s«. 26* FiffiiH planil vittmiiKM tirati cula putu V Trstu, v peiik 9. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Ishsja, livicmil pondeljek, vsak din ljutog, Uredništvo: triic* »v. Franttfta Asiikefa it 20. L nadstropje. Dopisi ij^e poBljajo Ktedntftv ' ..< zornima m o« Sprejemajo, rofcoptsl se ne vračajo. Izdajatelj to ot < Anten Oerbec, — Lastnik tiskarna Edinost Tlak tiskarne Edi i-cnafa ca mesec L 7.—, S mesece Lil9.50, po« J 33 — in celo M* L Za tnecemstvo mesečno 4 lire veff. \ TeJiriu.. In uprave it II- ---— Tfe- Posamezne številke v Testu in okolici po 20 cent — Oglasi se računaj« t Brokosts ene kolona (73 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic« zahvale, poslanica in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina In reklamacije ae pottJjaJo isključno upravi Edinosti, v Trstu, nllca a* FrančiSka AsiSkeg* štev. 30, L nadstropje. — Telefon uredništva ln oprav« 11-57. Nekdaj In sodaj l Stokrat je bilo že rečeno in ugotovljeno. Vendar moramo ponavljati zopet in zopet, ker je v tem mogočno moralno orožje v borbi naši proti vsemu sistemu postopanja z našim narodom v Julijski Krajini. Tega orožja z njegovo ostrino ne damo iz rok in |a ne smemo odložiti. Vedno in vedno moramo ponavljati, kaj in kako so naši današnji gospodarji govorili in kaj so obetali našemu narodu ob času zasedbe in tudi še pozneje. Pod konec vojne, ko se je jela zmaga odločno nagibati na stran antantnih vlasti, so italijanski zrakoplovi preplavljali naše ozemlje z letaki, ki so našemu ljudstvu v prisrčnih besedah zagotavljali vso svobodo narodnega življenja v okviru italijanske države. Širili so se proglasi, ki so obetali našemu ljudstvu še več narodnih šol, nego jih je imelo pod prejšnjo vladavino. V prestolnem govoru nam je dajala vlada pomirljivo zagotovilo, da se bodo vestno spoštovali jezik, čustva in običaji narodnih manjšin. Zastopniki vlade in najavto-ritativnejši predstavniki političnega in ustavnega življenja Italije so slovesno zagotavljali v parlamentu, da (se ne bo nikdo dotikal narodnih in jezikovnih pravic priključenih drugorodcev ter da nikdo ne misli na kako raznarodovanje. Posebno se je naglašalo, da Italija ni hotela prevzeti nikake pogodbene obveznosti glede postopanja z manjšinami ravno zato, ker že liberalni zakoni države in pa vse srčno čustvovanje plemenitega italijanskega naroda jamčijo v polni meri, da bodo drugorodni državljani uživali nepri-krajšano vse državljanske pravice in svoboščine. Danes pa moremo predložiti čitateljem še ei^ dokument, ki je tem pomembnejši in dragocenejši za nas, ker je prišel z visoke uradne, z veliko odgovornostjo obremenjene strani in je zato ta dokument obvezen tudi za naše današnje vladalce. Je to proglas, izdan pred petimi leti, tik po zaključku vojne in naslovljen na prebivalstvo na prejšnjem južnem Tirolskem. Glasi se: Regio Esercito Italiano Comando della prima armata Prebivalstvu v zgornjem Poadižju! Italijanska država, oprta na načela svobode in pravičnosti, izjavlja s tem svojo voljo, da v deželi in v svetu obstoji trdna zavest o nespremenljivi pripadnosti odrešenih ozemelj k domovini. Istočasno bo država z državnimi pripadniki tujega jezika, živečimi v nji, postopala s pra-i vičnostjo in ljubeznijo. Ko hoče torej Italija uveljavljati svojo lastno pravico in svojo tvorno silo v tem delu dežele, se odreka vsake misli na kako nasilje proti državljanom drugega plemena alf jezika, ker hoče zasnovati z njimi medsebojne bratske odnošaje. Italijansko prebivalstvo v Val ttAdige Isarco, Gard ena, Badra in Marebe, kakor tudi v katerikoli občini naseljeni Italijani dobijo svoje italijanske šole po brigi občin in po podpori od strani vlade, primerni vsakokratno. Na jezikovno mešanem ozemlju se ustanovijo jezikovno mešane šole. Za nemško prebivalstvo morejo občine obdržati nemške ljudske šole. Obstoječim zasebnim in verskim šolam se daje pravica, da morejo obdržati nemški učni jezik na predpostavi* da ne bodo učni načrti in šolske knjige v nikakem nasprotju z dostojanstvenost jo in pravicami Italije. Državljani! Dočim je