Poštntns plačana t gotovini Leto XXII., št. 281 UpravnlStvo: Ljubljana, PucclniJeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 _ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr Italije in inozemstva Ima Unione Pubblicitž Italiana S. A.., Milano Ljubljana, nedelja y>. novembra 194* Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina zna&a mesečno L. 12-— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Pucdmjeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSION ARI A ESCLUSIVA per la pubbllcltA di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblleftš Italiana S. A_ Milano SOVRAŽNA MOTORIZIRANA BRIGADA UNIČENA število ujetnikov narašča, med njimi je tudi angleški general - Sovražnikov poskus izpada iz Tobruka zavrnjen - 59 sovražnih tankov uničenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 29. novembra naslednje vojno poročilo št. 545: Včeraj, enajsti dan marmariške bitke, se je borba zopet razvnela s silovitostjo ob prvem svitanju zore in se je nadaljevala do noči. Na bojišču pri Solumu delovanje topništva in neuspeli napadalni poskusi sovražnika. Iz Tobruka je sovražnik znova napadel v smeri proti vzhodu, da bi prebil obroč, ki ga oklepa, toda čete divizije »Bologna« so napad gladko odbile. V srednjem odseku srdite borbe med nasproti si stoječimi oklopnimi vozili ter pehoto, podpirano od topništva in letalstva. V bojih je bila v celoti uničena sovražna motorizirana pehotna brigada; nad tisoč ujetnikov je padlo v roke nemškim in italijanskim četam. Med ujetniki je tudi angleški general James Kargos, brigad-ni poveljnik. Uničenih je bilo 50 sovražnih tankov, mnoga druga mehanizirana in prevozna sovražna sredstva pa so bila zažgana in onesposobljena. Italijanske in nemške letalske sile so bile zelo aktivne. Nekatere eskadre so še nadalje razbijale sovražne motorizirane sile na področju zelenice Džalo. Popoldne 27. t m. sta dve britanski letali obstreljevali s strojnicami Misurato. Eno izmed teh letal je bilo sestreljeno in se je v zraku vnelo, dve drugi letali pa sta bili sestreljeni na marmariškeui bojišču. Inozemski glasovi o branilcih Gondarja Helsinki, 29. nov. s. Vsi listi objavljajo vest italijanskega uradnega poročila o predaji Gondarja ter tudi ob tej priliki s spoštljivim in gin j enim občudovanjem slave epopejo ta peščice junakov. Sodbe vseh se strinjajo v priznanju izrednih vrlin teh italijanskih borcev, ki so se borili na tisoče kilometrov daleč od svoje domovine, vedno združeni okoli svojih praporov, ki se niso nikdar uklonili, niti ne ogromni premoči sovražnih siL Madrid, 29. nov. s. Padec Gondarja daje španskim listom priliko, da še enkrat izražajo svoje brezpogojno občudovanje epič-nega junaštva branilcev te poslednje abe-sinske postojanke. Italijanske čete so se levje borile, piše list »El Pueblo«, medtem ko objavlja list »Alcazar« sliko generala Nazija, vrhovnega poveljnika gondarske posadke, ter pripominja, da se tudi pri tej posadki ne more govoriti o porazu, saj se je predala po nadčloveškem junaštvu, ki je pokazalo sijajne vrline ljudi in njih pripravljenost za žrtvovanje domovine. - Nov! uspehi pred Moskvo Hude sovjetske izgube pri Rostovu in Doncu — čiščenje v Rostovu — Sovjetski izpadi Iz Petrograda odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V napadih proti Moskvi so bili doseženi nadaljnji uspehi. Pri Rostovu in ob kolenu Donca je utrpel sovražnik hude krvave izgube pri ponovnih napadih, ld jih je zbral v večjem številu in pošiljal brezobzirno v boj. Čete, ki so zasedle Rostov, čistijo po povelju ožje mestno področje, da uvedejo sedaj brezobzirno potrebne povračilne ukrepe proti prebivalstvu, ki je proti mednarodnemu pravu sodelovalo v boju za hrbtom nemških čet. Pred Petrogradom so bili odbiti močni poizkusi izpadov sovražnika. V severni Afriki so zavezniške čete v koncentričnem napadu proti močnim angleškim silam, k! so vnovič prodrle od jngovzhoda proti Tobruku. Bojna letala so bombardirala z dobrim uspehom železniške naprave pri Sidi Ba-raniju. Stražni čolni so uspešno odbili v Rokav-skem prelivu napad brodovja angleških br-zih čolnov na neki konvoj. Deloma že poškodovane sovražne čolne so nemški tor-pedni čolni zasledovali, pri čemer je bil en angleški brzi čoln potopljen, dva nadaljnja pa v boju iz bližine tako močno poškodovana, da se more računati z njuno izgubo. Vse nemške ladje so se vrnile v svoja oporišča. Boji pred Moskvo Berlin, 29. nov. d. Glede vojaškega položaja na moskovski fronti je bilo iz nemških vojaških krogov objavljeno, da se nemške operacije razvijajo v nezmanjšanem obsegu in po določenem načrtu. Nemške čete nadaljujejo napade proti Moskvi, posebno s severne in južne strani. V nemških vojaških krogih pripominjajo, da je položaj, v katerem se nahaja Moskva, posebno jasno razviden iz vse bolj pogostega zatrjevanja sovražne propagande, ki si prizadeva dokazovati, da bi padec Moskve ne imel nikakega bistvenega vpliva na nadaljnji potek vojaških operacij na vzhodnem bojišču. Boljševiška propaganda za vojno Stockholm. 29. nov 3. Zaradi brezbrižnosti, s katero sledi ruski narod razvoju Ameriike spletke na Pocitiku Ameriško-japonska pogajanja še niso prekinjena, vendar pa se Japonska pripravlja za vsak primer vojaških operacij na sovjetskih tleh, je Stalinova vlada napovedaia propagandno kampanjo, ki jo bo vodila komunistična stranka v vsej državi in ki naj bi mobilizirala vse državljane moške in ženske za skrajno obrambo sovjetskega ozemlja. Letovišče Molotova na Krimu Berlin, 29. nov. s. Z zasedbo krimskega polotoka so Nemci zasedli tudi luksuzni grad Mišer, zapadno od Jalte, ki je bil last ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova in ki mu je služil kot letna rezidenca. Ta umetniški draguij, ki je bil nekoč last kneza Jusupova in leži v najbolj slikoviti pokrajini ob krimski obali, je v vidnem nasprotju z revnimi in skromnimi ribiškimi kočami ob obali. K gradu iz marmorja pelje steza skozi palmov drevored in obsežen park. Boljševiški vojaki so pred svojih odhodom zažgali vse, kar je bilo v gradu kaj vrednega, med drugim tudi umetniške slike velike vrednosti. Tri sovjetske ladje v carigrajski luki Carigrad, 29. nov. s. Tri sovjetske petrolej ske ladje, ki so prišle s Črnega morja, so se zatekle v carigrajsko luko. Turške oblasti so jim določile posebno mesto za vsidranje. Carigrad, 29. nov. d. V Bospor so dospele tri sovjetske ladje, med katerimi sta dve petrolejski ladji s 6000 tonami ter en ledolomilec s 5000 tonami. Verjetno je, da obstoja tovor petrolejskih ladij iz nafte in strojnega olja. Pričakovati je, da bodo ladje skušale doseči Črno morje. Turške oblasti so prepovedale vsako občevanje med ladijskimi posadkami in domačim prebivalstvom. V Carigradu pričakujejo v kratkem prihoda kakih 4o sovjetskih ladij, ki bodo pripeljale begunce iz Sevastopola ter sploh s Krimskega polotoka. Ankara, 29. nov. d. Iz pomorskih krogov v Carigradu so dospele informacije, da je pred vhodom v Bospor, baje izven turških teritorijalnih vod, oddelek sovjetske vojne mornarice, v katerem je tudi oklopnica »Pariškaja komuna«. Videti je, kakor da bi sovjetsko vojno brodovje čakalo dovoljenje turških oblasti, da bi smelo zapluti v Bosporsko ožino. Pripomniti je treba, da se te informacije carigrajskih pomorskih krogov službeno ne potrjujejo. Omejitev turške plovbe po črnem morju Ankara. 29. nov. s. Da ne bi preveč trpela turška trgovina, je turška vlada preklicala prvotno prepoved turškim ladjam, da ne smejo pluti pc Črnem morju. Turške ladje bodo še vedno lahko plule na tem morju, ako nimajo več kakor po 300 ton. Ameriški odgovor na Sinsko noto Stockholm, 29. nov. d. Iz Washingtona javljajo nemški prekomorski agenciji, da je ameriško zunanje ministrstvo objavilo snoči posebno proklamacijo k noti finske vlade na svoječasno zahtevo Zedinjenih držav, naj bi Finska prekinila sovražnosti proti' Sovjetski zvezi. Snoči objavljena proklamacija ameriškega zunanjega ministrstva trdi, da je bila finska nota skrbno proučena, da pa ni prinesla jasnosti v stvareh, ki ameriško vlado najbolj zanimajo, namreč, »kako daleč gre in kakšnega obsega je finska vojaška politika v zvezi z nemško vojaško politiko.« V prokla-maciji je rečeno, da finska nota ni prinesla jasnosti, v koliko Finska sodeluje z Nemčijo na škodo Velike Britanije ter njenih zaveznikov. Proklamacija ponavlja nadalje stare trditve, da bi tako sodelovanje Finske »ogrožalo severna oskrbovalna pota«, po katerih prejema Sovjetska zveza vojne potrebščine iz Anglije in Zedinjenih držav, ter trdi, da bi bilo ogra-žanje te pomoči Sovjetski zvezi pomenilo »obenem tudi ogražanje samoobrambnih ciljev Zed. držav«. Na koncu se proklamacija ameriškega zun. ministrstva bavi tudi s potovanjem finskega zunanjega ministrstva v Berlin k podpisu protikomin-ternskega pakta ter ugotavlja v zvezi s tem, »da že vsako dejanje finske vlade po izročitvi note samo potrjuje sum o finskem sodelovanju z Nemčijo.« Letalski boj! na zapadu Berlin, 29. nov. d. V razdobju od 12. do 21. novembra je Wo nemško lotellstvo ponovno zelo delavno nad britanskim otočjem. Nemška bojna letala so v tem ča»u uničila dve angleški trgovski ladji ter dva velika parnika za oskrbovanje. Razen tega je biLa potopljena še nada'jnja trgovska ladja manjše tona že. Nemika bojna letala so nato v britanskih vodah hudo poškodovala še nadaljnjo trgovsko ladjo ter pomožno bojno ladjo. Nemški bombniki so v tem &aw z bombnimi zadetki prekinili nekaj cest in eno ždleznico v okolici luke New Castleja. Vofua na msrju Berlin, 29. nov. d. S pristojnega nem?kega vojaikega mesta podajajo nasllednji pregled o delovanju nemških pomorskih sil v preteklem tednu: Nemške vojne ladje so uničile šest bri-tsiiskiih trgovinskih ladij, med njimi d Ve petrdlejski ladji s skupaj 25.500 tonami, dve nadaljnji trgovski ladji sta bili hudo poSkodovani, tako da se lahko računa z njuno izgubo. Britanska vojna mornarica- je izgubila tri brze bojne čolne, medtem ko je četrtega uničilo nemško letalo. NadaJje sta bila uničena ena angleška križarka in en ru-^lec. Noka eklopaica je bila v tem razdobju hudo poškodovana. Nemška vojna mc>rnarica je izgubila samo en bojni čae g? predstavnika ifalijpnvke uprave v na& deželi ki hoče prej izčrpati vsa mirna sredstva preden poseže po strogih ukrepih, od katerih hodo priza deti najš"š' sloji in s tem nedvomno nna delavna večina našega ljudstva ki si želi miru in reda. Znatno ie. da naiš'rše plasti prebivalstva Ljubljanske pokraiine niso pre vratno razpoložene ;n nimajo prav nikakrš nih zvez i podtalmmi razdirači Vse te množice si ne žele pobojev, ki so zadnje čase postali tako pogosti, da se mora človek zgroziti ob tem dejstvu Vendar pa ome-niena zlohotna peščica noče uvideti, da je nie delo\'anie samo v škodo prebivalstvu, ker mu krati dobro ime, mu pritiska žig razbojništva ter izziva ukrepe oblasti, ki niso naperjeni proti dobromislečim, ki pa samo po sebi umevno zadevajo tudi ne dolžne. Pri takem staniu stvari je vsakomur jasno. da je treba iskati krivce za to v komunističnih vrstah, kajti od tod prihaja \-sa pobuda za nerede in poskuse prevratnih dejanj. Naša javnost odklanja vsiljeno vodstvo komunistične družbe ter odločno odbija prozorno igro. s katero si komunisti laste značaj zašč;tnikov našega ljudstva, medtem ko vsa njihova dejanja prizadevajo ravno našemu ljudstvu največ gorja in nesreče. Te igre mora biti konec in prepričani smo, da bo zdrahi smisel našega naroda nedi-o-umno dokazal, da stoji večina našega prebivalstva na strani pravice, reda in zakonitosti. Jeklo iz morskega peska Ovire prt razdeljevanju živilskih nakaznic Ljubljana, 29. novembra Ovire pri razdeljevanju živilskih nakaznic so se takoj pokazale, ker mestni raz-nažalci niso dobili ljudi doma, čeprav ie bila vsa naša javnost na to posebej opozorjena. Vse ljubljansko prebivalstvo naj pa zato tudi ve, da zavlačevanja nI kriv mestni preskrbovalni urad, ki je k terr-i delu pritegnil toliko osebja, da menda še pri nobenem drugem opravku ni sodelovalo toliko uslužbencev. če torej kdo še nI dobil živilske nnknz-nice, naj se zahvali tistim nediscipliniranim ljudem, ki ne upoštevajo navodil. Izdanih v splošnem Interesu. Drugi pa dostavljanje zavlačujejo tudi s tem, ker nimajo pripravljenih glav živilskih nakaznic za november, šele tedaj, ko pride mestni uslužbenec, jih iščejo po vseh kotih z najrazličnejšimi izgovori in dolgoveznim pripovedovanjem, da bi med tem časom uslužbenec lahko izročil karte več drugim strankam. Naposled pa ni pripravljenega niti denarja, češ, da niso vedeli, da je treba za vsako živilsko nakaznico odšteti 30 stotink. Prosimo torej prebivalstvo, ki čita Mste, naj opozarja na navodila tudi svoje sosede, da ne bo več zavlačevanj pri dostavljanju. Samo zato se je torej dostavljanje zavleklo ter samo zato bodo nekateri dobili živilske nakaznice za december šele v nedeljo, ponedeljek ali torek, 30. novembra, 1 in 2. decembra 1.1. Kdor torej živilskih nakaznic še ni dobil, naj se ne razburja, ker jih bo dobil vsaj v torek, če se pa ljudje še vedno ne bodo ravnali po navodilih, se bo dostavljanje še zavleklo po krivdi nediscipliniranih strank. Reklamacij glede živilskih kart pa mestni preskrbovalni urad na noben način ne bo sprejemal pred sredo 3. decembra, na kar občinstvo še pdsebno opozarjamo. Prijavljanje snortnih prireditev Ljubljana, 29. novembra. Zaupnik CONI-a objavlja: Opozarjajo se vse športne organizacije v pokrajini na izrecno dolžnost, da morajo zahtevati dovoljenje od pristojne oblasti javne varnosti za sleherno športno prireditev. Športne organizacije ljubljanskega poglavarstva morajo predložiti prošnje Kr. Kvesturi v Ljubljani preko pokrajinskega odbora CONI-a, Tyrševa la Za druga glavarstva v pokrajini se vlagajo prošnje preko zadevnih podzaupnikov CONI-a pri posameznih glavarstvih v Novem mestu, Logatcu, Črnomlju in Kočevju. Športne prireditve, za katere organizacije ne bodo zaprosile za dovoljenje, se ne bodo smele vršiti in bodo proti prirediteljem oblasti javne varnosti in CONT-a uvedle primerne ukrepe. Prav tako se opozarjajo vse eportne organizacije na dolžnost, da javljajo pokrajinskemu odboru CONI-a rezultate športnih prireditev. Obnovite naročnino! Kakor znano Italija nima izdatnejših ležišč železne rude in premoga. Zato mora te surovine kupovati v inozemstvu, da .ahko doma izdeluje železo, jeklo in razne izdelke iz železa in jekla. To dejstvo je treba imeti pred očmi, če hočemo oceniti veiik napredek italijanske težke industrije v zadnjih desetletjih. Tako je zlasti italijanska jeklarna »Terni« pokazala izredno aktivnost. Mesto Terni leži 100 km severno od Rima ob reki Neri, ki se izliva v Tibero. Pred desetimi leti je bila tu zgrajena ena največjih hidrocentral, ki predstavlja višek moderne tehnike. Gradnja te centrale je posebno pripomogla k naglemu razvoju industrije na tem področju. V bližini so pri Spoletu tudi ležišča rjavega premoga. Že v 17. stol. so v teh krajih pridobivali železo. Družba »Terni«, ki pripada preko finančnega koncema »Finsider« Institutu za industrijsko obnovo (IRI) se pogosto označuje kot italijansko podjetje