehote spominja na prednik: Vanderbiltov in na njegovo znano de vizo: "The public be damned!"
Delavci naj se toraj ukrote potom lakote in pomanjkanja, ktero se morr provrročiti potom umetno izzvanega pomanjkanja dela. In vse to nam kar tako, tebi nič, meni nič naznanijc kot dogovorjeno politiko finančnil velikanov. Ameriškemu ljudstvu j< kaj tacega mogoče ponuditi brez ka zni in strahu pred posledicami.
Da se bas skupina Vanderbiltov kaj tacega t pa, je samo posebi umev no in se nam radi tecra ni potreba cu diti. Imenovana skupina se čuti dovolj močno. Ona je provzročila v new-yorskem prodoru klanje ljudi, ne da bi bila radi tega kaznovana. Ona so za popravo nevarnega prostora ni zmenila, dasiravno so v prodoru nesreče na dnevnem redu. Ako zamore moritev ljudi ostati nekaznjena, ako je potrpežljivost človeštva neizmer-jiOat, potem je naravno in samoumevno, da si posestniki železnic dovolijo, kar se jim poljubi.
Toda mi nimamo opraviti z Van-derbilti samimi, temveč tudi s par
drugimi finančnimi prvaki, kteri kon-
troiirajo ves promet naše republiko in kteri vladajo deželo istotako samovoljno, kakor kaki "vladarji".
Ako le malo pomislimo o naših bo gatinih, kteri so gospodarji vsega, moramo nehote priti do zaključka, da so oni mnogo mogočne j i nego ves političen, zvezin in državni stroj. Že pred 50 leti je Davis Davis proroko-val: "Vlada si mora prilastiti železnice, inače si bodo železnice prilastile vlado."
Vse to se je sedaj vresnieilo. Naše železnice, oziroma posestniki železnic se zamorejo poljubno zarotiti proti ljudskem blagostanju in z nekako brezmejno zaničljivostjo pretiti z lakoto. Železniške družbe se čutijo povsem neomejenim vladarjem in ljudstvo je le radi tega na svetu, da je* zamorejo izkoriščati.
Pri vsem tem pa kralji železnic pozabijo, da si z vsakim udarcem ljudstvu v obraz sami sebi izpodkupujejo podstave. Naznanilo o umetne j pro vzročitvi lakote mora milijone ljudi napotiti do premišljevanja. In baš to je nevarno.
Naši mogotci, kteri so si prilastili naše politične oblasti, se čutijo varne roda te oblasti zamorejo zgubiti, ak<. se ljudstvo nauči misliti — in pof< m bode z pretenjem z lakoto minolo.
Italija in Avstrija.
Nedavno smo med "evropejskim vestmi" v "Glasu Naroda" poročal o protiavstrijskih izgredih, kteri s se pripetili v raznih večjih mestih Italije in kteri so imeli v prvej vrs.i namen pomagati tirolskim dijakom italijanske narodnosti, kteri se čutijo zatiranim. Za temi izgredi se pa n:i ravno skriva predvsem "Italia Irre denta" ter ž njo zajedno tudi oficijei na I+alija, ktera želi takozvano tro zvezo razdejati, oziroma ločiti Italij. od čudne in tudi brezpomembni •'zveze."
Da je temu tako, nam potrjuje ela nek rimskega ministerijelnega časo pisa "Don Marzio", kteri prorokujt. la bode trozveza v kratkem le še stva rica minolosti; Italija bo nečastni iti fijanska narodna čuvstva žalečej zve /a z Avstro - Ogrsko preje ali sleje — ako ne drugače, s silo storila ko nec in pristopila novej zapadnjeev ropskej trozvezi, ktero bodo tvoril Francija, Anglija in Italija. "Tej zvezi se bode pridružila tudi Nem "i j a", piše "Don Marzio", "in te države bodo potem vladale zapadno Evropo."
Italijanski irredentisti imajo bujno domišljavost; pred vsem nas zanima prorokovanje "Don Marzia" o stališču, ktero bode zavzela Italija proti Avstriji. Omenjeni italijanski list namreč trdi v istem članku, da mora postati Italija neomejena gospodarica Jadranskega morja, na kte-rem mora 'kljub Visu in Tegetthofu' zginoti avstrijska zastava. Trst, Dalmacija, hrvatsko Primorje in tudi južna Tirolska, morajo postati italijanske pokrajine.
"Don Marzio" pa nikakor ni jedini italijanski list, kteri se tako izraža. Tudi italijanski državniki so istega mnenja. Neki profesor vseučilišča v Pavi j i je nedavno propovedoval povsem odkrito in javno o vojski proti Avstriji. Ni toraj čuda, ako so v novejšem času tudi v uradnej Avstriji pričeli misliti in uvaževati, da bode? trozvezo kmalo pri koncu, dočim bode razid trozveze avstrijskim narodom izredno dobro došel. V ostalem pfl trozveza itak ni niti piškavega oreha vredna, kar je lani celo sam nemški državni kancelar odkrito priznal.
Iz naših kolonij.
Moroti dobe svojo upravo
Manila, 10. junija. Filipinska komisija je izdala zakon, kteri določa za pokrajine, v kterih bivajo Moroti, posebne predpise, ktere sta izdelala governor Taft in general Davis. Vs led novega zakona postanejo moroške pokrajine samostojni okraj. Filipinskega otočja, pod kontrolo filipinske vlade. Moroti bodo dobili samoupra vo in lokalne postave. Komisija pa si je pridržala pravico, zakone potrditi ali pa zavreči. Sedanje moroške postave, ktere niso ameriškim protislovne, bodo tudi v nadalje obstale.
Dopisi.
Ashtola, Pa., 9.|[juiiija.
Rojakom naznanjam, da je dne 21. maja ponesrečil naš rojak Simon Lovko, doma iz Dolenjega Jezera pri Cirknici. Imenovanega dne so namreč nalagali delavci železniške tračnice na vozove. Ko je prišla lokomotiva, se je jedna tračnica zadela ob neko drevo in vrgla imenovanega rojaka raz voz. Padel je pod kolesa in bil na mestu mrtev.
Pokojnik ostavlja v stari domovini ženo in šestero nedoraslih otrok. V Ameriki je bil le dva meseca. Pred 14. dnevi je poslal ves denar domov. Pogreb je plačala Babehock Lumber Co. v Vindber, Pa. Bodi mu žemljica lahka. _____.	Ivan Šrajbos.
Empejske in droge vesti.
Lvov, avst. Poljska, 9. junija. Tukajšnje časopisje poroča o zasledovanju Zidov v Boresteezkem, v ruskej Poljskej, blizo gališke meje. Kmetje so zapretili, da bodo tamošnje Židov*-poklali, radi česar so slednji bežali v Uzyo ob avstrijskej meji.
Rim, 9. junija. L^radoma se danes naznanja, da je župnik cerkve sv. Leona v St. Louisu, Mo., I. I. Hartv, imenovan manilskim nadškofom.