mnogo jezična avstrijska monarhija, ki bi bila morala v zmislu ustave v šoli spoštovati narodno čustvo vseh narodov, zatirala italijansko ljudstvo, hoče pa Italija, kot edina ujedinjena država s popolno svobodo misli in besede dovoliti državnim pripadnikom drugega jezika vzdrževanje lastnih šol, lastnih zavodov in društev. Na pod t agi teh načel je pričakovati, da jezikovno in kulturno vprašanje skoro najde mirno uredbo. Dat o a Trento, addi 18 novembre 1918. II tenente Generale Commandante della prima armata: G. Pecori - Giraldi. n* m Na podlagi teh načel je bilo pričakovati, da vsako jezikovno in kulturno vprašanje zadobi svojo mirno uredbo. Tako so nam govorili nekdaj. Tedaj ne le da so priznavali obstanek narodnih manjšin v Italiji, ampak tudi njih pravico do lastnega šolstva, do popolne svobode misli, govora in socijalnega življenja. Tedaj so slovesno odklanjali vsako misel na kako nasilje: obljubljali so pravičnost in ljubezen napram državljanom drugega jezika. Obljubljali so medsebojne bratske odnošaje. A danes? Greni j narodne svobode in pravičnosti — zakrij si obraz! Na mesto pravičnosti in ljubezni sta stopila krivica in trdi neizprosni diktat. Začeli so zanikati celo obstanek narodnih manjšin. Danes mora naše ljudstvo, naši očetje, naše matere, beračiti za materini jezik svojih otrok! In odziv? Te dni so v Rimu na tozadevno prošnjo — molčali! Tudi ta molk daje odgovor. Nočejo se pa oglasiti tisti, ki so tedaj tako slovesno obljubljali, kakor da so se jim pojmi o pravičnosti in ljubezni prekopicnili na glavo. Pred sklenitvijo konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom Uvedbi staroslovenakega bogoslužnega jezika LJUBLJANA, 8. Današnji «SIov. Narod* poroča iz Belgrada: Svoje časno je Vatikan sprožil pogajanja v svrho, da se urede odnošaji in položaj katoliške cerkve v naši kraljevini in da se tudi uredi vprašanje katoliških verskih organizacij v državi. Zunanje ministrstvo je pred dvema letoma sklicalo konferenco, na katero so bili pozvani strokovnjaki v cerkveno-političnih vprašanjih. Sestavil se je pozneje tudi ožji odbor, ki je v vseh podrobnostih proučeval cerkveno-politična vprašanja ter zbiral materijal za sestavo konkordata, ki se ima sedaj v najkrajšem času končno veljavno skleniti in podpisati. Vaš dopisnik je imel včeraj priliko v daljšam razgovoru razpravljati o konkordatu s papeškim nuncijem monsgr. Pelegrinettijem. Nuncij mu je dal kratka pojasnila, naglašajoč, da je Vatikan pripravljen sklenili z našo kraljevino konkordat, s katerim se imajo definitivno urediti naši odnošaji napram Vatikanu ter položaj rimsko katoliške cerkve v naši državi. Med drugim je važno in zanimivo vprašanje o bogoslužju. Nuncij je povdarjal, da je Vatikan pripravljen sprejeti zahtevo naše vlade, da se v vseh katoliških cerkvah na ozemlju naše kraljevine uvede služba božja v staroslovenskem jeziku. Dalje se ustanovi v Beogradu nadškofija. Imenovanje nadškofa bi bilo že sledilo, toda v Beogradu še ni zgrajena temu primerna katedrala niti škofijska palača in pa kapitelj. V kratkem se prične gradnja katedrale, palače, kapitlja in posebnega konvinkta za katoliško mladino. Konkordat bo dalje tudi definitivno uredil teritorijalno pripadnost nekaterih obmejnih občin in pokrajin pod cerkveno jurisdikcijo. Med drugim se ima podrediti Prekmurje, ki v cerkvenem oziru spada Še pod jurisdikcijo somboteljskega škofa, mariborski škofiji. - i ' Tekst konkordata je že skoraj dogotovljen in ministrstvo ver predloži načrt konkordata v najkrajšem času ministrskemu svetu v odobrenje. Po sprejetju jngoslovenske note BEOGRAD, 8. Sprejetje jugoslovenske note po bolgarski vladi so opoldne naznanili listi z afišami. Javna sodba je: Bolgari! zbor, v katerem imajo Slovenci dva za- so oprezni! Prevladuje zadoščenje, da je incident poravnan. Vlada je takoj preklicala gotovo sigur-nostne ukrepe, ki so bili pripravljeni vzdolž bolgarske granice. Ministrski predsednik Pašić je opoldne obvestil kralja, da je incident z Bolgarijo likvidiran. BOLGARIJA SE OPRAVIČUJE SOFIJA, 8. Bolgarska vlada je odgovorila