Krupp To podjetje se je tako razširilo, da vseh naprav danes ni mogoče več pregledati V 13 ogromnih tvorniških objektih je bilo že leta 1934. zaposlenih okrog 13.000 delavcev, danes pa je njihovo število še mnogo večje. Trenotno gradi to podjetje 3 nove specialne plavže, ki bodo prihodnje leto pridobivali železo iz morskega peska. V ta Odstotni pribitki pri prodaji na debelo in drobno Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o pribitkih v prodaji na debelo in drobno. Z naredbo so določeni pribitki v odstotkih na nabavne cene po fakturi, zvišane za prevozne stroške, takse, davščine in pristojbine, kar se mora dokazati z ustreznimi listinami. Za deželne pridelke in industrijske živilske izdelke je določen v trgovini na debelo pribitek 8 5%, na drobno pa 15%. V ma-nufakturni stroki je za posamezne vrste blaga določen v trgovini na debelo pribitek 10, 15 in 20%, v trgovini na drobno pa 25, 35 in 50%. Za prejo je določeno 8 odnosno 20%, za pletenine, perilo, nogavice in rokavice, čevljarske in pisarniške potrebščine in milo pa 15 odnosno 30%. V trgovini po železnici znaša v trgovini na debelo pribtek 10 odnosno 12%, v trgovini na drobno pa 20 odnosno 30%.,Za obutev je določen pribitek 30% na drobno trgovino. Gornji pribitki se ne uporabljajo za blago, našteto v maksimalnih cenikih, in za blago, za katero veljajo posebni predpisi. Gospodarske vesti = Ital5 jansko-madžarsko sodelovanje na področju tekstilne proizvodnje. Iz Budimpešte poročajo, da se tam mudita Ma-rinotti, ravnatelj italijanskega koncema za umetna tekstilna vlakna Snia Viscosa v spremstvu predstavnika italijanskega trgovinskega ministrstva. Delegacija se pogaja s predstavniki madžarske tekstilne industrije glede ureditve raznih vprašanj, zlasti pa tesnejšega sodelovanja med italijansko tekstilno industrijo in madžarskimi .tekstilnimi podjetji, pri katerih je udeležen italijanski kapital. = Banlcarstvo In zavarovalno pravo v Italiji. Dr. Anton Urbane je v »Trgovskem listu« ob"avil dve zanimivi razpravi, in sicer »Bankarstvo v Italiji« in »Zasebno zavarovalno pravo v Italiji«. Obe razpravi sta sedaj Izšli v posebnem odtisu. = Prvo notranje posojilo na Hrvatskem. Hrvatski državni zakladni urad je dobil pooblastilo, da izda zakladne bone do najvišjega zneska 3 milijard kun. Ti zakiadni boni bodo imeli rok zapadlosti najmani 3 mesece in največ tri leta ln se bodo izdajali v zneskih po 5000 do 10 milijonov kun. Uradno pojasnilo k temu pravi, da v kratkem času od obstoja državi še nI uspelo krit'i vse izdatke z rednimi dohodki, med tem ko so notrebe zlasti Investicijske prav znatne. Država .ie pričela velika dela za ureditev rek in poplavnih ozemelj. Več 100 milijonov kun je bilo določenih za gradnjo delavskih naselbin, hiš in zdravilišč, gra-dro se tudi nove železnice in ceste. Zlasti spomladi, ki se bodo dela v polnem obsegu nadaljevala, bo država potrebovala znatma sredstva za financiranje teh del. Zato je treba že sedaj skrbeti, da se najame potrebno notranje posojilo, ker je vlada odločena odkloniti vsako inflacijo v interesu stabilizacije denarja in cen. = Odkup tekstilnih odpadkov na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je Izdal naredbo o odkupu tekstilnih odpadkov ln krp. po kateri ima Poslovna centrala za tekstilno blago izključno pravico odkupa, in sicer preko pooblaščenih komlsljonariev in njihovih zbiralcev. Vsi dosedanji trgovci in zbiralci se morajo v petih dneh prijaviti poslovni centrali zaradi nadaljnega poslovanja. Vsako skrivanje, zadrževanje, zametavanje ali požiganje tekstilnih odpadkov in krp je prepovedano. Imetniki tekstilnih odpadkov morajo blago ponuditi na odkup poslovni centrali ali njenim ko-misijonarjem in zbiralcem. Trgovci, indu-stri^ci in zbiralci pa morajo svoje zaloge prijaviti v petih dneh. Prevoz tekstilnih odpadkov In krp je odslej dovoljen samo s prevoznim dovoljenjem poslovne centrale. Ko bodo zbrane potrebne količine bo centrala predlož'la ministrstvu kl'uč za razdelitev odpadkov interesentom zlasti predilnicam. = Tlplziranje mila na Hrvatskem Iz Zagreba poročajo, da bo v kratkem uvedeno tipiziran je mila ln praškov za pranje po predlogu posvetovalnega odbora za normiranje. Uvedeni bodo tudi tipizirani nfdo-mestki za milo. = Srbija ukinila carinsko prostost pri uvozu blaga iz področja bivše Jugoslavije. Srbski ministrski svet je Izdal naredbo, s katero se razveljavlja dosedanja carinska prostost prt uvozu določenih vrst blaga iz področja bivše Jugoslavije. Z isto uredbo je dovoljen carine prost uvoz drv do srede 1342 ln carine prost uvoz Instalacij betonskega železa ln cementa za gradnjo silov. — Postopna likvidacija konzumov v Nemčiji. 2e pred vojno je celotno organizacijo konzumnih zadrug v Nemčiji nre-vzela Nemška de1 ovna fronta, ki bo postopno prenesla konrumne prodaia^ne na zasebne trgovce, kar p« je prod videno v daljši dobi. Za oskrbo obstoječih konzu- namen je bila zgrajena nova električna centrala s kapaciteto 300 milijonov kilo-vatnih ur, s čemer se bo skupna kapaciteta vseh električnih naprav v Terniju povišala na 1 milijardo kilovatnih ur. V rekordnem času bodo uresničeni načrti, o katerih so razpravljali že pred svetovno vojno. V Tirenskem morju, kjer je družba Temi najela 110 km obale, ležijo ogromne količine peska železne rude, iz katerega bodo sedaj na 'poseben način pridobivali surovo železo. Tako se bo italijanska produkcijska kapaciteta surovega železa, kl znaša sedaj že 1 milijon ton, v kratkem povišala za nadaljnjih 120.000 do 150.000 ton Vrhu tega bodo po naročilu Duceja povečali produkcijsko kapaciteto premogovnika v Spoletu (ki je doslej znašala pol milijona ton) na 1 milijon ton. Gradnja vseh teh naprav pomeni nov velik korak Italije k osamosvojitvi od uvoza inozemske rude in od uvoza inozemskega koksa. V Temiju bodo s posebnim postopkom pridobivali železo in jeklo s koksom iz rjavega premoga. V zvezi z uresničenjem teh velikih načrtov je družba Temi nedavno povišala glavnico od 960 na 1200 milij®nov lir in je s tem stopila na prvo mesto med štirimi na i večerni italijanskmi železarnam', ki pripadajo skupini »Finsider«. mov v posameznih področjih z blagom je Nemška delovna fronta pričela ustanavljati posebne oskrbovalne centrale z imenom »Versorgungsring« Taki oskrbovalni centrali je podrejeno večje število konzumnih prodajaln. V vsej Nemčiji bo ustanovljenih približno 100 oskrbovalnih central, preko katerih se bo izvršila reorganizacija vseh bivših konzumnih organizacij, ki jih je preko 1000, konzumnih prodajaln pa je okrog 14.000. Do konca vojne bodo te prodajalne nadalje poslovale, po vojni pa bodo pričeli izročati posamezne obrate samostojnim trgovcem, in sicer po določenih načelih, pri čemer bodo prišli v prvi vrsti v poštev bojevniki, ki pa bodo morali imeti vse potrebne kvalifikacije. = Zaposlitev Židov v Nemčiji. Nedavno je izšla posebna naredba glede zaposlitve Zidov v Nemčiji. Službeni odnosi Zidov imajo po-eben značaj in so urejeni s to novo naredbo, ki izrecno ugotavlja, da ne morejo biti Židje kot pripadniki druge rase člani nemške obratne skupnosti, ki sloni na dolžnosti medsebojnega zaupanja vseh v obratu zaposlenih. Zato se tudi ne nanaša na Žide zakon o ureditvi nacionalnega dela, zakon o delu v javnih upravah in obratih im zakon o> hišni obrti. Pri Židih se ne uporabljajo predpisi glede plačila mezde na nacionalni praznik nemškega naroda, predpisi zakona o posebnih praznikih m predpisi o plačilu mezde na praznike. Židje imajo pravico plačila le za dejansko izvršeno delo. Zato odpade tudi plačilo mezde ali p'ače v primeru bolezni. Nadalje odpadejo doklade za prekourno delo in za delo ob praznikih, dofclade za rodbinske člane (otroke), doklade ob jubilejih, botžičnica, trinajsta plača in odpravnina. Židom lahko podjetje odpove delo brez odpovednega roka, t. j. na konec prihodnjega delovnega dne. Nova naredba končno določa, da morajo Židje sprejeti vsako zaposlitev, kri jo nakaže delovni urad. Pri delu morajo biti židovski delavci ločeni od ostalega delavstva in tudi ne smejo stanovati skupaj z c stalim delavstvom. «= Dalekosežna omejitev gotovinskih plačil v Grčiji. Iz Aten poročajo, da pripravlja grška vlada zakon, s Katerim bodo uvedene dalekosežne omejitve gotovinskih plačil. Zneski preko 30.000 drahem se ne bodo smeli plačevati v gotovini, temveč le z nakazili. Z zakonom bo predpisan tudi maksimalni znesek gotovine, ki jo bo smel vsakdo držati doma. Presežke gotovine bo treba deponirati pri bankah. = Dolgovi Francije. Po najnovejših uradnih podatkih je dosegel javni dolg Francije 718 milijard frankov, kar je skoro polovica narodnega premoženja, ki se ceni na okrog 1600 milijard frankov. = Nafta v Franciji. V jugozapadnem delu Francije so odkrili ležišča nafte- Za izkoriščanje teh ležišč je bila ustanovljena družba Socičtč Nationale de Pčtrole d'Aquitaine. = Gradnja transsaharske železnice. Iz Pariza poročajo, da naglo napreduje gradnja železnice, ki bo vodila preko Sahare od Orana do področja reke Niger v Francoskem Sudanu, kjer se bo združila z že obstoječo železnico proti zapadu na Da-kar in proti jugu na luko Bingerville. Prvi odsek te železnice Colomb - Bechar -Reggon bo v prihodnjih dneh izročen prometu. Po naročilu maršala Petaina se bo železnica imenovala Mediterranee - Niger, ker bo vezala Sredozemlje s področjem reke Niger, kjer bodo z namakanjem pridobili io milijonov ha najbolj plodne zemlje, ki bo zlasti sposobna za kulturo bombaža. Dnevno zgradijo 2 do 4 km železnice in tako računajo, da bo železnica zgrajena v štirih letih. Stroški so predvideni na 5 milijard frankov. = Slovaška zunanja trgovina. SlovaSki statistični urad objavlja pcpolne podatke o zunanji trgovini v prvi polovici 'letošnjega leta kakor tudi podatke za vse preteklo leto. V prvem letošnjem polletju je znašal celotni promet (izvoz in uvoz) 3 milijarde Ks, od česar je cdpadlo 1195 milijonov na promet s Protektoratom in 1115 milijonov na promet z ostalo Nemčijo. V letu 1940 je znašal celotni promet 6.05 milijarde Ks (prejšnje leto 4.75); uvoz je dosegel 3.17 milijarde (2.59). izvoz pa 2.87 (2.18). tako da se je uvozni presežek zmanjšal na 303 milijone (417). Od celotnega prometa je odpadlo na Protektorat 2.4 milijarde Ks in na Nemčijo 2 milijarde Ks. Na tretjem mestu je Italija s prometom 313 milijonov, na četrtem pa Madžarska s prometom 279 milijonov. Obnova sta-esfa odrskega vodovoda Zadar. 29. nov. s. Guverner Dalmacije Je odredil obnovo starega z*drsk*«ra vodovoda, k; že lobrlh 40 let n' bil v rabi. Obnova tega vodovoda je veMkeg- pomen« in bo ▼ hig-e^em pogledu Zadru z njo mnogo po-magano. Jesenski obisk v Postojnski jami Pogled na Postojno Vabljiva pivška prestolnica, svetovno znana Postojna (Postumia) ima svoje posebne čare. Prameni slikovite preteklosti jo odevajo in prezanimive sedanjosti. Gori vrh Soviča, kamor je danes lepo sprehaja-MjSčc in ki ima, kakor mi je zatrjeval domačin, svoje ime po sovah, ki so se zbirale na kraju graščinskih razvalin, je bil v starih časih rimski kastel »arae Postu-irtiae«. Tukaj so v dobi, ko je preplavljala našo zemljo turška nevarnost, vzplamtele grmada in oznanjale pretečo nevarnost, ki so jo sočasno napovedovale tudi grmade na gorah pri Senožečah, pri Vipavi in na zgodovinski Grmadi pri Planini. Odtod so gospodovali postojnski srenji furlanski in koroški vojvode, oglejski patriarhi in goriški grofje, dokler niso še celjski prišli in njim sledili Turjačani. Pomnik njihovega vladstva, staroslavni grad postojnski, pa js pozneje po čudnem naključju zgorel. Tako je švignila mimo Postojne vsa zgodovinska resnica, ki so je bili deležni tudi številni drugi naši kraji. Markomani so hrumeli tod mimo in Vandali, Gotje in Lan-gobardi, pozneje Turki, pred katerimi se je postojnsko ljudstvo ob svareči grmadi na Soviču zateklo v Predjamske jame v Črno jamo. Postojnsko jamo in v jamo pri Orehku. In še Francozi. Do knezov V,"indischgratzov so se menjavali gospodje. Slednji imajo tukaj še danes obsežna posestva. Kjer Postojna v spodnji svet svoja čuda vabi zret • • • V teku 80 milijonov let se je v postojnskem spodnjem svetu oblikovalo fantastično kraljestvo kraških prikazni in pojavov, ki nudijo v svoji plastični dognanosti nekaj slikovito bizarnega. Dočim je škočijan-ska jama v vsej svoji elementarni mogočnosti prizorišče nenehnega bučanja izpod-jedajočih, preoblikujočih vodnih sil, je Postojnska jama zavetje podzemskega miru in tišine. V tem ogromnem, sijajno oblikovanem prostoru začuti človek svojo majhnost. mičnost, ko se znajde v sredini oi-j;iških tvorb kraške prirode. V povojnih letih se je skrb za nego in izpopolnitev še pomnožila. Ob vhodu v labirint postojnskega spodnjega sveta je bilo zgrajeno reprezentativno, lepo poslopje, v katerem so poleg prodajalnice vstopnic in shrambe za prtljago tudi restavracijski in kavarniški prostori s prenočišči. In ko imaš vse lepo v redu, se lahko podaš v čarobni Škrat v Postojnski jami jamski svet, kjer je poleti razmeroma hladno, pozimi pa razmeroma toplo, saj se giblje povprečna zimska temperatura v jami 3 do 5 stopinj nad ničlo. Občudoval S?m tiste soobiskovalce, ki so si zaradi previdnosti pred jamskim hladom izposodili pripravljene pelerine proti izposojnlni treh lir. Ko smo namreč stopali k Veliki Kalvariji, mi je bilo spričo neprostovoljnega nošenja več ko metrski stot težke telesne celokup-nosti tako vroče, da bi bil najraje svoj plašč, jopič in telovnik odstopil komurkoli od soobiskovalcev, ki jih je, kakor sem spoznal, nekoliko zeblo, navzlic izposojenim toplim pelerinam, želeli so si toplote, jaz pa šc za par stopinj nižje temperature. V notranjost greš lahko peš z vodnikom ali pa z znanim postojnskim vlakcem. Kakor vsaka reč na tem božjem svetu, Ima tudi podzemski vlakec, Iti sopiha vsak dan po tračnicah jamske železnice, svojo zgodovino ali, če hočete, svoj rodovnik. Pra-ded mu je bil čisto navaden stol, na katerem so posebni jamski nosači nosili bolj petične obiskovalce; ded pa je bil že voziček z dvema, tremi in tudi štirimi sedeži, porivali so ga po podzemskih prostorih in prevažali vse tiste, ki se jim ni ljubilo peš. Selo v naslednjem razvojnem členu se pojavi udoben, praktično zamišljen vlakec ali tramvaj v sedanji podobi, ki povsem ustreza svojemu namenu. Seveda moraš po najlepših delih jame peš, ker tod niso mogli napeljati tračnic, ki bi tudi motile edinstveno krasoto vsega podzemskega okolja. In ko si postavljen v notranjost tega postojnskega kraljestva, se ne moreš naču-aiti neverjetni bizarnosti oblik, likov, prikazni in pojavov, ki jih opažaš na vsak korak in ki so nedvomno še raznollkejšl kakor na primer oni v slavni Macohi na Moravskem: Palček le dobri duh jame, potem vidiš prapodobo pizanskega stolpa, palm!, orlovo oerot. štorkljo, valečo kokoš, zasneženo božično drevo, dragulj/o drevo, tigrsko glavo, krokodilovo žrelo, angelja, Marijo z detetom, cipreso, prevrnjeno ste- brišče, krasne zavese ln zagrlnjala, grad v razvalinah, slikovita stebrišča. Razen tega še druge oblike, ki vzbujajo apetit in zbiranje slin v ustih: Obilne salame, viseča izpod stropa, sočni, dokajšnji kosi pristnega kraškega pršuta in belo rdečkaste slanine, po stropih prelestnih rajskih dvoran nešteto snežno belih špagetov. Ta iz muhavosti prirodne kraške oblikotvornosti vznik la dovršena arhitektura in estetika dajeta obiskovalcem na vsak korak obilo prilike za občudovanje, pa tudi za humorističn-j opazke, zlasti ob poživljajočem se spominu na razne dobrote, ki jih kraški podzemski svet še danes lahko prezentira. Stolnična dvorana je 30 m visoka, njena prostornina je okoli 40.000 kubičnih metrov Potem se v vsej svoji orjaški prostornosti utrne plesna dvorana, kjer se lahko zgrne več ko 20.000 oseb. Tukaj je bilo v mirnih časih za binkoštne praznike in prvo septembrsko nedeljo tradicionalno šumno, slikovito rajanje plešočih množic. Pa dvorana božjega groba, prostor prevrnjene ladje, demantna in mavrična dvorana, gledališki oder, gotska stolnica, dvorana razpotja itd. V razkošno razsvetljeni koncertni dvorani je nastopilo pred sedanjo vojno več ko 100 orkestralnih profesorjev z umetniškim izvajanjem izbranih skladb. Vtiski se stopnjujejo, ko stopaš skozi »vice« in se potem vzpenjaš k Veliki Kalvariji, ki je po sodbi mnogih poznavalcev podzemskih krasot, najveličastnejši prostor Postojnske jame in sicer po celotnosti prirodne zgra-jenosti ter mogočne učinkovitosti, dočim se odlikuje takozvana rajska dvorana, ki je bila odprta leta 1925, po krasnih detalj-nih modelih ter rokokojski mnogoličnosti posameznih prostorov, žal so sedaj, dokler Sv. Miklavžu bo odleglo, ko bo iz našega današnjega sporočila izvedel, da priljubljena zaloga »Jutro-vih« mladinskih knjig še ni pošla ln da velja vsaka knjižica, lepo vezana in bogato ilustrirana, samo 4.