Fanals ein* šterilk» itane 1 dinar. fforoénina listu: Celo leto 80 din., pol leu 10 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. forren Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inseriti *ti oznanila se zaračunajo po dogovoru; jwi večkratnem inseriranju primeren popust. Bpravništvo sprejema naročnino, m serale in reklamacije. SÌrminhet političen lisi m sinoons&o (jaàsino Poštnina plačana v sciovia!. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo ko petek. Uredništvo in upravništvo je v Masiv boru. Koroška cesta št. 5. Z uredništvom M more govoriti vsaki dan samo od II. io 12. ure. Rokopisi se ne vračajo« Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št. 113. 12. številka. MARIBOR, dne I. februarja 1926. Dejstva, ki oznanjajo drujo prfhodnjost — Časopisje kulturnih narodov celega sveta beleži dejstvo, da se vedno bolj in bolj bližamo spopadu dveh svetov. Vzhod zahteva vedno več pravic, katere mu tudi grejo. To stremljenje po vedno večjem pravu nam priča, da bo kmalu igral Vzhodi v svetovni politiki isto vlogo, kakor sedaj Evropa. Zapad brani ter čuva z vsemi močmi svojo dosedanjo prednost pred Vzhodom in kaže zelo malo dobre volje za izpmnembo načel, po 'katerih je krmaril ter vladal do sedaj svet. Zapadne velesile so si razdelile med seboj ulogi višjih ter nižjih narodov. Narodi višje vrste hočejo vladati celi svet in tudi uživati sadove dela ter truda celotnega človeštva; vsi oni nižji narodi M naj bili na svetu za to, da 'se pokorijo, trpijo ter se žrtvujejo za izvoljene narode. Mogočnjaki vesesil na Zapadu nočejo niti slišati, kaj šele, da bi izpolnjevali temeljno načelo krščanstva: Vsi ljudje sio bratje — bratje sp si •vsi narodi! Svetovna vojna je odprla oči tudi vzhodnim narodom in vzbudila v njih zahtevo ter stremljenje po svobodi. Prepričali so se, da jih zamore držati kljub znatni številčni nemoči Evropejec samo radi tega, ker je izobražen in ima na razpolago najmodernejše orožje. In samo radi tega so ti narodi bili poslušni Evropi kot učiteljici. Že predi svetovno vojno je začel pošiljati Vzhod svoje najbolj nadarjene sinove na evropske visoke šole. Na evropskih tleh so spoznali ti vzhodni talenti vrednost ter važnost znanosti, strojev, elektrike, zadružništva, bank itd. Kakor hitro so se vrnili v domovino; so 'se lotili dela v prosvetnem ter gospodarskem oziru, ker se zavedajo prav dobro, da ni mogoče zasigurati Vzhodu boljše bodočnosti le s surovo silo orožja in, zahrbtnostjo politike. Celotni Vzhod je podoben v povojnih letih čebelnjaku. Indija šteje dane's že 23 visokih šol. Vodne sile se izkoriščajo za proizvajanje elektrike, skoro cela produkcija bombaža je v zadružnih rokah. V Turčiji so razdelili veleposestva med one prebivalce, ki niso posedali pred izvedbo agrarne reforme ničesar. Moderna Turčija ustvarja vedno nove osnovne, visoke ter strokovne šole. Turška državna banka oskrbuje kmete z modernimi poljedelskimi stroji po kar najnižjih cenah. Mesto zastarelih, staroturških sodišč in postav so se upeljali evropski zakoni in ‘sodno postopanje, kakor ga imata Nemčija ter Italija. Egipt se je tudi povspel na stopnjo evropske kulture. Perzija ustvarja šolstvo, gradi železnice in električne centrale. Ruski strokovnjaki širijo med Perzijci zadružništvo ter jih učijo rabiti moderne obdelave polja. Za finančnega ministra si je vzela moderna Perzija znanega amerikanskega profesorja dr. Millspangiha, ki jč vzpostavil ravnotežje v perzijskem državnem proračunu, akoravno je znižal znatno davke. Z bliskovito brzino se modernizirajo; Maroko, Sirija in še celo Kitajska, da ne govorimo o manjših narodih ter plemenih, ki so pod oblastjo sovjetske Rusije. Iz ravnokar povedanega je razvidno, da se ne smemo č/udili, ker se skušajo vzhodni narodi popolnoma osvoboditi tudi politično. Egipt je nezadovoljen do 'skrajne napetosti z angleško nadvlado in sedanji mirni položaj oznanja sa mo tišino pred nevihto. Francija ter Španija že napenjata mesece ter mesece zastonj) svoje nojoči, da bi upokorili revolluieijo-narnega in svobodo zahtevajočega Abd-el-Krima v Maroku. Vstaja vlSiriji je hudpoper za Francoze. Turčija ne bo pozabila zlepa Angležem v svetovni vojni, ko so jej bas tedaj; ko je bila turiška vojska v razsulu, nahujskali na vrat1 mogočnega arabskega kralja Ibto •Sauda. In sedaj po porazu v mosulskem vprašanju izjavlja modernizirani turiški generalni štab, da še hi pripravljena Turčija dovolj za vojno. Radi začasne vojne nepripravljenosti daje turški zunanji minister miroljubne izjave. Perzija je pognala k vragu svojega kralja, ki je bil le igračka v angleških rokah; in je proglasila svojim vladarjem 16. decembra m. 1, slovitega perzijskega narodnjaka, organizatorja, prosvetnega in gospodarskega delavca Riza Kana. Kitajska se buni radi mržnje napram Evropejcem. V*se te pojave probujenja vzhodnih narodov spremlja z največjo pazljivostjo boljševička Rusija in jih podpira po možnosti, Evropa nima dovolj zrakoplovov ter 'strupenih plinov ,da hi zatrla ali vsaj' zavrla to vstajanje Vzhoda. Mi katoličani smo lahko ponosni, ker edino Sv. stoika gleda s pravim ter razumnim očesom na Vzhod in mu posveča zadnja leta več skrbi, pazljivosti in pozornosti., nego Zapadu. Samo katoliška Cerkev poseda uspešno sredstvo, da zavlada mesto nasilja pravica, mesto sovražnosti pravi mir ter ljubezni medi narodi. In to rešilno sredstvo za narode c toliška načela! Letnik II. sveta so: Ku- po pašićevi vrnitvi. iPiriöakovanje, da se bodo po Pašićevi vmitvli razt-Vözlljaii gordijski viozljii vprašanj) in težav, se še ni izpolnilo. Izgkdia, da P'ašič še noče alfi pa ne more razčistiti položaja. j Pa šk v Beograd, Radič iz Beograda. 