na spomenico jugoslovenske vlade glede napada na jugoslovenskega vojaškega atašeja v Sofiji tako-le: Vlada ne more prikrivati svojega bolestnega iznenađenja in svoje globoke trpkosti, ki ji jo je povzročila spomenica jugoslovenske vlade. Kar se tiče incidenta je obžalovanja vredno, da sta bila vlada in javno mnenje edina v obsojanju že v prvem trenutku, ne da bi- počakala preiskave, ki bi dognala, ali je bil napad naperjen proti vojaškemu atašeju, ali pa je bil leta žrtev slučaja. Bolgarija je postavljena pred zahtevo po opravičbah, ki žalijo njen pristiž v trenutku, ko je dala toliko iskrenih dokazov, da bo storila vse, kar bo v njenih močeh za odstranitev vseh navzkrižij z jugoslo-venskim kraljestvom samo zato, da bi vstvarila normalne življenkse razmere in prijateljske odnošaje. Ko bodo bolgarskemu narodu znani dogodki, bo gotovo občutil krivico, ki mu je bila prizadeta in ki jo je moral prenašati. Zvesta dosedanji politiki in miroljubnim namenom, na katerih je slonelo njeno delovanje ter v prepričanju, da na ta način pripomore k ohranitvi miru v Evropi, je bolgarska vlada pripravljena dati zahtevana zadoščenja, a le v kolikor se more ta žrtev skladati z državnim dostojanstvom. Položaj Slovencev na Koroškem Obljube deželnega glavarja CELOVEC, 8. Novoizvoljeni - deželni Spored zasedanja ruskega izvršilnega odbora MOSKVA, 8. Tretje zasedanje izvršilnega odbora se bo pečalo z vprašanjem kompetence osrednje oblasti ljudskih komisarjev. Na dnevni red pride tudi vprašanje organizacije državne industrije, ureditev sodnij, davek na premičnine, zemljiški davek in rusko-finska konvencija glede plovidbe na NevL Švica odklonila vizum ruskemu dopisniku MOSKVA, 8. Švicarska vlada je odklonila vizum posebnemu dopisniku lista «Rosja», ki je nameraval potovati v Lau-sanno k Conradijevemu procesu. stopnika, se je v torek dopoldne sestal na prvo sejo, da izvrši konstituiranje raznih odborov ter volitve predsedstva in deželnega glavarja. Seji je prisostvovalo 42 poslancev. Za prvega predsednika deželnega zbora je bil izvoljen nemški nacijonalec inž. dr. Fattinger, za II. socijalni demokrat Julij Luka s in za III. krščanski socijalec dr. Kari Rokitansky. Za deželnega glavarja je bil izvoljen s 25 glasovi vodja nemških kmetov Vincenc Schumy, 17 glasov je bilo oddanih praznih. Ko so se izvršile še nekatere volitve odborov, je položil , novoizvoljeni deželni glavar Schumy prisego ter podal v imenu vlade izjavo o delovnem programu deželnega zbora. Glavne naloge deželnega zbora naj bi bile razne reforme gospodarskega in finančnega značaja. Načelo deželnozbor-skega gospodarstva bodi varčevanje in povzdiga gospodarske produkcije. Koncem svojega govora se je deželni glavar v kratkih besedah spomnil tudi koroških Slovencev. Med drugim je svečano izjavil: Nacijonalni boj v deželi naj merodajni krogi in osebe potisnejo v ozadje in naj ga kolikor mogoče omilijo, kajti le na temelju sporazuma obeh narodov je mogoč skupen napredek. Samoobsebi umevno je, da zakonodaja in uprava ne bosta napram Slovencem drugače postopali, kakor napram Nemcem v deželi, v kolikor se bodo prvi gibali na tleh danih razmer, enotnost dežele priznati in domovinsko zvestobo domačega naroda ohraniti nedotaknjeno. Deželni glavar je dalje omenjal težko bedo in nesrečo nemškega naroda v Nemčiji. Izjavo deželnega glavarja je večina zbornice sprejela z odobravanjem. Cičerin o sovjetskem gospodarstvu MOSKVA, 8. Ob priliki obletnice revolucije je izjavil Čičerin v nekem intervjuju sledeče: sovjetske republike so preživele tri faze v svojih gospodarskih odnošajih. Prva je bila v Cannesu, ko je tuj kapital pričakoval, da se bodo boljševiki z njegovim prodiranjem udali, kakor je zagotavljal Lloyd Georges. Drugo fazo so preživljale I, 1922,, ko je moral tuj kapital uvideti, da se sovjetsko gospodarstvo ne uda in tretja je sedaj, ko se je moral prilagoditi tuj kapital, -Častno meščanstvo Baldwina LONDON, 8. Mesto Worcester je podelilo Baldwinu častno meščanstvo. j Preuredim službene pragmatike RIM, 8. Danes bo kralj podpisal odlok o preuredbi službene pragmatike. Odlok sestoji iz 200 členov in 7 prilog. Nove odredbe predvidevajo popolno gospodarsko izenačenje med javnimi nameščenci pri raznih upravah, odpravljene so med njimi vse razlike, proti katerim so se v preteklosti nameščenci sami večkrat uprli. Skupno število nameščencev je po novi uredbi mnogo nižje od prejšnjega zato pa se bodo tozadevni prihranki pora bili za zboljšanje položaja onih nameščen cev, ki bodo pridržani v službi. MUSSOLINI BO OBISKAL SLOVENSKE KRAJE RIM, 8. Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel prefekta furlanske pokrajine avv. Piero risenti, ki mu je obrazložil najbolj pereča krajevna vprašanja ter ga informiral o političnem položaju dežele ki je izvrsten. Mussolini je bil tega poročila vesel ter je obljubil Plsentiju, da bo v času ki se ima še določiti, obiskal Gorico ter sploh kraje, kjer prebivajo tiijerodci vštevši Kobarid. Mussolini se je zelo zanimal za izseljeniško vprašanje v Furla-niji ter za tozadevno organizacijo, ki je pod Pisentijevim vodstvom rodila že dobre uspehe. _ Za žrtve izbruha Etne. RIM, 8. Danes zjutraj je sprejel ministrski predsednik izvršilni odbor železničarjev pod vodstvom odv. Marullal 1$ je izročil vladi ček za 161,917,45 Lit, ki so jih zbrati med seboj žcrlezniški nameščcnci za oškodovance izbruha Etne. _ POMIRJEN JE NA POLJSKEM VARŠAVA, 8. V uradnih krogih smatrajo, da je krakovski incident rešen. V omenjenih krogih povdarjajo, da so pogoji, ki jih je danes sprejela socijalistična stranka isti kot predlogi, ki jih je pred nek'aj dnevi stavila vlada, da prepreči splošno stavko. Vlada je odpoklicala guvernerja Olpiskega in poveljnika čet Zeligowskega. Stanje v Krakovu se je izboljšalo. Javna dela napredujejo in tudi tovarne so pričele obratovati. Mesto je mimo. Iz vseh krajev Poljske prihajajo poročila, da je pričelo delo in da vlada mir. RUSKO-ANGLEŠKI TRGOVISKI ODNOŠAJI MOSKVA, 8. «Izvestja» pozdravlja zadovoljstvom sklep rusko-britanske trgovske zbornice, ki se je obrnila na britansko trgovsko zbornico s prošnjo za vzpostavitev medsebojnih odnošajev. List pravi, da je rusko-britanska trgovska zbornica, ki ji pripadajo številni Angleži in ruski emigranti, zavzemala dosedaj napram sovjetski zvezi intransigentno stališče, RUSIJA PROTESTIRA PRI POLJSKI VLADI radi sovražnih činov proti ruskim državljanom LONDON, 8. Po vesteh iz Moskve je sovjetska vlada poslala Poljski protestno noto radi umora ruskega komisarja rdeče vojske ▼ VoJiniji in dragih zločinov obmejnih Poljakov na škodo podanikov sovjetske zveze. — Nota omenja tudi številne izgone ruskih državljanov iz Poljske, zahteva primerna pojasnila ter grozi z represalijama v Rusiji bivaio-Čim Poljakom. iPKlitei načrta za MiaH Bavarska za popoln federalizem - Strese-mannov apel na bavarsko katoliško stranko BERLIN, 8. Zdi se, da so nacijonalisti opustili znani načrt za pohod na Berlin, ki bi se moral baje izvršiti jutri. Tako je neka oseba, ki skrbi za zvezo severnih oboroženih nacionalističnih organizacij z južnimi, odgovorila na vprašanje, kaj bo s pohodom na Berlin, tako-le: Pohod na Rim ni ravno potreben; mi nikakor nočemo ponoviti napake, ki jo je storil Kapp. Mi lahko prevzamemo oblast v svoje roke na drug način. Naše organizacije so — to ni pač nikaka skrivnost — raztresene po vsej državi. Ako pride do kake akcije, bo pač dovolj, ako se naše organizacije polastijo oblasti v določenih krajih. Javna poslopja bomo prav lahko zasedli; krajevna oblastva odstranimo in postavimo na njihovo mesto svoje ljudi. Nato se bo morala vlada vdati. V slučaju odpora, bomo blokirali Berlin in tudi druga crdeča > mesta. Berlin ne more živeti brez dežele; toda dežela lahko živi brez Berlina. V slučaju, da izbruhne upor, lahko računamo na pomoč enega milijona Nemcev. Pismo Stressemanna kardinalu Faulhaberju Še le včeraj se je razširila vest, da je kancelar Stresemann že 13. oktobra naslovil na kard. Faulhaberja, nadškofa v Mtinchenu, pismo; vsebina pisma še ni znana. Vendar pa je iz kardinalovega odgovora razvidno, da se je Stresemann obrnil na Faulhaberja s