— lire. Naše mladinske knjige so tako znane, da je nepotrebno vsako priporočilo. To in pa skrajno nizka cena jih zlasti v današnih časib usposabljata za najbolj primerno in dobrodošlo darilo. Da olajšamo sv. Miklažu ln staršem naročanje teh prekrasnih knjižic, smo današnji številka »Jutra« priložili položnice vsem naročnikom v Ljubljanski pokrajini razen onim v Ljubljani in Novem mestu. Na zalogi imamo še naslednje vezane in ilustrirane knjige: Janko In Stanko, Skok, Cmok in Jokica, Prigode g. Kozamurnika, Sambo in Joko, Kralj Debeluh, Osel g. Kozamurnika, Vrtismrček in šilonoska, Tarzan (II. del), Jelarjevi čuvaji Knjige lahko kupite v LJUBLJANI pri upravi JUTRA, Puccinljeva ul. 5 (Narodna tiskarna) in v NOVEM MESTU pri tamkajšnji podružnici JUTR — V ostalih krajih LJUBLJANSKE POKRAJINE lahko knjige naročite tako, da izpolnite današnji številki JUTRA priložene položnice in na njih HRBTNI strani prečrtate one knjige, ki jih ne želite. Pošljite nam tolikokrat po 4.— lire, kolikor knjig hočete imeti. Naročite knjige čim prej, da jih dobite pravočasno! Ce sami ne boste naročili, dajte položnico kakemu znancu in ga opozorite na našo krasno zbirko mladinskih knjig. V starih pokrajinah Italije dobite knjige pri vseh časopisnih razpečeval-nicah tvrdke PAROVEL. traja vojna, nekateri jamski predeli zaprti. O Črni jami pripovedujejo, da ima svoje ime po tem, ker so se Postojnčani ter okolič.ani ob turških navalih semkaj zatekli. Tukaj so si tudi kuhali, zato je jama očrnela. Jama Pivke, Otoška jama, Velika Planinska jama ter Predjamske jame dopolnjujejo orjaško sliko tega očarljivega podzemskega predela. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka zjutraj do prihodnje nedelje zvečer Ljubljana, 29. novembra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za prihodnjih 14 dni ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-7 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino št. 1319-4 veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 1. decembra zjutraj do nedelje 14. decembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zel-nate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zelnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; debela koleraba do 4 komade na kilogram 2 L; rumena koleraba 0.50 L; r deča pesa 1.75 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; peteršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.40; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen 25 glavic na kilogram 4 L; otrebljena endivija 3 L; otrebljeni veliki motovileč 6 L; otreb-ljeni mali motovileč 8 L; otrebljeni domači radič (cikorija) 3 L; domači zeleni radič 3.65 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: I. kanadka. dolenjska voščenka. renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Bau- mannova) 4.50 L; II. kosmači, zelenci, ta-felčki, rožmarinčki, carevič 3.40 L; III. zdrava, drobna jabolka vseh vrst 2 L; IV. obtolčena, črviva in nagnita jabolka za vkuhavanje 1-50 L; domače kutine 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke liter 1 L; b) liter lisičk in večjih zimskih kolobarnic (mraznic. sivk) 1.50 L; c) liter sirovk, možkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L: e) kilogram mladih čebularjev ali maslenk 3 L; f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g. kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker ie za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi posebni cenik za uvoženo zelenjavo in sadje. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. Z vsem poudarkqm pa spet opominjamo gospodinje, da ne smejo preplačevati blaga, ker ga s tem draže samim sebi in vsemu prebivalstvu. Preplačevanje je prav tako kaznivo kot prodajanje po nedopustnih višjih cenah, nadzorstvo je pa vsak dan strožje in kaznovane so bile tudi že gospodinje za preplačevanje, ker s tem dajejo potuho verižništvu Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podDirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa pomagajo preganjati verižništvo in sploh izkoriščanje prebivalstva. Herta Marija (7 mes.); Paulitsch por. Sbaschnig Marija (66); Zimpriz por. Knaus Julijana (45); Josip (20), Anton (23); Mal-ner Franc (40), Edvard (24), Eerta (34); Muchitsch Edvard (27), Ema roj. Sbaschnig (17); Sbaschnig por. Malner Magdalena (69); Muchitsch Franc (73); Michitsch Franc (34, Gotenica), Marija roj. Kovatsch (30), Herbert (3), Franc (1). Morebitni upniki navedenih oseb morajo do 10. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg. XII. in XIII. seznam kočevskih i Pobotni urad za dolgove in terjatve je v »Službenem listu« 26. t. m. objavil XII. in XIII. seznam izselnikov v Nemčijo. XII. seznam obsega naslednjih 110 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj)): S p. Topla reber (obč. Stari log): Kikel Marija (82); Kikel Alojzij (50), Leo-poldina roj. Trampusch (45), Alojzij (18), Josipina (13), Ervin (10), Ana (7); Schnei-der Alojzij (58); Kikel por. Zabukovec Josipina (44); Emil (8); Kikel Marija (44), Mausser Ivan (42), Kristina roj. Mausser (41), Feliks (19), Albert (17), Marija (15), Berta (13), Adolf (9), Helena (3), Filip (22); Mausser Anton (86, Komolce), Neža roj. Schauer (79); Kraker Ana (50, Kunče), Ivan (20), Leni (17), Marija (13); Kraker Feliks (24); Schneider Franc (64), Josipina roj. Mausser (56), Josipina (17), Adolf (14), Josip (12), Franc (32), Bogoljub (30), Anton (28), Filip (26); Herbst por. Konig Marija (62), Josipina (27); Gliebe Josip (39), Herta roj. Hogler (37), Marija (7), Elizabeta (5), Ivan (3),Traudi (3 mes), Josipina (3 mes.); Herbst Josip (64), Marija roj. Konig (56), Ivan (20), Valter (15); Grill Terezija (57), Regina (14), Albina (31), Franc (29); Mausser Alojzij (38), Josipina roj. Grill (33), Ela (8), Josip (5); Maichin por. KSnig Rozalija (67, Ribnik), Ivan (31); Hoge Ivan 02), Magdalena roj. Herbst (51), Ana (19), Josip (12), Marija (22); Mausser Franc (51), Josipina roj. Hutter (42), Ferdinand (19), Alojzij (17), Angela (14), Oton (11), Otilija (9), Erna (5), Olga (1); Gliebe Ivan (66), Štefanija roj. Mausser (59), Berta (26), Helena (24); Mausser Alojzij (64), Ana roj. Lobe (56), Ana (15), Weit (12), Berta (17), Franc (22); Mausser Alojzij (48, San Francisco), Marija roj. Kraker (36), Frida (13), Hedvika (5), Viktor (2); Kraker Adolf (16); Schauer Josip (74), Magdalena roj. Mausser (46), Marija (10); Zekoll Josip (73, Mlaka), Marija roj. Schmidt (56), Rudolf (15); Mische Leopold (48, Komolce); Kinkopf Filip (46), Angela roj. Konig (32), Evald (10), Ar-nold (8), Viktor (6), Erika (1); Konig Neža (71), Alojzij (32), Edvard (46); Schneider Ivan (69), Anton (31); Mausser Viljem (23), Zofija (21); Schneider Alojzij (38). XIII. seznam obsega naslednjih 50 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): Trava (občina Draga): Glatz por. La-vvritsch Veronika (31), Franc (11), Stanislav (10), Berta (9); Lipovvitz Franc (54), Danica (9), Antonija roj. Knaus (50), Herman (26); Miklitsch Bogomir (38), Ema roj. Eppich (33), Edvard (8), Josip (4), Erna (1); Wessel Rudolf (54), Frančiška roj. Poje (45), Ana (19), Heda (16), Leopold (13), Herman (10), Antonija (7), Rozalija (5), Franc (23); Poje Amalija (63); Michitsch Ivan (69), Karolina roj. Wessel (67), Anton (32), Siegfried (29); Miklitsch Ivan (36), Marija roj. Miklitsch (33), Alojzija (11), Ivan (7); Miklitsch Primož (72); Janescb Ivan (31), Marija roj. Wessel (24), December — grudaik Zadnji mesec je največ posvečen vsakovrstnim pripravam za prihodnje leto. Kmet-ski garač skrbi za nujno izpcpolntev poljedelskega orodja, podjetni meščan za ustvaritev novih pobud ob bližajočem se prestopu v novo življenjsko dobo, ki bo od nas bržkone terjala še nadčloveških moči. Drevje varuj, da ga ne lomi sneg, otresaj ga in podpiraj! Gnoji mu z gnojnico! če m snega, nabiraj špinačo in solato! Zemljo prekopa vaj in gnoji! Cvetne rastline varuj mraza, dobro zrači in prilivaj malo mlačne vode! Polje, ki si mu preskrbel gnojd, počiva. Mraz in moča ga koristno predelujeta. Rigoiaj trto, če ni snega! Varuj mraza naj-žlahtnejše mladike! Najboljši čas za k anje in sušenje mesa. žival skrbno p.taj! Vremenarji splošno ocenjujejo december ali gradnik takole: Uraden — malokdaj priljuden; ali pa: Če decembra grmi, vinarje prihodnje leto rodi — in če je rimska cesta čista in svetla, se kmetič nadeja dobre letine. Sv. Barbara (4.) je priprošnjica za srečno zadnjo uro. Rudarji jo čas te kot svojo patrono. če se na sv. Barbare dan str-nišče vidi, potem ga je videti vsak mesec. Vremenski pojavi od sv. Lucije (13.) do 24. decembra odločajo o vremenu naslednjega leta. Vsak dan pomeni po en mesec prihodnjega leta in ga štej od polnoči do polnoči. Na dan sv. Lucije, zaščitmee naših oči, se začne po ljudskem mnenju daljšati dan. Furlanski pregovor pravi: Od sv. Lucije do božiča se dan podaljša za korak prtliča. Na Primorskem mislijo, da je Lucija znanilka daljših dni. Začetek zime beležimo na 22. decembra. Ta dan je najkrajši, saj šteje le 8 ur 26 minut, dočim je noč dolga 15 ur 34 minut. Ljudska verovanja in stari običaji krožijo o božiču (25.): če o božiču led visi raz veje, se Velika noč vsa v cvetju smeje. Adamovo (24) vreme drži še teden dni. Vinogradniška razlaga je tale: Ako na sveti večer vino v sodu vre, dobra letina v deželo gre. če pred božičem deži, ozimna ne spridi rži; ali pa: Božični dež navadno vzame rž. Ponekod je v rabi: Dež in veter pred božičem jamo koplje rad mrličem. Takrat namreč zboli največ ljudi. Saljivcem prija naslednja: Zelen božič — bela Velika noč; ali pa: Ce so božični dnevi zeleni, so velikonočni ledeni in božična zelenina — velikonočna belina. Znan je tudi naslednji rek: O božiču za steno (zunaj), Velika noč za pečjo; ali pa: Jasno in svetlo, če sveti večer (24.), letina prav dobra se rada primer; sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno k letu gumnd. Splošna sodba velja za pravilo: Kadar dan se povečuje, zima brije le tem huje. Značilna domneva je tudi tale, čeprav za letos ne velja: Kadar na petek sveti dan pade, tedaj vsaka moka dober kruh d&de. — Ce otroci (27.) so oblačni, kruha k letu ne bodo lačni. Kot zaključek v letu vremenarski prati-karji kaj radi poudarjajo: Ce Silvester (SI.) piha ln kiha, na dan Novega leta pa se sonce prijazno nasmiha, se slaba trgatev obeta. Zgodovinski dnevi: Rojeni so bili: S. decembra 1850 pisatelj dr. Fran Detela, 19. decembra 1928 slovničar Anton Janežič in 24. decembra 1853 zgodovinar dr. Fran Kos. Umrl j. 11. decembra 1918 pisatelj Ivan Cankar, 25. decembra 1069 pa jezikoslovec Sebastljan KrelJ. Dan L decembra je dolg 8 ur 48 minut; do 2L decembra se skrči za 19 mniut in zraste do 81. decembra za S minut. Koncert sopranistke Ciampelli V okviru koncertnega programa, ki si ga je zastavila za tekočo sezono Glasbena Matica, smo slišala v petek zvečer odlično italijansko sopran ist ko Mario Fiorenzo Ciampelli. Koncerti vokalnih solistov niso bili n:'kdar v na-^em mestu posebno popularni. Pr znane glasovne in pevsko kulturne kvalitete sopranistke Ciampellije-ve pa so nedvomno na taki višini, da je bil njen koncert za vsakega ljubitelja lepega petja ne ie prijetna, marveč tudi poučna prireditev, tcmbdlj, ker smo prav italijanske koncertne pevce doslej le redkokdaj slišali. Odlična gor t in ima že tolik slovesi, da doiodanji kritiki njenih nastopov, kritiki, ki je poudarjala lepoto, moč in fino kulturo njenega soprana, prav kakor nevsakdanje tehnične odlike, ni treba dodajati novih supcr'ativov. Pevka je zlasti z nekaterimi, pevvko manj problematičnimi, zato pa . ne-pr'--redno učinkujočimi točkami osvojila tudi naše ("'bčlmstvo. Program je obsegal v prvem delu speve iz Monteverdija, Rcsisini-ja in Pizzettija, ki so takoj, posebej še na pevsko težjih mestih, pokazai'i lepoto pev-kinega vol um i nožnega, nekoliko temno bar-vanega glasu in njeno odlično prednašanje, kakor je bilo že pričakovati pri umetnici iz klasične dežele lepega petja. Nadaljnji program je obsegal Respighija, Davicovi dve toeikanski pesmi, izmed katerih je bi'a moraila popevko »O luna« na zahtevo občinstva ponoviti, in Mortarijeve »Le paisto-relle«. M;kavno izbrani! sipored so zaklljučile arije iz Verdija, Boita in Puccmija, izmed teh kot dodatek ari:a iz »Madaime Butter-flv«. Vse so pokazale tudi dramatične odlike pevkinega petja m vzbudille navdušeno odobravanje. Pri klavirju je diskretno in s finim utne-vanjem spremljala pevko Cesarkia Buon-erba. Nase Gledališče DRAMA Nedelja. 30. nov.: Ob 10.30 Sneguljčica. T T'adinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30 Boter Andraž. Izven. Znižane cene Očarljivi bajni svet, ki ga otroci tako ljubijo, je prikazan v ljubki mladinski Igri »Sneguljčica« v stihih Pavla Golie. Poleg nesrečne, preganjane Sneguijčice in sedmih škratov, prav posebno ugajata mladini zabavna razbolnika Frice in Frače. Lepi kraljevič, hudobna kraljica ln lovec, dvorni maršal in dvorjani nastopajo v dejanju, v katerem ima mladinska domišljija priložnost, da se razživi. Igrali bodo: naslovno vlogo Vida Juvanova. Mira Danilova, Tiran. Lipah, Košič, Raztresen, Presetnik. Velik uspeh Cesarja in Rakarjeve v Dr-žičevi komediji »Boter Andraža. Poleg B. Stupice, ki igra glavno vlogo pretkanega sluge Medeža. sta postavila Cesar in Ra-karjeva dve originalni figuri, ki osvajata gledalce s svojo neodoliivo komiko. Jan in Vida Juvanova doprinašata s svojimi liki prav tako velik delež k uspelemu večeru kakor nositelj naslovne vloge V. Skrbinšek. Sodelujejo še: Peček. Starčeva, Remč^va, Bratina, Raztresen. Tiran. Ga le in Brezi-gar. Režiser in scenograf ing. arh. B. Stupica. OPERA Nedelja. 