Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 2?, avgusta 1936 štev. 191. Leto X. (XVII,) mm MARIBORSKI C§na 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejenian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ccniku / Oglase sprejemn tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 f* JUTRA •Simk ,H&id Španija, ki je v slavni preteklosti za Karla. V. obvfedoivala ves svet in ki drvi od Filipa II. v propast, se že mesec dni zvija v grozotah in strahotah bratomornega krvoprelitja. Nekoč ponosna in silna država, ki je bila po angleški prevladi v zapadnem delu Sredozemskega morja potisnjena ob stran, doživlja danes tragično peripetijo, ki ji utegne v izboru narodov in držav še precej vzeti na veljavi. Špansko vprašanje pa je v teku zadnjih dogodkov prešlo na širše torišče, kjer je v vprašanju ohranitev evropskega miru. Številni in nepričakovani, konflikti zaostrujejo iz dneva v dan- položaj. Nič ni pesimizma pri onih, ki vidijo, da se na obzorju pojavljajo terpni oblaki. Ali bo evropska diplomacija tako močna in spretna, da bo lahko še vnaprej opravljala težavno Sizifovo delo v pomirjeva-nju in odstranjevanju ostrih konic, ki jih ustvarjajo trenutki? Medtem so se v Varšavi ob prihodu šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina opravili važni posli. Var savski razgovori so jasno pokazali: stara francosko poljska zveza še drži in se more kvečjemu še samo utrditi in poglobiti, Poljska gre svojo pot, ki je v skladu z interesi poljskega naroda in poljske države'. Ob sklenitvi nemško-poljske bilateralne pogodbe je Varšava dala nekoliko ijguka Parizu. Sedaj ga je dala Berlinu. Velike predvčerajšnje poananjske proti-nemške demonstracije govorijo več kakor vsa službena in neslužbena tolmačenja pomembnega dogodka, ko je francoski generalisimus prispel v Varšavo ter se razgovarjal s šefom poljske državne obrambe generalom Rydz Smiglyjem. ki ve bo v prvi polovici septembra podal na velike francoske jesenske manevre v Alpah, ne skozi Nemčijo, ampak mimo Nemčije, preko Avstrije in Švice. Pažnja Evrope pa gre te dni tudi v nekatera druga središča političnega življenja in od loče vanja, kakor na primer v Moskvo, kjer bodo sodili na smrt proti-režimovske zarotnike s Kamenjevomin Zi novjevom na čelu, potem v Atene, kjer skuša general Metaxas, najnovejši evropski diktator, razpuščajoč vse levičarske organizacije uvesti avtoritativni režim, končno na Dunaj, kamor je nenadno in nepričakovano prispel madjarski državni upravitelj Nikolaj Horthy. Bila bi iluzija, ako bi kdo menil, da je Horthy prišel zares v Avstrijo samo na lov v tirolskih loviščih. Madjarski vodilni krogi priznavajo odkrito, da je treba dati Horthyjevemu potovanju velik politični pomen. Kombinacije so različne: Dosedanje informacije, pa dajejo slutiti, da je Horthy, ki ni od 1. 1920 sem prestopil madjairskih meja, tista oseba, ki naj omogoči prvi sestanek med Hitlerjem in dr. Schuschniggoni. Odveč bi bilo ugibati, zakaj ni te vloge prevzel Mussolini, o katerem je znano, da ne hodi rad preko meja italijanske države. Marsikaj pa se pojasnjuje ob okolnosti, zakaj se ta čudoviti lov vrši ravno v Tirolah, in sicer v Hmterrissu, kamor je mogoče priti samo preko bavarskega področja v Vorder-rissu. Verjetno je, da bosta z enotedenskega lova napravila Horthy in Schusch-nigg, ki sicer ni lovec in ki je že včeraj na Dunaju konferiral s lrjorthyjem, prijeten izlet v Berchtesgaden na bavarski strani, priljubljeno letovišče — kancelarja Hitlerja. Kombinacije pa gredo še v dru-Ko smer. Horthy se nayodno namerava vračati v Madjarsko preko južnih Tiirol in Koroške, od koder je lahko zdrkniti na iouA/ibiSAAfiii io lir irlWWw m UiMfSiimA WWw W P MOSKVA, 22. avgusta. V zvezi z znano zaroto prot; Stalinu so pred mo skovskim tribunalom prišle nekatere zanimivosti na dan, ki se tičejo teroristične organizacije, ki je stala pod Trockijevimi direktivami in ki naj bi pripre vila umoTstvo Stalina, Vorošilova, Kaganoviča in drugih sovjetskih prvakov. Leta 1932 je Jrockj pristal na tajno zvezo skupin Trockija in Zinovjeva in so se leta 1934 osnovale v Moskvi tajne teroristične celice. Leta 1934 je Kame-nev sporočil Mračkovskemu, da pripravlja Bakajev umor Kirova v Leningradu. Na vprašanje prokufatorjevo je ZinOvjev direktno potrdil to izpovedbo s priznanjem: »Mi smo umoriji K*rova.« Obtoženi Jevdokitnov je priznal, d3 je skupno z drugimi člani tajne teroristične organizacije pripravljal umor Stalina, Vorošilova in Kaganoviča. Pred sovjetskim sediščem se zagovarja radi veleizdaje 15 ohtožencev, med katerimi je 12 Židov. Politična policija je aretirala 240 oseb, kj pridejo takisto pred višje sodišče. Senzacijo je zbudila izpoved obtoženca Olberga, da je bil zadnji poskus, ubiti Stalina, organiziran na dan 1. maja 1.1. in so bili za atentat določeni dijaki pedagoškega instituta »Maksim Gorki«, ki bi bili morali vreči bombe ob priliki mimohoda rdečih čet na »Krasni ploščadi«. ' •*. Stoekmiet# mmiett te kafavetovskega vodilna DUNAJ, 22. avgusta. »Weltb1att«poroča, da je sestavljen poseben triumvi-rat, ki bo vodil posle Heimwehra. V tem triumfiratu so avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Steidle, avstrijski poslanik v Budimpešti Neustatter-Stiir-mer ter major Fey. Omenjeni triumvirat bo prevzel hajmverovsko vodstvo dne 1. septembra, nakar se bo podal knez Starhemberg kot vodja Hajmvera na večmesečni »dopust«. DrtSd&is h*. k&Hir ska fteUUka DUNAJ, 22. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo bivši nemški kancelar in sedanji dunajski poslanik von Papen ostal tudi po izvršenem poslanstvu na pomiritvi Nemčije in Avstrije na dosedanjem mestu na Dunaju, vendar z novo važno diplomatsko misijo v vsej Srednji Evropi in na Balkanu. Papen naj z nadzorstvom nad nemškimi poslaniki v Budimpešti, Pragi, Beogradu, Bukarešti, Sofiji in Ateni, dirigira novo nemško politiko z Dunaja. HmHia m Ttoiiia ikk&temotal PARIZ, 22. avgusta. »Daily Mai|« piše, da sta se Nemčija in Italija odtočili za intervencijo v Španiji. Pričakuje se, da bosta Nemčija in Italija v najkrajšem času prizna(j vstaško vlado v Burgosu. V Parizu sp priznava, da je položaj zelo resen, da pa ni brezupen. Francoska in britanska vlada sta madridski in berlinski vladi priporočali umerjenost. T fr fi+AP^sItMUU U&hkSl JERUZALEM. 22. avgusta. Reuter poroča: Pri Hedri so vzplamteli boji med arabskimi vstaši in britanskimi četami. 15 Arabcev je bilo ubitih. DNB poroča: Kralj Iraka Gazi I. je sprejel v Bagdadu angleškega poslanika v posebni avdienci. Ob tej priliki je kralj Gazi opozoril angleškega poslanika, da bi bilo treba v Londonu posredovati v svrho čimprejšnje rešitve palestinskega vprašanja v duhu arabskih zahtev. Kralj je pripomnil, da bi bila takšna rešitev v interesu dobrih odnošajev med Arabci in kraljevino Irakom na eni strani ter Veliko Britanijo na drugi strani. pJUUUU ust&s&u MADRID, 22. avgusta. Havas poroča: P«d predsedstvom Azaue je bila včeraj seja ministrskega sveta, na kateri je vojni minister poročal P uspehih vladnih čet na guadaratnski fronti in so vstaši pustili na bojjšču vejiko vojnega materiala. Okolic^ Naval-Feral je popolnoma očiščena vstašev. Vladni oddeliti sq popolnoma obkolili na aragonski fronti Hueseo. Vstaški napeli n§ jru in San Sebastian so vladni oddelki po srditi krvavi borbi odbili. V|adna voj ska se pripravlja, da zopet zavzame Badajoz. Spričo teh madridskih pprogil je prebit polkrog Pri Madridu. ila&etki KNEZ NAMESTNIK PAVLE je prispel včeraj v spremstvu kentskega vojvode z avtomobilom v Konjice. Pripeljala sta se skozi Savinjsko dolino. V Konjicah sta posetila kneza Windisch-jgiitza ip se zvečer zopet odpeljala na Brdo pri Kranju, kjer ima, kakor znano, knez namestnik Pavle svoj dvorec. PREDS£PNJK YUQE Dr. STOJAM-N0VIČ se je z Bleda vrnil nazaj v Beograd. NAŠ N0V{ TIRANSKI