prošnjo, naj on, kot visoka cerkvena osebnost, ki uživa v bavarski katoliški stranki velik ugled, vpliva na to stranko za pomirjenje in spravo z Berlinom. Nekateri listi trdijo, da je Stresemann izrecno ponudil bavarski katoliški stranki eno mesto v vladi; to mesto naj bi zavzel poslanec Beyerle. Strese-mannovo pismo in še posebno ta ponudba sta ostale bavarske stranke zelo razburile. Te stranke namreč podpirajo generala Kahra pri njegovi akciji za vzdrževanje javnega reda in v njegovem zadržanju napram Berlinu ter gojijo vse druge želje kakor katoliška stranka. Vse stranke pa so edine v zahtevi, da mora Bavarska izstopiti iz weimarske ustave, ki je centralistična, in da mora priti v Nemčiji do federalistične ustave, kakor je bila za časa cesarstva. To poudarja tudi kardinal Faulhaber v odgovoru na Stresemannovo pismo. Dalje pravi kardinal, da bo nemški narod prestal sedanjo težko gospodarsko krizo edino, ako se vse nemške moralne sile združijo, neglede na veroizpovedanje, stranko ali razred, ter sodelujejo; obžaluje zadnje izgrede proti judom. «Jaz nisem, nadaljuje kardinal, nikdar prikrival, da je preosnova weimar-ske ustave v federalističnem smislu absolutno potrebna, ako se hočemo izogniti državljanski vojni in ohraniti znake nemškega naroda; nikdar nisem prikrival, da bi načrti za šolske zakone, ki grozijo sedanjemu šolskemu redu, mogli povzročiti hude nerede; jaz nisem nikdar prikrival, da mora biti bavarskemu narodu priznana pravica samoodločbe in zvestobe do kraljeve hiše. Novo posojilo v zlatu Vlada namerava izdati novo posojilo v zlatu, da si na ta način preskrbi devize, potrebne za nakup živil v inozemstvu. Precejšnjo množino deviz si bo vlada nabavila z izvozom večjih množin sladkorja. Vlada je storila potrebne ukrepe, da bo cRenten-bank» pričela že 15. t. m. izdajati rentne marke, Z istim dnem bo nehala proizvodnja papirnatih mark, ki bodo izmenjane za obveznice posojila v zlatu po ključu, ki ni še znan. Stresemann ne sprejme zavezniške vojaške kontrole BERLIN, 8. Iz Pariza poročajo, da je izročil Poincare, v svojstvu predsednika veleposlaniške konference, nemškemu odpravniku poslov noto, ki zahteva, da ukrene nemška vlada vse potrebno za nemoteno delovanje zavezniške kontrolne komisije, ki že nekaj mesecev ne deluje. *Zeit» piše, da bo besedilo note objavljeno istočasno z nemškim odgovorom. Končno pa piše: «Sedaj bi radi vprašali Poincareja, kakšen odgovor pričakuje od nemške vlade. Morda misli, da moremo soglašati s tem, da bo francoski častnik v uniformi nemoteno nadziral nemško tovarno? Ves narod ve, kako se obnašajo že 10 mesecev francoske čete v Porurju. Mi vsi vemo, kako Francozi razorožujejo in zapirajo nemško policijo. PARIZ, 8. Nemška vlada ni še odgovorila na noto, ki jo je dobila od po3laniske konference glede vzpostavitve dela zavezniške kontrolne komisije, na katero bi morala odgovoriti do 1. novembra. Nota vsebuje tudi zahtevo po jamstvu za nemoteno delo in osebno varnost članov komisije. SMRTNA OBSODBA NEMŠKEGA DELAVCA PARIZ, 8. Listi poročajo iz Dtisseldorfa, da je obsodilo vojaško sodišče nekega nemškega delavca v kontumaciji na smrt, cer je poizkusil meseca aprila umoriti nečega Angleža, zastopnika neke trgovske ivrdke iz Anversa. K povratku nemškega kronprinza PARIZ, 8, Veleposlaniška konferenca se je obrnila na nizozemsko vlado s prošnjo, da prepreči odhod kronprinza v Nemčijo, Istočasno se je obrnila tudi na berlinsko vlado, da prepreči njegov prihod. Svoj corak je utemeljila z dejstvom, da se kronprinz nahaja na listi vojnih krivcev. iz KONFERENCA IZVEDENCEV BREZ AMERIKE? LONDON, 8. Skrajno vznemirljive vesti Nemčije so trenotno potisnile v drugo vrsto vprašanje sestanka izvedencev za ugotovitev zmožonsti Nemčije za plačanje vojnih odškodnin. Državna, konferenca je na svoji včerajšnji seji razpravljala o zadnji angleški noti Franciji, katera je bila sinoči izročena v Parizu. V tej noii povdarja angleška vlada svoje stališče glede odškodnin, da namreč ne smatra za umestno staviti kake omejitve delovanju odbora izvedencev v povabilu Zedinjenim