PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini / ■» ■ A •. Abb. postale I gruppo “ tiCDfi 4U IIT Leto XXIL Št. 228 (6515) TRST, sreda, 5. oktobra 1966 SKLEPI CK ZKJ O REORGANIZACIJI Tito izvoljen za predsednika ZKJ M. Todorovič pa za tajnika izvršnega komiteja A. Rankovič izključen iz ZKJ - Predsedstvo šteje 35 članov, izvršni komite pa 11 - Todorovičevo poročilo - Reorganizacijo bo statutarno ratificiral prihodnji kongres ZKJ BEOGRAD, 4. — CK ZKJ je sprejel na svoji 5. seji pod predsedstvom maršala Tita predlog o reorganizaciji vodilnih organov zveze, po katerem bo CK v bodoče imel naslednje organe: predsedstvo, izvršni komite in pet komisij. Ukinja se po-lozaj generalnega tajnika in tajnikov CK. Uvaja se funkcija Predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in tajnika izvršnega komiteja. V skladu s sprejeto reorgani-zacijo je CK izvolil 35-člansko Predsedstvo in za predsednika Zveze komunistov Jugoslavije maršala Tita in 11-članski izvrš-m komite, ki mu načeluje Mi-jalko Todorovič. V predsedstvo so izvoljeni: Josip Broz Tito, Vladimir Bakarič, Ja-kov Blaževič, Krste Crvenkovski, favka Dapčevič, Rato Dugonjič, I-van Gošnjak, Fadil Hodža, Avdo «umo, Blažo Jovanovič, Osman Ka-rabegovič, Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Rudi Kolak, Lazar Koli-sevski, Miha Marinko, Cvijetin Mija-tovič, Ivan Maček, Djoko Pajkovič, Bušan Petrovič, Koča Popovič, Mi-lentije Popovič, Vladimir Popovič, "Juro Pucar, Dobrivoje Radosavljevič Nikola Sekulič, Vidoje Smilev-fki, Petar Stambolič, Lidija šent-turc, Al Šoti, Mika Spiljak, Borko lemelkovski, Jovan Veselinov, Veljko Vlahovič in Svetozar Vukma-novič. Za člane izvršnega komiteja so ^voljeni: Roman Albreht, Srečko Bijelič, Marjan Cvetkovič, Nijaz Oizdarevič, Kiro Hadživasilev, Sta-P®, Kavčič, Danilo Kekič, Slavko Miloši avle vski, Miroslav Pečujlič, Budislav šoškič in Mijalko Todorovič. Poleg tega je centralni komite iz-v°lil naslednjih pet komisij: 1. za vprašanja mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja •vodja Vladimir Popovič); 2. za vprašanja družbeno-političnih odno-s°v (vodja Miloš Minič); 3. za vprašanja družbeno - gospodarskih odnosov (vodja Sergej Kraigher); T za družbenoidejno-politična vpra-sanja prosvete, znanosti in kultu-r® (vodja Nikola Sekulič) in 5. vprašanja mednacionalnih in medrepubliških odnosov (vodja Ki-r° Hadživasilev). Na predlog centralnih komitejev Srbije, Bosne in Hercegovine in črne gore je centralni komite zve-ze komunistov Jugoslavije sprejel sklep o izključitvi Aleksandra Ran-koviča iz Zveze komunistov. V obrazložitvi predloga komisije ,a reorganizacijo se ugotavlja, da J® pobudo za reorganizacijo dal generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije maršal Tito že v zadetku tega leta, da pa je ta pobuda naletela na določeno nerazumevanje in odpore, ki so bili Premagani šele na 4. plenumu CK "JKJ po obširni kritiki posebno uela izvršnega komiteja. Reorganizacija, ki je trenutno le začasna rešitev in uvod v splošno reorganizacijo Zveze, v kateri bo potrebno Proučiti tudi značaj in delovanje CK, o katerem vprašanju pa lah- stov prilagodila sedanji stopnji socialističnega razvoja jugoslovanske družbe in ustvarili pogoj za demokratizacijo odnosov v CK in da bi se zagotovila večja povezanost CK s članstvom in osnovnimi organizacijami. Gre predvsem za likvidacijo dogmatskih odnosov, kajti Zveza komunistov tudi po 6. kongresu ni radikalno odstranila vseh izrastlin etatistične faze razvoja, se ni otresla značilnosti komunistične partije iz časov pripravljanja revolucije in prvih povojnih let, ko je partija bila oblast. Reorganizacija, ki se pričenja, je proces širšega in globokega spoznavanja vloge položaja in značaja Zveze komunistov v sistemu samoupravljanja, ki naj pospeši proces preobrazbe ZKJ v vodilno idejno politično silo. Reorganizacijo bo dokončno statutarno sankcioniral bodoči redni kongres Zveze komunistov. Zato ni potrebno sklicati