Oporto, Portugalsga, 9. junija. Tukaj je pričelo štrajkati nad 30,000 tkalcev, kteri so včeraj priredili velike izgrede. Ko so prišli vojaki na lice mesta, pripetili so se žalostni prizori. Ženske so pred vojake pokleknile in držeč proti njim svoje otroke, prosile so kruha. To je vojake tako ganilo, da niso hoteli streljati na štrajkarje. Ljudstvo sočuvstvuje s štrajkarji.
London, 9. jun. Tukajšnjej "Central News" se poroča iz Lizbone, Portugalska, da je neki avstrijski bogataš naprosil portugalsko vlado za dovoljenje, da sme v portugalskej Mo-;ambique (Afrika), vstanoviti židovsko kolonijo, kamor bodo poslali nad ">0,000 židovskih rodbin.
Colon, Colombia, 9. junija. Pro m jo za zgraditev Panamskega prekopa, oziroma za ratifikacijo toza-levne pogodbe s Zjed. državami, je podpisalo le 9 osob.
Beni Ueif, Algier, 9. junija. Francosko topničarstvo pričelo je včeraj «jutra j streljati na mesto Figuig, kjer -o se utrdili vstaški mavriški rodovi. Kazensko ekspedieijo vodi general O'Connor, kteri poveljuje 4000 mojem legije tujcev in večjemu oddelku topništva. Francozje so napadli Fi-JTuing od treh strani in sovražnika iz aenadili. Zgube Mavrov so velike, oda podrobnosti še niso znane. Francozje nimajo nikakih zgub. Franco-coin se je pridružilo več rodov, kteri ?o Franciji naklonjeni.
Beni Ounif, Algier, 10. jun, Pre bivalci mesta Figuing priposlali pr včeraj posredovalce v francoski ta-x>r. O obravnavah še ni ničesar znanega. Arabci trdijo, da je bilo pri 'lombardementu usmrtenih 300 ljudi. Kraj Zenaga je popolnoma razdejan
Trst, 10. junija. Tukaj so zaprli "rgovea Alojzija Grebenea in agenta Antona Ceriča, ker sta obdolžena, da <ta neko newyorsko zavarovalno družbo prevarila s tem, da sta zavarovala bolne ljudi, od kterih sta potem ku pila police za male svote. Grebene in Cerič sta zavarovala 7 osob za $69. 000. Družba je v prvem slučaju pla 'ala $8000 zavarovalnine, toda v dru gem slučaju je prišla na sled zaroti. V tem slučaju je bil zavarovan nek Anton Peeek za $12,000. Peček je sto prav pred svojo smrtjo naznanil ' zaroti. Agenta sta mu dala za poliču $400.
Dunaj, 10. junija. Poslanca Ofnrr in Strancker sta včeraj v državnem zboru pozvala ministerskega predsed uika Koerberja in ministra Goluhow ^kega, naj avstrijska vlada pozovt rusko vlado, da v bodoče prepreči na dajne protižidovske demonstracije.
Dunaj, 10. junija. Včeraj se je peljalo skozi Dunaj 200 rumunskih Zidov v Ameriko. Oni so zatrdili, da je položaj na Rumunskem uprav nežno sen. Antisemitsko časopisje javno ščuva proti Židom.
Petrograd, 10. junija. Novi policij ski prefekt v Odjesi, general Arzeni jev, je sprejel deputacijo židovskih rabincev, kterim je zatrdil, da zamorejo odješki Zidovi mirno živeti in da se jim ni bati obnovitve kišinev-skih dogodkov.
Rostov, Rusija, 10. junija. Ko so se hoteli potniki parnika "Moskva" Azovu izkrcati, se je most podrl. Več osob je vtonilo.
Amsterdam, 10. junija. Kraljica Viljemina že dalj časa boleha in j postala zelo slaba. ZdraA'niki so mnenja, da je postala jetična, radi česar so jej svetovali, naj potuje v Cairo ali pa na Madeiro, kjer naj ostane leto dni.
Berolin, 10. junija. Ameriški tobačni trust v Nemčiji svoje posle neprestano razširja. Sedaj je kupil tud tobačne tovarne v Strassburgu, Karls ruhe, Hanau, Sarbrueeken, Bingenu in Muelheimu.
Berolin, 10. junija. Nemška vlada je v velicih skrbeh, ker Rusija vedno več vojnih ladij pošilja v kitajsko vo dovje. Radi tega namerava sedaj tudi Nemčija par ladij tjekaj poslati.
Berolin, 10. junija. Po vseh katoliških cerkvah gorenje Slezije, so minolo nedeljo čitali "pastirski list, škofa Koppa, kteri "prepoveduje" agitirati za poljsko narodno stvar. Škof želi, da bi Poljaki volili kandi date — nemškega centruma ali saj kake druge nemške kandidate. Radi tega so Poljaki užaljeni in v množili cerkvah je prišlo še med čitanjem "pastirskega lista" do nemirov. Škof je tudi prepovedal čitati razne časnike.
Paris, 10. junija. Tukajšnji "Le Journal" je dobil iz Algiera poročilo, da so Arabci v Zenagi ponoči molili in zjutraj pred napadom mestne nasipe razstrelili ter usmrtili same sebe Paris, 10, junija. Sodišče je dobilo dovolj dokazov za kazensko postopanje proti Humbertovim ter je že vložilo formelno tožbo radi ponarejanja listin.
Rim, 10. junija. Papež je v toliko okreval, da je včeraj sprejel semkaj
došle francoske "romarje", kterim fe naročil, naj molijo za — Francijo.
Gibraltar, 10. junija. Na angležkej oklopnjači "Good Hope" pripetila se je razstrelba parnega kotla. Sedem oseb j«- bilo težko ranjenih.
Peking. 11». junija. Tukaj so zgore-' la velika poslopja finančnega iu na učnega ministerstva. V prvem je bilo
iri milijone Taelov. Tudi poslopja poslaništev so bila v nevarnosti. Finančno poslopje jedo tal zgorelo. Naučilo ministerstvo so morali podreti, da so preprečili razširjanje ognja. Skoda še ni znana.
Odjesa. 11. junija. List "Osvobod-jenije" poroča, da .so se koncem aprila v mestu Baku pripetili veliki soci-jalistični izgredi, kterih se je nad pet tisoč osob vdeležilo. Vojaštvo je moralo demonstrante z orožjem razgrniti. Pri tem je bil poveljnik policije, več policajev in kozakov, kakor tudi 50 delavcev usmrtenih in mnogo rn-njenih. Tudi v mestih Romana, Sa-bonha in Balahaua so se pripetili veliki izgredi.
Isti list poroča tudi o vstaji Geor-ijeev in Imeritov v zapadnem Kav-kazu, kamor ie odšlo vojaštvo, tla po miri pogorske narode.
Marseille, 11. junija. Na francoski topničarki "Olry" pripetila se je včeraj razstrelba. Dva mornarja sta bila ismrtcna.
London, 11. junija. Iz Canstatta na \\'uertcmberškem se poroča, da jeto-mošnja tovarna avtomobilov zgorela. Zgorelo je tudi vse polno avtomobilov. ~
Stockholm, 11. junija. Švedski prestolonaslednik "princ" Gustav namerava obiskati svetovno razstavo v Si. Louisu, Mo.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
svt Barbare
v Forest City........Pennsylvania.