'Predino j)e Pjašič dospel; se j|e Radič/iodipelj|al iz Bieogpadla. Predi odllljodm )e bili pia ma dvoru. Pašič se jje posamezno posvetoval' z nekaterimi ministri ini je šel potem tudi nla dvor. Zatrjuje se, dia hioče Pašič najprej nekaj storiti gliedie Radičevih pritožb proti finančnemu im noti’, ministru. Usoda- flirt, min istra je odvisna odi njegovih uspehov v Ameriki, notranjega ministra Maksimoviča bo pa Bašič najbrž na vso moč ščitil. ! Radiča Ibi sie radikali radi odkrižali. Ljubio bi jim bilo, če hi sie še dolgo me vrnili v Beograd im z velikim veseljem so spirejtelii n jegovo napovedovanje shodov jpp Bosni im Dalmaciji im njegova potovanja na češko in v Franci- J jo. Bojijo se, dia bi jim Radič med proračunsko raz- J pravo v skupščini kaj, ne napravili sami se pa bavi j® z zahrbtnim naklepam, radi če vre izrabiti kot glasovalno mašino pri proračunu, potem jih pa nagnali. Davidovi«; ! jje napovedal ostro opozdcij(o svoje parlameli larme skupine: Na vladi je treba nekaj strankinih interesov žrtvovati. To bi miorali storili radikal. Toda kajj delajo? Ptrepirajo se radi emtega 'velikega župana in la župan morda v resnici ni na svojiem mestu. Oni nočejo žrtvovati miti črno pod nohtom. Kaj so napravili v sedmih mesecih? Mi smo z dobrohotno «jpozjicijo namenoma pustili, da se objektivno vidi, da me znajo delati. To smo mi že preje vedeli, toda nismio hoteli izvajati prave opozicije, da se nie bi mogli potem opravičevati, da jim jie opozicija onemogočala pravo delo. 'Poda danes borno nastopali drugače in vodili borno ostro opozicijo. V petih dineh-hi morala prava vlada 'uvesti enakopravnost vseh v diržavii in; demokratska stranka bi Je tedaj vstopila V vlado, če bi bili dani vsi pago ji pravne države. — Igr Po svetu. Slaba večina njc^ve meniške vlade. Luthrova vlada je stopila pred nemški parlament z deklaracijo, v kateri je zahtevala zaupnico. Pri glasovanju je glasovalo za zaupnico 160 proti pa 150 poslancev; tako da znaša večina nove vlade, na katero se lahko zanese, samo deset glasov. Proti zaupnici so glasovali komunisti, nemški nacionalci in nemlška ljudska stranka; socialisti in gospodarska stranka so 'se glasovanja vzdržali. Bodočnost nove vlade je povsem odvisna od zadržanja socialistov, id pa menda ne bodo dovolili, da bi Luther v sluča ju neuspeha s sedanjo koalicijo, sestavil desničarsko vlado, za kar ima od Hindenburga baje že privolitev. Položaj v Maroku. K'ol'oniilalnia vtojjna v| Maroku se - sicer me moire primerjati z vojn»’ Vojaško organiziranih držav, ja vendar predstavlja položaji velike važnosti. Kjo-llomiijalnto vprašanje jje prišlo potom vojne v nevarno stanje lin od srečimega in nesrečnega izidla teh majhnih Vojn je odvisna priiemtaciljja politike odhiošlajlev kolonizatorskih 'evropskih dlržav napram kontinentoma: Aziji in Afriki. V Mairoku jje večiinla prebivalstva ti siamske vjeioizpiovedii im panisllamlsikia' akcija jle glede na osamosvojitev rifianskih pliemiem1 zelai živahna im delavna. Abdl-el-Kriimiii onemogoča uspešne vojne korake edinole ppirtanjjkianije tlehnjičnihl sredstev., Ravno radi tega pravijo vsi, da je obstoje® Abd-el-Krim trta pioraz. Dolgotrajno voj|skoVanj|e ,ga hto' izčrpalo, Riifanska plemena sio izmučena radi dolgotrajnega vojskovanja im se pire-djnflajlb 'enjo zia dlrugjimt Francozom. Te dimi se jje predal ed)en najbolj bogatih :ri lanskih veljakov Iva id Ali iz pobunjleniega piliemena Bleniii Uni agirei. Da bi prepričal Franictoze.o iskrenosti) predlajie,, je založil Kaid Ali svoje premioženjje v Fezul v| sirieblrnlih' novcih V 'iznosu 7 milijloi-n|ov francoskih flranktov. 'Po izpovedih francoskih' oficirjev, kti slo pobegnili zadnjji ča'sj iz riifanskega ujetništva, trpi A bdi- el-K ri mio va Voj'ska na življenjskih potrebščinah 'odi čiasa; ko so zavzeli Španci morski zaliv; in (okolico Alhuiciemas. Odkar je padel; v španske roke Al,'-Ihuclemaist, stradjO francoski in španski Ujetniki; Gelo plemena, ki so osltalla! 'zvesta Alhđ-el-Krimu, trpijjo z,nat-|no pomanjikainje im jie njlih predlajja razumljiva. Francozi dobro poznajo položaj Abd-'el-Krimtove vojske, je rte nla piacilaj|o’ več, ampak jo hočejo prisiliti k; predaji z -gladom. Po drugih poročilih jle svetoval Abd-el-Krim lsam nekaterim pfemenlomi, dia se navidezno predajo in| ito samlo radii tega, dia s(e lažje ppnežlivljjajlo čez ziiimo. Ka|-kor hitilo htodl nastopili topilejšli dnevi, in. biodo obrodila pollja, b|o zbral Alhh v,sla ri fjamsìkia pie mie na podi osvobodilno roko Abdl-el-Krima. Odrski ponarejevalci. Znameniti poročevalec, lista »Matin« Jules Sauer-weini se je mudil te dini v Budimpešti in je poslali svojemu listu že par zelo zanimivih člankov o madžarski falsifikatorski aferi. Znameniti časnikar je prišel v Budimpešto; ko