30. nov.: Faust. Izven. Začetek oh 15. uri V Gounodovl operi »Faust«, ki jo bodo ponovili danes ob 15. uri, poje naslovno partijo Franci, glavne partije pa Vidalije-va, Kogejeva. Popov in Janko. Melodiozna glasba, katere različni odlomki, zbori, arije in baleti so našli pot v najširše kroge občinstva, uživajo že desetletja veliko priljubljenost kot najpomembnejše točke te opere. Občinstvo iz okolice opozarjamo na to uprizoritev, ki mu bo dala prilfko. sp-v znati zanimivo delo lz francoske operne literature. Dirigent D. žebre. režiser C. De-bevec, koreograd ing. P. Golovin. Kronika * Naročnike in čitatelje opozarjamo na našo današnjo objavo o zvezkih »Jutrove« Mladinske knjižnice, ki so še na razpolago in ki so najlepša Miklavževa darila. Za naročila smo ponovno priložili poštne položnice vsem izvodom današnje številke za Ljubljansko pokrajino razen v Ljubljani ln Novem mestu, kjer se dobe knjige v naših upravah in tudi v knjigarnah. Vsaka knjižica velja samo 4 lire. Opozorite na to Izredno priliko tudi znance ln prijatelje! • Promocija. Na beograjski univerzi je bil promoviran za doktorja medicine gospod Franjo Krašovec iz Ljubljane. Čestitamo! |p3 IfnH ft 39 % fe MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz surogatov »L JAGER, Sv. Petra cesta 17 Fužine * Tednik »Domovina« se bo preuredi] v družinski list, v katerem bo našel vsak član družine na deželi kakor v mestu dovolj zanimivega štiva. »Domovina« bo prinašala stalno po dva napeta romana, potem mladinski roman, krajše povesti in novelice, ugankarski kot s križanko, domačega zdravnika, članke za kmečkega gospodarja in mestnega lastnika vrta in rejca malih živali, šale in rubriko za mladino. Poleg tega bo imela tudi tedenski pregled važnejših dogodkov s političnega področja in iz vsakdanjega življenja. Kdor izmed novih naročnikov plača na- ; ročnino od novega leta naprej za četrt le- j ta (4.50 lire), bo dobiva] ves december »Domovino« zastonj. Naročite list in ga pla- ' čajte na naslov: Uprava »Domovine«, Puccinijeva ul. 5, Ljubljana Naznanilo Vljudno obveščava javnost, da sva z današnjim dnem prevzela mesto poslovodje gostilne „Figovec" Zagotavljava, da se bova potrudila kolikor le mogoče za čim boljšo postrežbo, ter bova skušala postreči z najboljšim vinom, vedno svežim pivom, kakor tudi z vsakovrstnimi jedili. Cenjenemu občinstvu znancem in prijateljem se priporočava za naklonjenost. _ANPOLSEK ANTON in ANA. * Knjlgovodstvene, pisalne in računske' stroje vam strokovno popravi Boris Si-mandl, Ljubljana, Dvorakova 3, telefon St. 24-07. (—) IZ LJUBLJANE u— Razstava impresionističnih mojstrov v Galeriji Obersnel. V nedeljo, 30. t. m. se bo začela v zgornjih prostorih Galerije Obersnel na Gosposvetski cesti pomembna umetnostna razstava, ki bo gotovo vzbudila zanimanje občinstva, štirje največji mojstri najstarejše generacije slovenskih slikarjev: Rihard Jakopič, Matija J a -m a, Matej Sternen in Ferdo Vesel so izbrali okrog 35 svojih slik v olju in jih skupaj razstavili, že dalje časa niso mojstri našega impresionizma nastopili na skupni razstavi, zato je sedanji nastop vreden tem večje pozornosti. Razstava bo odprta do vključno 26. decembra, torej dovolj dolgo, da si jo lahko ogleda kar največ našega občinstva. E, VOJAKE in vse druge ^rače kupuje sv. Miklavž pri FOTO TOUUISTU — LOJZU ŠMUCU LJUBLJANA, CESTA 3. MAJA u— Delavska predstava »Grofa Luksem-burškega«. V petek je Dopolavoro priredil v opernem gledališču delavsko predstavo Leharjeve operete »Grof Luksemburški«. V gledališče je prihitelo lepo število ljudi. Prisotni so bili me i drugimi tudi nadzornik Dopolavora za Ljubljansko pokrajino in zastopnica ženskega Fašija. Igralci so učinkovito nastopili in s svojo igro osvojili občinstvo, ki je po vsakem odmoru navdušeno ploskalo. u— Spored violinskega koncerta, ki ga bo izvajal v torek, 2. decembra, violinist Karlo Rupel a sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove: Prvi del: Tartlni: Sonata (II trillo del diavolo). Dalje Bach: Fuga in Debussy: Sonata. V drugem delu pa: Dvo-fak: Slovanski ples v e-molu; Adamič: Andantino; Paganini: Capriccio Xm., XX. Paganini: Sonatina; in Bazzini: Vrvež škratov. Koncert bo v veliki unionski dvorani in so vstopnice v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Promet potniških vlakov na progi Ljubljana—Zalog. Pričenši s 1. decembrom vozita dnevno redno na prog! Ljubljana—Zalog potniška vlaka štev. 630 In 613. Vlak St. 630 odhaja lz Ljubljane ob Dobite jo: pri pooblaščenih zastopnikih, za Julijsko krajino pri: GIOVANNI PARO-VEL, TRIESTE, Via F. Denza št. 5, ali pa direktno pri založnici: J. BLASNIKA nasl., JLjui;' jana, Breg št. 10. * Letošnje knjige Vodnikove družbe so izšle, člani prejmejo knjige pri svojih poverjenikih, direktni člani pa v pisarni družbe odnosno po pošti. Pri tej priliki prav vljudno prosimo vse one gg. poverjenike, ki še do danes niso poslali družbi svojih nabiralnih pol, da to blagovolijo storiti v teku prihodnjega tedna. Kdor se do danes še ni naročil na letošnje knjige, naj to stori čimprej. * Narodni praznik v Albaniji. V petek je vsa Albanija slovesno obhajala 21. obletnico nacionalne neodvisnosti. Proslava je bila svečana zlasti v Tirani, velike manifestacije Pa so se vršile tudi po vseh drugih večjih mestih dežele. Prav sve- \ čano so proslavili albanski nacionalni praznik tudi v Rimu. * Vsi hrvatski vojni ujetniki bodo do božiča doma. Že nekajkrat smo poročali o vračanj hrvatskih vojnih ujetnikov iz Nemčije v domovino. Kakor listi pravkar pišejo, bu-dr. do božiča vsi hrvatski ujetniki iz Nemčije doma 14.20 in prihaja v Zalog ob 14.35. Vlak St. 613 odhaja iz Zaloga ob 14.41 in prihaja v Ljubljano ob 14.53. u— Dijaki, uradniki, nameščenci. Vsi, ki se zanimajo za nadaljevanje izobrazbe ln želijo polagati ob koncu šolskega leta privatne Izpite, naj se javijo v učni tečaj na Zrinjskega cesti 7-n. (—> Zahvala Ob priliki, po zapuščam vsled bolezni mesto poslovodje gostilne »Figovec" si dovoljujem se javno zahvaliti vsem gostom, prijateljem in znancem za dobrohoten poset naše gostilne. Javno se tudi zahvaljujem svojim šefom, lastnikom tvrdke L Knez, posebno g. ing. Tomu in g. Zdenku Knezu za zelo kulantno postopanje v vseh medsebojnih poslovnih razmerah, kakor tudi se zahvaljujem vsemu svojemu oseoju, ki mi je vse zvesto in pridno stalo ob strani. Z zagotovilom, da mi bo lepa harmonična vez med menoj, gospodi šefi, gosti in pa osebjem ostala v prijetnem spominu — beležim z odličnim spoštovanjem HOČEVAR FRANC, bivši poslovodja gostilne »Figovcc« u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani prosi člane, da takoj naroče v pisarni združenja količino jabolk, ki bi jih vzeli od mestnega poglavarstva. Jabolka so zdrava, zimska, po 3.50 lire za kg. Naročila pošljite najkasneje do torka. Uprava. Danes ,Veseli teater4 ob M> 19. u— Zasebne plesne ure začetnikom in naprednejšim daje mojster Jenko. Informacije dnevno od 11. ure dalje v »Nebotičniku« 4. nadstropje. (—) u— Tečaj italijanščine za začetnike se prične 1. decembra na učiteljišču. Prijave sprejema sluga g. Miklavčič, učiteljišče desni vhod. (—) u— Starši, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža in njegovim spremstvom na domu, naj sporoče svoj cenjeni naslov v svrho dogovora oglasnemu oddelku »Jutra«. (—) u— Namesto venca na grob našega preljubega dedka, gospoda Karla Lušickega, darujejo Andrej, Metka in Janez Lušlcky 300 lir za borovniške reveže v počastitev njegovega spomina. u— Everest servis, Ljubljana, Prešernova ulica 44, telefon 26-36. Moderno opremljena mehanična delavnica pod strokovnim vodstvom. Izvršuje najhitreje vsa popravila pisalnih, računskih in knjigovodstve-nih strojev z garancijo po konkurenčno nizki ceni (—). u— Mladi harmonikarji, strnite se v zbor! Združite se v novo ustanovljenem klubu harmonikarjev, ki bo pričel z rednimi vajami 1. decembra pod vodstvom strokovnjaka na Zrinjskega c. 7-n. Na željo tudi posebne ure (—). u— Poizvedba! Na ljubljanskem pokopališču se je v tekočem letu pojavilo več tatvin marmornatih plošč, svetilk, vaz ltrt. če je bilo komu kaj vzeto, naj to takoj javi kamnoseku Franju Kunovarju, Sv. Kriz. tel. 49-09. (—) u— Rok za vložitev prijav dohodkov od zgradb za leto 1942. poteče dne 30. novembra 1941-XX. Kdor vloži prijavo do 15. decembra t. 1. ne plača kazni po čl. 137 isa kona o neposrednih davkih, če opraviči zamudo. u— Miklavžev nastop za mladino bo priredil Športni klub Vič 5. decembra ob 5. popoldne v meščanski šoli na Viču. (—) u— Razstava trojice Kregar-Omersa-Pu-trich, ki je od nedelje odprta v Jakopičevem paviljonu, vzbuja med našim kulturnim občinstvom živo zanimanje, saj pa nudi tudi pregled razveseljivega razvoja v ustvarjanju vseh treh umetnikov. Srednjo in levo dvorano paviljona je napolnil Stane Kregar, ki razstavlja 21 slik, v desni dvorani razstavlja Nikolaj Omersa 16 svojih del, po vsem prostoru pa je Karel Putrich razstavil razsežno množico svojih plastik. Razstava spada med uvaževanja vredne kulturne dogodke našega mesta, zato so vsi ljubitelji lepe umetnosti vabljeni, da ne odlašajo z obiskom. Iz Trsta Teden motorizacije. Včeraj popoldne se je s kratko slovesnostjo na gimnaziji Danteja Alighierija ob navzočnosti Zveznega tajnika začel teden motorizacije z otvoritvijo pripravljalnih letalskih in pa moto-ciklističnih tečajev. O pomenu motorizacije je govoril prof. dr. Dante Lunder, funkcionar Zveznega središča za motori-zacijo. Umrli so v Trstu 42 letni Modest San-cin, 64 letni Ivan Dobravec, 71 letna Ana Bertok, vdova Danielut, 71 letna Ema Ber-zon vdova Vondra in 4 letna Lidija Cergol. — Na oklicih pa so pari mesar Ado Plaz in zasebnica Tereza Candriella, dekorater Ivan Grassi in trgovska prodajalka Valerija Nemec ter nameščenec Marcel Sancin in zasebnica Pavlina Lorenzi. S kolesa je padel. Mar j o Sila, delavec tržaškega arzenala se je s kolesom peljal v službo pa je tako nesrečno padel, da je dobil nerodne poškodbe po hrbtu. Z reševalnim vozom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnico Kraljice Helene. Z Gorenjske Zapora za večje pošiljke na fronto. Nemški listi objavljajo: Zaradi velikega prometa pred božičnimi prazniki je bilo treba izdati v vsem vojno-poštnem prometu iz domovine naslednje ukrepe za čas od 6. do 24. decembra: zasebne pisemske pošiljke na fronto smejo tehtati največ 50 gramov, zavojčki se pa v tej dobi ne sprejemajo na nobeni pošti. Kdor hoče odposlati zavojček, ga mora oddati do 5. decembra. Dne 25. decembra pa se spet uveljavijo dosedanje določbe o vojnem poštnem prometu med zaledjem in fronto. Dva nova okrožna voditelja (gauleiterja). Sinoči se je v Celovcu poslovil dosedanji nadomestni okrožni vodja za Koroško in Gorenjsko Franc Kutschera. Njegov namestnik je novoimenovani okrožni vodja dr. Friderik Rainer iz Solnograda. Na dr. Rai-nerjevo mesto pa je za Solnograško postavljen novi okrožni vodja dr. Gustav Adolf Scheel, bivši vodja nemške državne dijaške zveze. Franc Kutschera, M je doslej vodil koroško okrožje kot naslednik umrlega Klausnerja, je premeščen v urad državnega komisarja za učvrSčevanje nemštva. Novi okrožni vodja dr. Rainer se je rodil 1903 v St. Vidu na Koroškem. V dijaški dobi si je iskal zaslužka kot strojni delavec, Žagar in bančni uradnik. Novembra 1926 je bil v Gradcu promoviran za doktorja prava in se je uveljavljal v narodno-social i stičnem po-kretu na Koroškem. Je član nemškega državnega zbora. Nova uredba o tujskem prometu v letošnji zimi. Državni tajnik za tujski promet je po dogovoru z ministrom za prehrano odločil naslednje: V vseh občinah, kjer so prenočišča za tujce, vključno tudi velika mesta, še prav posebno pa po kopališčih, zdraviliščih in okrevališčih se sme letošnjo zimo nuditi zavetje samo tistim pripadnikom nemškega naroda, ki opravljajo važno vojno delo in so v resnici potrebni od liha. V prvi vrsti morajo biti vpoštevani pripadniki nemške vojske, ki so na dopustu, in tisti, ki so zaposleni po vojaško važnih obratih in uradih. Nadalje se morajo vpoštevata njihove žene in otroci. Vsi tisti, ki oddajajo sobe, morajo v dobi od 10. decembra do 31. marca natančno dognati, ali imajo v gostih upravičene osebe ali ne. V glavnem zadostuje za dokaz listina vojaške oblasti ali obvezne delovne službe ali dopustnica vojaškega obrata ali urala. Bogatašem, ki so se doslej selili iz zdravilišča v zdravilišče ter se kar med seboj izmenjavali po stanovanjih, je torej letošnjo zimo odklenkalo. Iz Spodnje štajerske Ljudje se ženijo. Vrsta civilnih porok je bila za in ji čas sklenjena v raznih občinskih uradih na Spodnjem štajerskem. V St. Pavlu pri Preboldu sta se poročila posestnik Franc Randl in kuharica Pavla Zagoženova. v Celju Josip Vodeb in Danica Pečovnikova z Rečice ob Paki ter Anton Repnik in Justa Vipotnikova iz Arje vas:, v Rogatcu pa Anton Križanec in Berta Novakova iz Tlak pri Rogatcu. V Trbovljah sta se prva _iv.l-no poročila dva zaročenca iz rudarskih družin. K poroki so prišli: okrožni vodja, zastopnik političnega komisarja in trboveljski župan, ki je zakoncema dal poročno darilo. Sleherno cunjico in vsako krpo je treba izkoristiti, da se prihranijo surovine. Zavoljo tega so v Celju po zgledu drugih mest priredili tečaj, da šo poučili žene ln dekleta, kako se iz različnih ostankov delajo copate in druge stvari za domačo uporabo. Naučili so jih tudi delati domače čevlje iz različnih slam. Dobro izvežbane športne mladenke, ki se izkažejo v nekaterih disciplinah, prejmejo odlikovanje v obliki posebne igle, na kateri je napis: »Za dober uspeh«. Take igle dobijo tudi tiste, ki se izkažejo, kaj vse vedč o narodnem socializmu. Doslej so na Spodnjem štajerskem prejele takšno iglo 1004 mladenke in 112 voditeljic. Igle nosijo venomer zataknjene, da dajo tovarišicam pobudo, posebno zdaj, ko se pričenja zimsko športno in izobraževalno delo. Iz enega lonca so spet pričeli prirejati skupne pojedine v posameznih krajih. V Rušah je ženski oddelek Heimatbunda priredil tako večerjo 22. t. m. v prostorni dvorani, ki je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Mariborski dnevnik pravi, da so nekateri udeleženci bili izprva nezaupljivi in si niso dali dosti naložiti na krožnik, kmalu pa so ! še prosili za dodatek. Igrala je go Iba in nekateri humoristi so skrbeli za dobro zabavo. Dva tečaja sta bila te dni zaključena v Ptuju. Bila sta namenjena pouku o servira-nju in novodobnem nemškem kuhanju, da bi se posamezniki izvežbali za tujski promet. Oba tečaja sta trajala 8 dni. Prepovedani sejmi. Politični komisar za ptujsko okrožje je do nadaljnjega prepovedal vse tedenske in živinske sejme. Obenem Je prepovedal vožnje z vprežno govejo živino po cestah ln poteh ptujske občine. Vzrok je parkljevka in slinavka. Dve hudi nesreči. Na Teznem je 201etni delavec Janez Lanišek, zaposlen pri velikem gradbenem podjetju, kopal v globokem kanalu. Naenkrat se je usula nanj velika plast zemlje. Ponesrečenca so