Inkorporirano 31. jauuarja 1902 t renusjlvaiiiji.
Odborniki:
Jotin Žnidabsi?-, predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Hume, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germovšek, Martin Gerčman, Josip Gorenc, Josip Zalar.
Dopisi naj se pošiljajo I, tajniku: J. Telban, Box C>07, Forest (Ji^y, Pennsylvania.
Glasilo ..GLAS XAKGDA^.
Gozdni požari v Adirondackili.
V gorovju Adirondacks Se vedno divjajo frozeIni požari, kajti dež jih ni zamogel pogasiti. Ako ne bode nastala kaka nevihta, bodo ffozdi goreli vse do zime. Sotina tiri v gozdih tudi :^ore in sicer po tri čevlje globoko.
Požar t Palm Beach, Fla.
Palm Beach. Fla., 10. junija. Včeraj je tukaj zgorel hotel "The Breakers", hotel "Casino", Coryjeva ban-v:i in več druzih lii^. Skupna škod i n:?$700,000.
Tesli iz Balkana.
Carigrad, 1Q. junija. Sultan in nje-gov i svetovalci imajo vsaki dan drugačno mnenje o nemirih na Balkanu. Teden dan vlada na Porti mir in■ drugi dan__odredi Porta, da je treba v Maeedonijo nemudoma poslati vojaško pomoč. Xa to zopet vse prekličejo Sedaj provzroča velike skrbi Albani ja, potem zopet Macedonija. Vrhu tega je sedaj opažati še avstrijsko spletka renje.
Sofija, Bolgarska, 11. junija. Semkaj se poroča, da so bašibozuki dne ž. janija napadli vas Jenie blizo Edir ne, kjer so poklali vse prebivalstvo izimši 200 osob. Xa to so 500 hiš bro-ječo vas oplenili in plen odnesli v sosedne turške vasi.
Bolgarska vlada je ravnokar sklj nila pogodbo za nabavo 40 000 novi pušk. ktr jej primanjkuje orožja. Sobranje- bode dovolilo v to svrho p; trebno svoto denarja.
B nrz.
Za 100 kron ftvstr. veljave trebt; je dati $20.55 in k temu še 15 cen tov za poštnino, ker mora biti de uarim pošiljate v registrirana.
Listnica uredništva.
G. J. H. v C. O. Nikakor ne more 1110 prosjačiti za vaš "Narodni dom* ker je le lokalnega pomena; ker d, tega bi imele pravo vse velike sloven ske naselbine. "Narodni Dom'7 za Slovence, najmanj pa za slovensk-delavce v tej ogromni deželi, nema istega pomena, kakor doma in še tan je ponesrečil, ker je zgrajen le za gospodo višje vrste. Tu imamo dovolj drugih potrebščin, kakor Šole, cerkve siromake itd., ne pa stavbe, ki so 1 za kraj sam. Zgradite ga z lastnimi močmi in potem je ponos vaš. Ne vemo zakaj naj bi rojaki v ilontani Californiji in drugod darovali za "'Narodni dom*' v C., O. i v lastnem kraju pa nemajo šole niti cerkve in isto drugod. Newyorski Cehi so sami postavili svoj dom in tako se godi povsodi. Preveč ni nobena stvar dobra, tudi fehtanje ne, ker potem v pravi potrebi ni dobili denarjev.
G. M. M. v C. Ind. Na vaše pismo vam odgovorim: Lepo je, da ste nabrali sveto za siromaka A. B., ni pa prav, da za ono malo svoto hočete diktirati ali narekovati za svoto oko-lu $120, to je malo preveč, ako bi jo vi doposlali, potem prav; v tej zadevi imajo določati še drugi rojaki, ki so nam doposlali denarje. Meni je vse-jedno, ako eden vse dobi, drugi pa nič. Po mojem skromnem mnenju je, menim prav, da je A. B. dobil vožnio in $50, okraden je bil samo za $50. zakaj pa naj bi imel trojni dobiček, kak drug siromak pa nič; meni rd mogoče vedno trkati na dobra srca. toraj je prav, ako imam kak mali rezervni zaklad. Dalje: darovalci so dali novce iz dobrega srca, ne zme-nivši se za osobo, stavim 100 proti 1, da devet desetin ni noznalo A. B. Ako pa kdo onih, ki so nabirali in ovce doposlali za A. B., zahteva, da
Osreč? tvoj dom
s hišnim godbenim zaboičkoin
(Home Music Box), najzanimivejšim in najcenejšim muzikaličrini instrumentom za do'u. Ti napravi več Veselja nego 1je7a$ioo. Vedno pripravljeno. Igrati zainore vsakdo, ceKxrtrk. Vsi odjemal i so zadovoljni, kajti dobili so, kar so t ri-čakovali. Igra \eč n< g -, sto koiradov, kakor je \i imenika, kteri se nahaja v vsakem zabojf-ku. razvidno. Kahi se tudi v cerkvah šolal), pri j>e*ski!i in drugih društvih za spremljev;mje petja. Zasluži svojo ceno v jednej	S vira vse stare
himne, koračnice, valčke, poike. četvorke n operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zar«ores ponovi'i aii pa no-*rega igra'i. Samo S dolarjev V finem zaboja z glasbo. Kdci žel ns.u pošljemo gl: sbeni '.abojček po sprejetju $2 na račuu; $4 plačaš potem. Agentje zasluzijo mnogo denarja. I* šii 2 ct. za cenik.
STANDARD MFG. COMPANY,
29 BEEKMAN STREET P. O- BOX 1179, OEPT GL- N-, NEW YORK CITY-
rim. l\:ir se tiče domnevanja, da bi '•• iil podporo kak človek, ki ima denarje skrile, pa pustimo to, mislimo !e plemenito in dobro od rojakov, ne pa takoj slabo. Dalje je pri meni vse v istem teku pri listu, kakor preje,
iin>. <hi vsled obilega dela liemoreni sam v- ga storiti in imam sotrudni-': . ki: ri pa delajo v soglasju z menoj i vsako napako sam preiščein in naročim popraviti; vse moje zadevo strogo nadzorujem. Le mirno spite zato, pa preveč sitni ne bodite, vsakdo mora na tem svetu nekaj polr-peti, ako se kaka štev. "(ilas Naroda" zgubi na pošti, pa ste že tako iz hi-}iee prilezli in zabavljate, saj se to povsodi zgodi.	F. S.
Poprave k. Tz Germania, \Y. Vn„ smo dobili $2.75 in dali v izkaz 7.a Anton Bedeka, toda la svota j" namenjena za brate Hrvate. Toraj imamo za Ilrvate sedaj skupaj $5.G5. Ostaneka pa manj $2.75, toraj imamo v rokah $<i8.35.
KJE JE? Frank Hočevar, doma iz Mo-krouosra; v tej deželi je še le par mesecev in sicer na Onnalinda, Cambria Co. Sporočiti mu imam žalostno vest o smrti našega očeta. Njegova sestra bi rada zvedela za njegov r.n slov: Boža Maidič, 5214 Butler St.. Pittsburg, Pa.