se še ni vedelo, kako se bo obnašala madžarska vlada napram francoski, ki je zahtevala, naj Ojeni agenti 'sodelujejo pri preiskavi. Nazadnje se je pa madžarski vladni predsednik le spametovali in ni hotel pravice suverenitete porabiti za papirnato telesno stražo ponarejevalcev. K temu so pripomogla gotovo tudi temeljita in objektivna poročila Sauerweina. Kaj posebnega se seveda ne bo doseglo s tem, če sedijo zaupniki francoske vlade v udobnih foteljih pri ogrskem državnem pravdniku ter si dajo pre- staviti dobro pripravljene izjave vseh oseb, ki so zapletene v afero. Važno je le to, da spozna svet pravo lice vladajočega madžarskega režima in sistema ter da v tem spoznanju ne pozabi delati razlike med vladajočimi in vladanimi. Dosledno se mora upoštevati razlika med Ogrsko, ki želi mirno sožitje, novo in boljše življenje na splošnem pogorišču vojne, — in med Ogrsko kavaler jjske sablje, šampanjca, slavohlepja, nasilja in zločinskih instinktov. -V tej) drugi, vse obsodbe vredni Ogrski je cela sedanja vladna družba, ki je zagrešila že neštete najhujše zločine nad pripadniki prve, poštene Ogrske. Zločin ponarejanja je nekaj| malega napram vsemu temu, kar so ogrski režimovci že počenjali in še počenjajo z resnično demokratičnimi elementi v nesrečni ogrski deželi. Ponarejevalskega zločina je deležna cela vladna družba. Eni so vedeli za vse. drugi sp pa vedeti samo, da se zopet pripravlja neka »akcija«, a so zatisnili oči in ušesa, da ne bi »akcije« kvarili in sebe obteževali 9 tem; kar so že drugi prevzeli. Zločini vseh vrst pri »akcijah!« so pa itak že v sistemu in kar pavšalno odobreni od Horthy-jevega režima. Poročevalec Sauerwein je ugotovil, da so ponarejevalci posebna trupa monarhističnih pučistov, ki imajo že od nekdajj zveze z nemškimi in avstrijskimi monarhističnimi prevratniki. Ta trozveza ima bivše visoke oficirje za voditelje in če bi se posrečilo na Ogrskem ustoličenje Albrehta za kralja Bela V., bi zavezniki 24 ur pozneje izvedli monarhistični prevrat tudi na Dunaju' in na Bavarskem za princa Ruprechta. 'Monarhistični zarotniki pa imajo tudi po drugih deželah svoje zveze. Madžarski fašisti so se posebno prikupili italijanskim fašistom; simpatije so si pridobili tudi v rumunskih in bolgarskih režimskih krogih, nadvojvoda Fridrih in njegova soproga Izabela pa delata za svojega sina Alberta med aristokracijo raznih dežel in celo na „nekaterih dvorih. Ugodnost položaja za svoje naklepe so si prevratniki predstavljali takole: Francija sama ne bo mogla nastopiti proti, ker ima razne težave doma in ker je zaposlena v kolonijah. Proti Madžarski tudi drugih ne bi moigla poslati. Jugoslavijo bi držala Italija, Rumuinija bi se bala, da Rusija ne izkoristi zmede, Čehi bi pa ostali mirni deloma radi osamljenosti, deloma pa radi spora s Slovaki. Svet se vprašuje: zakaj so se madžarski monarhistični 'zarotniki s takimi aduti v rokah zatekli k zločinu ponarejevanja? Odgovori in pojasnila ležijo na dlani. Jedro prevratniške družbe tvorijo cela krdela bivših oficirjev in drugih ljudi, katerim je fašizem pravi poklic. Razuzdana in razvajena tolpa hoče denar na roko. Oče ogrskega kronskega in Ironskega pretendenta Albrehta,, nadvojyoda Fridrih je znan stari skopuh, ki je od ogromnega svojega premoženja le drobtinice vlagali y prevratno podjetje, nemške fašiste je državni predsednik Hindenburg silno razočaral ter spravil v splošno krizo in tako je madžarski fašizem povzel inicijativo ter začel ponarejati francoski in po malem tudi češki denar zlasti še vsledi tega, ker ima v rokah popolno oblast, vsa sredstva na razpolago in preobilico ljudi zločinskih instinktov ala princ Windisehgraetz in policijski šef Nadossy. Ogrski režim bo vse poskusil; da bi se obdržal. Žrtvovalo se bo tudi orodje, da se ohrani sistem. Današnji ogrski režimovci znajo vladati z vsemi sredstvi in če pustijo obsoditi neka) svojih ljudi radi zločina ponarejevanja, je gotovo, da se bodo tako) na lo raz- delile vloge za nove »akcije« — za nove zločine. Dolžnost kulturnega sveta je,,podpirati resnično demokratične ogrske elemente,, ki so doma od1 režima bolj ogroženi, kot pa valuta kake tuje države. — tgr Dnevne novice. S čim se bavi ministrstvo za vere? Zelo čudna naloga Je poverjena našemu verskemu ministrstvu. Med drugim je poverjena ministru za vere dolžnost, da izvede zakon o priznanju zaslužnih molž. Te dni je organiziralo .minis trst-iwo odbor za izvršitev tega zakona. Minister za vere je ime naval v ta odbor podtajnike posameznih ministrstev in med temi dva geneala. V naši državi bo dajal priznanje ea zasluge vojnikov — minister za vere? Seijaško časopisje g. Pribičeviča. Politična družba SDS pod firmo g. Pribičeviča izdaja v 'Splitu kmetski list cJNaše selo«, v Beogradu »Srbsiko kolo«, v Zagrebu »Nar. kolo.« Pribičevič se je upal na dan s pravim imenom edino v Beogradu, med tem iko še morajo 'biti prava imena njegovih 'kmetskih listov prikrila za Zagreb in Split. Pribiče-viičevi kmetski listi so polni Jugoslavije z vsestransko prostostjo ter se cedijo slavospevov na g. Pribičeviča. Bradic im inšpekciji. Zagrebški »Hrvat« poroča, da je Stjepan Radič na dan sv. Save, ko ni hotel: iti V Beograd na vseučiliščno sveto-savsko proslavo, v Zagrebu inspiri ral obrtni muzej na Wilsonovem trgu. iPri vratih je prosvetni minister naletel na slugo ter g,a .vprašal: »Kje je profesor, ravnatelj muzeja?