državam, ker bi za to zadostovalo navadno sklicevanje na določbe versailleske mirovne pogodbe, ki itak že omejuje delokrog rcparacijske komisije. In ta komisija bo tudi nadzoro-vala izvedence pri njihovi preiskavi. V bistvu želi angleška vlada, da bi se konferenca pričela s soudeležbo Amerike, nakar se bi že potem razčistili pojmi med zavezniki in se bi tako prišlo do sporazuma glede omejitev delokroga izvedencev. Nekateri dobfo poučeni krogi — pi^G washingtonski dopisnik lista vDaili N-v/s« — menijo, da bi se lahko dosegel sporazum s Francijo na podlagi splošnega načela, da se bo morala preiskava vršiti < v duhu versailleske mirovne pogodbe«. Predsednik Coolidge je po svojem sestanku z Ji;sse-randoni ostro ponovil ameriško slalisče s temi besedami: »Želimo dati svojo pomoč, ako pa nas Evropa ne rabi, se mi ne bomo ganili.* Dopisnik istega lista ve tudi povedati, da je angleški poslanik v Washingtonu izrazil nado, da bo Amerika pripravljena za sodelovanje pri preiskavi, tudi če bo Francija odrekla svojo soudeležbo. Ta izjava pa je zelo malo verjetna in je v protislovju z besedami predsednika Coolidgeja. Tudi je znano, da ne izključuje današnje poročilo angleške vlade Poincareju možnosti, da bi se konferenca izvedencev sestala brez sodelovanja Amerike. POGOVORI ZA POVABILO AMERIKE se nadaljujejo brez vidnih uspehov. LONDON, 8. Agencija Rcutcr objavlja poročilo o pogovorih med zavezniki za povabilo Amerike na konferenco izvedenccv. Po tem poročilu niso pogajanja dovedla do nikake vzpodbujevalne spremembe. Vendar se upa, da bo Francija spremenila svoje stališče ter se bo prišlo tako do ugodnega zaključka. LORD BIRKENHEAD PROTI IDEALIZMU V MEDNARODNI POLITIKI PARIZ, 7. Dopisnik lista «Journal» je poslal uredništvu dolg izvleček govora, ki ga je imel lord Birkenhead, rektor, ob priliki otvoritve vseučilišča v GIasgowu, Lord Birkenhead je ostro napadal idealizem v mednarodni politiki; Društvo narodov bo le malo pripomoglo k pomirjenju sveta, Vsekako je absurdno misliti, da bi moglo Društvo zagotoviti mir med narodi. Radi tega mora biti Anglija močna in razpolagati z orožjem, potrebnim za zagotovitev lastne varnosti. IZID DOPOLNILNIH VOLITEV V AMERIKI NEW YORK, 8. Volitve, ki so se vršile v Zedinjenih državah niso v splošnem prinesle mnogo sprememb v političnem položaju. Šlo je za dopolnilne volitve za predstavniško zbornico in senat Zedinjenih držav, kakor tudi za izvolitev nekaterih članov v zbornice raznih držav. Izvoljeni so morali biti tudi nekateri guvernerji in državni funkcijonarji. Vpliv Ku klux klana so čutili predvsem v državi Ohio. V nekaterih mestih omenjene države so bili tudi res izvoljeni kandidati omenjene sekte. Aretacija letonskih komunistov RIGA, 8. Aretiranih 15 komunistov je obdolženo, da so nameravali razstreliti letonski arsenal v Rigi. Predani so bili sodišču. Baje so nameravali razstreliti tudi letonski arsenal v Dwinsku istega dne, ko se je izvršil napad na arsenal v Varšavi. Umor na pariški ulici PARIZ, 8. V ulici Fobday je prišlo popoldne do krvave drame. Neki Arabec je napadel neko vdovo, ki ni hotela poslušati njegovih prošenj in ji prerezal vrat. Nato je napadel še neko 60-letno starko in njeni dve spremljevalki. Starko je zabodel, ostali dve pa je ranil. K sreči sta prišla mimo dva policijska agenta, ki sta ga s težavo prijela. Ker se je namreč branil z nožem, ga je eden ustrelil v trebuh. Neresnične vesti o odstopu dunajskega kabineta DUNAJ, 8. V nasprotju z vestmi, ki so se širile o odstopu Seipelovega kabineta, poročajo listi, da so te vesti izmišljene. Mons. SeipcI ne bo tako dolgo pustil državnega krmila iz rok, dokler ne dovrši svojega sanacijskega programa. Tudi koalicija ostane neizpremenjena kljub velikim izgubam pangermanistov pri zadnjih volitvah, Odstop ravnatelja nemške banke BERLIN, 8. Nocoj se je razširila vest, da je odstopil ravnatelj državne banke Havenstein, ki so ga smatrali za glavnega povzročitelja inflacijske politike. Rolakl! Ne zabite na Šolsko društvo! DNEVNE VESTI GLAS LJUDSTVA NbSe pottftaSno Aeštvo yc nadali« prejelo ikM* proteste