sicer rešili smrti, toda ko so ga izvlekli, je imel zlomljeno desno nogo. V St Ilju pa je 391etni delavec Jože Tramšek padel pod neki osebni avto, ki mu je zlomil levo nogo in mu zadal tudi sicer hude poškodbe. Oba ranjenca ležita v mariborski bolnišnici Pogrešani. Iz Celja je izginil 131etni Albin žižeg (Schischeg), iz Maribora je izginil čevljarski pomočnik Franc Prašen, v Bistrici pri Mariboru pogrešajo 131etnega šolarja Janka Flisarja. Nadalje je iz Maribora neznano kam odšla 201etna Alojzija Strausova. Policijska oblastva poizvedujejo za njimi po vsem Spodnjem Štajerskem. Iz Hrvatske »Jutro« se dobi fte v naslednjih mestih Nezavisne Države Hrvatske: Bijeljina Lechner Stjepan. BJelovar Moharič Ante. Brod na Savi Barbič Darko, Kovačtfvič ud. Marija Daruvar, Stransky Eman, Kova-čič Stanislav, Djakovo Draženovlč Ivan. Dubrovnik »Jadran«, GareSnica Rijetkovič Gjurgjlca, Jajce Wolf Josip. Koprivnica Senjan Viktor, Mostar Beli Anton. Našiop Rehak i Stenger. Nova Gradlška Valenčak Anica, Petrinja Ljubešič Adela, Senj Be-zjak Franjo, Sisak Weiss Konrad. Vlnkov-ci Matijevac Ivan, Vukovar Ojukič Katica, Virovitica Semelič Gizela, Zemun Paulav Ružica. Italijanski književniki pridejo v Zagreb. Sredi januarja prihodnjega leta pridejo v Zagreb prvaki sodobne italijanske knj žev-nosti gg. Corrado Alvaro, Ricardo Bacche li, Eugenio Montale. Emilio Cecchi. Cesare Meano in Aldo Plazzeschi. V stikih s hrvatskimi književniki hočejo doprinesti svoj delež k italijansko-hrvatskemu kulturnemu sodelovanju. Svatovski teden. Po končanih poljedelskih delih so se začele na deželi ženitve kmečkih fantov in deklet. Po starem običaju se jih največ poroči od nedelje pred godom sv Katarine do naslednje neoelje. V vseh krajih se vdijo povorke svatov s tamburicami in zastavami. Ker sn svatje navadno oblečeni v pisane narodne noše in se povsod spoštujejo stari običaji, imajo svatovanja vedno dovolj radovednih opazovalcev. Osnovana je osrednja stanovska zveza. S poglavnikovo odredbo bo v okviru ustaške-ga gibanja ustanovljena osrednja stanovska zveza kot obvezna organ zacija za vse Hrvate. Poklicne zveze, ki bodo združene v glavni zvezi, obsegajo naslednje poklicne skupine: kmete, delavce, vojne invalide, državne nameščence, privatne nameščence, proste poklice (juriste, tehnike, zdravnike itd.), industrijce, obrtnke, ljudske prosve-tarje, upokojence, hišne posestnike, športnike in turiste, kulturna društva, gasilce, dobrodelna društva. Te organizacije bodo pre-osnovane na osnovi voditeljskega načela. Vsakdo je zavezan priključiti se eni od teh poklicnih zvez. Za vodjo osrednje zveze je bil imenovan dr. Aleksander Zaje. Povratek sezonskih delavcev iz Nemčije. V petek se je vrnila v domovino velika skupina hrvatskih delavcev, k: so bili na sezonskem delu v Nemčiji. Večinoma so poljedelski delavci. Po prihodu so jih nastanili v neki dvorani državnega monopolskega skladišča, kjer je bil izvršen zdravniški pregled. Ko so zamenjali marke za kune, so se s prvimi vlaki odpeljali na svoje domove. Delavce, ki nimajo svojih ognjišč, bodo skušali zaposliti pri javnih delih. SPOR T rali bosfo ves dar* Dopoldne na igrišču Mladike, popoldne na igrišču Ljubljana, vsega osem moštev Kakor smo že včeraj opozorili, se je Slovenska nogometna zveza v teku tega tedna premislila glede zaključka nogometne sezone in je za danes spet odredila celodnevni spored, ki bo vsega obsegal štiri prijateljske tekme, dopoldne dve na igrišču Mladike na Kodeljevem, drugi dve pa popoldne na igrišču Ljubljane. Ne glede na to, da te tekme zaradi dobro znanih nasprotnikov navsezadnje ne morejo prinesti nič senzacionalnega in tudi uspehi ah neuspehi tega ali onega Izmed nastopajočih ne bodo morda niti ostali zapisani v trhi-vih, so v tem razdobju med jesenjo in zimo, ko je vse športno življenje skoraj čisto zamrlo, nogometaši prav gotovo najbolj poklicani za izpolnitev take vrzeli. Ker je vreme tudi ugodno, jim bo takle trening prav gotovo koristil, hvaležni pa jim bodo za nastop pri Zvezi sami. ki si od nje obetajo neka1 dohodkov, in pa športno občinstvo, ki že nekaj časa ni Imelo priložnosti prisostvovati nogometni tekmi. če si nekoliko podrobneje ogledamo spored, bomo videli, da bodo v posameznih tekmah nastopili vsi vidnejSi predstavniki našega nogometa, in sicer najprej oni iz n. razreda, popoldne pa Še velika večina onih, ki sestavljajo ali pomenijo največ v sedan-ih ljubljanskih klubih I. razreda. To se pravi z drugimi besedami, da se br v šestih urah na dveh igriščih zvrstilo pred nami okrog 90 Igralcev, na katerih je slonelo glavno breme letošnje nogometne sezone. Dopoldanski spored je zveza odredila na igrišču Mladike z naslednjimi nasprotniki: ob 9. uri Slavija — Korot;vi ln ob 10.30 Mladika — M o« te. Favorita teh dveh tekem sta Korotan ln Mladika, ki sta za zdaj najmočnejša v svojem razredu in bosta vprašanje prvenstva reševala sama med seboj. Kljub temu pa sta tudi ena-'storici Slavlje, posebno pa Most, že prt marsikateri priliki pokazali mnogo volje in tudi precej znanja, tako da se Izidi obeh srečanj le ne dajo kar tako napovedati v naprej. Glavni dogodki današnjega sporeda pa se bodo razvili V popoldanskih urah na igrišču LJubljane po temle razporedu: ob 1S.S0 Mars — reprezentanca L razreda tn ob 15. Ljubljana — Hermes. Imena popoldanskih nasprotnikov imajo že vse drugačen zvok kakor ona iz II. raz- | reda. Ljubljana, Mars 'm Hermes so ona tri moštva, ki zavzemajo dominantno pozicijo v domači prvenstveni tabeli in med njimi se bo — kolikor Ljubljani vendarle ne gre prisojati Izjemno pozicijo, dokler se bo držala v formi, v kakršni je sedaj — odločilo vprašanje prvaka Pokrajine, še boli pa vprašanje drugega in tretjega najboljšega moštva med vsemi, kar se jih po naših krajih poganja za nogometnimi lavo-rikami. V reprezentanco I. razreda je SNZ določila vse bolj znane igralce iz ostalih enajstoric I. razreda, med katerimi prevladujejo predvsem oni iz Jadrana in Svobode. V kombinacijo sta bila slednjič sprejeta še Žagar iz Grafike in inž. Horvat iz Elana. o katerih pa še ni gotovo, ali bosta res tudi nastopila. Vsi nasprotniki popoldanskih dveh tekem so si med seboj — posebno v minulih nekaj mesecih — ponovno stali nasproti bodisi v tekmah za pokale, ali za točke ali kar tako in vselej znova so se med njimi razvile zanimive in napete borbe, tem bolj, ker igralci drug drugega poznajo in drug o drugem na jI.olje vedo. kje in kako mu je lahko priti do živega. To pot res ne bo šlo za nooene nagrade ln za nobene točke, temveč samo za to, da po dobri igri zmaga oni, ki je res boljši, če bodo moštva izpolnila to zahtevo, bo gotovo zadovoljno tudi občinstvo, pa čeprav bo igram man kalo one glavne privlačnosti, to je končne nagrade v obliki darila ali točke. Ker je čisti dohodek namenjen v korist blagajne SNZ, ki prav tako kakor mnoge druge zdaj tudi preživlja kritične čase, priporočamo obisk teh prireditev, za katere je določena naslednja vstopnina: na igrišču Mladike po lir 4.— in 2.—, na igrišču Ljubljane pa po lir 7.—, 5.— in 3.—. Drama v dveh minutah in 10 sekundah Kako je Bisterzo izgubil naslov prvaka v lahki teži? Te dni je billa v Rimu važna boksarska prireditev, kii ae je končala s senzacijo, kakršne ne pomnimo že prece« dolgo in kakršne niso pričakovali še tako dobri poznavalci obeh glavnih akterjev tega večera. 5k> je za dvoboj med I91etnhn Ascenriom Botto in Brunom Bisterzora ze naslov boksarskega prvaka v lahki teži. Pri tem je treba vodefci, da je Bruno Bisterzo itadijaa- Na j lepše in najcenejše darilo za mladino in odrasle E. S. THOMPSON: SIVKO Volčji roman »VOLK SIVKO« je najlepša živalska povest E. Se to na Thompsona, ki ga nihče ne dosega v poznavanju narave in njenih najglobljih skrivnosti. Mladega volka poberejo ljudje, da bi ga vzgojili v koristnega, omikanega psa ... Tudi Sivko se jih s srcem oklene in stori vse, kar more, da bi jim ustregel. Postane jim zvest tovariš, dobrotnik, rešitelj življenja, da celo filmski divež (povest se namreč godi v Ameriki); v srcu pa ostane svoboden prerijski volk in bralec je z njim vred srečen, ko najde po vseh burnih pustolovščinah pot vrnitve k materinski prirodi. »Volk Sivko« je knjiga za vse; mladina jo čita z navdušenjem, odrasli pa z užitkom, ki ostane vsakomur v neizbrisnem spominu. Prevod te zanimive povesti je oskrbel Vladimir Levstik, ilustracije pa Nikolaj Pirnat. Knjigo lahko kupite ali naročite v Ljubljani pri upravi »Jutra«, Puccinijeva ulica 5 (Narodna tiskarna). CENA broširani knjigi 5 lir, v plat-^ no vezani pa 8 lir. siki in evropski prvak v tej boksarski kategoriji in da ima za seboj doigo m pe&tro boksarsko kariero, medtem ko je Botta prav za prav šele začetnik. Potek tega dramatičnega dvoboja je bil silno kratek in je trajai vsega dve celi minuti in tistih 10 sekund, ki jih je sodnik odšteli ob ležečem nasprotniku, ko ni nv -gel več nadaljevati borbe. Po nekaj pečetnih prijemih je Bisterzo pla^irail udarec z desno na obraz Botte. Mladi Botta se je umaknil za korak ali dva, dvignil nato levico brez posebnega zamaha in jo nato sunkovito pc-gnail proti Bisterzu. Zadet v sence, se je Bisterza opotekel na tla in obležal negiben. Sodnik je začel šteti. Botta se je umaknil v sivoj kot, naL&hko poskakoval m nepremično gledal nasprotnika na tleh, da bi — po potrebi — vsak hp skočil proti njemu in mu zadal še zadnji udarec. Ko je sodnik našteli do osem, se je Bcfrta začel smehljati, teda še zmerom ni verjel, da je res. Ko je slišal številko 10 se je približal nasprotniku in mu pomagal na noge. Bisterza so položili na stol in polagoma se je začel os vešč® ti. Tožil je o bolečinah v desnem očesu, ki ga ni mogel odpreti. Botta je dvoboj dobili in postal novi italijanski prvak v tej kategoriji. Bruna Bisterza so drugi dan preiskali zdravniki in ugotovili, da je bila poškodba lažjega značaja in je samo slučaj, da je učinkoval udarec nanj tako silovito, da se ni mogel pravočasno' spraviti na noge in nadaljevaiti borbe. Mlademu prvaku Botti se zdaj obetajo še vse lepše perspektive, vsekakor pa ga bo skušali Bisterzo čimprej pridobiti za revanžno srečanje. Važno opozorilo za nogometne sodnike! Iz zbora nogometnih sodnikov: C. O. N. I. bo priredil eno prihodnjih nedelj enodnevno ekskurzijo v Trst na prvenstveno tekmo Triestine. Vsi gg. sodniki, ki bi se radi udeležili te ekskurzije, se pozivajo, da do 5. decembra t. 1. vpišejo v dopisno knjigo v kavarni »Evropi« naslednje podatke: ime in priimek, očetovo ime, kraj bivanja in pristojnost, da bo mogel C. O. N. L pravočasno preskrbeti interesentom dovolilnice za potovanje v Trst Datum ekskurzije bo pravočasno objavljen. — Delegiranje za danes: Mladika-Svoboda g. Kos Hinko, Elan-? g. Not. — Tajnik. SK Jadran. Igralci Markič, Marn, Kiselj, Lukman, Zinke, Marn, Hočevar so določeni v prvorazredno reprezentanco in morajo biti na igrišču Ljubljane najkasneje ob 13. Hermes (s. k. ž.). Za današnjo tekmo na turnirju SNZ se morajo javiti na igrišču Ljubljane: Oblak, žitnik, Klančnik Zdrav-ko, Baldi, Dušan S., Goršič, Brodnik, Franci, Aljančič, Eržen in Dežman Pavle. Opremo dostavi prostornik. Objava v garderobi. Čas objavljen v reklami. — Načelstvo. — Tretja tekma v hrvatskem državnem nogometnem razredu, ki je bila odigrana zadnjo nedeljo ln katere i žila še nismo mogli zabeležiti tudi pri nas, je bila odigrana v Sarajevu. Tam sta nastopila domači Sašk in Zagorac iz Varaždina, tako da se je splošno računalo, da domačini v tej igri ne bodo Imeli težav, če bodo hoteli zmagati. Dejansko pa so Varaždinci to pot prekosili sami sebe in odnesli iz Sarajeva obe točki z rezultatom 3:2 (1:0). V prvenstveni tabeli vodi sedaj Concordia pred Graljanskim, potem pa sledijo Sašk. že-ljezničar, Hašk, Zagorac, Zrinjski, Hajduk ln Viktorija. Seveda je treba upoštevati, da je Gradjanski odigral dve tekmi manj kakor oba tekmeca, ki sta pred njim in za njim v tabeli. ESARICA »Molčita, starca, sicer vaju bomo res sežgali na grmadi!« Hij-an-ej, ki takrat še ni vedela, da je sirota in hči ne-krat ni vedela, da je sirota m hči neznanih staršev, pa je rekla poglavarju: »Tvoja žena postanem takoj, le mojim staršem in svojemu ljudstvu ne stori nikoli nič žalega, vrni se k svojemu očetu in mu za vedno obljubi pokorščino. Ako pa tega ne boš nikoli izpolnil, potem tudi jaz tvoja nevesta postati ne morem.« Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar je presenetilo vso družbo. Kajti Kvan-hij je bil tedaj padel pred mladenko na tla in rekel je: »Kakor si želela, tako se vse zgodilo bo, ker sij tvojih čistih oči ie sežgal mojo hudobijo in mehki glas tvojega grla mi je omečil srce Uklanial se mi je oče-cesar, prosili so me jokajoči tisoči in tisoči, a jaz sem ostal neizprosen in divjal sem dalje. Danes pa sem ugledal tebe in radi miline in dobrote, ki jo imaš, sem pripravljen slediti sle- herni tvoji besedi. Ce sem se spreobrnil, sem se zaradi tebe, in vse, kar bom dobrega storil, naj bo tebi v zahvalo in čast.« Potem ie Kvan-hij vstal, segel v popotno torbo in iz nje prinesel ogromen zlat prstan, okrašen z mnogimi majhnimi dragimi kamni. Prijel je Hij-an-ej za roko in ji ga nataknil. Rednika pa sta medtem še siloviteje začela jokati in od prevelike žalosti sta bila s čeli Plašč in kratki paletot, ki ju vidite na naši skici, sita okrašena z vzporednimi progami iz kratkodlakega krzna. To je zelo pripraven način, kako okrasiti že obrabljena, osvežitve potrebna oblačilla, hkrati pa z vstavljenimi krznenimi progami poljubno lahko podaljšamo ali razširimo bodisi plašč bodisi jopico. Seveda pa je novo krzno sil-no drago in če nimate starih krznenih kosov, ki jih je moči v ta namen uporabiti je vsekako bolje, da m pomagate z vloži., iz žameta. Sestava z žametom pa učinkuje elegantno le tedaj, če uporabljate žamet v natančno isti barvi, kfkor je barva plašča ali jopice. Nu. pri črnem, temnorjavem vii sivem blagu ni težko najti ustrezajoče barve v žametu! S krznom je seveda drugače — tukaj moda celo ljubi kontraste in zato sestavljamo najrajši črno blago z rjavim ali sivim krznom, rjavo blago s sivim, rjavim alli vzorčastim itd. čipfca In telovnik zs večjega defeislka Ljubka, nabrana čepica in enako nabran telovničak sta pletena v posebnem -bodu, ki stori, da učinku jo presledki med posameznimi črtami na p'etenju kakor nabrani. Ta ljubka ga.nrtura iz rožnate a.li svetlo-sinje volne ustreza velikosti šestmesečnega dc leto dni starega otroka. Dalo pllctemo z iglami 2 mm in 2Vs mm v premeru, in sricer v izmeničnih progah tako. da pletemo 4 vrste samo desno na pravi in nasprotni strani z iglami 2 mm. nato pa 8 vrst gladko (desno na pravi strani, levo na nasprotni) z iglami IV* mm. V prvi teh 8 vršit podvojimo vse zanke, to se pravi, da pletemo vsako zanko dvakrat enkrat od spredaj, enkrat od zadaj, nato pletemo v vseh ostalih vrstah preprosto naprej, v 8. vrsti pa pletemo vse zanke po dve in dve skupaj, tako da dob:mo zopet prvotno število zank. vsa proga pa učinkuje kakor nabrana. Po končani 8. vrsti vzamemo znova igle 2 mm in 11U a clo fluito ob zemljo, • ker sedaj sta bila gotova, da ju bo mladenka za vedno zapustila. Hij-an-ej je ta jok ganil, zato je stopila do svojih rednikov in ker sta še vedno klečala, ju je vzdignila. »Ne točita solz in obraz naj se vama zvedri. Vem. da me ljubita in tudi jaz vaju ljubim kot nikogar drugega na svetu. A zakaj se ne bi žrtvovala, ako morem s tem rešiti ljudstvo. Naj prehodim vso deželo svojo, nikdar ne bom pozabila kje sta moj oče in moja mati Skrbela bom, da bosta svoja stara leta preživljala brezskrbno in v miru.