« — »Ga ni tukaj!« — »Kako to, da ga ni?« — vzroji minister Radič. — Jc moral iti na proslavo sv. Save!« — »A tako, kje so pa drugi uradniki?® — Sluga «pokaže, Radič vstopi in ker je slabe volje, začne takoj razlagati, dia bodo vsi reducirani. Predi odhodom še izda nalog, naj pride ravnatelj takoj, ko se vrtne, k njemu v avdijenco vi — Bel jaški dom. Baje je Radič pri tejj inšpekciji še neke vaze razmetal. — Ravnatelj se vrne, v uradu min povedo, kaj se je zgodilo in kaj je naročeno, a še predino ima čas odpraviti se v avdijenco, evo — zopet ministra Radiča v muzeju. '— »Ali veste, kdaj je bil ta muzej1 ustanovljen?« — je bilo prvo vprašanje. — »Vem;, gospodine Radič, ker------« dalje pa ravnatelj ne pride, ker mu Radič jezilo pretrga besedo: »Kaji? Jaz nisem gospodih Radič! Ali ne veste k!do sem?« — »Vem, vem, Vi ste* gospodin minister«, odgovori ravnatelj. — Ravnatelj je znani in start hrvatski kulturni delavec in je poprej mnogo občeval z Radičem, zato ga je pa v naglici tudi imenoval samo gospoda in ne gospoda ministra. — Minister Radič je tudi ravnatelju napovedal redukcijo, češ, da država noče Vzdrževati toliko osob ja in dvoran za staro »kramarijo«. — »Hrvat'« pravi, da vodi Radič politiko v duhu Pribičeviča in da je najboljše, če vse, kar je hrvatsko in zagrebško, proglasi za »staro kramari j o«. — tgr Začetek Radičevega najnovejšega političnega potovanja. Kakor hitro je slišal Radič, da se vrine v Beograd Bašič» se m je ognil v Bosno in Dalmacijo. Mi smo že poročali, kako je Radiič razglasi v svojem glasilu, naj ga Bosanci nikar ne čakajo na postajah, ker se mu smilijo radii slabe obleke ter obuvala v sedanjem zimskem času. Radiič §e torej krenil na politično pot v Bosno z brzovlakom dne 30. januarja. Na sarajevskem kolodvoru je bil sprejet od zastopnikov oblasti med sviranjem »Lepe naše 'domovine« än s podaritvijo šopka. Pri pogledu na cvetke se mu je raiz-vetaal' jezik in začel je svoj govor z omebkom velikega hrvatskoga zgodovinarja Račkega, ki je bil Radičev učitelj in Je vedno govoril o važnosti sporazuma. Nesoglasja so bila vzrok izgube svobode za Bosno, Srbijo, Hrvatsko in Bolgarijo. Ako nam bo uspelo, da bomo' složni Jugoslovani, potem 'bomo veliki in sijajni, a tega ne bo' doživel Radič. Radič je Še bil ‘mnenja, da se človek lahko nauči veliko od pametnih ljudi a od budal navadno še več. Povdarjal je, da se morajo bosanski muslimani porazdeliti med Srbe in in Hrvate, ki so prišli do pameti ter uvideli: važnost sporazuma. Pametni so po Radičevem mnenju samo oni muslimani ki so za sporazum, v katerem je sedaj tako lepo, iker se držimo z eno roko Donave, z drugo morja, Toliko Ja govoril Radič kot politik, kot prosvetni minister je izročil Bosancem pozdrave v imenu kralja in Pašiča. Po končanem govoru se je Radič poljubljal z raznimi 'bosanskimi dostojanstveniki, nato obedoval in popoldan pregledal sarajevske šole in razne kulturne zavode. O poteku Radičevega političnega zborovanja v Sarajevu bomo poročali' prihodnjič. Slovensku Bistrica. Kakor smo poročali, je tukaj po kratki bolezni preminula gospa Gen, Žuraj1, soproga lešnega trgovca in gostilničarja g, Jakoba Žuraj, stara koma ji S3 let, Kako priljubljena je bila pokojnica, je pričal njen pogreb, ki se je vršil ob velikanski udeležbi meščanov, okoličanov in zastopnikov uradov in društev. Pokojnica je bila vzor žena, dobra mali, pravi vžor gostoljubne slovenske matere, ki je imela za vsakega gosta prijazno besedo in odprto srce za vse dobro lin lepo in za vsakega reveža, ki jo bodlo sedaj težko pogrešali. Svoje otroke je vzgojila v narodnem duhu v zdrave, dobre državljane. Prerano preminula je redno podpirala naša društva. Blagopokojhico bodo pogrešali razen žalujočega soproga in otrok tudi številni sorodniki, prijatelji in znanci odi blizu lin daleč. Nepozabni dobrotnici, blagi ženi svetila večna luč, žalujočim naše sožalje. Autoomnibus-promet. V nedeljo, dne 31. januarja> je bil v Selnici ob Dravi shod glede autoomnilbuS-proineta med Mariborom in Dravogradom, ki je bil izvanredno dobro obiskan, V nedeljo, dne 7. februarja» ob treh popoldan se bo vršil enak shod tudi v Brestrnici in sicer v gostilni Rudolf Brudermanna. Republika sv. Blaža. Ko so zasedli južni Slovani v 7. stoletju glavne pokrajine na Balkanu, so se obdržala nekatera romanska plemena kot ostanek bizantinskega cesarstva edinole^ ob dalmatinski morski obali. Prebivalci porušenega mesta Epidaurum so ustanovili ter pozidali novo mesto Batusicran. ki je postalo leta 867 mogočna trdnjava, leta 924 pa sedež škofa. Tiki pri tej trdnjavi se je razvilo novo slovansko mesto Dubrovnik. Obe ravnokar imenovani mesti sta bili združeni leta 1272 z močnim, trdnjavskim obzidjem. Prebivalstvo Dubrovnika se je pečalo s trgovino ter morsko plovbo. Podi bizantinskim protektoratom so posredovali Dubrovčani trgovino med vzhodom in zapadom. V burnem 13. stoletju si je zasigural Dubrovnik zaščito Benetk, ki je trajala odi 1205—1358. Leta 1358 so morali Benečani odstopiti celo dalmatinsko obalo ogrsko-hrvatskim