Povodom odhoda v staro domovino kličem vsem rojakom in prijateljem v Pueblo, Colo., iskreni ZDRAVO! New York, 10. junija. 100.".
Frank Trenta
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rmleče vino po 45 ct. pral., belo po G5 ct. ga Ion. Najboljši domači drožnik štiri pa Ione za $11. Za Ohio, Penil sy I va 11 i jo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najbol jše vrste ter j?a imam skupa j v sodih po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot. 25 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Razmišljenost. Profesor (ko mu j lopov odvzel suknjo) : „Ali dobim tudi številko od shrambe?"
Dobra prilika. Zadolžen dijak (na počitnicah): „Xa polju raste tako lep, debel krompir — menim, da lahko poskusim strica naprositi za denar !'*
Pri ženitovanskem mešetarju. Gospa (že bolj v letih) : ,.Mož, s kterim ste me seznanili, je vreden spoštovanja, ali govori ^.elo malo." — Meše-tar „To nema pomena! Kot vaš mož, tako ne bode smel dosti govoriti!"
Tekmovalki. A.: „Nemorem ti povedati, v kakej zadregi je bil grof. k se je odločil mi reči, da postane moj mož." — B.: ,.Da, vem, da je bil v veliki zadregi, ker samo denaxji tvo jega očeta so ga zamogli rešiti."
Soproga bahača. Agent: „Zamo-rem li z gospodom svetnikom govoriti i1 Rad bi mu naznanil, da je na borzi pridobil pol milijona." — Soproga : ..Opustite to! Moj mož je malo bolohen... vsaka malenkost ga razburi."
Presrečni zagovor. Državni pravd-uik: ,.Nikakor nemorem razumeti, kako zamore gospod zagovornik o tatvini dvanajsterih kokoši govoriti o ničvrednem predmetu in še tega je zatoženka dobila od priče v dar." — Zagovornik: „Izjava je povsem jed nostavna. Pred dobrim letom je priča ponudila zatoženki jajce v dar. Zatoženka je rekla, da bode po jajce kasneje prišla. Jajce je ostalo v gnezdu in izlegla se je kokos, ta pa je pozneje zopet izlegla dvanajst kokoši. Ko je zatoženka potem prišla po podarjeno jajce, je našla na svoje začude-
nje dvanajst kokoši in si te prlastila temu vroče, gotovo to precej sto- kot svojo imovino."
Kretauje pa mikov.
V New York so dospeli:
Koenigin Luise, 10. junija iz Bremena.
Koenig Albert, 10. junija iz Genove s 705 pot.
Dospeti imajo:
La Bretagne iz Havre. Ethiopia iz Glasgowa. Ka iser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Germanic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. An guste Victoria iz Hamburga. New York iz Southamptona. Cedric iz Liverpoola. Finland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm ii. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Lahir iz Genove.
Odpljuli so;
Teutonic 10. junija v Liverpool. Noordam 10. junija v Rotterdam. St. Paul 10. junija v Southampton. Bremen 11. junija v Bremen. Fuerst Bismarck 11. junija v Ham-burfr.
La Bretagne 11. junija v Havre.
Odpljuli bodo:
Zeeland 13. junija v Antwerpen. : Weimar 13. junija v Genovo. Lucania 13. junija v Liverpool. Palatia 13. junijr v Genovo. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. junija v Bremen. Syl vania IG. juni?a v Liverpool. Germanic, 17. junija v Liverpool. Rotterdam 17. junija v Rotterdam. New York 17. junija v Southampton. Koenigin Luise 18. junija v Bremen. Auguste Victoria 18. junija v Hani-burer.
La Lorraine 18. junija v Havre. ^ Cedric 10. junija v Liverpool. FinnLand 20. junija v Antwerpen. Etruria 20. junija v Liverpool.
■	■■	— --	.........	.^iSIStW 'HSe
— -••• -

ni
^jl Juguslovaiisku Katoliška Jediiota. j t
lnknrporirana dne 24. januvarij« ii»01 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, 1*. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1202 S. 13th St., Ouiaha, Neb.
I.	tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 2GG, Ely, Minn.
II.	tajuik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Uovžk, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunič, 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR.
John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip AgniČ, P. O. Box 200, Ely, Minn., ]w> svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku P. O. Box 105, Ely, Minil, in po svojem zastopniku.
Bogati berači. Najbogatejši berač na svetu je gotovo Avstrijec Simon Oppasich, ki se je rodil brez rok in nog. Že od leta 1880, ko je bil 47 let star, si je prihranil 240,000 xnark. Do 1. 1888. si je pridobil po različnih špekulacijah 500,000 v gotovini in po-seslva v vrednosti 800,000 mark. Od tedaj je po različnih borznih Špekulacijah svoje premoženje poeetvoril. Po smrti italijanskega berača Torija, ki je umrl lani. našli so v njegovem stanovanju različnih papirjev, zlata in srebra v skupni vrednosti 1..000,<M K> mark. Vse to sta podedovala dva nečaka, ki sta živela že več let v naj j večjem uboštvu. V stanovanju neke | ga berača v Auxere na Francoskem j so našli po njegovi smrti v starem i kovčegu za 1 milijon frankov zastav-|nih listkov in 400 steklenic vina iz 1. 1790. Istega leta je zapustila neka I stara žena, ki je stanovala v siromašni podstrešni sobici kup vrednostnih papirjev, ki so donašali ;"i2r> fran-|kov letnih dohodkov. Berač Gustav Marceli, ki je umrl 1. 1 St»ii. v Avi-Ignonu. je zapustil 500,000 frankov.


Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 400.000 kron.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Imena zastopnikov krajevnih društev pri glavnem zborovanju:
Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, Cleveland, O., Joe Perko Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 10, Johnstown, Pa., Fran Gabrenja. Za društvo sv. Jožefa štev. 23, San Francieo, CaL, lvau Stari h a. Za društvo sv. Jožefa štev. 30, Chisholm, Minn., Ivan K oče v ar. Za društvo sv. Jožefa štev. 20, Sparta, Minn., Josip Kern. Za društvo Sladko line Jezus štev. 25, Eveletli, Minn., Ivan Primožič. Za društvo sv. Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa., Andrej Škrabec in Ferdinand Volk.
Ze društvo Srca Jezusa št. 2, Ely, Minn., Ivan Prijatelj in Ivan Mrhar
Prerokovanja o dogodki v v prih« »1-Ivan Govže, I njih letih. Nekdo prerokuje v angle-žkem "Daily News":
1903.	V maju se izvrši narodnostna sprememba, ki objame široko polje; v juniju bo londonski dvor v žalosti. Car Nikolaj umre. Rusija in Francozka napadeti Angležko in Japan, poslednji bost i zmagovalki.
1904.	V marcu bo sklenjen časten mir. Sultan in belgijski kralj bosta pregnana. V Rusiji, na Francoskem, na Turškem in morda na Španskem bodo velike spremembe. V novembri pade predsednik Zjed. držav. Roose velt.
1905.	V avgustu umreta lord Sa lisbury in maršal Wolseley. V no-
Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Micb., Miha Klobučar I vembru pride angležki dvor zopet in Anton Gerzin.
Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Josip Smuk, Juri j j
Brožič in Marko Petrič. Za društvo sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn., Josip Videtič. Za društvo sv. Jurija št. 22, So. Chicago, III., Frank Medoš. Za društvo sv. Barbare št. 3, La Salie, 111., Josip Bregač. Za društvo Sokol št. 38, Pueblo, Colo., Frank Medica. Za društvo sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišnik. Za društvo sv. Alojzija št. 19, So. Ijorain, O., Frank Justin. Za društvo sv. Jožefa št. 21, Elyria, Colo., Josip Jarc. Za društvo sv. Mihael Arliaugel št. 40, Claridge, Pa., Josip Mat ko.
Za društvo sv. Barbare št. 39, Roslyn, Wash., Anton Jaiuacek.	I Novice. V vodnjaku je utonil
Za društvo sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Martin Konda. [ Trstu 46letna vdova »los. Carminat Za društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa., Ivan Germ.	I Pomoč je prišla prepozno. X
Društvam upadajočim J. S. K. Jednote naznanjam, da se bliža I ali i« sama skočila v vodnjak ali ™ i čas glavnega zborovanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo od poslance in jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev priobčimo v glasilu.
Na svidanje dne 5. julija v Oinahi, Neb.!
Josip Agnič, I. tajnik.
žalost. V zimi se cesarju Viljemu d« odi nekaj hudega.
1906.	Južna Afrika se vzdigne v orožje in bo sledilo hudo leto.
1907.	V juniju in v juliju bo vsta-ja v Kitaju. V novemrbu umre Sarah Bernhardt.
In tako gredo ta prorokovanja v--do leta 1929. Verovati pa sme v>:ik«f to se umeje — kolikor hoče!
Drobnosti.
Ban kar v pretepu. "Sloveči" italijanski bankar, kteri se s ten naslovom kaj rad ponaša in v "kup čiji" tudi izdaja za pristnega Slova na, je v torek 9. junija popoludne n; Greenwich St. pretepaval ubozeg: Poljaka. Bankar in poulični pretcpai tudi nekaj'
Jetuiški paznik in bivši orožniški postajevodja obdolžen tatvine. V Ljubljani so aretirali jetniškega paz nika F. Smoleja. Dolže ga hudodel stva tatvine, ktero je baje še kakor postajevodja izvršil s tem, da je kuharici na orožniški postaji v Skofji Loki ukradel hranilno knjižico, gla-sečo se na 800 kron.
To pa je že nenavaden slučaj, da bi bil orožnik in jetuiški paznik obdolžen tatvine.
na zaradi tatvine. Raznim ženskam] je kradla obleko ter dobila zato deset
mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Dve grozni nesreči sti se prigodili te dni na Štajerskem. 121etni Anton Pavi ič iz Ruš - je stal pri cirkularni žapri svojega očeta. Žaga je mirovala. V tem pa je šel njegov 9letni brat k za tvor i in je odprl isto. Vsled tega Re je cirkularna žaga jela vrteti in jc zajela desno roko nesrečnega fantiča. Žaga mu je popolnoma odjela roko nad laktom. Dečka so preveli v bol nišnico v Maribor.
kdo vrgel. — Budimpeštansko dr zawio pravdništvo je dalo zaprei sodnega svetnika dr. K. Soosa. ki i izsiljeval od strank denar. — Vel kega morskega volka so vjeli v Lu kovi pri Reki. Ribamerfoin ter teht. 1200 kg. — V Berolinu je streljali sestra Rdečega križa na svojega lji; bimea, hišnika Gausehkeja ter ga iv nila. — Legar hudo razsaja v Londo nu. Raznesel se je z vojaškimi odejn-mi, ki so se rabile v južnoafriški vit] ni ter se razprodale. — Slepar Juri; Kaetz, ki je sleparji po eel i Avstrh. pod imenom grofa Bethlena, ji' bii na Dunaju obsojen v šestletno ječo.
Pri boju z biki v Almadi na Span skem so udrli biki preko ograje ter usmrtili dve osobi, več pa jih ranili.
—	Srbski radikalni list "Odjek" i< oblastveno vstavljen, urednik pa ob sojen v večmesečno ječo. — Lastno mater je vstrelil vsled neprevidnost. v Zwettlu kmetski sin Weidenauor.
—	Ubegli župan v Kraljevem graden Czerni si je izposodil na ponarejen, menice 20,000 K. — Orožnik' so stre Ijali pri ljudski tomboli % Piave pr; Milanu ter ubili nekega kmeta in en damo. Več osob je ranjenih.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8, do 12. ure doooludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil« ulagateljem.
Za varnost nlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vs^ni svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da j" varnost ulng popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok
in varovancev.

fi©" Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.
MOČNI MOŽJE se lahko brez stroškov pripeljejo čez morje in dobe še 15 mark plače, seveda morajo delati na parniku. Oglasiti se je: 130 River St., Iloboken, N. J.	(6jl)
PRODAM H. I SO
v Clevelandu na St. Clair St. Hiša ie lepa, ima 10 sob. kegljišče za dv ■ igri. hlev itd. Najboljši prostor za Slovenca ali Hrvata, pripraven za vsako obrt. V hiši jc sedaj saloon.
Prostor (Lot) meri €2x1 G5.
Več se poizve pri
SEB. S K A Ti ERNE, 1601 E. Madison Ave., Cleveland, O.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-
docku, Pa~ ima svoje redne mesečne seje vsako trto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sle-leči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev/ Kikil, podpredsednikom. 851 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-Jock. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Trolia. Maršali.' Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo ] da v najkrajšem času poravnajo svoj j dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki agitirajte v prid društva!	ODBOR
4 apr 04
BOLNIKI,
ki so se zaopljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se ss^nz-vetlj-cLjej©-
South Bend, Ind.. to. apr ta 1903.
Velecenjeni gospod profesor-
Pet let s-m trpel vsled tajnih bolezi.ij, zaprtja in kron:čnega iztoka. Mnogi drav-niki so me zdravili, izdal sem nebroj denaria za zdravnike in zdramila, toda 1 se zastonj. Končno obrnil s?m se na vaš zavod in po vporabi samo fenfga /abojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen.
Peter Skorja. San Jose, Cal,, 3. maja 1903.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo Ča^i mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljub-> zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	Jakob Urbas,
Hrošči. Na Kranjskem je letos ne navadno veliko hroščev. Po nekaterih krajih na večer kar vse brenči. Leto> bi morali tudi sistematično uničevati te škodljivce.
Najstarejši aktivni podčastnik avstrijske armade je ogujičar, na; kranjski rojak Frank Iglič. Isti se ji rodil leta 1S29 v Selu pri Ljubljani. •Cslužben je v zalogi smodnika pri Ljubljani.
V Kandršah pri Vačah pogorel j« trgovec Janez Urbani ja. Pogorela inu je hiša in vsa zaloga blaga. Za blago je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za 2000 K.