proti poitalijančenju nožih tol, s prošnjo, da )tii izroči kr. prefekturi v Protest Is GabroTice. Podpisani ifssčani tz Gabrovtce, atarisi otrok, ki obiaku-|efo ljudsko šoto ▼ Ospn, najodločneje prote-^Irnmrr proti pcitaliJanČenja prvih razredov fter zahtevamo, da ostane tako, kakor je bilo do sedaj. (18 podpisov). Protest iz Predloke. Podpisani ya-ičati v Črnemkalo, Loki in Brezovici, občina Dekani, stfeiiši otrok, Id obiskujejo ljudsko šole T Predloki, dvigamo najodlocnejši protest Eoti nameri poiialijančenja prvih razredov te le ter zahtevamo, da ostane pouk v teh razredih, kakor je bil do sedaj. (39 podpisov). Protest iz P o d p e č a. Podpisani vaŠČa-pi iz Podpeča, občina Dekani, stariši otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo v Podpeču, dvigaato naj odločnejši svoj protest proti poitalijančenju prvega razreda omenjene šole ter zahtevamo, da ostane pouk v teh razredih, kot je bil do sedaj. _ (10 podpisov). Zaključek zborovanja za razmah Italije V sredo popoldne se je vršila v prostorih tukajšnje trgovske zbornice zaključna seja zborovanja za gospodarski razmah Italije v inozemstvu. Posamezne skupine so izdelale 41 različnih resolucij, ki so bile vse sprejete. Predsednik izvršilnega odbora je povedal, da sta bili zavrnjeni samo dve poročili. Ena izmed odklonjenih resolucij se je nanašala na esperanto in ni mogla biti predložena plenarni seji, ker se je v njej priporočalo širjenje esperanta, katero ne sme — je rekel prof- Guar-»eri — v dobi čistega nacijonalizma, v kateri se nahaja Italija, najti nikakega odmeva v italijanskih srcih. Zaključni govor je imel senator Gurico Corradini, kateri je naglašal potrebo gospodarskega nacijonalizma. Narodna vzajemnost ni samo moralne in politične narave, tpmveč je predvsem gospodarska vzajemnost. Nadalje je veličal nove moči in energije italijanskega naroda, ki da «pehajo narod in drŽavo k onemu največjemu, popolnemu in vesoljnemu razmahu, ki se mu pravi carstvo. (Impero)-» Z besedami pozdrava in vdanosti napram Mussoliniju in kralju je ob koncu zaključil zborovanje v imenu Nj. V. kralja. 0 ekspozsju ministra Beaeia V čeho-slovaškcm parlamentu o notranjem in vnanjem položaju se izreka češki tisk z ;veIiko pohvalo in priznanjem. V tem ekspoze-ju da je prišla mirovna politika čehoslovaške republike do polnega in jasnega izraza. Minister Beneš da je popolnoma razorožil tiste, ki podtikajo njegovi vnanji politiki zavratne in za evropski mir nevarne namere. Dasi je posebej še govoril z vidika malega sporazuma — kar je pač samoobsebi umevno, ker je on prvak te važne srednjeevropske politične tvorbe — mu je bila beseda mirna in dobrohotna tudi o neposredno sosednih državah, glede katerih bi bila opravičena tudi grenka beseda. N. pr. o Madžarski. Izjavil je svojo voljo, da Evrci tudi tej državi in Avstriji pomore do gospodarske in politične konsolidacije, kar da bo v interesu konsolidacije vse Evrope. Tudi za Nemčijo je imel besedo sočutja. Dokazal je, da je njegova mednarodna folitika odličen element mirnega razvoja v vropi. Posebnega uvaževanja vreden je komentar v praški «Tribuni». Iz slike, ki jo je Beneš razvil o položaju — pravi ta list — izhaja jasno, da sta sedaj dve glavni vprašanji: vprašanje zapada in vprašanje vzhoda, nemško in rusko, ki sta neizbežna predpogoja evropske, da, svetovne preuredbe. Minister Beneš je podal znamenito izjavo, da mednarodna vprašanja se ne dajo rešiti z zgolj narodnega vidika! To je za vse druge države in državnike apel in opomin, ki naj ga ne prezirajo nikar: da t t svet družba držav, kakor so države druž- a ljudi! Ta apel in opomin Benešov naj bi čuh tudi hipernacijonalisti v naši državi, da bi žc enkrat začeli razumevati, da v sedanjih časih ne more nobena država živeti in uspevati sama zase iz sebe in brez vsakega ozira na hotenje in potrebe drugih držav: le po svojih željah in — idealih. Ta opomin naj bi še posebno uvaževali imenitni gospodje, ki so na tukajšnjem kongresu za razmah italijanstva sklepali "svoje resolucije. Država, ki bi hotela prezirati Benesev pouk, mora vsak hip