kraljem. Dubrovnik se je. uživel takoj v nov položaj in si osigurat stališče nove zvezne državice. Kot samostojna republika je Dubrovnik razcvetel in obvladal celo trgovino na suhem ler na morju; med Balkanom, srednjo ter zapadno Evropo. Po ponesrečeni bitki pri Mo-haču 1526, ko je utonil v močvirju pri Mohaču zadnji ogrski. kralj' Ludovik II., si je izposloval Dubrovnik tudi od) Turčije popolnoma prosto gibanje. Dubrovnik je ohranili samostojnost do leta 1806, ko je zasedla trdnjavo Napoleonova vojska in je bila Dubrovniku lela 1808 odvzeta samostojnost. V zmedah za Napoleonovih časov do odpeljali Angleži Dubrovčanom celotno brodovje, ruski soldnerji so pa upostošili gornji deli trdnjave. —• Treba še tudi omeniti, da je zgubil Dubrovnik leta 1667 radi katastrofalnega potresa na tisoče prebivalcev. Leta 1815 je pripadel Dubrovnik Avstriji. .Slovesen spomin na nekdanjo sijajno preteklost Dubrovnika se bo obhajal 3. februarja t, I. na zgodovinski dan sv. Blaža. Najlepše delo hrvatske literature 17. stoletja je igrokaz »Dhbrovka« odi pesnika Gundoliča iz takozvane zlate diobe dubrovniškega književništva. To pesniško delo je slavospev na svobodo tega hrva Iškega mesta, ki se je dvignilo podi zaščito sv. Blaža do občnega blagostanja. Kakor smo že poročali, bo počastil dne 3. februarja nekdanje republikance sv. Blaža kot zastopnik sv:, očeta beograjski nuncij Pellegrine tti, ki je že dospel v Dubrovnik in bil nad vse 'slovesno sprejet. Treba namreč omeniti, da je bilo med Dubrovčani krščansko življenje globoko razvito vi vseh časih. Rejdjek djoigpdidk v,- Dalmaciji. V zalivu Kaste! se je te dni dogodil za Dalmacijo zelo redek dogodek, — (zmrznilo je morje. Ledi je nastal v jutro med 6. in 8. uro ter je bil debel okrog 1 cm. Parniki so ga kmalu prerezali in dopoldansko solnice je tej redki prikazni na pravilo konec. Trhjgjičnja uiswdla rodbine. V Baču v Slavoniji se je le dni ponesrečila po nesrečnem slučaju cela rodbina. /Sinček Stjepana König se je drsal' za hišo na zamrzli rečici. Nenadoma se j/e ledi podi dečkom udrl in fant je izginil v vodi. Na njegov krik je prihitel iz biše oče ter hotel dečka rešiti. Ko je stopil na led je tudi njega za- dela ista usoda. V tem'hipu je prihitela na obrežje žena in ko je videla, da si je potapljata sin in mož, jo je zadela kap. iSosedjc so prihiteli na pomoč ter pobegnili KönlLga še živega iz vode,, isini pa je že utonil ter ga niso mogli več spraviti k življenju. Toda tudi stanje rešenega Remiga je opasno in ne bo okreval, Sm|rt rjiiskegji v Subotici. V Subotici je umrl mežnar tamošnje grško iztočne cerkve, bivši ruski general Eugen Enwald. Smrt ga je zatekla nenadoma pri zvonjenju in našli so ga v zvoniku mrtvega. General, ki je Umrl sedajl kot mežnar, je 'bil v bivši Rusiji zelo mogočna osebnost. Poveljeval je nekaj časa v svetovni vojni diviziji, pozneje pa je deloval v raznih štabih na odločilnih mestih. Udeležil se je že rusko-japonske vojne k'ot poveljnik polka ter se v bojih z Japonci zelo odlikoval» HtadUoikrivpn ioč,etjdmfl|r. V Ivanko v u v Slavoniji je sin ustrelil svojega očeta, ker je preveč prijančeval in zapravljal skupno premoženje. Ko mu je 'sin to očital, se je oče razjezili, ter mu zapretil, da ga bo ubil. Sin je na to pričakal, da je pijani oče zaspal. Vzel je nato puško, nobito s krogi j o, hladnokrvno pomeril na spečega očeta in ga zadel smrtno. Očetotoorilca so takoj' po zločinu soaedije prijeli ter ga izročili orožnikom. Visoko zimski ženin. Iz Londona poročajo, da se jV tiamkiajl oženil bivša .srbislkjl londonski poslanik öedlo-mjir Miijjaboviči. Zimski: žanliu je slan 83 let, jje bil prijia-belji pokfojjniega kralja Milana, nevesta — Angležinja j* stara 41 lei. Željezne hiše. Osiješka železolivarna je konstruirala posebne vrste hišic iz železa. Več takih hišic je že podstavila in dobila hitro kupce, ker so stavbe izredno praktične in po ceni. Sedaj izdeluje rove hiše po modernejšem in zboljšanem načrtu. Ža reklamo namera- j va omenjena tvrdka postaviti tudi v Zagrebu železno, štirisobno vilo. i Zemeljski planovi v Srbiji. Zadnje čase se dogajajo j ■v Srbiji često zemeljski plazovi, katere je povzročilo j sedanje jiuižno vreme, ki je stalilo velike mase 'snega. : Vsled plazov je promet po mnogih progah ukinjen» —• Najjvečji plaz je zasuli progo Niš—Knjaževac, k jer se je udrla cela gora ter popolnoma zasula progo. Nojvi 1000 dinarski bankovci. Na Sušak je pripeljal j francoski parnik »Teneris« pošliljatev naših novih 1000 I dinarskih bankovcev v vrednosti 1 milijarde, 200 mili- ; jonov dinarjev. Bankovci so bili takoj odpremi jeni v j Beograd ter bodo v kratkem času izdani v promet, 'do-čtfm bodo stari 1000 dinarski bankovci polagoma zamenjani. Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.15, Pariz 19.60, Donidlon 25.22 tri četrt,, Newyork 519, Mfillan j 20.90,, Prag 15.35, Wien 73.10, Budapest 0.00726, Berlin j 123.50, IRrüsdel 23.60|, Madrid! 