Na Koroškem kolodvoru v Mari boru ponesrečil je železniški paznik j Karol Sabater. Povozil ga je stroj, kterega so premikali. Zlomilo mu je obe nogi , kteri so mu morali v bolnišnici odrezati. A našli so se suro
eži, ki so ponesrečenčevi ženi poslali! na dom njegove čevlje, v kterih so s« nahajali odtrgani prsti noge in kosi; mesa. To kaže res o skrajnem pos*-1 rovi jen ju euvstev!
Nesreča. Nedavno je prišla k go-spej Zaje, ki stanuje v hiši št. 6, ulice Paolo Diacono v Trstu, v obiske 22-j letna Irene, scproga delavca Zima-rellija, ki stanuje v isti hiši. Ko ste be Ženi sedeli za mizo, se je 221etni j kalifornijska vina, vsakovrstni Karol Zaje igral z revolverjem; ta sel whiskey ter brandy, fine smodke jc vsled njegove neprevidnosti sprožili itd. Preskrbim stanovanje in hrano n krogla je prodrla Zimarelli oko ter 8 uajboljšo postrežbo jej obtičala v glavi. Prenesli so jo v I f obilen obisk se priporoča: bolnico, kjer jej težko rešijo življenje, j (3idc)	John PuheK.
Zaje se je podal na inšpektorat, kjer so ga vzeli na zapisnik ter ga odvedli zapor.
Smrt vsled — gladu. Poroča se, da so v nekem jarku na Rošči — pri Jesenicah — našli mrtvega 221etnega Antona Cigale-ta z Notranjskegn. Podal se je bil iz Rožne doline od dela proti Hrušiei, da bi šel v Idrijo na nabor, a je na poti omagal in tudi umrl vsleg — gladu.
Premeščen je velike vojašnice. Iz glasila tržaškega magistrata doznaje-ino, da je že izdelan načrt za gradnjo nove velike vojašnice na v ta namen kupljenem zemljišču v Roeolu. Z gradnjo se prične bržkone že v jeseni in bo v treh letih dokončana tako, da se bo potem lahko začelo podiranj« sedanje velike vojašnice, na kterem prostoru s«? zgradi potem nov de mesta.
Mlade tatice. - Celovško sodišče je obsodilo 16letno deklo Lizo R. iz Zla ten na dva meseca težke ječe s po stom vsak teden, ker je svojemu go epodarju Fr. Baumgartner ukradla 191 K. — lfiletna Katra S. iz Krema bruekena je bila že štirikrat kaznova
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra
Copper Cliff Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 2S leti počel sem zgublj -ti lase in brke, ter sem v t;kn dveh let rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. Še le ko sem začul glas o vašem zahodu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi zdravili.
Martin Pehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešč ako v, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku vešča k u, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH — AKO ZGUBITE LASE. — AKO STE BOL*| NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE — SPOLSKE BOLEZNI.— ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PftEBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ste Ii blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vam to kratkim potom naznani, da ne meče e brerkoristno vašega drazega denarja. Ako ste pa ozdravljivi io profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da morate takoj s edrav-ljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Eksj resu ta--koj odposlal v kterikoii kraj Zjed. držav, Kauade ali Mehike. Le ta po'Ekspresu vam pri-poslana zdramila sprejmite brezpogojno, br.-z ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti pri po slap a Vam zdravila, je bolje, fina kaliforniškajina, vsake vrste ,|a ^ ujtj Da naš zavoj ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga žganje, prodajal izvrstne smodke ime".
in ptlljeeill postregel S tečnimi je-	Ako ste bjj pridite osobno, ako ste daleč pro.", pišite v vašem maternem jezika
till).	in prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov:
Za obilen poset se priporoča
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan cd io. do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od IO. do I. ure popoludne.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
saloon,
436 Watson Avenue, Ejtte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pivo,
V Opatiji je bilo od dne 1. sept. m>2. pa do vštetega 6. maja 1903. 14,383 osob. Od 30. aprila pa do vštetega 6. maja je priraslo 382 osob. 6. maja 1903 je bilo navzočih 1470 osob.
Nižje opdpisani naznanjam bra torn Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridjce, Meni., in tn odprl novo urejeni
saloon,
Za llolubov spomenik. Cesar je podaril za spomenik učenjaku in poto valcu po Afriki, Emilu Holubu (Cehu), 2000 K Kajne.
t kterim točim vedns SVEŽE P T VO, DOBRO KALIFORNSKO VI NO, IZVRSTEN WHISKEY iti iz svoje privatne bla-1 prodajam FINE SMOTVKE.
■ spoštovanjem
MARTIN RAUH, Rečne postrvi v morju. V bližini | Aldridgt, Mont., Park Co Miramara so vjeli in na trpr prinesli rečno postrv. Te postrvi se dobe le I Rojakom, kteri potujejo skozi Du redkokedaj v morju. Berolinski zoo-lranjfo na Silverton, Jurey Rico in log Mocbius piše o tem: Postrvi sclTeluride, naznanjava, da sva odprk nahajajo skoro izključno v sladkih | novo gostilno vodah, posebno pa v hitro tekočih re kah s kamenito strugo. Zato je čudno da zaidejo semintja tudi v morje. Po-1 poleg železniške postaje, vsakdo vidi strvi so vjeli Že ob izlivu Visle in vjhiŠo, ako pogleda na Main St., naš Kilskem zalivu med slaniki. Omenie-1 napis je dovolj velik. Vsakogar bode-' ni slučaj pa nam kaže, da tudi Ja lVa postregla z dobro pijačo, okusni dransko morje ni brez teh rib. To je J mj jedili in izvrstnimi smodkami. tembolj čudno, ker ima Jadransko I Za. obilen obisk se priporočata morje več 9oli v sebi, kakor vzhodno! BLATNIK in BRUCE, morje.	|	____Durango, Colo
avstrijska domovina

Eks]»resni parnik
Kaiser Wilheim d. Gr/'
odpljuje dne 16. junija oh 10. uri iz New York a v Bremen.
Nizozemski poštni parnik
"Rotterdam"
0<1 j nje dne 17. junija oh 10. uri iz New Yorka v Rotterdam.

JBrzoparnik
La Lorraine"
0(1 pij nje dne 1 S. junija ob 10. uri iz New Yorka v Havre.
PAZITE DOBRO NA HOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGAIIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
64
»1
Brzopamik
Auguste Victoria
odpljuje dne IS. junija oh 10. url iz New Yorka v Hamburg.
Lepi ]>oštiii parnik
"Finland"
odpljuje dnč 20. junija ob 10. uri iz New Yorka v Antwerpen.
pišite [slovenski j>o^nioj eenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
JP^"* Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rusinskib, lit vin skih in poljskih društev.
v "nje listke za te paruike prodaja i S a k s e r, 101) Greenwich S .., jNT e w Y o r k. Za ekspresne par-nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod- potom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu." 3795
^JFjglL 580 SOUTH CBNTRE AVENUE, CHICAGO, Iti.

mmm
p mmmmmmmm

postal bodem bleščeča se s svojim m:-

(Dalje.)
Brooklyn, 5. septembra 1900. Draga sestra!