neprijetno zadeti na eno ali drugo stran. Kajti tudi za države velja pravilo: ne zahtevaj trdovratno vsega, kar bi hotel, ampak stremi za tem, kar moreš doseči! Drugače se ti utegne zgoditi, da ne dosežeš niti tega, kar bi sicer mogel! Brez kompromisov ni uspeha v meddržavnem Življenju. Zato išči država s sosedi kompromise, sprejemljive za obe strani! Kot jugosloven-ski državljani Italije naglašamo to potrebo v tem trenutku, ko se rešujejo med Italijo in Jugoslavijo razna vprašanja in ko smo na pragu reševanja raznih prevažnih gospodarskih vprašanj. Od rešitve teh vprašanj bo odvisen bližnji gospodarski razvoj obeh držav. Zato proč z vso pretirano čustveno razvnetostjo, a mesto nje naj govori hladni računajoči razum! Sodišče, ki klife Urino na adgovor radi zločina karabinerja. V Mantovi se je pričela v torek pred porotnim sodiščem razprava radi uboja proti ka-rabinerju Taffurriju, ker jc 24. aprila t. 1. izstrelil 6 strelov proti fašistu Francu Rocca, ki je dva dni na to umrl na dobljenih ranah. Glasom obtožnice sta sedela na večer zločina v neki gostilni v Solarolu pri Mantovi med drugimi tudi neki Pedarzini in Remo Rocca. Prvi je govoril slabo o karabinerjih, kar je razburilo Taffurrija, ki se je baš takrat nahajal v sosednji sobi. Prišel je k Pedarzini-ju ter ga povabil s seboj v vojašnico, čemur se je pa ta odločno uprl. Na pomoč so prišli še drugi karabinerji, ki so aretirali Pedarzinija in Rema Rocco. Slučajno sta prišla na lice mesta tudi oče tega poslednjega in njegov brat Francesco Rocca, ki sta zaman skušala izprositi osvoboditev obeh aretirancev, zakar ie Francesco Rocca v gotovem trenotku rekel: «Oče, pojdite z menoj, ti ljudje ne razumejo ničesar.* Na te besede je Taffurri izvlekel svoj revolver ter stopil proti Francu Rocca, ki je skušal ubežati. Tekel je za njim kakih 100 metrov in izstrelil proti njemu iz bližine 6 strelov ter ga smrtnonevarno ranil. Ubijalec je bil kmalu po njegovi aretaciji spoznan za umobolnega ter bil odveden v umobolnico. Pri obravnavi ga brani avv. Luciano Sissa, bivši pokrajinski tajnik mantovanskih fašjev. Kot civilna stranka ie nastopil oče umorjenega, katerega zastopa avv. comm. Ce-sare Genovesi, župan Mantove. Zanimanje je vzbudila zahteva civilne stranke, da mora nositi odgovornost za ta zločin država in v resnici sta prišla pred sodnike tudi poveljnik mantovskega prezidi j a gen. Achille Porta kot zastopnik vojnega ministrstva in prefekt v Mantovi gen. Alessandro Saporiti kot zastopnik notranjega ministrstva. Obe ministrstvi brani comm. Emanuele Giannantoni, državni prokurator v Mantovi. Ta poslednji je v začetku razprave skušal izključiti odgovornost države v tem slučaju ter zastopal mnenje, da ne pade radi krivih dejanj .vojakov v službi nikaka odgovornost na državo kot delodajalca. Nasprotno je zastopnik civilne stranke upravičeval sokrivdo države, ker se karabinerji sprejemajo v službo le pod gotovimi, v zakonu predvidenimi pogoji in morala v tem slučaju javna uprava pravočasno odstraniti od službe obtoženca, ki je pred tem zločinom že večkrat zlorabil svojo uradno oblast. Temu naziranju se je priključil tudi branitelj obtoženca, medtem ko je državni pravdnik predlagal izključitev odgovornosti države. Na popoldanski razpravi je bil prečitan sklep sodišča, da je v tem slučaju država civilno odgovorna za zločine javnih nameščencev. V tem sklepu je rečeno, da jc v italijanskem pozitivnem pravu odgovornost javne uprave izrecno poudarjena. Ta sklep je prvi te vrste v Italiji. Istrski premogovniki In vojna mornarico čim je postalo znano, da je družba «Arsa» sklenila zapreti svoje premogovnike, smo naglasili na tem mestu, da je treba iskati neposredni povod za ta korak omenjene družbe v dejstvu, da je potekla pogodba za dobavo premoga vojni mornarici in da se ni sklenila nikaka nova pogodba za nadaljnje dobavljanje. To jc potrdi te dni tudi politični tajnik laši-stovske stranke v Istri g. Zucconi. Te dni je dal tukajšnjemu «Piccolu» daljšo izjavo o zadržanju istrskega fašizma z ozirom na krizo raških premogovnikov. G. Zucconi je pove