73.37, Amsterdam 208, Varšava 72.5Q, Bukarest 2.32, Sofija 3.57 in pjol, Atena i 7.12. Zagreb: sl(ob|odnli teča ji;: Wien 7.99, Trst 228.65, Londlon 275.85, Newyork; 56.62 ini pol, Pariz 216„ Praga 167.90, Zürich 1094. Rfatnia štev. 309, roba. Prtbičević Včerajšnji Pribičevičiev shodi v Niarodlniem dorata je bil malo večji odi Radičevega. Poslušalcev j|e bilo muogo istih radovednežev, veliko manj je 'bilo kmetov in delavčevi, zato pa1 več iz meščanskih slojev; in zlasti mlla-d|ime. Za ploskanje in druge ovacije je bilo boljše organizirano. \ ' ;Shiod' jie olvor.il g, dr. Lipold in je pozdravil najprej ministra —< ne poslanca ali ministra na razpoloženju — Pribičeviča kot nosilca »misli enakosti in svobode«, dir. Žerjava kot »slovenskega Voditelja« ter ljubljanske in zagrebške zastopnike s pozivom manifestiranja za nacionalni 'Maribor.' Piribičevfč je govorili skorajj poldrugo uro. Govornik jie dober, j|e za slovenske poslušalce razločnejjši od; Radiča,, skače pa tudi andino odi predirmela na predmet ter sle nepričakovano zopet vrača. Začetkoma ipovdarja, koliko je njegova stranka storila za /Maribor, ko ga je napravila za siedež oblasti. Glavne mislit dolgega govora so sledeče: Podi Avstrijo iso bili ion in njegovi —1 fledleralistli za samostojl-most narodov, Radič in dirugi nasprotniki pia centralisti. Prej je Radiič pozdravljal cesarjla Franca Jožefa, po preobratu je razvil prapor republjikanstva, sedaj: pa 'po zdravlja kralja Aleksandra. »Naj stopijo pred narod ra di če vc i „• kl e r i ka 1 c i in mi — demokrati, kliče Pribičevič, — »in narod naj' pove, kdio jje vedimo govoril /resnico«- — »Avtonomije ni bilo lin je tudi me bo, republike ni bilo lin jie ne ho, Radič se je poklonili monarhiji, mi se pa nismo republiki.« Pravi,,, dia hoče edinstvo braniti tudi s topovi, RSa-dič pa ni nikdar mislil s topovi braniti republike, ami-pak j|e mislil1, da se republika ustvari z brbl janjem. (To jie pravo očitanje Radiču/, zakaj: ni vi prilog svoje pine j -sinje politike osnoval bojnih organizacij.» — če Pribi-SeVič tako dobro Ve/, ;dla jie Radič samo z »blrbljanjlemi« propagiral republiko, ziakajl mu je potem toliko očital »teroristične organizacije in akcije«?!) —. Če bi Avstrija zmagala in) čie bi Srbi viseli, po izreku »Srbe na vrbe«, bi kmalu visteli tudi Slovenci. Svio-jo diržaVo smo hoteli, pa č/e bi bila tudi slabša odi tuje, — pravi PribičeVič. Upali srno pa, dia ho našla sposobnost čimipsneji vse uredila. Narodne manjšinle — Nemce lin Madžare — poziva, naj priznajio, da se jlimi boljše /godli bot se jje nami godilo pod Avstrijo. Povidarja, naj dobijo narodne manjšine samo to., kar zahtevajo inednarod'ne pogodbe, pristavlja pa, da pri nas ne smejo dobiti ničesar, kar bi količkaj zadevalo v nacionalni karakter države. (Ker hoče SDS ' Mariboru. j sama določiti »nacionalni karakter države«, jie gotovo, ' da od Pribičeviča nacionalne manjšine ne morejo pričakovati1 nliti najprimilivniejših človeških pravic.) Zunanji politiki najbolj očita, da se me briga za brate pod! tujo oblastjo, češ, 'ko sl Avstrija brez vojske: upa slabo postopati z našimi ljudmi, nli čuda, da je našim slabo tudi pod Italijo dni Grčijo. Brez vojne pa bij po njegovem mnenju naša vlada lahko nastopila proti generalski diktaturi v Grčiji Srn proti grofovski falsifi-katorskii bandi na Ogrskem. Kako, tega pai me pove. — Rumunije ni omenili niti z besedico, romunskega silnoj reakcijonarmega režima, kateremu j/e njegova im Paši-čeva vladla naravnost darovala maše ozemlje in naše ljudi. , ; Radiču 'očita, d|a hoče po »tercetu« Srbov,, Hrvatov! in Slovencev še kvartet z Bolgari, čM>, da jie to same za to, da bii se Srbe uničilo. Ko so bile manifestaci jej proti nasilju nad nlašimi na 'tujem!, jie zunanji minister manifestacije proli Italiji prepovedal, proti Grčiji pa dovolil. V Rinata poznajo naše razmer e .im pravijo sie j daj-, da se SHS Grčije ne boji, pač pa se1 hoji — Italije; Dobro j|e povedali da/ 'se v naših ministrstvih' admit nistrira, kjier bi se moralo politizirati in narobe, poza* bil jje p;a povedali, da jie bilo tako tudi podi njegov« Vlladk). Na področju notranje politike razmotrival, d mjorai v 24. Urah pasti Vsaka vlada, ki bi bila proti edin stvu. —/ Da je sedanja RjR vlada pr/oti cdinslvu jie dol go razlagal, Ui pa pojasnil, kako to, da ta vlada rj padla V 24. urah, ampak se drži že 7. mesec. Radikale je dobro označil. Rekel' je: če jih vpraša za socialni programi, rečejo: živijlo OPlašiičl na gospodar ski program zopet: živijo Piašič! — in tako na vse. Dl Korošec, pravi, da ima santo nekaj' jasnega glede proj svete, in Ijo jje papeško. 'Plemenska borba je nemogoča, ker bi Srbi kot naj močnejši pograbili V njej prvo lin največje, Hrvati dmj go, Slovenci, kiot, najimianjjši pa zadlnje in najlmanjšie a* nič. Sploh jie ipa danes hrvatska irepuhlika tizdlana, sll< vlensika avtonomijja pjokopana, nad Veliko Srbijo pa 'žfe ltajjejo tudi v Beogradu. (Patetično jte Pribičevič zatrjevali, da je imela mj gova stranka »levji dedlež« v boju proti » separatist ičn im »internacionalni« mevarmosti. Baje jje bila samo i to V vladj, da Ubije radličevski separatizem im »boljjŠ viško nevarnost1«. To se j,e poisrečilo, »zgodovinske i) loge« so izvršene, za bodoče pa zatrjuje Pribičevič, ' »NASA STRA2A*. Stran 3. ■ ".njegova škiupinla noče biti radikalom nekak »baiv-bav« . ali ptes-buldtog ina verigi, ki bi lajal, kadar bi radikali hoteli in) irabilli. Sijajna je demagogija, s katero 'Pribičevič — a ne tin sam|, ampak