Ko zopet ozdravil perica. Ta, kakor t>t zvezda na de, sije se lim, kot milovi mehurji se spreminja jočim se sijajem na ležišče Tvojega 'oma. Danes zjutraj sedela je na robu postelje moja Eva ni mi je poročala o imenovanem planetu na našem zakonskem obnebju. Med tem, kije govorila, gladila me je s svojo mehko, nervozno roko, neprestano = čelu, tako ljubko in nežno, kakor v dnevih naše prve ljubavi. Dozdeva mi, da sem njeno dete, tako materin ski ravna z menoj; — ali pa skuša na mojej glavi, kako bode v bodoče prala perilo. '"Dete!" dejala je, "jaz imam načrt, kteri je izveštno dober. Obiskala sem sosedne hiše, kterih stanovni-ki vedo, kaka nesreča je nas doletela. Vsi nam bodo dali dela. Sedaj bodem napravila pralnico."
Tako je govorila Eva. sedaj pa mene poslušaj ! — Kakor hitro bodem zamogel vstati in ko bodem dovolj krepek, da bodem zamogel piti čai pri kuhinskej mizi, nosil bodem dolpr, bel predpasnik, kteri bode zadaj zvezan s širokimi trakovi; k temu pride mogoče tudi norveška avba, korzet in kako čipkasto nakitje. Hlače zami rem še obdržati in čevlje. Kad za pranje sva že kupila, voda naju pričaku je v vodovodu in — srajce, nogovi- i-ter rjuhe bodo postale tudi umazan. .
Da — do tedaj. Sedaj naravno š; ne morem pomagati, kajti še vedno v sem v postelji, tako slab in beden, kakor človek, kteri počasi umira. Pač pa slišim mojo dobro, zvesto Evo delati in mučiti se v kuhinji — toda pomagati jej še dolgo ne-morem, in tudi potem le z jedno roko.
Vendar pa imam nado. -Teden drn zega ne bodemo pustili gladu umreti — Eva — Bertie — Tom. Stanarino smo plačali za september. Zdravnik še sedaj nič ne velja. Eva in Bertii-sta dobila nove čevlje; jaz jih ne po trebujem. Toda, da moram jaz, kr. pak velikan ležati noč in dan v post« lji, ter pustiti, da moja bolna soproga in moj otrok za mene delata —si-stra! to je prava rana v srcu, ona peče in otrovlja; to mi obudi tako tu • žna čuvstva proti bogatim ljudem, da jim tega sploh ne morem oprostiti.
Tom.
Brooklyn, 9. septembra 1900. Draga sestra!
Preživel sem izvrsten dan. Pričel se je ob 9. uri z dobrim zajuterkom pri kuhinskej mizi. Ko je bil s svojim mazanjem pri kraju, me je prvič potolažil. "Sedaj se stvar ozdravlja. Mister Pratt. Še teden dni in potem se zamorete sami obvezovati." Ah, to ji' slišati tako tolažljivo. Rešiti se zdravnika in osobito še tacega s žago in nožem, je prava, nepokvarjena rešitev.
Po kosilu — sedaj pride prlavno poročilo "dobrega dneva" — odšel sem prvič na prosto, odkar me je dohitela nesreča. Najpreje sem šel iz spalnice v kuhinjo, iz kuhinje v spalnico, in tako tje in sem. Potem se me je polastila nekaka mrzlica za prostost, vzel sem klobuk, suknjo in palico, ter odšel na mostovž. Tudi semkaj sem srečno prišel, toda na stopnicah — hm * — še vedno se zaletavam in tudi stopnice niso pri miru in najgorje je to da je držaj stopnic na levej strani. Toraj trojna nevarnost. Toda želja dihati sveži zrak, je bila, močneja nego previdnost, močneja. nego prošnje moje prestrašene soproge — in stopajoč nazaj, odšel sem počasi po stopnicah navzdol. Xa ta način sent se zamogel z desnico oprijemati in na rotu počivati. Toda ta prizor je bil brezdvomno smešen, kajti Evica se je smejala. — Da, da, draga ženica, nazaj gre, rakova pot ie sedaj za men-najbolja. Na dolenjej stopnici sem moral počivati. Istodobno me je sre čala tudi hišnica.
"Ah, Mister Pratt!" pozdravila me je, ker moje hoje ni razumela. "Ste bili na sprehodu? Lepo vreme je danes, Mister Pratt!"
Tako sem končno prišel doli —
vun in bil sem odzunaj.--O svo
boda! Tudi v najskromnejej obleki si ti kraljica nebeških darov. Ono malo solnčnega sjaja, namešanega z dimom metropole. Vlažen zrak. Uboga zemlja — na vsakej travnej bilki ka-menita plošča. Drevesa — grmovje— narava — vse je pohabljeno, zanemarjeno radi človeške želje po dobi čku. Griee so odnosili, doline napolnili; obrili gozde, polja in travnike; zamašili potoke in studence; bregove zaliva zazidali; uničili jih z drogovi; spremenili rajski komad zemlje v puste, jednoatavne ulice, hiše, tovarne, skladišča, kupe kamenja, iz kterega prihaja neprestano dim in para, kte-ra je tisočerim pekel na zemlji. In vendar je še vedno toliko ostalo, da je narava razveselila moje žalostno oe.
Tako sem šetal kako uro krog hiš
(telesno zmučen, duševno ) zopet k vratim naše hiše.
Bertie mi je prišel veselo vriska je
nasproti, v ročici je držal jabolko. "Papa! to jabolko mi je dala gospa Finnertyjeva iir še tri za tebe in mamo."
In tako je bilo; Evica je dobila ženski obisk. Petero se nas je vsedlo k mizi. potem smo pili čaj in govorili ter se smejali, dokler se popoludne ni spremenil v hladen, krasen večer, kteri vabi k počitku in odmoru.
Tom.
Pilot Knob, 12. septembra 1900.
Brat!
Hvala Bogu! Pisma postaja jo boljša. Med vrstami zamorem-citati, da je pri Tebi bolje, da se ?>olagoma vrača srčnost, zaupanje, nada, in vse ostalo, česar potrebujemo, da zamo-remo križe in težave prenašati, na svoje prejšnje mesto, v Tvoje prsi.
Tako Te saj Tvoje duševne moči ne ostavijo in potem, ko je Tvoja roka zdrava — potem — potem se bode že kaj za Tebe našlo. Na svetu j»- na tisoče pohabljencev, mnogo ljudi je, kteri so bolj pohabljeni, nego Ti, kteri si uiti toliko ne morejo pomoči kot Ti, kteri pa vendar žive. jedo. pijo in se oblačijo. Čemu toraj obupati 't Srčnost, drafji brat! Povsem srčni ne moremo biti na svetu. Tudi oni, kteremu ničesar ne primanjkuje ima še želje, ktere ga mučijo. Tudi z dvema rokama si mora f-lovek otreti solze in ako bi imel 1ri roke, potem bi mu zopet ne bilo pra v. \'a svetu ne živimo le za šalo; nfiše življenje na svetu je le memogrede.