« Obrisala jima je z robom svojega oblačila solze in ju srčno poljubila. Ce-sarjevič Kvan-hij pa je imel tudi svoje opravke. Ukazal je vsem svojim pajda- šem, da naj skrhajo in polomijo meče, sulice in vsa bodala, ker le sedaj bodo verjeli ljudje, da se je bil cesarjevič poboljšal Kvan-hijevi prijatelji so se morali tudi umiti in ostrigli so si dolge lase in brade »Sedai smo spet ljudje kot smo bili nekdaj, zato naj se danes začne znova lepo in svetlo življenje.« Zatem so Kvan-hij in tovariši použili nekaj iedi ki so jih imeli s seboj in od svojih deležev so ponudili tudi Hij-an-ej in njenima redni koma. Vsi so se tako ko lepo razumeli, kot bi bili že stan znanci in čutili so se kot člani ene družine Hij-an-ej je bila zadovoljna in angelski nasmešek ie ležal na njenih ustnih Odšla je v hišo in se svečano zahvalila Bogu. da ji je bil dal tako lepoto, s katero je zmogla delati skoraj čudežna dejanja in premagovati najtrša srca Kvan-hijeva družba je prenočila v hiši Hij-an-ejevih rednikov. Ko še ni bilo sonce vzšlo sta že bila pokoncu Haš Francek Ueselko Časih priredi naš Veselko cirkuško predstavo. V žoganju je tako spreten, da mu niti pravi klovni ne bi mogli biti kos. kmetica ki sta z vso skrbjo hitela pripravljati ledila za svoje posvojeno hčerko in nienega snubca Kmalu za njima so se dvignili še ostali Kvan-hi.i se je bil spomnil, da majo v hribovskih skrivališčih še konje in precej blaga zato je ukazal oboie dovesti pred sebe Njegovi prijatelji so ukaze točno izpolnjevali Kakor so mu bili pokorni prej, pri roparskih podvigih, takšni so osta1: tudi sedaj, ko se je b'l Kvan-hij spreobrnil S hribov so bili pripeljali konje in na njih kar cela premoženja: >o je seveda Kvan-hij razdelil med ljudi,, katerim je bilo blago ukra-rrki kakor da se ji trga srce v prsih . obilo solza sta pretočila kmetica pa tudi Kji-an-ej ni imela suhih ofr. Saj se ie m ora'a vrndar ločiti od ljudi ki iu ie imerovala starše Starca sta dobro vedela, da je morda ne bos+a n::ktf?r več videla, a mladenka jima ie vlila upanje rekoč, da ju trotovo ob:šče ako bo le utegnila. Rejenkin ženin pa je žalujočima človekoma podaril devet zlatih cekinov. Ker so bili konji že osed-lani in je bilo že tudi vse ostalo pripravljeno, je družba takoj odpotovala. Hij-an-ej in Kvan-hij sta jezdila spredaj na popolnoma črnih koniih, zadaj za njima pa so bili vsi drugi cesarje-vičevi prijatelji. (Dalje prihodnjič.) Zaupati pa vam moramo, da je Fran-cek tudi za gksbo nadarjen. Najznamenitejša točka njegove cirkuške predstave je. ko vzame harmoniko v roke in zaigra: »Moj očka ima konjička dva«. Zna pa tudi piskati na flavto: »Kje so tiste rožce moje«. Žalosten konec pa doživi predstava, kadar pride očka domov in zapazi, da Francek še ni spisal nalege Od desne tri. od leve tri in Francek naš se že so z1 UHoda in pletemo zopet 4 vrste samo desno in tako dalje, kakor je zgoraj opisano. Telovnik: Pričnemo s spodnjim robom hrbta, nasnujemo 70 zank na igle 2 mm v premeru in pletemo najprej 4 vrste samih desnih. Nato nadaljujemo, kakor je zgoraj opisano. in ko končamo 6. progo samih desnih, ne podvojimo v prvi vrsti n:; bra ne proge 11 zank na vsaki strani dela, temveč podvojimo le 48 zank v sredina in ob tej priliki tvorimo rokavne izreze. To pa storimo tako, da na vsaki strani v vsaki drugi vrsti snemamo enkrat po 4 zanke, enkrat f-: W N i ; • i i po 3, enkrat po 2 in enkrat po 1 zanko. Ko pa končamo osmo izmed nabran h prog (potem ko smo v zadnji vrsti p'etle skupaj ■vse zanke po 2 in 2 skupaj), pričnemo tvoriti vratni izrez. Za o pustimo 16 zank v sredini čakat' in nadaljujemo delo le na 17 zanknh za levo rame. in sicer p>letemo samo disno na p-a v i :n na nasprotni .strani z iglami 2 mm. Rame tvorimo tako. da pletemo nn desni strani (na strani vratnega izrez«) najprej samo 6 zank, nato se povrnemo na teh Jest zank, potem pletemo 11 zank, se znova povrnemo na teh enajst zank, potem šele pletemo vseh 17 zank. ki jih imamo na igli. in sicer 8 vrst naravnost. Tu pričnemo zopet plesti nabrane široke proge kakor prej, le ia dodajamo na desni strani 46krat po 1 zanko v vsaki drugi vrsti. Hkrati pa pričnemo po končani drugi ozki progi sam'h desnih dodajati na levi strani za rokavni izrez, in sricer v vsaki drugi vrsti enkrat po 1 zanko, enkrat po 2 zanki n dvakrat po 3 zanke. (Pe dodatke vpletamo v 3. nabrani progi in v 8. vrati te proge ne smemo plesti skupaj teh devet dodatnih zank.) Od tcd nadaljujemo na strani mikavnega izreza naravnost, na nasprotni strani pa dodajamo kakor prej. Ko zaključimo zadnjo vrsto osme nabrane proge. j>'etemo vse zanke e tanj ši mi iglami samo desno, >q sicer 6 vrst, pcitem končamo de'o. Sedaj povzamemo 17 zank na desni strani dela (16 zank v sredini pustimo šc vedno čakati) 'n delamo demo stran prav tako kakor .levo, le z razliko, da snemamo odnosno dodajamo v na .protnem simisiu. V spodnjem robu desne strani vdelamo tudi dve gumbnici. in sicer v razdalji 5 zank od zunanjega roba. Potem nasnujemo okoli rokavnih izrezov 56 zink in pletemo z njimi 5 vrst samo desno in zaključimo. Prav tako naanu.iemo qa iglo 85 zank na vsaki strani tistih 16 zank, ki simo jih pus t i le čakati v sredini vratnega i/rc/a, in povzamemo s tem seveda tudi t- tih 16 z nk (zanke smo pust Te čakati tako. da smo jih začasno nabrale na debelo nit). Tudi ni teh zankah napravimo 5 v rt t samih d?'nih in potem zsk^učTOio. Potem p'ckr.? "nv> demo stran p-oko lere in pritrdimo z dvema bel:ma f;'mbcma. Čepi ca: Pričnemo s «rsrodnj:m robom, na nu jemo 90 zank "a ig'c 2 mm in dc'i".mo v zgoraj op<'®m:h progah, r-vtem ko smo r ie -'e s 4 vrvt.vmi sanvh dernih. Ko končamo r-esto progo- sanvh d cm'h, pustimo 30 zmk m vi ki strani nn ig*ah 2 mm in nadaljujemo na 30 zankah v sredini tako. la pletemo vsc'cj zadnjo zanko v vrsti s prvo zanko- tistih 3A zank oh stranDa dobimo zoret vse zanke na ere iglo-, potrebujemo 60 v rs. t ali 10 nabranih pro>2 o torej zrx>ct zdrurmo v e z^nke, narrav'mo "e 5 vrst s*m:h dcrnrh in r''t em za k 'učimo. Tsafli 2 stisr^KO štsdfti Evo me?.an:ce, ki zadostuje majhni dru-ž ni kot solatna zabela za ves mesec, če gospodinja z njo količkaj varčno postopa! V litrsko steklenico nalijemo Vi litra dobrega. ne premočnega kisa rir»lamc nekoliko soli in ponra. 4 ži ce o'ja in 7 dkg gorčice. Vse to dobro premešamo, da raztopi v eno tekočino. Pred uporabo moramo steklenico dobro pretresti. nato nalijemo ustrezajočo količino mešanice na ocirčeno solato, dobro premešamo in takoj serviramo. Keksi h emtm moke Za te preproste, toda okusne kekse potrebujemo 75 dkg enotne moke 25 dkg masla. 20 dkg sladkorne moke 2 celi jajci in 1 zavitek pecivnega praška Testo za-mesimo s skodelico mieka in pustimo stati čez noč na hladnem prostoru. Z jutra' testo razvaljamo in izrežemo v različne oblike k; jih spečemu* v mednje vroči pečici. not JUUUIAJUUIJLJ JU JfJI .'I A 'L O. JI JI 11X A ' Obnovite naročnino! Zmrznjene šipe Zmrznjene šipe lahko odtajamo z gorso vodo, v kateri smo raztopile precej soii. Vendar je treba potom šipe zelo hitro prav do suhega zbrisati. Da se zopet ne orose in zamrznejo, jih prav t.mko nama žimo z gli- cerinom. Zadošča, -la pomočimo krpo par-krat v glicerin in z njo odrgnemo šipe. LJUBITELJICA GLEDALIŠČA — Ti pojdeš d revi že spet v gledaliSče, Minka? To dramo si vendar že videla. — Da, videla, videla, — ampak ne Se » svoji novi oblekL POIZVEDOVANJE — Halo! Tu tvrdka Pokoren & drug. Povejte nam, kako dolgo je delal pri vas gospod Voden ? — Halo, približno pol leta. — Tako, on pa pravi, da je bil pri vas Sest let. — I, no, seveda je bil, ampak vi vprašujete, kako dolgo je delal, ne? fska križanka Vodoravno: 1. mesto na Krimu, 10. povelje za pohod, tudi bodrilnica, 16. vaditi se za javni nastep v lahki atletiki, 17 teror, 18 francoski narodni junak, 19 oseba iz romana. »Pod svobodnim soncem«, 21 grški basno-plsec, 22 naša beseda za diktat, 25 uriti, 28 Ludolfovo število, 29 slavna dinastija iz srednjega veka. 31 državica v Arabiji. 33 del glave. 34 adverb kraja. 36 imesto na Poljskem, v Galiciji, 38 predlog, 39 zelenica v puščavi, 41 naš šahovski mojster, 42 gora v Slavoniji. 44 oblika pomožnega glagola biti. 45 židovski kralj, 46 osebni zaimek, 47 mesto ob Kaspiškem * morju. 48 glasbeno delo (množ.). 51 gora v Slavoniji, 53 vrsta naselja, 54 eden Izmed bratov Dloskurov. Poluksov brat. 56 Zev-sova ljubica, grška boginja. 57 umni gospodar. kmetovalec. 60 turško ime za Carigrad. 61 strokovnjak v opremljanju gledališkega odra. Navpično: 1 vrsta bakterij, 2 delovanje vode (Izrezovanje struge Itd), 3 pobarvano z belo barvo. 4 mesto ob Črnem morju. 5 potomec 6 utrdba, 7 dva vokala. 8 dva konsonants fl reka v Franciji 10 vrsta morskih sesa' c°v. 11 me^o ob Nilu 12 srorovje na kanu, 13 dva lrcnsonpnta 14 medmet. 15 sibirska reka, 17 predlog, 20 sakopati, 23 pretekli čas v hrvaščini, 24. naziv pri športu za tekanje v krogu, 26 električni aparat, 27 kazalni zaimek 30, inicijalki hrvatskega izumitelja, 32 ubijalec, 35 ne-zgorljiva tkanina, 37 mera v elektriki, 38 žuželka, 40 žila odvodnica, 42 kem. znak za svinec, 43 svetovnoznani tekač, 49 del obleke, 50 dolgo časovno razdobje, 51 kot 44 vodoravno, 52 v redu (angleško), 55 dva konsonanta, 56 vrsta prsti, 58 osebni zaimek, 59 predlog. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. labirint; 8. ab; 10. ras; 13. ena; 14. as; 15. lesorezi; 17. katastrofe; 21. Krakov; 22. skalp; 23. Aleksander; 25. ia; 26. Bur; 28 Ontario; 29. ln; 31. krpati; 33. S(turm) A(bteilung); 35. oer; 36. INRI; 37. ovratnik; 42. gr.ojna; 44. Janzen; 46. ali; 47. rima; 48. banket: 49. plot; 50. anemija: 53 Tetovo; 55. ni; 56. fatalisti; 67. treelen. Navpično: 1 leksikograf; 2. Ana Kamnina: 3. Bata; 4. Rasputin; 5. Ist; 6. teologija; 7. elektronke; 8. askar; 9. borni; 10. reke: 11 Azori: 12. siv: 16 radost: 18 Alba: 19 Ra; 20 fen. 24 S(turm) A.(b-; teilung); 27 Rlna, 30 Nlkitin; 32. promet; j 34. anal: 38 vzeti: 39. retor: 40. an: 41. [ Tone: 43 Jama: 45 Anti; 48 bas: 49. Poe; 1 (1. U; 52. Ji; 54. ve. Obstreljevanje iz vesoljnosti Nobenega, dvoma nI, da nas nekdo iz neznanih razsežnosti svetovne prostornine neprestano obstreljuje, in scer zelo temeljito ter učinkovito. Fiziki, ki imenujejo to obstreljevanje »višinsko žarenje« ali »kozmič-no žarenje«, pa doslej seveda še niso mogli ugotoviti, od kod izvira prav za prav toča vsemirskih izstrelkov. Gotovo je le to, da presegajo najtrši teh višinskih žaikov po zmogljivosti vse, kar smo vedeli doslej o radijevih žarkih gama ali pa o trdih Ront-genovih žarkih. Med tem ko zavre n. pr. omenjene žarke gama že 1 m '.ebela plast -i. Toda jaz sem bil hitrih nog, ne glede nato, da me je izpodbadala nevarnost, ki bi bila tudi hrom-cu dala peroti. Tekel sem. kar mi ie duša dala. in ko sem zavil okrog Vendomskega dvorca, ie bilo med menoj in mojimi zasledovalci že dobršnih sto korakov razdalje. Prav tedaj je pridrdrala mimo kočiia. Okliknil sem jo. a nepridiprav, ki ie sedel na kozlu, se ie ozrl naiprei name. nato pa proti Monarhovi ulici, in zmajal z glavo češ da me prepušča usodi Jaz ca nisem bil njegovih misli Planil sem proti kočiji. in se. ko ie šla mimo mene priiel za odprto okence: v tem neugodnem noložaiu sem obvisel na stopaln'ku izpostavljen blatu, s katerim so me obrizffavala kolesa. Iz notranjosti koči i e me ie pozdravil ženski vzkrik: bled obraz in bujni plavj lasje so s»e mi zableščali v osuple oči. Iz Države * Vprašanje regu^acijsKega načrta na potresnem ozemlju. Občine nekaterih krajev, ki sta jih znana potresa leta 1908, in leta 1915, hudo prizadela, so že svoj čas pripravile regulacijske načrte za obnovo nase.bin, toda prejšnja svetovna vojna je izvršitev načrtov zavrla. Nekatera tako važna mesta, kakor so Messina, Milazzo, Reggio Calabria, Villa San Giovanni, Avezzano in še nekatera, se doslej še niso mogla končno rekonstruirati. Kakor poroča »L" Eco di Roma, so se v sedanji vojni težave še povečale, zato so se pristojna oblastva odločila, da se izvršitev preloži na čas, ko bodo ovire odstranjene. * 5 milijonov koles v Italiji. Po najnovejših statističnih podatkih je število koles. ki so v prometu v pokrajinah stare Kraljevine — brez krajev, prik-jučenih v sedanji vojni — leta 1938. doseglo 4,954.117 nasproti 4,605.361 v letu 1937. Zanimivo je, da je veliko število koles v prometu zlasti v severnih pokrajinah. Po vrsti so našteli v Lombardiji 1,281.786 ko as, v Emiliji 920.473, v Pijemontu 774.038, v Benečiji 656.417 in v Toskani 426.705. Čeprav številke o novejšem stanju niso zbrane, je vendar ugotovljeno, da je število koles v zadnjih treh letih še sorazmerno naraslo Znano je, da je kolo v Ljubljanski pokrajini v pravem pomenu besede ljudsko prometno sredstvo, zato se bo naša provinca brez dvoma z dostojnim številom koles uvrstila med ostale pokrajine Italije. * Gilberto Govj se bo posvetil filmu Znameniti gledališki igralec Gilberto Go- vi je dal uredniku turinskega dnevnika »Stampa Sera« intervju, v katerem je izjavil. da je za spomlad angažiran pri nekem velikem filmskem podjetju v Rimu Nastopil bo v glavni vlogi ene Jzmedd lutra Dod »Gimna zija«. '9278-1 Mlajše dekle ki je vajeno primerno kuhati, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«. 19609-1 Pošteno dekle ki je vajeno malo kuhe in pospravljanja sob ter drugih hišnih del, iščem za 1. dec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19646-1 Postrežnico mlaišo, iščem za takoj. Zaposlitev po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19661-1 Gospodična . (služkinja), ki zna nekaj kuhati in bi po potrebi po-m2gala v gostilni ter pospravljala sobe, dobi takoj mesto. Starost od 25 do 35 let. Ponudbe poslati na: Karlovšek, Smarjeta pri Novem fnestu. 19674-1 Ch-kularista spretnega, vajenega tudi tračne žage, sprejmemo v Ljubljani. Ponudbe: Lig-num, Ljubljana, Predal 44. 19687-1 Zobotebniško praktikantko s predpisano šolsko izobrazbo. spreimem. Nislor v vseh poslovalnicah Jutra. 19695-1 jf«-^--- Postrežnico iščem od 13. do 16. ure, čisto in urno, blizu sod-nije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19798-1 Čevljarski mojster vzame delo šteparice na dom. Spreimem tudi dobro šteparico. Bleiweisova cesta 23, Judež Ivan. 19797-1 Postrežnico pridno in pošteno, za nekaj ur dnevno, spreimem. — Cesta v Rožno dolino 30-1. 19803-1 Briv. pomočnika mlajšo moč, sprejmem t stalno službo takoj. Kralj Štefan, Tjrrševa 55, Liubljana. 19810-1 Kroj. pomočnika za prvovrstno veliko delo, spreimem. Pučnik, Ljubliana, Frančiškanska 3. 19706-1 Kolarja in kovača iščem za stalno službo. — Lesna industrija B. Jošt. Kočevje. 