POSLANIK. Za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika kraljevine Jugoslavije v Tirani je imenovan kraljevski generalni konzul v Newyorku g. Radoje Jankovič. KMEČKI DOLGOVI. V kratkem bo posebna konferenca zastopnikov Narobne banke in profesionalnih bančnih organizacij, ki se bo pečala z vprašanjem definitivne ureditve kmečkih dolgov. Zatem b0 obravnavala to vprašanje še druga konferenca, nakar bo vlada sestavila dokončni načrt zakona za likvidficijp kmečkih dolgov, ki ga bo skupijo z zakonskim osnutkom o bankah in obpinskih hranilnicah, odgoditvi Plačil ter privatnih hippteHarnih bankah in menjal-pipah pre^ložiki parlamentu. APA KONFERIRA OD 5. URE ZJUTRAJ IN JE TIH. Včeraj je Ac$ Stanojevič pričel sprejemati obiske že ob 5. zjutraj in so bili kot prvi pri njem Miša Trfpnovič, Krsta Miletič, in Laziča Markovič. Ko je odhajal iz hotela Pariza, ni hotel ničesar povedati p skuptieni proglasu združene opo-zicjje, ker da še ni imel č#sa, da bi o tem gpvoril s svojimi prijatelji, češ, da si mora licUpreje dati prgledati pči. Kakor po-o^ajo iz Beograda se bodo danes sestili k skupni seji Aca Stanojevič, Ljuba Davi-dovič in Joca Jovanovič. »BALKAN« O BEOGRADU. Bod naslovom »Beograd - Beogradja-nim^ piše »Balkan«: »Beograd je pre-stolica ter predstavlja čast države in na-rodti. Njegov prestiž bo zatemnjen, če se np vodi računa o tem, kdo prihaja v Beograd in kdo ga naseljuje. Ne more se dogajati, da je nekdo vse svoje življenje živel in delaj na nekem mestu, ko pa pro pade, se pojavi v Beogradu. Beograd naj naseljujejo oni, ki so sposobni za delo, in otfd, ki so zg svoie PQsle kvalificirani, ne pa oni, ki drvijo v prosjaštvo.« »ANTON« ZGOREL OB SEVERNI AFRIŠKI OBALI. Predvčerajšnjim je radi požara, ki je nastal v skladišču drv, neposredno po od pjHtiH iz luke Tunis zgorel parobrpd »An-tuit«. last društva Babaroyič. Posadka se je rešila. NAJVFCJI CEltO VSLOVAŠKI VRI? V čftrfe^ 20. t. ni. so pričele velike za-kljijčne vežtie čehoslpvaške armade, ki so dosjej največje med dosedanjimi ma-nevri. Ponje« Igfpšniiii manevrov je pq-vdlarjeiii z navzočnostjo nalodličnejših predstavnikov čehoslovškega javnega živ jjenja s predsednikom republike dr. Be-iigšem n§ tPlH in S prihpdoin posebnih delegacij z^vp^nišk^i arntad, ki opazujejo iTlineVfe iz neposredne bližine. italijansko stran, kjer se bosta Horthy in Schuschnigg, ki odpotuje te dni po svojega sina v Italijo, lahko skupno znašla pred — Mussolinijem in z njim konferirali}. Evropski položaj je tak, da ga nejtoč- neje označujejo vtisi uglednih ameriških osebuosti, ki se vračajo s potovanja po Evropi v Ameriko s sila pesimističnimi občutki. Kako sodijo ti ameriški odličniki o mednarodnih prilikah v Evropi, je najpoučnejša izjava ameriškega trgovin- skega ministra Nppperja, ki se je te dni vrnil iz Evrope in izjavil med drugim ame riškim novinarjem, da se je vrnil v domovino z vtisom, da je vso Evropo zajel strah pred zapletljaji, ki onemogoča vsako Intenzivnejšo poslovno delavnost. SoKolslvo Tetavadečemu članstvu Sokolskega društva Maribor-Matica Opozarjamo brate in sestre da se prične redna telovadba v ponedeljek dne 24. trn. Bratje vodniki in vodnice obvestite vse (elovadeče članstvo. Bratje in sestre posečajte redno telovadbo. Pripravite se za jesenski meddruštveni nastop in za društvene lahkoatletske tekme, ki se bodo vršile koncem septembra t. 1. Zdravo! Načelstvo. »Bodimo v vedni, stalni pripravljeno sti, kakor zahtevajo to današnje prilike. Mi gledamo mogočen nastop naše armade in se veselimo uspehov in rezultatov telesne vzgoje naših organizacij. Če pravi dr. Miroslav Tyrš: »Orožje v vsaki pesti, pripravljeni za boj!«, pač ni mogel lepše potrditi naše oborožene sposobnosti in našega programa. Nič besedi, tem več samo dejanja! Po Tyršu se ne izvo-juje bitka šele na bojnem polju, temveč že davno preje. To znači dolgo, dobro, intenzivno in smiselno predpripravo že danes. Nasilnikov ni mogoče razorožiti z lepimi besedami, temveč samo z orož jem!« (Čs. legionar.) 23. avgusta 1936 ob 15. uri ljudska igra Vekoslava Janka: Od pohorskih - pavrov - vam - hočem zapet... Letno gledaliSče Ruše mmka Žalostno je po naših vinogradih Najbolj je letos prizadeto naše vinogradništvo. Že dolga leta ni bil pridelek tako slab, kakor bo letos. Radi preobilice dežja se je po naših vinogradih z bliskovito naglico razširila znana trtna bolezen peronospora. Nekateri vinogradniki so takoj uvideli že v zgodnji spomladi veliko nevarnost, ki preti vinogradom od strani te bolezni. Začeli so že zgodaj s škropljenjem in res posrečilo se jim jo rešiti nasade, cvete ter potem z rednim škropljenjem tudi'grozdje. Dragi pa, ki so bolj zanikerni, pa so čakali s škropljenjem, tako, da se je bolezen popolnoma zajedla v liste, grozdje in les. Od teh zapuščenih, oziroma zanemarjenih vinogradov se je peronospora, s svojimi trosi, ki jih raznaša veter, naglo širila tudi na one vinograde, katere so marljivi vinogradniki z marljivim škropljenjem rešili vsaj deloma. In na ta način so sedaj tudi ti vinogradi močno napadeni od perono spore. Ce hodiš danes po takih vinogradih, ki so bili prepozno škropljeni, bi se najraje razjokal. Krasni trsi so popolnoma rumeni, grozdje pa črno in sproti odpada. Vinogradniki pa obupujejo, ker bodo posledice te bolezni še vnaprej močno ovijale rast trt. Mnogi so že obupavali — .sumili, da jc temu nenadnemu in hitremu širjenju peronospore kriva galica, kar pa ne drži. Krivda je v poznem škropljenju, ker se je bolezen že takor vkoreninila, da ni bilo mogoče več uničiti številnih trosov. Znano je namreč, da se kljub škropljenju ne more uničiti bolezen, ampak samo trosi, potom katerih se bolezen širi. Ni pa tudi za vse vrste enaki čas škropljenja. V ljutomerskem srezu je bilo komisijsko ugotovljeno, da k bilo od pe- ronespore uničenega 75% vinskega pridelka. Znak, kako se je peronospora razširila, nam kaže tudi dejstvo, da so poleg vinogradov napadeni tudi sadonosniki, kar ima za posledico, da je sadje slabše. Druga katastrofa jza naše vinogradnike pa je bila toča, ki je pretekli teden dvakrat močno razsajala in uničila, še to malenkost, ki je ostala. V nekaterih krajih v okolici Ljutomera in Male Nedelje je toča uničila od 100% do 50% tega, kar je še ostalo. S tem je še poslednji up naših vinogradnikov splaval po vodi in mnogi ne vedo, s čim bodo letos in drugo leto poravnali svoje davčne obveznosti. Letošnja slaba letina, povzročena po peronospori, naj bo za druga leta glasen memento, da je treba trte rano in večkrat škropiti. Letošnje leto je za naše vinogradnike velika preizkušnja, kajti o letošnjem pridelku sploh ni treba govoriti. Je pa tudi klic našim vinarskim zadrugam in raznim kmetijskim družbam, da bodo poučile naše vinogradnike o pravilnem in pravočasnem obveznem škropljenju pod nadzorstvom vinarskih strokovnjakov. Naloga poslednjih pa je, da bodo na podlagi letošnje katastrofe takoj spomladi pričeli s proučevanjem, kakšen čas je najbolj primeren in kedaj se mora pričeti s škropljenjem. Ker pa je škropivo, ki ga uporabljajo sedaj, precej drago, bi bilo potrebno, misliti na cenejše škropivo, ki bi si ga mogli nabaviti tudi naši revni vinogradniki. Le na ta način borno lahko rešili naše vinogradništvo in na stotine naših gospodarjev propada. — K. V., Mala Nedelja* P/UHO^Ofle muh vegijiti Usu (titolov Maribor pionir Jadralnega letalstva v Jugoslaviji Letos poteka peto leto, odkar je bila ustanovljena mariborska jadralno letalska skupina. Tiho, brez hrupnih ustanovnih sestankov, sta zbrala mlada študenta tehnike Vojko Humek in Boris C i-J a n okoli sebe v delavnici mlade fante, večinoma študente in začeli so graditi prvo jadralno letalo v državi, katero je bilo še isto poletje gotovo. Predvsem je skupina piorala vzgojiti prave letalce, tovariše, športaše, kateri znajo svoje osebne koristi podrediti koristim skupine. Vse te naloge so čakale