Čemu si toraj tako ozkor-rčen ra>li nesreče in čemu radi slednje zgubljaš pamet---ne, jaz Te ne na
meravam karati, ubogi Tom. Jaz vem kako si trpel in kako še trpiš — toda o ininolosti nečem pisati. Govoriv; toraj o prihodnosti.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 hit se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
svetovni, prenovljeni
M
SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši Tek zoper
REUMATIZEM, PO KOSTNICO, PODAGRO itd.
in razneTeumatično neprilike.
gA no z 2Set. In S Oct. v vseh lekarnah aH pri
F. Ai Eicbtsr & Co.
215 Pearl Street, New York.
J o lin Venxel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjskih in nemških
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanje in ]K)pravljenje harmonik. IMo na pravim na zahtevimje naročnikov Cene so primerno nizke, a delu trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do £4f>. Plošče so iz najbolj šega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikeija ali medenine. Cena trivrstnim je od *4f> do Več in natančno pove:
JOHN V EN ZEL, 74 Munich St., Cleveland, Ohio-
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno vino po 35 do 45 centov
oralona.
Lansko belo vino po 35 do 45 centov salona.
Staro belo vino po 50 ct. salona. Reeslinp po 55 ct. palona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 Ion skupaj. Naročilom spod 50 salon je potreba še posebej pridejati $2.00 ia posodo. Pošljem dobro belo vino 20 sralonov za $14; staro belo ali črno 20 salonov za $ IG s posodo vred in pla-'•am sam vožnino (freight) v vsaki kraj Zjed. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem.
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co.
Hoces rajypselltl svojega moža?
*
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim k som j eč;-nke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Golo.
Telefon: 439 Union.
Govori so v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojake.; in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastni;
HIBI
telefon kadar dospeš na kako i>ostajo v New York in no
veš kako priti k F k. Sakskuju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori .sjovensko.
J s .si v. *
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. Stublerja
v Dulutli; Mizm.; B17 OT* Supsr-ior Si.
oipsple Generale Transatlantiqae,
Francoska parobrodna družba
-H?-

• .	" J T'
gm
^Sl §||lp
■ -d

potnTke^k* tkar* tud^j^	^ ^ pr8K°a*Če Za j DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PAFTiSSViGO-IHNSBRUK LJUBLJANA.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de-1	poštni parniki so:
Josip Sciiarabon.
Prodajamo^ d£]&mo na posodo? Dopravljamo in ^meniamo
pisalne stroje
(TYPEWRITERS)
pripravljene tudi za slovanske jezike.
Prodajamo priprave h strojem.
Prodajamo posamezne dele.
Preskrbimo steuografe in poslo-valce na stroju.
ALI YAM ZAMOREMO P0STRECI ?
Remington Typewriter Coinpsnr,
327 Broadway, New York, N. Y.
.000 ton,*	25.000 konjskih moti.
11	25.000 „ „
,,	IS.tlO „	„
„
,,	9.CCO „
I.a Champagne",.............................. 8.000 ,,	y.000 ,,
;„U Gascogvs", ....................... ... ». 8.coo „	9.000 ,,
•	P&mifci odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob čctrtfeib ob to.
uri do polu dne.
j
I Parniki odpljuj*k Ie pristanišča *-tv 35 or i L Rivr«,	Morton Btrw'
5
I *La Lorraine
i La G as«-off ne F -La Savoie j*La Touraine i*La Lorraine
18. junija 1003. 2r». junija 1903. 2. julija 1903. 9. julija 1903. IG. julija 1903.
La Gascogne	23. julija 1903.
La P.retagne	30. julija 1903.
^La Touraine	avgusta 1903.
La Champagne	13. au trust a 1903
*La Savcie	20. avgusta 1903.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Skm sgeneijf: 3S BEOABWAY, NEW ¥0RK.
IS.0LLAHB -America Line
(II0LLAN f > i " K i: l H K X ClETA) vozi kraljeve niiozomeko hi ^t. io Zjedlnjenih držav
med NEW Y0EK0K is "OlHfiMMOM preko Boulogns-sur-Mer.
o
Matija Pogorele,
jiroilajalec
Ujh, verižic, uhanov,
murčkev iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA KAZNIH KNJIG.
S** Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište pon;-
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels AValt liam	$i>.—
Srebrne ure z enim pokro-
šiOORDAM, parni k z dvojnim vija-	STATlMDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	-n-rk *
lp,..,r,.. .. .	vijakom. 10,oOO ton.
■RYNDAM, parnik z dvojnim vija	7 7
kom, 12,500 ton.	.. , . . POTSDAM, varnik z dvojnim ^ja-1 ROTTERDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
^ Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
H;uli ceno glej na posel»ej olijavljenih listinah.
voh)	$12.—
Srebrne ure z 2 pokrovoma $10.— in višje.
Koss 20 let garancije: IG Size 7 Jewels	815.—
„ „ 15 „	818.—
Boss ease 25 jet garancije: IG Size 7 Jewels	825.—
„ „17 „	$30.—
O p o m b a. Vse zlate Jire so z o vojn i i?; »»okrovom. Kolesovjc pri naštetih urah je Elgin aH VVaJtliam, kakoršm-g. kdo želi. Llago poši 'jam po Express. Vsemoje blago je garantirali' H.i/prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pism«»uem dogovoru. Manji ziieski naj se x>oši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v iiaročbo knjig je n.u[>iaviti:
M. P0G0RELC, Box 220, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvaii pa naj se od sedaj naprej po Šiljajo i>od naslovom:
Care of B. Schuette, . FOgOreiCK 52 state st > Chicago, 111.
Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen
tov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. -
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratrmg ic. INOMOST, 3 Rudolfstrassc. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
I* urniki o p^i i u j «■ j o: Iz HOTTK11I >AMA vsak «Vtit«-!; i:t iz NEW YORIvA vsako sredo
-.................	ob 10. uri zjutraj. ----
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
Math. Grahek,
<201—1203 Oor. Mosa in Santa Fee At*.
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr jte, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcBrijsbtta Map
n železnine; v zalogi ima tudi Tri lerjevo grenko vino.
Mtf" Pošiljam denarje v start, domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-5em v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. lattoSk.
GOTOVE
denarje najceneje ku • piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St.. New York.
(if
89 E. Madison Kti-oet,
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ fi.00
Srebrna ura......
Screw uavijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenara;
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: .
16 Size 7 kani nor $15.00 16 44 15 " #18.00 18 " 7 " #14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-ue * kamnov........$14.00
OrOMBA: Vse ure sr najboljše 'delo Elgin in Waltfaam ter jamčene ; glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Sicraicli,
89 E. Mad)son Street, CHICAGO, ILL.
^mm stab line
(i žvkofmsrska parol)rodi;, družba „Kudeea zvezda")
poarooajo redno vožnjo s peštnimi parniki med
New Yopkom ia Antwerpenom, + * + * * + ^ + + + Philadelphijo in Antwerpetionu
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11SD9 ton.j KR90NLAND.......... 12760ton.
SEELANS............1:on.| FINNLAND............127G0ton.
Tri eeunh za medkiv.vje vjK).steto vse potrebščine, dobra -:rana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajerske^ Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo ia druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nri dopoludne od pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz Pil IL A-DELPHI JE vsako drugo sredo od i>omo]a ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — CoiV3rd & Pine StB-ST, LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.
ŠfeiSik-v
iil«i........