19704-1 Sprejmem starejšo žensko za nekaj dela. Stanovanie dobi zastonj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19774-1 Gospod, pomočnico z dolgoletnimi spričevali, proti dobri plači sprejmem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 19731-1 Hlev z« dva ali štiri konje, ev. v skupnosti z drugimi, vzamemo v najem. Sprejmemo tudi voznika, ki ume upravljati konje ter obvlada italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 777«. 19739-1 Hišnika spreimem za Gorupove bife. Ponudbe sprejema upravitelj Dolar, Gorupov« 3. 19794-1 Službe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ah za šifro L 3.—. Služkinja z večletnim spričevalom gre tudi za manjšo plačo v lažjo službo ali pa za gospodinjo k samski osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in točna«. 19570-2 Prodajalka izučena v mešani stroki, vešča strojepisja, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in zmožna«. 19631-2 Trgovska pomočnica izučena v mešani stroki, s 3letno prakso, želi primerne namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19632-2 Postrcžnica pridna, poštena, išče mesto dvakrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 19672-2 Kdo bi nudil vsestransko zmožni gospodični kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staierka«. 19682-2 šivilja za boljša in preprosta dela se priporoča, izdelujem doma. Grem tudi na dom. Kremžar, Mandelčeva 15-1.. vrata 56, Trnovo. 19697-2 Brezposeln fot. pomočnik prosi dobrosrčno osebo, ki bi posodila fotoaparat veličine 10.15 ali večji, proti odškodnini in garanciji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Socialno čuteč«. 19737-2 šiviljska pomočnica išče delo, gre tudi po hišah. Ponudbe na ogl. odd. Jutr« pod »Nairaje ▼ •«-Ionu ali pri boljši Sivilii«. 19813-2 Služkinja pridna io poltena, delovna, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 19811-2 Kdo bi preskrbel službo gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »:0letna«. 19823-2 Va)enci ( ke) Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Vajenca krepkega, za lesostrugarsko obrt, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le-sostrugar«. 19688-44 Šiviljsko vajenko s primerno šolsko izobrazbo, spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modni salon«._19712-44 Vajenko sprejme »Salon Mira«, mo-distka. Mestni trg 7. 19710-44 Pekovskega vajenca spreimem. Prednost imaio tisti, ki znajo že nekaj delati. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Pekarna«. 19760-44 Heseda L -.30. uksa —.60. •» daianie naslova ali u šitro l 2.—. Nemške konver- zacijo in pouk nudi izobiaiena gospa. — Konverzacija v skupini 3— i oseb zelo poceni Kon grešni trg 13-11. 19003 4 Klavirsko harmoniko ti iclavit pouču.e gospa po nitn 10 uspešni metodi ;benem pouk teorije. Na ,lov » »seb poslovalnicah lutra. _19592-4 Inštruktorja t» obrtno in trgovsko ma tematiko nuino potrebuiem Sposoben profesoi brez po sla ima prednost. Ponu dbe na ogl. odd. lutra pod »Nujno«. 19627-4 Italijanščino, nemščino in francoščino poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ul. 11. pritličje. Informacije dopoldne. 19564-4 Klavirsko harmoniko siguren uspeh po zmerni ceni poučujem. Pridem na dom. Prime Joško, Sv. Petra cesta 79-1. 19616-4 Pouk v slov. stenografiji iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 19715-4 Italijanščino, nemščino, francoščino latinščino, stenografijo in druge predmete poučujem. Pojasnila: Vrhovčeva 12. visoko pritličje, levo (blizu Tabora). 19772-4 S srbohrvatskim maternim jezikom iščem odgovarjajočo osebo za privatni pouk. Nekai znanja nemščine zahtevano. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Praktična metoda 111«. 19831-4 Prodam rteseda 1 - 60. uksa —.60. u daianie aaslova ali za šifro l ».—■ Zvepleni cvet izvisten tudi za ohranitev krompiria pred gnitiem. do bite pri Sever & Komp., Gosposvetska c. 5. 19555-6 Opeko bitro zid, kompletno angleško stranišče in dimniška vratca, prodam. Poni-kvar, Dravlje, Celovška c. 246. 19638-6 Braška ogljeni zdrob, prodam večjo količino. Tel. 24-50. 19630-6 Pečarji! Večjo množino visokih peči za sobe. najtrajnejši ma-terijal, dobro izdelanih, glaziranih, proda: Franc Seidl, Novo mesto. 19683-6 Spalni divan dekoraciiski, sUr, črna damska krznena jopa sil. moder damski plašč, hu-bertus za 15letnega. prodam. Pred Škofijo 21-III., levo. 19711-6 2elezno peč s Samotom obloženo, v najboljšem stanju, prodam. Janševa 16. skladišče. 19675-6 Železno blagajno znamke Wiese, velikost 0*/» («2X62X62 cm), dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam«. 19698-6 Pozor, gostilničarji! Mize in stoli, sobni in vrtni, kuhinjska posoda in drugo, poceni naprodai. — Ntslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19733-6 Prodamo otroško poste! 1 ico, preprogo Argaman 3X4. 2 pred-grelca. štedilnik, pleteno garnituro in razno rablieno pohištvo. Trg. »OGTF.D«. Mestni trg 3. 19728-6 Vinske buteljke 7/10, par tisoč komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Butel|ke«. 19717-6 Gostilniški inventar v zelo dobrem stanju, z biI0, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Radi opustitve prodaie radio-aparatov piodamo še nekai komadov najmodernejših nemških aparatov po nizki ceni. — 1LEKS1C & Co., Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. telefon 37-54. 19283-9 Kdor posodi radio proti primerni mesečni odškodnini, naj javi svoj naslov in pogoje na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«. 19655-9 Radioaparat Ingelen sedemcevni super. nov, naprodaj za Lir 2500.—. Pismena vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Ingelen«. 19648-9 Radioaparat na vse valovne dolžine, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben radio«. 19809-9 Avio(jnoto Heseda L —.60, uksa — .00. za daianje naslova aii aa šifro L 3.—. Tovorni avto po možnosti brezhiben, najmanj 5tonski, brez gum, kupi Jugo-Kemoteh, Ljubljana, Celovška 38. 19607-10 Avto 4—5sedežni, dobro ohranjen, s 4 vrati, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši«. 19701-10 Motorno kolo »Puch« 200 ccm, model 38, malo vožen, skoro nov, proda Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 19718-10 Osebni avto »Ford« dobro ohranjen, prodam. Cena je mala. Poizve se: Stražar, Na klančku 1. Ljubljana. 19783-10 Generatorje najnovejše modele, različne vlikosti, za vse vrste avtomobilov, motornih koles in sUbilnih motorjev, dobavlja takoj: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 19807-10 Mala limuzina (na pogon z ogljem) noveiše tipe in motorno kolo BMW, tudi na pogon z ogljem, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 19805-10 Kmečko opremo imam na zalogi io sprejemam naročila n« kmečke sobe in domače kotičke. Umetnostni narodno-obrtai atelje. Tyrševa c. 47b. 19668 12 Spalnice orehova imiucija, in ka-hinjske oprave, prodaj«: mizarstvo Vidmar, Vodnikova c. 31- 19685-12 Rabljeno pohištvo kupim, ali samo postelje, po možnosti tudi z modreci, če so v dobrem stanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19703-12 Barok garnituro lepo. krasen lestenec in veliko perzijsko preprogo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19720-12 Kompletno spalnico novo. orehovo imitacijo, trodelne modroce, prodam. Podiunska 20. pritličje. 19749-12 Pohištvo in druge, vseh vrst dobro ohranjene predmete, sUlno kupuie in prodaja ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 19746-12 Kompletno spalnico novo. ugodno prodam. — Gerbičeva ul. 25. Trnovo. Kolezija. 19765-12 Pleskano spalnico prodam. Mizarstvo Josip Žuiek, Streiiška ul. 5. Ljubljana. 19764-12 Starinsko posteljo in omaro kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opisati«. 19763-12 Opravo ugodno prodam. Ogleda »e 30. nov. od 10. do 16. ure: Kožar, Tyrševa 47. 19753-12 Moderne spalnice na orehovi korenini, poli-tirane, in moderne kuhinjske oprave, proda: mizarstvo Ličen, Šolska ul. 5. 19788-12 Spalnice, kuhinje, kakor tudi posamezne komade v moderni in solidni izdelavi najceneje pri »Opravi«, Mestni trg 17, prehod. 19778-12 Klub-garnituro usnjato, masivno, dobro ohranjeno, primemo za reprezentančne pisarne ali salone, prodam. Interesenti naj javijo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Klub-garnitura«. 19766-12 Kompletno spalnico staronemški slor, mizo, stole, takoi po nizki ceni pro-dam. Ogledati: Floriianska nI. 34-1. 19828 12 Oblačila, Beseda L —.60, Uksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Zimski plašč za 141etnega fanta, dobro ohranjen, prodam. Subelj, krojač, Tyrševa c. 35. 1962^-13 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L J.—. Prodam p«r novih in par rabljenih ženskih in moških koles poceni. Fantini, mehanik. Celovška cesta 42. 19775-11 Pohištvo beseda I -.60. taksa —.60. u daianje naslove sli m Iifro l $.—. Spalnice orehovo korenino, proda: mizarstvo Cimermen, Dev. Mu. r Polja. 19708-12 Bel kožušček za 41etno punčko, ugodno prodam. Rožna dolina, CesU VIII-27. 19542-13 Dva kožuhovinasta plaščka bel za 3 in rjav za 8 let, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19530-13 Ženski zimski plašč črn, popolnoma nov, za srednjo osebo, naprodaj. — Trgovina Bajda, Studentov-ska ulica. 19522-1} Prodam damsko temnomodro smučarsko obleko za visoko po-sUvo, smučke in škornje št. 37 in 38. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obleka«. 19758-13 Suknje, obleke in čevlje za dečka 9—12 let, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19791-13 Kapital tteseda 'I —.60. uksa —.60, u daianie naslova sli w šifro l $.—. Hranilno knjižico Hranilnice kmečkih občin Liubljana, vloga 20.000.— lir, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19628-16 Dosmrtno stanovanje z vso oskrbo dobi sUreiša ženska v prijaznem kraju na deželi, če vloži 8000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr«. 19641-16 Kompenzacija marke za lire. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Lire«. 19639-1« Prodam star kovan in papirnat denar numizmatiku-začetniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Numizmatik«. 19677-16 Vse denarne in trgovske posle izvrlim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka «1. 12. Telefon 38-10. 19780-16 Za takoj rabim Lir 4900.— posojila, da« Lir V>0.— nagrade. Ponudbe s pogoji n« ogl. odd. Jutr« pod »Sigurne«. 19825-14 Potniki Beseda L —,!>0, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Velika tvrdka išče agenta za tukajšnji trg — tu.!' prva sluiba — po možnosti z zraniem italijanščine. pod dobrimi pogoji. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Agent«. 19600-5 iNSEaiRAJ ¥ JUTRU"; gnojem bot-a ■ .jo, ulk.s.1 —.00, za dajanje naslova ali za šiiro L 3.—. Prodam štiristanovanjsko hišo z gostilno in velikim vrtom, obstoječimi skladišči, vinsko kletjo, 3 stavbne parcele za dvonadstropne hiše, strnjen sistem, 100 m od tramvaja. Piodam tudi deljeno samo hišo z gostilno. Cena ugodna. Gostilna, Kolezijska 19, Trnovo. 197 >6-20 PRODAM: HišO, 21stanovanjsko, s stavbno parcelo, v bližini centra. HIŠO, 3stanovanjsko, Šent-peterski okraj. Cena 270 tisoč lir. PARCELO, Trnovo, krasna lega, ca 850 m2 po Lir 60.—. Realitetna pisarna F. Pri-stavec, Ljubljana, Gospo-svetska c. 3, telefon 23-81. 19767-20 Gostilno v Ljubljani s konce* ::o na prometni točki z inventarjem in veliko klet. o, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna«. 19658-17 Beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro I 3.—. Lokal 2 več izložbami, oddam takoj ali 1. januarja 1942 na Mestnem trgu 17. — Informacije I. nadstr., levo. 19660-19 Mlekarno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 19681-19 Večje skladišče ▼ Ljubljani ali bližnji okolici, iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj iščem«. 19709-19 Oddam v najem takoj trgovino s stanovanjem v lepem kraju na deželi, s prodajo vsega inventarja in poltovornega avtomobila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19724-19 Mizarsko delavnico vpeljano, v polnem obratu, s petimi pomočniki, zaradi izselitve takoj prodam za Lir 15.000.— z ali brez obrti, s kompletnim orodjem, inventarjem in mate-riialom. Souporaba strojev. Veliki, suhi, svetli prostori. Najemnina nizka. Interesenti pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«. 19779-19 Trgovino t centru mesta prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19821-19 Mlin ali žago na vodni pogon, tudi izven obrata, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo podjetje«. 19815-20 Hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ojl. odd. Jutra pod »Cca 200 tisoč lir«. l?816-20 Hiše, parcele v raznih delih mesta prodaja realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, telefon 55-64. Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam za takoj gospodu (zakonski par). Pod Rožnik, C. V-29 (v bližini »Ka-trice«), 19693-23 Sostanovalca sprejmem v lepo opremljeno sobo z elektriko; 50 lir mesečno. Zeljarska 11-11. 19736-23 Sobo lepo opremljeno, za 2 osebi, s kopalnico, oddam za 1. december. Vprašati: Če-plak, Bežigrad 7-1. 19732-23 Oddam dve opremljeni sobi, 1 veliko in 1 malo, za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19730-23 Opremljeno sobo lepo, s kaučem ali dve postelji, išče boljši zakonski par, ves dan odsoten, brez otrok, najrajši v vili. Kdor mi jo preskrbi, plačam 100 lir nagrade. Plačam tudi za več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«. V svrho razširitve uradov iščemo v najem: Sobe za pisarne Vpoštev pridejo prostori od dveh do desetih sob ali event. kompletna neoprem-ljena stanovanja. — Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko 19580-23a ! pokrajino, Gosposka ul. 12. ------| 19666-23a Opremljeno sobo f Tri prazne sobe v sredini mesta, primerno za zdravnika ali pisarne, oddam. Poizve se: Jurčičev trg 3-1., desno. 19729-23 Opremljeno sobo z dvema posteI:ama takoi oddam dvema zakoncema. Lahko se kuha. Ulica na grad 9. 19723-23 za zakonca in manjšo sobi co s souporabo kuhinje in kopalnice, išče višji uradnik, tudi za takoj ali z novim letom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družina 3«. 19590-23a Oskrbo za enega ali dva petošolca pri boljši stranki, iščem. Na željo plačam delno tu dl v živilih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De-želan«. 19657-23a tanovanje Opremljeno sebo Pr' kolodvoru oddam po-19818-20 ■ dnevi odsotnemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19696-23 beseda L —.00, caKsa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Komf. stanovanje 3 sob v novi hiši zamenjam za manjše ali isto veliko, center ni pogoj. — Vprašati: Stari trg 16, trgovina. 19699-21 Sobo s kuhinjo, shrambo, plinom in posebnim vhodom (brez kleti), oddam eni ali dvema gospodičnama v bližini Tivolija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19793-21 Enosob. stanovanje lepo, oddam takoj odraslim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19801-21 beseda L — .oti, caKsa — .00, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Trisobno stanovanje v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 20«. 19662-21a Malo stanovanje v bližini sodnije, v centru, sobo in kabinet, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 19678-2la Beseda L —.60, taksa —.60, z» dajanje naslova ali za šifro L 3.