mlado skupino, ki se je morala poleg tega stalno boriti za denarna sredstva. Če pomislimo še, da so se prvi poleti vršili brez strokovnega vodstva kakega izvež-banega jadralca učitelja, da je morala skupina prestati vse težkoče in oviire, ki se javljajo pri vsakem šolanju in katere more predvidevati in odstraniti le praktik, potem nam je jasno, da njeni letalski uspehi niso bili takoj vidni, kakor so n. pr. zdaj vidni uspehi posameznikov drugih skupin. Po začetnih uspehih pride vsaka športna panoga do neke mrtve točke, preko katere se more le z veliko volje in mnogo truda ter počasi premakniti. In preko te mrtve točke je skupina prišla lani, ko je na podlagi sistematičnega ^ela Vdelala in krstila tri aparate, poleg' tega pa pod domačim vodstvom, na domačem terenu in na doma zgrajenih aparatih vzgojila tudi prve pilote. S temi uspehi se je premaknila za velik korak naprej. Preko vse zime je gradila in se pripravljala na novo sezono, v katero bo stopila s šestimi aparati in po uspešnih treningih pokazala visoko kvaliteto skupine. Ona hoče spraviti jadralni šport v Mariboru na visoko stopnjo, da bo z njim dostojno reprezentirala mesto, obenem pa propagirala idejo letenja med vse plasti ljudstva. Mariborska skupina, katero vodi agilni predsednik g. Danilo Vahtar, bo točno sledila svojemu začrtanemu programu, držeč se gesla očeta jadralnega letalstva Ursinusa: »Graditi in leteti pomeni vse!« Ob priliki petletnice je izdala Jadralno letalska skupina mariborskega Aerokluba obširno spomerfico, ki je edinstvena in prva brošura o jadralnem letalstvu pri nas. V brošuri je napisal uvodne besede predsednik oblastnega odbora Aerokluba g. dr. Josip Tominšek, in sicer pod naslovom »Za zrakoplovni Maribor«. Šef Jadralno letalske skupine Aerokluba Maribor g. Danilo Vahtar je prispeval članek »Mladini perotil«. Inž. aer. Ivo Šoštarič razpravlja o jadralnem letalstvu, tajnik Jadralno letalske skupine g. Franjo Kos pa o razvoju jadralnega letalstva v Mariboru. Brošurica je opremljena z nekaterimi slikami, ki nazorno kažejo zgraditev brezmotornega letala ter način jadralnega leta. Vsi članki v omenjeni spomenici pričajo o velikih naporih in prizadevanjih agilnih in požrtvovalnih mariborskih pionirjev brezmotornega letalstva, tako da zaslužijo priznanje in podporo vseh javnih činiteljev. Jadralno letalska skupina hoče propagirati idejo letenja ne samo med prebivalstvom mesta Maribora, marveč ustanavlja tudi podružnice po drugih krajih in je že ustanovila podružnici v Ptuju in v Gornji Radgoni. Z novimi upi se odpravljajo naši letalci v novo sezono in čvrsto se bodo držali svojega gesla: »Graditi in leteti pomeni vse!« Problemi profiSuberku^z^eia ;kr!b$tfa V Ljubljani je izšla v tisku Zadružne tiskarne lična 46 strani obsegajoča brošura: »Protituberkuiozno skrbstvo v delavskem zavarovanju«, izdana po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V uvodnih besedah, ki jih je napisal pisec te brošure šefzdravnik OUZD dr. Ivan Zajec, se poudarja, da je tuberkuloza velevažno poglavje v službi socialnega zavarovanja in da je ravno radi tega nujna potreba, da posveti baš OUZD tuberkulozi še prav posebno paž-njo. Ker je tuberkuloza zahrbtna bolezen, ki se pojavlja navadno brez posebnih alarmantnih znakov, opažamo v sta-ležu teh bolnikov presenetljivo dejstvo, da ima ta stalež v veliki večini tuberkulozne bolnike, pri katerih je tuberkuloza že v poznih stadijih, medtem ko je jako malo bolnikov s tuberkulozo v začetnem stanju. Posledica tega 'je, da je HtdUnne Bizantološki kongres bo v Rimu od 20. do 26. septembra. Kongres se zaključi dne 28. septembra v Napolju. Na kongresu bodo predvsem razpravljali o grških dialektih in bizantinskem pravu v Južni Italiji ter o odnošajth med bizantinsko in gregorijansko glasbo. Begovičeva drama »Brez tretjega«, ki js dosegla krasen uspeh v pariškem gledališču »L’ Oeuvre«, se je po dveh pariških interpretkah z uspehom podajala v radijski stanici »La Voir de Pariš«. Omenjena drama se je pred leti uprizorila v Mariboru. Mednarodni gledališki kongres bo od 3. do 9. septembra na Dunaju. Je to 9. mednarodni kongres »Societe Universel-le du Theatre«. Istočasno se bo organizirala na Dunaju tudi mednarodna gledališka razstava. Med drugim bodo nastopile v okviru kongresnih prireditev nizozemske, italijanske in madjairske tea-trske skupine. No v a književna moda je takozvani db-lorizem. D*o»k>*r.hz e>m je nekak pesimi- zem v novi obliki. O tej temi piše v »Tempsu« znani književni kritik časten Rageot, ki ugotavlja, da je pojav razočaranja in pesimizma pri današnji mladi generaciji zelo pogost. Po Rageotu je do-lorist vsak oni umetnik, ki ve za svo') bol. Kakor vsaka literarna moda. t;:■ ? stika tudi dolorizem po velikih predhodnikih, katerih imena naj bi novemu književnemu pokretu dala večji ugled. Številni so slavni predniki, ki niso bili zdravi od čomta in Dostojevskega ter Heineja in Nietscheia pa do Rousseauja, Pe-trarce, Leopardia in D’Anunnzia. Dolorizem je Vzniknil kot opozicija proti srečnemu privilegiju, ki ga predstavlja zdravje. Doloristi pravijo: »Ukinimo tiranijo onih, ki se dobro počutijo, ker nas njihovo zdravje razjeda. Da obnovimo literaturo, je potrebno, da uvedemo vanjo svojo bol. Bol postaja na ta način sredstvo književne inspiracije.« Puškin in Lenin. V Puškinu so videli svojčas sovjetski literarni kritiki zastopnika stare ruske aristokracije in plemstva. Pri tem so se naslanjali na avtoriteto znanega ruskega marksista Georgija Plehanova, ki je v Puškinu videl pesnika plemiškega stanu. Sedaj se približuje lOOletni jubilej Puškinove smrti, čutijo se znamenja, ki gredo za tem, da se Puškinovo ime rehabilitira pred rusko javnostjo. Sedaj se je pričela širiti vest, 'la je Lenin prav rad prebiral Puškima, n to zadošča, da se je mnenje o Puškimi v krogih sovjetskih kritikov spričo naslona na Leninovo avtoriteto močno spremenilo. Nekateri so celo pričeli trditi, da je Puškin med predhodniki boljševizma. Sedaj pa je »Pravda«, flficielno glasilo moskovske vlade, v posebnem uvodniku, ki ga je posvetila Puškinu pod naslovom »Veliki ruski pesnik« označila Puškina oficiozno Kot nacionalnega ruske^ genija. V tem znamenju bodo v Rusiji proslavljali lOOletnico Puškinove smrti. Češkcslovensko Jihoslovanska Revue, Št. 5. je pravkar izšla. Vsebuje dragoceno gradivo, med drugim prispeva E. Adamič članek o sodobni slovenski glasbi, J. Bidlo razpravo o periodizaciji zgodovine Slovencev, J. Pavliček o Nikoli Teslu, R. Jedlička o fotografiranju v Jugoslaviji, Robert Matejka pa o Ohridskem jezeru. zdravljenje tuberkuloze dolgotrajno in drago ter doseženi uspehi nikakor niso v razmerju z materialnimi žrtvami. Ta brošura naj služi uradnim zdravnikom in vsem, ki se bavijo s protituberkuiozno borbo. Navodila so sestavljena po zdravstvenih izkušnjah službe OUZD in obravnavajo pljučno in izvenpljučno tuberkulozo. Še prav posebne važnosti so smernice protituberkuloznega dela zdravstvene službe v socialnem zavarovanju. Pravi smisel protituberkulozne ‘borbe bo podan šele tedaj, če se bo kosala s kura-tivo tudi preventiva. Brez preventivnega, to je zatiTalnega dela proti jetiki, tudi najbolje izvedena organizacija kurativnega (zdravstvenega) skrbstva ne motre doseči vidnih in trajnih uspehov. Celotna brošura je razdeljena v tri poglavja: 1. Kurativa, kjer se obravnajo pljučni in iz-venpljučni pojavi jetike, 2. Preventivno skrbstvo, kjer so podane splošne smernice glede zdravstvenih in socialnih razmer zavarovanca in 3. Evidenca, ki nam kaže smernice in daje navodila za vodenje raznih statistik, ki ugotavljajo stanje in razvoj tuberkuloze. Brošuro zaključuje izvleček predavanja g. dr. Minafa, specialista za kirurgijo in ortopedijo pri OUZD v Ljubljani. Itovite te fkatett&etoa Osebna vest. Premeščen je sodnik sre-skega sodišča v Marenbergu g. P i c e k Janko v Črnomelj. Gosp Picek je služboval v Marenbergu komaj dobro leto in si je v tem času pridobil mnogo simpatij med obmejnimi Slovenci. Bil je zaveden nacionalist ter takoj po prihodu sodeloval pri vseh narodnih društvih v Marenbergu. Bil je vnet odbornik Sokola, Narodne Odbrane in še drugih narodnih društev. Z. njim odhaja tudi njegova soproga Ana, ki je bila zelo priljubljena in delavna odbornica Kola jugoslovenskih sester v Marenbergu. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo uspehov. — V Marenberg je premeščen iz Metlike sodnik g. dr. Ljudevit Gruden. tiUutfatske in jkotiške MwUe fauocUeu ždeuaške o&due šote v HkusiBotu Učenci bodo prejemali Z letošnjim šolskim letom se ustanavlja Pri delavnicah državnih železnic v Mariboru posebna železniška obrtna šola, ki bo imela stopnjo nižje srednje šole. Pri tukajšnjih delavnicah bo sprejetih 40 učencev, in sicer 32 ključavničarskih, 7 kovjnostrugarskih in 1 tapetniški. Obrtna šola traja 4 leta in je stopnja železniške obrtne šole po kvalifikaciji enaka 4 raz-•"odoni srednje šole z mak) maturo. Za S*sa šolanja dobivajo učenci plačo, in si-ce*‘ v prvem ki drugem letu po 12 Din v plačo tretjem letu po Din M, v četrtem po Din 16 za vsak delovni dan. Učenci so zavarovani za slučaj bolezni. Sprejemni pogoji in druge podrobnosti se dobijo pri upravniku tukajšnjih delavnic državne že leznice. Prošnje je vložiti do 1. septembra. Kandidati bodo pravočasno poklicani v Maribor in po zdravniškem pregledu pripuščeni k sprejemnemu izpitu. Podrobne pogoje objavimo v prihodnji številki našega lista. Utok fiOjdUuG ? Jutri v nedeljo od 11. do 12. ure promenadni koncert v mestnem parku. Igra Sodba železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika g. Schon-herrja. Gostilna Weber, Pobrežje, vrtna veselica — ples. Restavracija »Trije ribniki«. Odojčki, hiške, narezki, dobro vino, sveže pivo. Danes zvečer koncert (Schramel). Dobra zabava. Kavarna »Promenada«. Mestni avtobusni romet priredi v nedeljo, dne 23. t. m. posebno vožnr v logaško Slatino. Odhod z Glavnega trga »b 13.30, povratek ob 21. ure. Vse na-daljne informacije, kakor prijave najpozneje do sobote 19. ure v prometni pis r-ni na Glavnem trgu (tel. 22-75). ..ELEKTROINSTAIACIJA" JKSSSSF Pinterič Pavel, Maribor Vetrinjska ul. 22 na dvor* tel* 27-14 izvršuje vse v to stroko ■Redajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijslcejja *«aterijala, žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih cenah. 0 Um m OMm X. seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v torek, dne 25. avgusta 1936 ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Oddaja nadaJjne opreme za novo šolo v Magdalenskem predmestju. Seja gradbenega odseka se vrši v torek, dne 25. VIII. 1936 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Zdravnik dr. Rudolf Lovrec se je vrnil z dopusta in spet redno ordinira. . Mestno kopališče bo radi snaženja par •lega kotla od 34. avgusta do 3. septembra (in ne 13. kakor včeraj javljeno) zaprto. Na 2. deški meščanski šoti v Mariboru je imenovan za upravitelja g. Viktor Rode, dosedaj nastavnik na 1. deški mešč. šoli v Mariboru. Obenem so od 1. na 2. deško mešč. šolo dodeljeni: g. Josip Rudež, g. Fran Zamer, g. Albert Žerjav, g. Ivan Matelič in gospa Alojzija Veras. Grob pri grobu. V samostanu šolskih sester v Strossmajerjevi ulici 15 je včeraj preminula 42 letna sestra Pacifika Dornik Frančiška. — V splošni bolnišnici pa je izdihnila 22 letna Ratej Viktorija, žena ^ključavničarja drž. železnic. Preostalim naše globoko sočutje! Pet dni trohnel na drevesu. Ko je včeraj popoldne stikal po Betnavskem gozdu neki 16 letni fant, je v najgostejšem delu Betnavskega gozda našel nekega moškega, ki je visel na neki smreki. O grozni najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so takoj prišli na označeni kraj ter ugotovili, da je obešenec 40 letni pomožni delavec Ivan Filej, stanujoč v Stritarjevi ulici 2. Fileja pogrešajo že od pondeljka ter se je napram svojcem že večkrat izrazil, da si bo končal življenje, ker ne more vzdržati strašnih bolečin, ki jrh je trpel radi revmatizma. Kakor smo že poročali, se ie v ponedeljek dne 17. tm. podal z doma ter se najbrže že v ponedeljek dopoldne obesil, kajti truplo je bilo ob najdbi že precej strohnelo in v razpadu. Truplo nesrečnega Fileja so spravili v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Filej zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Končano je poravnalno postopanje trgovca Franca Zoreta v Slovenskih Konjicah. Studenške novice. V kratkem bo blagoslovitev novega avtomobila studenške gasilske čete, za katerega je daroval ša-sijske dele g. inž. Fridau. Slovesna bla- goslovitev se bo izvršila skupno s svečano proslavo 15 letnice Obstoja in razvoja studenške požarne hrambe. — V četrtek dne 20. tm. je napravila Ljudska uni verza v Studencih [»učno ekskurzijo v tekstilno tvornioo Doctor in drug. Številnim udeležencem ekskurzije sta pokazala obrat višja tkalska mojstra gg. Kljo-oniik in Bolite. Ob zaključku sta se za vodstvo zahvalila v imenu Ljudske univerze župan Kaloh in učitelj Vrane. Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Ob nedeljah tudi od 10. do 12. Šolski program je brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat Začetek 9. septembra. Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite v Gregorčičevi ulici 26, pritličje. Strelska družina na Teznem se zahvaljuje vsem darovalcem nagrad in cvetlic, vsem damam in gospodom, ki so pomagali v šotorih, zlasti še gostilničarki gospej Pulkovi, da so pripomogli družim do lepega uspeha. Na drž. deški meščanski šoli v Mariboru se bodo vršili popravni izpiti za vse razrede dne 29. avgusta z začetkom ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede bo istotam v dneh 1., 2. in 3. septembra, vsikdar od 8. do 12. ure. Za vpis sta ne-obhedno potrebni predhodno izpričevalo in davčno potrdilo. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski v šolski veži. Mariborsko splošno bolnišnico bodo razširili. Kakor smo že poročali se bo gradil pri splošni bolnišnici v Mariboru nov paviljon in je banska uprava že razpisala prvo ponudbeno licitacijo pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Mariboru. Predvideni stroški težaških, zi darskih betonskih in železobetonskih del ■znašajo 2.29 milijona Din, stroški krov-skih in kleparskih del pa 80.000 Din. Štipendisti za Čehoslovaško. Čehoslovaško prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za 20 svobodnih štipendij za jugoslovanske slušatelje visokih šol na Čehoslovaškem iz ustanove viteškega kralja Aleksandra I. Ujedmitelja. Štipendije so po 5000 Kč letno. Prosilci morajo vložiti prošn na čehoslovaško prosvetno ministrstvo preko dekanatov, odnosno rektoratov one visoke šole, na katero so se vpisali in sicer najpozneje do 20. okt. Upoštevale se ne bodo prošnje prosilcev, ki šele nameravajo študirati na če-hoslovaških visokih šolah. Franca Jožefa cesta v Mariboru? Pod tem naslovom piše »Slov. Narod«: »Bila je pred 20 leti, kjer je danes Aleksandrova cesta, središče Maribora. Tam je bila tudi trgovina, ki je imela tedaj napis: Franz Tiravisan, Spezerei & Colonilwaren Handhmg in Marburg a/'D., Franz Josef- DVOJNI UŽITEK 9‘O‘N B ON I PROIZVOD „U N ! O h “ ZAGREB strasse. Med Mariborskim tednom so dobivali kupci pri tej tvrdki blago, »vezano z motvozom, ki je na njem tiskan ta imenitni nemški napis. Tvrdka po 20 letih očitno še ne ve, da v Mariboru ni več Franz Josefstrasse. Če bi vedela,-bi nedvomno ne uporabljala predvojnega motvoza s tem napisom, sicer pa nihče ne verjame, da bi tvrdka ne mogla porabiti v 20 letih starega motvoza. To je o-čifna demonstracija ob priliki Mariborskega tedna; Franc Jožefovim veteranom je začel rasti greben.« Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi za danes: Večinoma jasno in toplo, kasneje najbrže nevihte. Jablane cveto. Na Činžatu nad Falo je zacvetela v sadovnjaku tamkajšnjega g-Matija Blažeta jablan, kakor da bi bila najlepša pomlad. Blagoslovitev novega razglednega stolpa (16 m visokega) na Velikem vrhu (1347 m), bo v nedeljo, 23. avgusta 1936. Z novega razglednega stolpa se nudi naj-krasnejši razgled na vsem Pohorju. V neposredni bližini leži Črno jezero v gozdnem zatišju, dalje A reli z Ruško kočo, Klopni vrh, ves Kozjak, celo Gradec, Svinjska planina z Golico, Urška in Peca, ter prekrasne Savinjske alpe. Na jugu pa se ti nudi prekrasen pogled od Konjiške gore in Boča preko Donačke gore na Zagrebško goro ter Celjsko hribovje. Preko Dravsko-ptujskega polja pa se srebrj široka Drava. Stolp je postavilo SPD Slov. Bistrica na zemljišču g. dr. •Huga Windischgrjitza, lastnika Velikega vrha. Na predvečer razsvetljava plan. doma in cerkve ter kresovanje in prižiganje raket. V nedeljo ob 10. uri s.v. maša, po maši skupen odhod na Veliki vrh (20 minut) in blagoslovitev razglednega stolpa. Pri maši in slovesnosti poje sep tet Živko iz Maribora. Planinska godba. Dostopi: iz Slov. Bistrice, Peska in Areha po 3 ure, iz Oplotnice 2 uri. Avtomobilska cesta preko Šmartha na Pohorju do Ramšaka, od koder prideš do M. p. Betkin god Kuhinjska vrata so se zaloputnila in Začul se je razdraženi mamin glas: »Ne •norem se pretrgati! Po trgovinah moram begati, a tu se nič ne dela...« Mala Betka se je prebudila in se takoj spomnila, da obhaja danes svoj god. Tiho se je zasmejala in zlezla s svojo srčkano Sflavico pod odejo na toplo. »Betka, hčerka moja. Prebudi se!« se ie sklonila nad posteljo mati. »Danes je tvoj god. čestitam ti, srček moj!« In ko je pomolila Betka svojo glavico •2Pod odeje, je dejala mama resno: »Oprosti, da sem te zbudila tako zgodaj. Saj sama dobro veš, da pridejo gostje. Od ranega jutra se že sučem po kuhinji, pa moram zopet hiteti v trgovino bo to in ono na vseh koncih. Primanjkuje •hi časa. Vstani, hčerka, po nekaj mi moraš skočiti.« Ko je Betka prinesla mleko in jajčka, jo poslali po jabolka, potem po sladkor. potem zopet po moko. »Ponoviti moram še naloge,« ie tiho Pripomnila Betka svoji mami, sluteč, da 2 jabolki, sladkorjem in moko še ni vse °bravljeno. »Ah, bože moj! Kakor da delam vse zase,« se je jezila mati, ki ji je nekaj Smrdelo po pripaljenem v veliki modri Pouvi. »Gostje pridejo in poreko: god hčerke edinke, pa ga ne morejo prosla-vistikakor se spodobi. Toda Ojedjeto .vse- eno. Kakšna brezčutnica,« je sikala okoli sebe Betkina mama. In je Betko poslala še po klobaso. Vračajoč se iz šole je Betka dolgo zvonila po temnem stopničšu. Za vrati se je slišal hrup, smeh, petje in godba. »Gostje« je pomislila Betka. »Gramofon!« Končno ji je odprla postrežnica Marta. »Samo odpirati in zapirati mora človek za seboj,« je zagodrnjala. »Tam navijajo zdaj radio, a tu...« Za mizo je sedelo mnogo gostov, sami očetovi in materina znanci. Žvenketali so s pribori, pili, jedli in govorili vsi hkrati. »A, godovnica!« je zaklical Marko Pezdir, očetov tovariš v pisarni, ko je zagledal Betko na pragu. Njegova soseda pa je začudeno dvignila namazane obrvi: »Kaj? Tale kratkosrajčnica je godovnica? Jaz pa sem menila, da ima sam gospodar svoj god.« Betka je bila malo užaljena, saj ji je zdravnik dejal, da je že »velika za svoja lota«. Kratkosrajčnica! Po prstih je prišla do matere na koncu mize, prisedla je na vogalček njenega stola in ji zašepetala na uho: »Mamica, lačna sem.« »Takoj, Betkica,« je prikimala z glavo. »Pojej tole sardino zr italijansko solato,« »Tortice bi rada.« Mati je šinila s pogledom preko mize. »Počakaj, Betkica, torte je ostalo malo in nekateri je še niso vzeli.* Betka je vzdihnila in začela brskati z vilicami po saiati. »Ta je muzikantinja, če se ne motim,« se je obrnila k materi okrogla Betki neznana ženska, podobna belemu medvedu. »Lastnega otroka se ne spodobi hvaliti,« je zardela mati. »Zakaj bi se ne spodobilo,« se je oglasil na drugem koncu mize oče. Ne samo muzikantinja, celo mlad talent je. Sam učitelj je dejal o njej, da je čudežno dete. Schuberta igra in tistega... kako se že...« »Prosimo, prosimo,« so kričali gostje. Betka je apatično sedla h klavirju, pomislila in zaigrala. Vsi so za hip umolknili. »Ljubim glasbo,« je dejala »belemu medvedu« podobna dama med glasnim žvečenjem jabolka. »Glasba spravi človeka v dobro voljo.« »Zame,« je zamahnil Marko Pezdir z roko, »bi pa take glasbe sploh ne bilo treba. To je pogrebna koračnica.« Gostje so se zasmejali. »Betka, zaigrajo foxtr: 9251 22502 23599 25435 29357 m! 42342 47315 49240 5,m7 50827 .■>34350 55522 64129 64390 66958 70736 775?5 90843 93930 96356 Bančna poslovalnica Gosposka 25. Bezjak, Maribor, Službeno Iz Okrožnega odbora liNP v Mariboru. V pondeljek, dne 24. t. ni. ob 20. uri seja odbora, ki je za vse gg. od- Bankovci po 1000 Din iz leta 1920 se sprejemajo za plačilo davkov. Iz Beograda poročajo, da je oddelek za državno računovodstvo v finančnem ministrstvu izdal davčnim upravam navodilo, da sprejemajo bankovce po 1000 Din z datumom 30. novembra 1920 (brez rozete ali z naknadno natiskano rozeto) za odplačilo dolžnega državnega davka. Predpisan je tudi podroben postopek pri spre jemanju takih bankovcev za plačilo davka. Kakor znano je bankovcem po 1000 Din z datumom od 30. novembra 1920. potekel rok za zamenjavo pri Narodni •banki 4. maja t. 1. Po poteku tega roka pa se je izkazalo, da je še precej teh bankovcev med ljudmi. Zato je finančno ministrstvo izdalo davčnim upravam navodilo, da sprejemajo v nadaljno zamenjavo te bankovce. Pri tej naknadni zamenjavi pa so se pojavile ponovno težkoče. Ker mnogi ljudje niso pravilno poučeni o zakoniti pravici do nadalnje zamenjave opozarjamo, da bankovci, ki jim je rok za zamenjavo že potekel, ne izgube svoje vrednosti. Taki bankovci izgube le značaj zakonskega plačilnega sredstva in jih Narodna banka ne sprejema več. Zakon o Narodni banki pa v § 25 izrecno določa da imenitniki iz prometa vzetih ban kovcev lahko te bankovce nadalje pred-lože v zamenjavo glavni državni blagajni, ki jih bo izplačala in uničila. Narodna banka namreč prizna državi, takoj po poteku roka za zamenjavo, skupni znesek bankovcev, ki niso bili predloženi v zamenjavo, in se za ta znesek, zmanjša državni dolg pri Narodni banki. Zato pa je od tega trenutka glavna državna blagajna dolžna sama zamenjti še preostale bankovce. Narodna banka je v svojem pozivu za zamenjavo tisočakov z datumom 30. nov. 1920, ki ga je objavila leta 1930 izpecno poudarila, da lahko imetniki bankovcev, vzetih iz prometa, tudi še v preteku treh let zamenjajo te bankovce pri glavni državni blagajni, ki jih bo izplačala in uničila. PRIZAD zvišuje ceno pšenici. Privilegirana izvozna družba je sklenila že sedaj plačevati za pšenico cene,, ki jih je prvotno določila šele za september, to je 3 Din pri metrskem stotu več nego sedaj. To predčasno zvišanje cene je v zvezi z naraslimi cenami v inozemstvu, ki so. pre koračile Prizadove cene glede na izvoz no pariteto. Zeniške tvornice oproščene vseh dajatev. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 98 finančnega zakona v. a I. 1936-37 izdal uredbo o oprostitvi plačevanja javnih dajatev za železno indusrijo v Zenici. Uredba se glasi: Železna industrija, d. d. v Zenici, se oprosti carin in drugih carinskih dajatev, skupnega davka na poslovni promet, luk-susnega davka, državnih in samouprav, nih dajatev na vse vrste strojev in njihove rezervne dele, na ves materijal in o-rodje, uvoženo iz tujine za zgradbo novih tovarniških naprav in tudi tedaj, ka dar jih pošlje v tujino nazaj ter uvozi namesto' njih drug materijal. Materijal, ki se uvozi po prejšnjem členu, se ima, v kolikor se ne bo porabil pri gradnji tovar niških naprav, v določenem roku poslati v tujino. Drugače bo družba morala plačati dajatve za neizvoženo količino na prvi poziv cariname. Orodje in priprave. potrebne za gradnjo novih tovarniških naprav, ki se začasno uvozijo pod pogoje ni, da se v določenem roku vrnejo, so proste ostalih carinskih dajatev. Kot jamstvo za znesek ustrezajočih dajatev pri uvozu služi pismeno poroštvo Železne industrije, d. d. v Zenici. Podrobnejše določbe za izvedbo te uredbe bo izdal finančni minister. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novjnah. in velja glede določb o iuvozu do vštetega 31. decembra 1937. Na včerajšnji petkov svinjski sejem je bilo prignanih 248 svinj. Cene so bile: za 5—6 tednov stare od 70 do 110 Din, do 9 tednov stare od 135 do 160 Din, od ■3—4 mesece stare od 170 do 235 Din, »od 5—7 mesecev od 250 do 360 Din, od —10 mesecev stare od 370 do 550 Din, za 1 leto stare pa od 570 do 920 Din. Prodanih jo bilo 105 repov. Cene mesu ®0 bile: za 1 kilogram žive teže od 6 do .50 Din, za 1 kg mrtve teže pa od S do &5U Din. iz umazanih rok ne more priti nič čistega V »Murski krajini« beremo: »V zadnji številki Vašega tednika se v zvezi z Klubom prekmurskih akademikov zopet omenja moje ime, ker sem se seveda silno pregrešil s tem, da sem pustil objaviti nekatere članke, ki niso všeč črensovski gospodi. Očitate mi, da se družim z onimi visokošolci iz naših krajev, ki se upajo malo drugače misliti kakor to zahteva gospod urednik (Kleklovih; op. ur.) Novin. Zato sem seveda jaz, kakor tudi vsi drugi, kaj drugega — kot komunisti. In jaz sem seveda tisti, ki »mešam« ljudstvo. To bi pa že morali vedeti, gospoa urednik, da Prekmurje ni tako velika pokrajina, da bi se porazgubili sadovi mojega dolgoletnega javnega delovanja. Prav tako ne bo pozabljena in ostala neopažena svojevrstna trditev o moji osebi. Sami si kopljete grob, ker je ljudstvo samo najboljši sodnik. In kolikokrat smo že povdarili/da bi bil že slednjič čas, da začnete pometati pred svojim pragom. Iz umazanih rok ne more priti vendar nič čistega. Dobro pa bi tudi bilo, da bi g. urednik prečrtali naš zadnji uvodnik. Po svetu se dogajajo danes tako čudne reči, da se ne sme slepo mimo dogodkov in izigrati že danes zadnjo karto, ko še ne ve, kaj bo prinesel jutršnji dan... Saj bi Vam na tem mestu še kaj več povedal, da pa moram molčati, ni to moja krivda. Mogoče ste informirani... ... S tem pa seveda ni rečeno, da bom molčal. Uverjen sem, da se bo na kak- ioduje ieieftmtifte vesti Nova zmaga madridske vlade MADRID, 22. avgusta. Kakor poročajo iz uradnih virov, so vladne čete vrgle včeraj popoldne vstaše na guardaram-ski fronti nazaj in so zasedle Guadeloupe. Vstaši so pri tem utrpeli velike izgube. LA CORUNA, 22. avgusta. Kakor poroča tukajšnja radijska postaja je v Malagi, ki je v rokah vlade, izbruhnil upor in trajajo srdite borbe med rdečo milico in vladnimi oddelki. Grs očividuo za komunistični komplot. LIZBONA, 22. avgusta. Kakor poročajo iz Cadixa je španska vladna križarka »Libartad«, ki je pred dnevi, kakor znano, zaustavila na odprtem morju nemški parnik Kamerun, na sličen načifl hotela ustaviti neki turški parnik, kar so pa preprečile vstaške obalne baterije, k« so pričele obstreljevati omenjeno vladno križarko, ki se je zatem um akrila. in prijave sprejema najkasneje do 1 sept. Putnik Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22, 21-29. Rogaška Slatina, Št. Ilj, Dravograd, Gor. Radgona. Celje, Aleksandrov trg 1, tel. 119. Dva velezanimiva izleta s »Putnik«-ovim avtokarom v Dolomite! Sedemdnevni izlet čez Dolomite in v Benetke, v času od 29. avgusta do 4. septembra 1936, cena Din 675 po osebi. Ruta: Mari- bor - Celovec - Vrbsko jezero - Bsljak -snem shodu našla prilika, da Vani na vse j *" Pieve di Cadore - Cortina d Am-prav temeljito odgovorim. Do takrat po- j pezzo-Karersko jezero - Bolzano - Gard-trpite! Sicer pa bi bi! že čas, da slednjič sko ^Qro “ Merano - Verona - Vincen-pridete k pameti in da se ne osmešite pred javnostjo, saj vendar zavzemate častitljiv položaj. — Benko Josip, nar. posl.« O POLITIKI ŠEPETANJA. Celjska »Nova doba« objavlja: »Politika šepetanja, izmišljanja m klevet. Pod tem naslovom priobčuje »Samouprava«, glasilo jugoslovenske radikalne zajedni-ce, z dne 19. trn. uvodni članek, v katerem pravi, da je v času minulih JNS in avtoritativnih režimov prišlo v navado šepetanje kot politično sredstvo, ker radi zadušene svobode .tiska in svobode go vora opozicija ni mogla po drugih potih vzdrževati medsebojnih vezi in stikov s svojimi somišljeniki. Vlada g. Stojadino-viča pa je omogočila svobodno politično delavnost vsakomur. Nerazumljivo je torej vladinemu organu »Samoupravi«, zakaj se danes opozicija poslužuje šepetanja, izmišljanja in klevet kot političnega sredstva v svoji borbi. Tudi to sc bo še razčistilo tako, da bo jasno tudi »Samoupravi«. dtdkiltoue Mmee za - Padova - Venezia - Gorica - Sveta gora - Kobarid - Trbiž - Celovec - Maribor. — Štiridnevni izlet čez Dolomite, v času od 30. avgusta do 4. septembra 1936, cena Din 480 po osebi. — Ruta: Maribor - Vrbsko jezero - Beljak - Trbiž - Pave di Cadore - Cortina d’Ampezzo-Karersko jezero - Bolzano - Merano -Brimeck - Toblaško polje - lnnichen -Lienz - Beljak - Celovec - Maribor. Vse podrobnejše podatke za gornje izlete daje in prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22 in 21-29. Rogaška Slatina Na splošno željo gostov in domačinov se priredi tudi letos v Rogaški Slatini planinska veselica in se bo vršila ista v soboto dne 22. avgusta v veliki dvorani in vseh ostalih prostorih zdraviliškega doma. Na to prireditev opozarjamo posebno naše planinske prijatelje iz Maribora, Celja, Poljčan in Šmarja, ki so bili doslej na teh planinskih veselicah redni gostje. Narodne noše so dobrodošle! Putnikovo pavšalno potovanje na Jadran! s 14dnevnim bivanjem na O miši ju (otok Krk) v času od 5. do 20. septembra 1936. Program pavšalnega potovanja. — Sobota, 5. septembra 18.00 odhod z vlakom iz Maribora. Nedelja, 6. septembra 7.04 prihod m Sušak, zajutrek, ogled mesta, mogočnih pristaniških naprav in zveznega mostu med Sušakom in Reko, izlet na staroslavni Trs at ter ogled mogočnega kaštela knezov Frankopanov, obed. 15.10 prihod v Omišalj; bivanje v Otnišlju, avtobusni izlet po otoku Krku, obisk Malinske, Aleksandrova, Baške itd., možnosti izletov v prikvenico, Selce, Novi in druga kopališča ter na otoke gor. Jadrana: po obedu odhod v, Omišlja do Sušaka. Ponedeljek 21. septembra 2.55 prihod v M*i'«bor. Cena pavšalnega potovanja Din 1.100 za osebo! Podrobne informacije za to pav^šafoo pptotvanje daje Movite e fudja Osebne zadeve. Ostavko na službo .ie podala g. Sever Mateja, učiteljica v Križevcih. Za upravnika banovinske hiralnice v Radgoni Je bil imenovan g. Mag-; dič Ivan iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Imenovani je iz zelo dobro situirane kmet ske hiše. Zborovanje konjerejeev ljutomerskega sreza. V nedeljo se je vršilo v Ljutomeru zborovanje konjerejeev ljutomerskega sreza v gostilni Vreg. Zborovanje je sklicalo Kolo jahačev, Zadruga za rejo žrebet in konjerejsko društvo. Udeležba jc bila zelo lepa, saj je šlo za to, ali se še vršijo dirke v bodoče v ljutom. s rezil ali sploh ne. Zborovanje je bilo protestnega značaja in je bila sestavljena dolga resolucija, ki odgovarja na pismo, ki je bilo poslano od ministrstva, ki pravi, da kmetje niso za šport, ter da ne dobijo za konjske dirke nobene podpore. Požar. Slama je zgorela posestniku v Veržeju g. Kuharju. Če bi ne bilo na pomoč domačih gasilcev, bi se ogenj razširil še na gospodarsko poslopje. Kdo je zanetil požar, še ni znano. ... Tudi črnci imajo ženitovanjske posredo* valnice. V glavnem mestu angleške Kenije, v Nairobiu, jc vrejen prvi ženitovanjski po* sredovalni urad, ki ga vodita črnca-zakonca Samson. Samsonova sta se seznanila s poslovanjem takih ženitovarti-skih posredovalnic že v Newyorku i!