še mnogi drugi, — opravičujejo popolno birezibnižjte ' glede socialnih, in drugih) perečih! vprašan j. iPribičevlč pravi, dja j® ves čas njegovega vladanja absorbiralo bojevanje proti separatistom in proti internacionalni ali boljjševtiški nevarnosti. RR vladi, ki bi po njegovi prvi motivaciji morala že pasti v 24. mahi, napoveduje, da bo padla na finančnem! polju, kar dinar slioer skači', riè zvišuje se pa njegova kupna moč. Glavni vzrok velikega mezadiovljslva je neenakost davkov. Brez davčnega cdiinstva ni narodnega edinstva. pravi, da jle bila injjegovia skupina za enakost davkov vedno »glas vpijočega v piuišlčavi«. Kot! primer krivice navaj tudi vprašanje'invalidov in kronskih! pemzi juni slov, Malim! se točita, da so se korili za Avstrijo, velikimi lin celo pravim vojnim zločincem! se pa delijo nagrade ini celio ministrska mlesta. Po njegovem mnenju se uradni štvo šele sedaj, po-liitiziiira. On kot minister je Ml za vsako svobodo, samo ne za svobodo proti državi, danes se pa iz državnih, uradnikov delajo partijski uradniki. Avstrija je skušala uvesti državno uradništvoi, a kar je tu: pri nas dobrega ostalo, to se bo sedaj; pokvarilo. Zaključuje z zahvalo za ovacije, češ,, da veljajo ideji, »za katero smo trpeli in se hrabro borimo«, napoveduje velik razmah svoje stranke ter priporoča organizacijo, ker s,o organizirane manjšine vedno vodile. Značilno je, da j|e vedno rabil nazive »demokrat«, »naprednjak!« in je le proti koncu govoril o »samostojni« djemokra tski stranki. — tgr Iz Maribora. Mestna organizacija SLS v Mariboru ima v četrtek, dne 4. februarja, ob pol sedmih zvečer v društveni sobi, Koroška cesta 1, važno sejo. Dnevni red: Poročilo iz Beograda, poroča narodni poslanec g. Franjo Ž e b ot. Vabimo vse člane ožjega in širšega odbora, SLlS vseh petero okrajev mesta Maribor in prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo. Srebrno poroko bo obhajal jutri na Svečnico gospod Staudinger, mizarski mojster v Mariboru. Jubilantu in njegovi rodbini naše iskrene častiitke! Mariborski Orel je na telovadni akademiji včeraj, dne 5,1. januarja, prijetno iznenadi številne obiskovalce, ki so napolnili! dvorano Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so Wile poleg nekaterih že poznanih, večinoma nove točke, deloma izvirne, ter izvajane s preciznostjo in točnostjo, kakor smo pri mariborskem Orlu že vajeni. Akademijo je otvorili moški pevski zbor odseka z dr. Ipavčevo: »Imet sem ljubi dve«, in Devovo »Spov 'tičke pojo.« Pri pevskem zboru je opaziti od zadnjega nastopa znaten napredek. Sledil je govor okrožnega predsednika g. dr. Ve-M'eta, zatem proste vaje članov za 1926 in članic za leto '1926, nato ljubka sestava br. Ulaga »Pio jezeru«, katero je izvajal moški naraščaj. Telovadba na bradlji je bila vzor no izvedena. Vaje nekaterih telovadcev so bile naravnost vratolomne. Mladenke so izvajale vaje z veternicami; izvrsten je bil kot vedno nastop moškega naraščaja. Za boks vajami članov in rajanjem so nastopile članice s kompozicijo »Tri dobe češke zemlje«, nakar je sledil posrečen nastop telovadcev na drogu, ki je zaključil akademijo. Zima v Alpah 'je bila snov predavanja na XI. prosvetnem večeru, ki se je vršil pretekli petek, dne 29. januarja v dvorani Zadružne banke. Predaval je g. Brunom Rotter. Predavanje bi bilo zaslužilo boljši obisk in večje zanimanje med mariborskimi' ljubitelji planin. Ne bo se marsikateremu tako kmalu nudila prilika videti tako krasne slike naših gora v zimski odeji. Zlasti je 'bilo zanimivo poglavje o našem Pohorju, ki je kljub neposredni bližini še mnogim, iMaribo.ržanom popolnoma neznano, razen morda partije do Ruške in Mariborske koče. Knjige Goriške Mohorjeve družbe pa morajo najbrže biti protidržavne, da jih na mariborski carinami še vedno pregledujejo im carinijo, dočiim so jiih po drugod že prebrali. Bodo prej stare, predino jih dobimo mariborski1 naročniki v roke. Kaiko bi le naj imenovali to carino na slovenske knjige književne družbe, katere sedež je slučajno rv drugi «Mavi? Mogoče pa ne uporabljajo zaščitne carine,, ko je naš domači književni trg zadnje leto talko, malo, producirali Sploh smo pa pred nedavnim brali, da so samo vezane knjige podvržene carini. Kaiko torej in, fcedaj? — Naročnik. Aljažev večej-. Aljažev klub SPD v Mariboru priredi skupno s Prosvetno zvezo v petek, dne 5. februarja Aljažev večer v dvorani Zadružne banke. Kolikor 'imoremo presoditi iz dosedanjih priprav,, s,e bo razvit ta večer v prisrčno planinsko prireditev, na kateri bo zavladalo ono iskreno planinsko razpoloženje brez nepotrebnih formalnosti, kakor vlada le na visokih alpah. To je razumljivo! Saj pridejo tedaj' med nas odlični 'turisti, zaslužni chiavici na polju slov. turi stike. Prvič bodo tedaj pozdravili mariborski planinci v svoji sredi starosto planincev, zaslužnega branitelja slov. Triglava g. svet. Aljaža. Kdor le malo pozna razvoji slov. lurislike, ve, koliko zaslug si je pridobil »triglavski župnik« za 'slovensko turttsitiko. Potruditi se mora-' mo, da bo odnesel’ g. Aljaž najlepše spomine iz našega ■obmejnega mesta. Gospod Aljažu se bodo poklonili tudi slov. pevci, saj- slovi »triglavski župnik« po svojih prisrčnih skladbah, iz katerih žari