— Kupim eno- ali dvostanovanjsko hišo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 140«. 19550-20 30—50.000 m2 zemlje za sadjarstvo kupim na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu železnice«. 19532-20 Posestvo v Nemčiji (stara Koroška) zamenjam z enakim ali hišo v Ljubljanski pokrajini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina mesta«. 19645-20 Hišo dvo- ali tiista-novanjsko v Ljubljani kupim. Posredovalci izključeni! Direktne ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Plažam takoj«. 19684-20 Parcelo krasno za hišo ali vilo v Koleziji, zamenjam za skromno hišico v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno parcela«. 19680-20 Hišico ali zemljišče v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 19700-20 Lep sadni vrt (stavbna parcela), v izmen 2672 m2, na lepem kraju v bližini meščanske šole na deželi, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19692-20 Gozd srednje zaraščen, v bližini Ljubljane, prodam. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 19735-20 Dvostanovanjsko hišo prodam na periferiji Ljubljane, z vrtom. Posredovalci izključeni. V isti hiši oddam enosobno stanovanje. Poizve se: Breg 2, Sešen. 19734-20 Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom v Stožicah poleg Mestne meje za Lir 92.000.—. Skubic Ivan, Vič 37, Ljubljana. 19757-20 Travnik pri občinski cesti, sončna le.ja, 7000 m2, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19751-20 Prodam komfortno vilo v lepem predmestiu vil. ev. zame-mam za lepo hišo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ned »"30.000 lir«. 19770-20 Kupim hišo ali vilo 7 Ltub!;ani od 800 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. jLtra pod »Donosno«. 19769-20 Stanovanje prazno, išče samostojna dama za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, solidna stranka«. 19725-21a Dvosob. stanovanje iščem v centru ali na periferiji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19817-21a Dvosob. stanovanje išče uradniška družina s 3 člani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Po možnosti v novi hiši«. 19832-21a Sobo odda beseda I — .oO, caksa —.00. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Dve lepi sobi parketirani, oddam za poslovne prostore, pisarne itd. Sv. Petra c. 27-1. 19623-23 Neopremljeno sobo s kopalnico oddam eni ali dvema gospema ali gospodičnama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir, čistost«. 19619-23 Prazno sobo južna lega, v novi zgradbi. 8 minut od Evrope, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19617-23 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Vidovdanska c. 1, dvorišče, levo. 19629-23 Sobo z dvema posteljama, posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19634-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam za december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19656-23 Prazno sobo s kuhinjo iščem. Ponudbe prosi Vole, Vodnikov trg 4-II. 19640-23 Sobo z dvema posteljama oddam. Zvezna ul. 23, zgoraj. 19664-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19686-23 Sobo z dvema posteljama, souporabo kopalnice, oddam enemu ali dvema gospodoma. Svetosavska 6, Ljubljana. 19713-23 Sobo oddamo za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19740-23 Večjo sobo s souporabo kopalnice, pra zno ali opremljeno za eno osebo, oddam. Svetosavska ul. 18, Bežigrad, gimnazi ja. 19702-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v novi hiši, oddam dvema boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 19743-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, na Mirju, oddamo 15. decembra mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 19741-23 Sostanovalca k gospodu iz Trsta sprejmem. — Vzamem tudi nekaj oseb na dobro domačo hrano. — šturm, Stari trg 28-111. 19784-23 Sobo oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19748-23 Opremljeno sobo oddam. P.ožna dolina. Cesta V-33. 19777-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v vili, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19768-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, s posebnim vhodom, oddam takoj solidni osebi. Staničeva 19-1. 19795-23 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam takoj ves dan odsotnim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19789-23 Opremljeno sobo oddam. Ogled od ponedeljka popoldne naprej : Kolezijska 19, I. nadstropje. 19799-23 Sobo s štedilnikom oddam na dvorišču. Rožna dolina, Cesta II-6. 19826-23 Sobč išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—- Prazno sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna«. 19650-23a Večjo prazno sobo ali dve manjši na Viču, v Mostah ali na Mirju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 177«. 19620-23a Sobo z vhodom iz stopnišča, za dva popoldneva v tednu, išče gospod. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne«. 19647-23a Opremljeno sobo s posteljo, za pisarno, s prostim vhodom, v neposredni bližini glavnega kolodvora, potrebujemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19652-23a Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, išče solidna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 19669-23a Primerno sobo po možnosti s prehrano, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 19667-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren, odsoten«. 19691-23a Dijaške šobe bescua L —.00, taksa —.00, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Dijakinji iščeta separirano opremljeno sobo v bližini centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19714-22 Obrt Beseda I — .60. taksa —.60 za daianje naslova ali za šifro t 3.—. Odeje iz vate in puha, nove in stare, vam zašije. — Liuh liana, Marinn trg 2-II. 19526-3C Galoše sprejemamo v popravilo. Abulnar Franc, Vulkaniza-ciia, Tyrševa c. 36. 18663-30 Kože domačih zajcev m vseh drugih vrst diviačine plačuje naiboliše Krznarstvo L. Rot, Ljubljana. Mestni trg 5. 39-3C Mreže za postelje dobite najceneje, in rabljene sprejmem v popravilo. Komenskega ul. 34. 19679-30 Usnje razne vrste dobijo čevljarji na izkaznice Trgovsko-obrtniške zbornice vsako količino pri tvrdki Sever Miha, Ljubljana, Floriian-ska 3. 19776-30 V centru mesta išče zakonski par (profesor) opremljeno sobo, ev. z uporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši mirni par«. 19690-23a Opremljeno sobo z dvema posteljama, v centru, pri boljši družini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«. 19689-23a Starejši profesor išče opremljeno sobo s (strogo) separiranim vhodom. Ni treba, da je v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separirano«. 19722-23a Sobo z dvema posteljama pri mirni boljši družini, išče starejši zakonski par. Plači 300 lir mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rojak«. 19787-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu poti Srednja tehnična—Kongresni trg, iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 19800-23a Dve sobi za pisarno in prenočišče opremljeni ali prazni rabim takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Centrum«. 19830-23a INSEBSRAJ V „JUTBU"! II Sapone della vittoria autarchica* Noncorrode.Richiedere campioni gratuiti \J dim FAUST.A. V Bossi S. M/LM0 Glasbila beseda 1 — .oU, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. beseda L — .ou. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Gg. mizarji! SPLOŠNO S 1 R O J N O ORODJE ter BRUSILNE plošče in CILINDRE za pritrditev na rezkalni stroi dobavlia ILERSIC & Co.. i-iubliana. Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 19603-2«, Widia ploščice ali kompletne nože za stružnice, dobavlja iz zaloge: Gustav Levičar, Medvedova 14, tel. 47-91. 36-29 Motorne črpalke gasilske in ročnike dobavlja iz zaloge: Andrei Zupan, Celovška 50, telefon 47-91. 37-29 Šivalni stroj »Pfaff« ali »Singer« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogreznjen«. 19M4-29 TRGOVCI. MESARJI! Naročite takoi avtomatiko tehtnico BERKEL pri zastopniku R. Debelak. Ljubljana. Tyrševa cesta 67. telefon 27-29. 19762-29 Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19755-29 Kupimo pisalni stroi. dobro ohra-nien, plačamo takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19754-29 Pisalni stroj orig. Portabel, Adler, dobro ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19808-29 Klavir tričetrtinski, železna konstrukcija, dobro ohranjen, prodam. Senčar, Tavčarjeva 3-1. 19833-26 Pianino kupim, plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober pianino«. 19581-26 Gitare in druga glasbila, strune in glasbene potrebščine, najcenejše pri MODIC, Coi-zova cesta 9- 19665-26 Klavirsko harmoniko s 24 basi, dobro ohranjeno, prodam. Društvena ul. 9, Moste. 19694-26 Klavirsko harmoniko novo, 96 basov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19744-26 Bosendorfer klavir oddam v najem ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19790-26 Kratek črn klavir prodam. Cesta v Rožno dolino št. 5. 19829-26 Več harmonik vseh vrst in velikosti ugodno naprodaj (rabljene vzamemo tudi v račun), pri »Promet«, nasproti križan-ske cerkve). 19827-26 INSERIRAJ V „JUTRU"! Filatelija Beseda I —.60, taksa —.60. za dajanje naslova alt za šifro L J.—. Znamke vse s pre tiskom . Coci, R. Commissariato, Alto Com missario, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S točnimi podatki«. 19604-39 Filatelisti, pozor! Naiugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do posledniih oku paciiskih znamk v knngar ni Janez Dolžan. I.iubliana. Stritarieva 6. 19 3S Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka :e brez pnlepke Zbiraite v vložnih albumih najboljše kvalitete — J O L —, ki uh dobite » vseh formatih » knjigarni Janez Dolžan, Liubljana, Stritarjeva 6 20-39 Brusilne - Vrtalne in polirne stroie za obdelavo kovin, lesa in drugih snovi, VERIŽNE ŽAGE prenosne, na beucin ali struto, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE, DROBILCE, betonjere. dvigala m drugo, dobavlja ugodno in kratko-ročno GUSTAV LEVIČAR, Medvedova 14. Tel. 47-91. 35-29 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta šifro L 3.—. Pes foksterier se je zatekel. Poizve se v slaščičarni Morela. Igriška ul. 10. 19653-28 Izgubila sem v Tivoliju srebrn lorgnon. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 19824-28 beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Svarilo pred nakupom! Ukradena je bila nova tro-redna diatonična harmonika, znamke Fleiss, s polovičnimi glasovi. Pred nakupom za izsleditev harmonike plačam Lir 400.— nagrade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19804-31 Serijo s pretiskom nezavisne države Hrvatske 10. IV. 1941 z grbom, prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Jubilarka«. 19649-39 Kupim znamke: »Franco Serbien« II, Avi-jonske in Smederevo. — Ponudbe: Trgovina Franc Pavlin, nasproti nunske cerkve. 19726-39 Živali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. »Spica« samico in mladega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19742-27 Kobilo fukso, težko, za vsako vožnjo, prodam. Poizve se v Sostrem 14, p. Dobrunje. 19752-27 Psa volčjaka dobrega čuvaja, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19786-27 + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod ANTON DIETZ poštni inšpektor v pokoja Truplo dragega pokojnika leži na njegovem domu, Pred škofijo št. 6. Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. novembra 1941. žalujoči: HERMINA por. OSANA, MARA por. ŠIFRER, DANICA — hčere MILAN, sin — in ostalo sorodstvo bocji l — .ou, taksa —.od, za daianje naslova ali za šifro L i.—. Orehova jederca popolnoma izčiščena, kg po Lir 28.—, dobite v Me-darni, Ljubljana, Židovska ul. 6. 19719-33 Beseda L 1.— . uksa — .00, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Uradnica dobro situirana, zeli resnega znanja z boljšim gospodom od 30 do 40 let. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenito srce 1410«. 19608-25 Boljši gospod srednjih let, situiran, želi poznanstva mlade dame. — Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Nemčija«. 19773-2* V svrho razširitve uradov iščemo v najem SOBE ZA PISARNE V poštev pridejo prostori od dveh do desetih sob ali eventualno kompletna neopremljena stanovanja. Prehranjevale! zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino Ljubljana, Gosposka ulica 12 oglaševanje le v >>Jutri? Gospodična sredniih let. z lastnim stanovanjem, želi resnega znanja z boljšim, simpatičnim gospodom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastno gospodinjstvo«-. j99iv->« Razno Beseda 1 —.60. taksa—.60. za daianie naslova ali o šifro l 3.—. Krzno sa ovratnike, mufe in boe je prosta prodaja. L. Rot LJUBLJANA. Mestni trg 5. 4883 t Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš nad vse ljubljeni sin in brat, gospod KOVIČ BORIS trgovski potnik po daljši in mučni bolezni, v 20. letu starosti. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne 30. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 43, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. novembra 1941. ŽALUJOČA RODBINA KOVIC ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste našo drago Hanzo Gerbac obiskovali, jo tolažili ln bodrili v njenem trpljenju, jo spremili na njeni zadnji poti ter jo obsuli s cvetjem, tisočera hvala. Naša najgloblja hvaležnost pa velja tudi zdravniku-človeku g. dr. Fr. Brandstetterju ter gospodu duhovnemu svetniku Fr. Hohnjecu, ki je svojo nekdanjo učiteljico tako ganljivo pospremil k zadnjemu počitku ŽALUJOČE SESTRE IN BRAT ter ostalo sorodstvo I Novi naslovi r^ranMSka.nvku nI S ■v * '.* ■ t '' 1 - . ■■n ZAHVALA Vsem dragim znancem in prijateljem, kl so sočustvovali z nami ob smrti našega prerano umrlega soproga, očeta, deda itd., gospoda Henrika Turzanskega učitelja v pokoju in posestnika v Kočevju, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najlskrenejšo zahvalo. Kočevje, dne 28. novembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA vsem, ki so posredno ali neposredno izkazali naklonjenost ln prijateljstvo pokojnemu gospodu Petru Mayr-ju ter ga spremili na zadnji poti Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 2. decembra ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. KRANJ — LJUBLJANA, dne 28. novembra 1941. SORODNIKI Za vedno nas je zapustil naš ljubi oče, gospod Andrej Lepusa policijski nadzornik v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. decembra ob 15. uri iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 29. decembra 1941. RODBINA POLIC t Umrl nam je po kratki bolezni naš ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat, stric in tast, gospod Franc Kiauta posestnik in bivši trgovec in gostilničar v Planini pri Rakek« Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana-Planlna-Postojna-Beograd, dne 29. novembra 1941. 2ALUJOCE RODBINE KIAUTA In ARKO Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra< Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.