* sta ob otvoritvi lastne posredovalnic6 izjavila, da bodo tudi Srnci kmalu spo' znali vrednost takih posredovalnic in postali njegove stalne stranke. Črnski že-nitovanjski posredovalni urad je urejen po evropskem vzorcu samo s. to razliko« da mora »hčerka edinka« razpolagati 1 doto, ki naj ima manj gotovine, pač P3 ve? volov in — koz. A. K.: Žrtev zveste Zgodovinski roman Grofica počiva na stolu, ki je pokrit z rožastim aksamitom. Težka, črna, svilena obleka in črna baskiška čepica sta njeno edino oblačilo; kljub vsem prošnjam in tožbam svojega zaročenca, ki jo je želel videti oblečeno po francoski modi, ni hotela že dva tedna obleči ničesar drugega. Grofica sedi z bokom obrnjena proti vratom tako, da jo prišleca lahko jasno vidita in lahko govorita, ker je niti škripanje pri odpiranju vrat, niti topot njihovih korakov ni prebudil iz zamišljenosti. Obraz ji je bled, samo lica so ji oblita z bolestno rdečico; lepe roke je prekrižala na prsih — in oko, ah, to njeno oko je za sebe. Je požar in led obenem, žge in mrazi istočasno; v njem je življenje in smrt, sreča in obup. Tako se je zave-rovalo, tako se je njeno oko poglabljalo v svoje fantastične privide, da je okame- 44 nevalo in ledenelo, da ti je nehote mrzla zona polila telo, če si jo gledal. »Glej, major, o čem neki tako misli, tako sanja,« prišepne tiho .general, »ne vidi in ne sliši naju.« Major malo pokima z glavo in zasuče brke. »Po cele ure presedi tako, nema, bleda, z Bog ve kam strmečimi očmi in z Bog ve kakimi mislimi.« »Bah!« — zamrmra starec. »Ali je to radost ali žalost, obup ali sreča? Povej mi, za Boga, povej mi!« Major jo nekaj časa pozorno gleda »tako lepa je; samo od očesa se ji je tudi čelo potemnilo!« V mislih se mu pokaže slika grešnice Magdalene, divni umotvor Murillovega čopiča, ki jo je nedavno videl v Sevilli. Grofica je po čudnem naključju prav tako lepa, celo podobna, enako oblečena Nacionalni šahovski turnir v Zemunu se je zaključil včeraj zvečer. Za zmagovalca z naslovom mojstra Jugoslavije za leto 1936 je bil proglašen Matvejev, ki je dobil prvo nagrado 1300 dinarjev. Drugo nagrado (1000 Din, je dobil Preinfalk iz Ljubljane, tretje Filipič iz Zagreba (700 Din), četrto Kindij (500), peto Poljakov iz Skoplja (400), šesto in sedmo (650 Din) si delita Lešnik iz Maribora in Jurišič, osmo (250 Din) pa Bajer. Šahovski veleturnir v Nottinghamu kaže po 9. kolu naslednjo sliko: dr. Euwe Botvinik 6 (l), Fine 5 in pol, Reshevsky 5 (1), Capablanca, dr. Vidmar 4 in pol (1), Bogoljubov 4 in pol, Flohr 4 (l), dr. Aljehin, dr. Lasker 3 in pol (l), dr. Tartako-wer 3 (1), Tylor 3, Thomas 2 in pol, VVin-ter 1 in pol (l). Alexander 1. Šahovska olimpiada v Monakovem je v V. in VI. kolu dala doslej naslednje rezultate: V. kolo: Čehoslovaška-Brazi-lija 3:2, Litva-Francija 5:2, Danska-Ho-landska 3 in pol : 2 in pol, JugosIaviJa-Islandija 6 in pol : pol; Švedska-Letonska 3:1; Nemčija-Bolgarija 4:1; Estonska-Švica 3:1; Finska-Rumunija 3:1; Mad-žarska-Italija 3 in pol : 1 in pol; Norve-ška-Poljska 3 in pol : 2 in pol. VI. k ol o: čehoslovaška-Finska 5:1; Jugoslavija* in se drži domala kakor slikarjeva Magdalena na sliki, grešnica, ki se spominja preteklosti in vsega svojega življenja, ali ki morda dvomi o neizčrpnem božjem u-smiljenju, ker je od sveta tako oskrunjena in obtožena s tolikimi težkimi grehi. Grofica pa je neoskrunjeni angel čistosti. Major verjame, a vendar... Neka čudna, divja misel mu šine v glavo, pozorno skuša potopiti svoje oko v njen obraz, zdi se, kakor da hoče pronikniti v njeno misel, v njeno dušo in srce — hitro zmaje z glavo in zamrmra, kakor da je sam s seboj nezadovoljen. »Ne, to ni mogoče.« Donni Frančiški polije v tem hipu sveža rdečica lice, prsa se ji začnejo silovito dvigati, z roko si pokrije od fantaziranja goreče čelo. »To je kriza,« zašepeta general. Res, bila je kriza: hripav, težak, trpek vzdih pretrese dekličine labodje prsi, oko se ji zasveti in vzplameni; nato vstane hitro, burno, kakor da jo goni obup, opazi dva častnika — in . . . »Stanislav, ali si ti, Stanislav,« — krikne Litva 4:3; Danska-Francija 2 in pol : pol; Avstrija-Holandska 4 in pol ; 2 in pol; Švedska-Islandija 3 in pol : pol; Le-tonska-Bolgarija 4 in pol : pol; Nemčija-Norveška 2 in pol : pol; Poljska-Eston-ska 4:1; Švica-Brazilija 4 : 4; Madžarska- Rumunija 2 : 1. Začasno stanje je sedaj naslednje: Poljska 32 (5). Čehoslo-vaška 30 in pol (5). Jugoslavija 30 in pol (3), Nemčija 27 (9), Avstrija 25 in pol (l), Madžarska 23 in pol (8) itd. SEJA FINANČNO GOSPODARSKEGA ODBORA MINISTROV je bila včeraj dopoldne v Beogradu in so se obravnavale tri nove gospodarske in se vrže v njegovo naročje. S kakšno slastjo objame njeno vitko telo, s kaknim vžitkom jo pritisne na svoje drhteče srce! A to je bila samo moč, oko pa ji sije kakor prej, čudno in nenavadno. »Za Boga, Stanislav, pusti me, pusti.« Na vsak način se hoče iztrgati iz ljubim čevega naročja. »Ej, gospodična,« reče tedaj malo nevoljno major, »pazite, kaj delate; ali ni to vaš zaročenec, čez tri dni pa že vaš mož? Sami ste mu obljubili im ste pristali na to.« General hoče na vsak način poljubiti njena koralna usta — srce mu silovito bije, roke vprav krčevito stiskajo njen vitek stas. »Ne, ne, za Boga, prosim te Stanislav, pusti me!« — vpije dekle. »Eden, samo eden poljub.« Dekle se silno strese, a se vendar odtegne teinu poljubu, kakor da bi se bala, da ji bo vzel življenje ali ji pogubil dušo. Njen odbor pa bi bil zaman; samo trenutek še, pa bi se zaročenčeva usta dotaknila njenih ustnic-takrat pa krikne: uredbe. Na dnevnem redu so bile tri uredbe ministra trgovine in ena uredba ministra za gozdove. Uredbe ministra trgovine se tičejo kontrole izvoza sadja, reorganizacije zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in osnovanja posebnega zavoda za proučevanje konjunkture. Uredba ministra za gozdove pa se nanaša na sanacijo imovinskih občin. V najbližjem času pride na dnevni red tudi uredba o razdolžitvi kmetov in o denarnih zavodih. M slovenska |p Mali o Razno GASILSKA ČETA V STUDENCIH se iskreno zaliva. iuje vsem dobrotnikom, ki so ji pripomogli k tako lepemu uspehu tombole dne 15. avgusta ls>3o. Odbor. _________________ 4160 GRAJSKA KLET. Nova damska godba z odličnimi pjevačicami! 4106 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ Maribor. Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisar niško službo. Preskrba službe zastonj. 3622 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-L ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. Maribor. Zrinjskega trg 1, daje solidno trgovsko izobraz bo. Nizka šolnina! Vpisovanje dnevno od 10.—11. ure. Zahtevajte prospekt! 3212 Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. — Cene srno za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova Ul. 44. 2569 JOsT T1CHY IN DRUG Rouces. elektrotehnnično po-djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon-kurečnih cenah ŽAGOVINO dobite pri Komelu, Aleksan-drova 28. Krčevina. 4122 SVARILO. Proti vsem obrekovalcem moje žene Katarine Renner bom v bodoče sodnijsko postopal. Renner Mihael. Ma-ribor. 4114 ŠOLSKE TORBICE^ aktovke, nahrbtnike in pe-resnice vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13. 4119 V nedeljo VRTNI KONCERT v gostilni Hartberger (Reht-berger). Studenci. Igra pohorska godba. Za dobro pijače in jedačo preskrbljeno. Se priporoča gostilničarka. 4125 SPALNICE. jedilnice, kuhinjske opreme, stole kupite v solidni izdelavi najceneje pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska 7. 4137 VINOTOČ NA KALVARIJI. Prima vino a Din 8.— in 10.— 4143 JEDILNF IN SPALNE SOBE. sperane. politiranc. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 KRZNENE PLAŠČE naletoje, jopice ter kepe prekrojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo jamči P. Semko, krznar, Marmor, Gosposka 37. 4083 OBLEKE. čevlje, perilo, nošeno, kupuje in plača najboljše Starinarna Schell. Koroška c. 24. 