topla ljubezen do slov. planin. Istočasno bo poselil tedajj Maribor znani vele-tuxist, menda prvi slovenski zmagovalec Montblanea, g. profesor Janko M laker iz Ljubljane, ki bo na temi večeru kazal skioptične slike o Montblanc». Kdor je naročen na Planinski Vestnik, oz. kdor pozna opis Tre-hulšnikove hoje na Triglav, si že v naprej more misliti, da bo 'to predavanje kar prekipevalo zdravega planinskega humorja. Ves čisti dobiček od te prireditve namerava Aljažev klub v imenu mariborskih turistov pokloniti g. svet,. Aljažu za zgraditev jubilejne kapelice sv. Ciriia in Metoda pri Aljaževem domu v Vratih, i Misjijdnskb ppiircditeiv Vzbuja v Mariboru splošno pozornost. Posebno nestrpno pričakujejo Mariborčani diram at iene prizore iz kitajskih misijonov im iz afri-kanskilt pragozdov. Nekaj posebnega v afrikanskib pragozdovih ‘bo, toliko smemo že sedaj izdati, rajanje angelčkov iz zavoda čč. šolskih sester v Mariboru. Huda radovednost muči ljudi, ali bodo nastopili pri teh slikah pravi Kitajci in zamorci ali samo preoblečeni dijaki. Dijaki sami pametno molčijo in nočejo na ena- ka vprašanja nič odgovarjati. Zato priporočamo vsem mariborskim radovednežem in vsem prijateljem misijonov, naj se potrudijo osebno na misijonsko prireditev dne 2. februarja, ob 5. uri popoldne v dvorano Zadružne gospodarske banke, kjer bodo mogli sami presoditi prisotnost oz. neprisotnost Kitajcev in zamorcev. Obenem bodo pa 'spoznali tudi pomen delovanja za misijone. Ker je ves čisti dobiček namenjen v prid misijonom, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Ljudski oder v Mariboru. V nedeljo, dne 7. februarja,, vprizori Ljudski oder v Mariboru veseloigro »iV Ljubljano jo dajmo.« Ta igra je kakor nalašč za predpustni čas in bo vzbujala ravno1 'tako salve smeha, kakor igra »Nebesa na zemlji.« Kdor je videl zadnjo igro vprizorjeno, bo gotovo pohitel tudi tokrat. Pričetek igre ob pol 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarsko 'banke. Cena vstopnic: sedeži po 10, 7 in 5 din., stojišča 3 din. — Več prihodnjič. Agitirajte že sedaj! Društvio držhvnih policijskih nameščencev priredi dne 6. februarja 1926 v Götzovi dvorani podi pokrovitel jstvom gospoda policijskega nadisvetnika Vekoslava1 Keršovana plesno zabavo, katere čisti dobiček je namenjen vi prid vdovami in sirotami, v.sled česar se cenj. občinstvo vabi k obilni udeležbi. Ako se pri razpošiljia-oju vabil mogoče koga pomotoma prezrlo, naj smatra to notico kot nadomestilo za vabilo. Koncert »Ruska pesem« na Ljudski unverzi v Mariboru. Dodatno k že objavljenemu zadnjemu programu naše Ljudske univerze poročamo, da se je vodstvu posrečilo kljub prvotnim težkočum pridobiti za; nameravani koncert »Ruska pesem« prveiga baritona ljubljanske opere in bivšega prvega baritona moskovske opere g. Pavla 1 lolodko-va. G. Holodkov je ljubljenec ljubljanske publike in je nastopi z velikim uspehom tudi v Zagrebu. Ta koncert, ki ga bodo sigurno vsi prijatelji glazbe pozdravili z velikim navdušenjem, se bo vršil v petek, dne 5. februarja, ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Na sporedu so pesmi Sokolova, 'Čaijkovšikega, Kornilova, Borodina:, _ Rulbinsteina in Bachmanna, Jakobsons in Grečanina. Posebna atrakcija je slovita pesem »Kristos voisferes« Balmaninova. Predprodaja vstopnic je v trgovinah gospe Zlate Brišnik in g. Hèfer-ja Vstopnice so po 30, 25, 20, 15, TO din., stojišča po 8 din., dijaške po 5 din. — Radi tega koncerta se preloži na petek, dne 5. februarja napovedano predavanje g. Kukovca o »Tolstoju« na pondeljek, dne 8. februarja. Za konveizacijiski tečaj ruskega jezika na mariborski Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti izborno učiteljico gospo Aleksandro Andre jev,n o Zalvorovo, bivšo profesorico na Ruskem, kar bo sigurno zadovoljilo vse zanimance. Prijave za ta tečaj, kakor tudi za začetniški tečaj, ki ga bo vodil g. profesor dr. Kotnik, se še sprejemajo. Dne 3. februarja bo prvi sestanek prijavljencev iz obeh tečajev. Tudi takrat se še sprejmejo prijave. Gospa Aleksandra Andrejevna Zalvorova je tudi diplomirana učiteljica srbohrvaščine in obvlada tudi nemščino. Učnina bo znašala na uro 3—4 din.,, za dijake bo znižana. Citraški koncert I. mariborskega c-itraškega kluba dne 7. februarja 1926 ob pol 16. uri v dvorani Union (prejšnji Bioskop). Slovensko llovsko društvo, glavna podružnica Maribor bo imela svoj! redni 4. občni zbor v 'soboto, dne 6. februarja 1926, ob 16. uri v prostorih restavracije 'Pečnik, Rotovški trg 2 z običajnimi dnevnim redom. — Članstvo vabljeno! Odbor. Državna borza dela v Mariboru. Od 2i4. do 30. januarja je bilo pri tej borzi prijavljenih 124 prostih mest, 166 oseb je iskalo službo-, v 75 slučajih je borza posredovala uspešno in 9 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 30. januarja pa je bilo 510 prostih mest prijavljenih, 806 oseb je iskalo, 'službo, v 351 slučajih je borza posredovala uspešno in 35 oseb je odpotovalo. — Za snega kidati se vedno še dobi dosti dela in tudi šivilje za belo perilo se iščejo. Mestno koptailšče bo jutri na praznik, dbe 2. februarja odprto od 9. do 13. ure. Parna samo za moške, kadina kopel za vse stranke. Polovične cene ostanejo v veljavi. Sajn:opi{