4151 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam mirni gospodični. — Meljska c. 43, pritličje. 4107 Službo dobi Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor sprejme v službo kot PRIPRAVNIKE dva do tri absolvente (absol ventinje) trgovskih akademij jugoslovanski državljani. Re-flektanti naj se z izpričevali takoj osebno javijo v ravnateljstvu imenovane podružnice. 4109 Posest PRODAM PARCELO. Vprašati Vrtna ul. 17, Maribor.____________________ 4126 Vinogradno posestvo v Halozah pri Ptuju, 36 oralov, cd tega 8 oralov sortiranega grozdja, sadonosnik 1000 dreves, velika gosposka hiša, 2 viničariji. Din 450.000, tudi proti zamenjavi hiše. Posredo valnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.__________________4129 Družinske hiše, vrt od Din 10.000. Posestva od 30.0001. Vile, obrestonosne hiše od 70.000 dinarjev dalje. Gostilne, trgovine prodaja Posredo valnica Maribor. Slovenska 26 4132 OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo in hrano oddam s 1. septembrom boljši osebi. Betnavska 23-1. 4111 ODDAM SOBO s prostim vhodom boljšemu gospodu. Betnavska 15. 4113 SOBO oddam s 1. septembrom. Oset Glavni trg 23-111. ‘ 4149 SOBO s posebnim vhodom.^ oddam dvema gospodoma. Tabo-ska 22-1. 4144 OPREMLJENA SOBA. velika, sončna, se odda go-gospodu. 300 Din. Strossmajer jeva 28-11, stanovanje št. 9. 4147 SOBO, opremljeno, s separ. vhodom, v bližini parka oddam s 1. septembrom. Vrazova ul. 6-1IJ desno. 4150 GOSTILNIŠKO HIŠO prometno, s 10 stanovanji, 4 obrtnimi lokali v Mariboru; obrestovanje hiše 10% ugodno prodam. Ponudbe pod »Bo lezensko« na upravo »Vcčer-nika«. 4145 PARCELA. ca. 600 m2. 200 korakov od mestnega parka v Mariboru, ugodno na prodaj. Ponudbe na Zlobec. Ljubljana, Zološka cesta 29. 4162 Stanovanle Lepo, solnčno, dvosobno STANOVANJE oddam s 1. oktobrom. Vpraša se pri mesarski stojnici, Glavni trg, Fiedler. 4101 SOBO s kuhinjo oddam. Gostilna Lešnik, Nova vas. 4110 DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši, s kopalnico in vrtom, takoj oddam. Beograj ska 33. 4112 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Trti barieva 5, Plahuta. 4121 SOBO IN KUHINJO oddam dvema mirnima osebama. Pobrežka c. 21. blizu Magdalene, 4123 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Ruš ka c. 7. vrata 4. 4131 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Slomšekova ul. 9. Istotam naprodaj dve moški in eno žensko kolo. 4132 ODDAM LEPO STANOVANJE. dve sobi in kuhinjo na Pobrežju. Vprašati v gostilni Riedl.___________________11» Oddani SOBO IN KUHINJO stranki brez otrok Koroška c. 76. 4138 SOLNČNO STANOVANJE v vili oddam s 1. oktobrom (2 sobi, kabinet, kopalnica, veian da z balkonom). Tomšičev drevored, Slomšekova 3. 4139 V naiem Oddam SOBO IN KUHINJO Studenci,_Cankarjeva 5 4141 ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Zrkovska 33, Pobrežje. ___________________4156 Sprejmem gospo ali gospodično kot SOSTANOVALKO. Naslov v upravi lista. 4159 GOSTILNO v najem ali na račun iščem. Ponudbe na upravo pod »Zmožnost«. 4142 Kupujte svoje po* irabiJIne prt nailh inserentih i »»ek ui tka J nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojno poševni brivni aparat' 99 SOBO IN KUHINJO oddam. Kralja Petra cesta 86,j Studenci. 4161 Prodam PAT. PEN D. s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »Lasan« aparatom so »Fasan« rje proste britvice. Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! --Glavno zastopstvo za Slovenijo: F. Tomažič, Haribor. Slovenska ulica 5 ČEBELNJAK s čebelami in medom naprodaj. Ivan Štern, Pobrežje, Lovska 5._______________ 4108 ŠOLSKE KNJIGE tretjega in četrtega razreda realne gimnazije poceni prodam. Grbac. Židovska 4. 4118 Močni ROČNI VOZ s 4 kolesi, na peresih napro- daj. Koseskega 49. 4124 Ugodno prodam izvrstno LUBASOVO HARMONIKO. veliko, skoraj novo omaro in otroško posteljo. Studenci. Aleksandrova 7. 4127 TRGOVINO z mešanim blagom na . prometni točki Maribora premim po nizki ceni takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dobra pozicija«. 4146 NAGROBNI CRNI SPOMENIK iz švedskega granita poceni na prodaj. Vprašati pri grobarju na starem pokopališču. 4154 i POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in n«, tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Stran 6. Mariborski »Ve čer h!k« Jutra BLAUPUNKT RADIO KAKO DOLGO? Glavno je prvo NIVEA (Palača Pokojninskega zavoda) Službo išie Spretna, mlada KUHARICA išče službo. Ponudbe p »Marljiva« na upravo listi Najnovejša jubilejna dvokolesa; j®' \ftf ° troski, športni in luksuzn1 UjJ' ,*j|( mm iMM vozički v najfinejši izde- j*ESpiyS lavi, igračni vozički, triciklji. * * skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. N A J N IZJ E CENE. Ceniki franko. „TRIBUNA“ F. BAT JEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26. 3525 NIVEA da Vaši koži iep rjav ten in učinkuje prijetno in osvežujoče v vročih poletnih dneh če se počutite upehanega \ in trudnega KUPIM DEČJI VOZIČEK za igrače. Ponudbe s ceno na Špindler, Strossmajorjeva 28, II. nadstr.. vrata 9. 4148 pri naših unseren-kupujte tih ter oglašujte i mak DIJAKINJA nižjih razredov realne gimnazij.: se sprejme na stanovanje in hrano. Vestno nadzorstvo in pomoč. Naslov v upravi. -iiAi DIJAK REALKE se sprsjrne v popolno oskrbo. Komenski na trg 6. 4158 3UGOSLAV. P, BEIERSDORF & Co 3113 d. s. o. j., Maribor od 6. do 12. septembra 1936 TehnižRl m poljedelski sejem io 13. septembra Meliki selem srednje Evrope Razstavljalci iz 18 držav Nakupovalci iz 70 držav Posebne razstave: Brstansko-lndije, Francije, Holandske, ifasije in Madjarske Nikak poseben v.zum, S sejrasko jzkaznjco in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se izda na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Velikci znižanje voznine na jugoslovenskih, madjarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in pri zračnem prometu Pojasnila vseh vrsi kakor tudi sejmske izkaznice (a Din 50) se dohe pri W(ENE8 MESSE Jt.G., WIEN VII ter pri častnih zastopstvih v Maribosu: podružnica Ljubljanske kreditne banke, zastopstvo pu&nik Aleksandrova cesta 35 in njih podružnicah Darujte za Pomožno akcijo! Oglašujte/ Pufovre, Opravilna številka IX I 2368/36-7 Dražbeni oklic kratki rokavi, zavihan ovratnik samo Din 25'— v vseh barvah dobite zopet C. BimiFBlD? _________Maribor______ Kurja očesa, trda kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.-. Maribor. Aleksandrova c. 7. Dne 26. oktobra 1930 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišča v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Prepola vi. št. 263 Cenilna vrednost: Din 25.160— Najmanjši ponudek: Din 16-774-—- Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko lodilje v Mariboru, odd, 4U6 dne 2. avgusta 1936. Opravilna številka IX I 259/36-17 Opravilna številka lX \ 2339/36-7 Dne 19. oktobra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba pplpvice nepremičnin. Zemljiška knjiga Rače vi. št. 703 Cenilna vrednost: Din 20.232,50 Najmanjši ponudek: Din 13.4901— Pravice, katere bi ne prepuščaje* dražbe, je oglasitj pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati gletlp nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostaletp se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desl^i sodišča. Dne 21. oktobra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v $obi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Mesto Maribor vi. št. 93 Cenilna vrednost: Din 97.485'— Najmanjši ponudek: Din 48.737’50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drpžben^m naroku pred zgpgt^om dražbe, sicer bi se jih ne mogla vse uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za 'inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska "Mariborska tiskarna d. d, prestavaik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi .v. Mariboru.