izredni kongres. z reorganizacijo se ne menjajo pr: fmuiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii|ll||||||||l||l||||ll|ll|l|lllflll,l|ll|||||||||l|aaa||||a||||||||| ŽE TRINAJSTIČ V LJUBLJANI «Sodobna elektronika Razstavljavci iz 15 držav Mednarodna razstava, ki jo je odprl univ. prof. R. Tomovič, pomeni odločen premik v izrazitejšo strokovnost - Razstava bo odprta do 9. t. m. «Zveza komunistov se reorganizira«, je poudaril Mijalko Todorovič v imenu komisije, ki je pripravila predlog za reorganizacijo, «zaradi nadaljnjega razvoja samoupravljanja in uresničenja najnaprednejših možnosti, ki jih samoupravljanje nosi v sebi. Zveza komunistov lahko uspešno opravi svojo vlogo samo v samoupravnem mehanizmu in to ne kot činitelj oblasti nad njim. S tem da Zveza komunistov neha biti neposredni činitelj oblasti, krepi in uveljavlja ZKJ socialistični demokratični mehanizem. Z reorganizacijo in uveljavljanje demokratičnih odnosov se menja tudi kadrovska politika in kriterij in metode volitev za vodilna mesta. Osnovno merilo pri volitvah mora biti delo, idejno - politična sposobnost in aktivnost in rezultati tega delovanja v razvoju socialistično - družbenih odnosov. Sekretar katerega koli komiteja ni nikakršen politični voditelj, temveč samo organizator dela«. «Zveza komunistov se reformira prav zato, da bi se okrepil njen vodilni vpliv na družbeni razvoj. '1- razpravlja samo kongres, je ne- (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4. — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes dopoldne odprli 3. mednarodno razstavo sodobne elektronike. Slovesnosti so se udeležili podpredsednika republiške skupščine Slovenije M. Brecelj in J. Rudolf, podpredsednik izvršnega sveta B. Zupančič, predsednik Gospodarske zbornice D. Dolinšek, rektor ljubljanske univerze A. Struna, nekateri člani republiškega izvršnega sveta, predstavniki diplomatskih krogov, domačih in tujih razstavljavcev in številni strokovnjaki. Po krajšem nagovoru predsednika pri. reditvenega odbora razstave S. Hrasta, ki je poudaril pomen manifestacije ter orisal njen dosedanji razvoj ter najnovejše dosežke glede števila razstavljenih izdelkov in kakovosti predstavljenega materiala, je spregovoril univerzitetni profesor Rajko Tomovič, ki predava na univerzi v Beogradu, ter je hkrati tudi predsednik jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko (kratko ETAN), inž. Tomovič je po kratkem govo- zevizijo datko- •ned javnostjo in birokracijo, vojaške strukture in iz-.. -JV za obrambo ter borbo pro-•asiztni]. Poudaril je, da bi ra-ern mogel postati na svetu ele-je®nt se hujše delitve kakor pa ursko orožje. Prav ta nevarnost t r®zlaga za stališče, ki ga je bri- tanska , oauiu nuugioo, jo **v- °Dhodno, da bi se Zveza komuni- 'UllllUlHillllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiillMIIIIIIMimiimflllllllMIIIIIIIUHIIHIHHIIIItllMIIMHIIIIIIIIIIliuillllllllllN KONGRES ANGLEŠKIH LABURISTOV Od 6. oktobra obvezna blokada mezd in cen Kongres je skoraj soglasno odobril gospodarsko politiko vlade . BRIGHTON, 4. — Na posebni seji vlade, ki jo je predsed-britanske vlade Wilson sklical nocoj, so sklenili, da bo blo-jKada mezd in cen obvezna od 6. oktobra dalje. Sklep bo postal zakon, takoj ko bo kraljica Elizabeta podpisala zadevni odlok. Wilson je imel danes na kon-jpesu laburistične stranke dolg sovor, v katerem je odločno za-sovarjal svojo gospodarsko po-ni*0' IzJavil je, da je uspeh ali euspeh odvisen doma in v tu-ij?1 °d gospodarskega uspeha, i ,r®Pi> ki jih je vlada sprejela 80 nuJen pogoj za gospo-“rski napredek, za industrijski ravniail in za dvig žlvl|jenjske ti-fi?tem le wNson poudaril, da je ba odpraviti staro miselnost, ki j ®yIa *0cke celinp in ntnkov. Približno Ke celine in otokov. Približno nako široke so teritorialne vode ečine držav, ki imajo morje in ki 0 konvencijo podpisale. 1 a mednarodna konvencija je ‘ a potrebna, da bi se uredili šte-uni problemi, ki so bili povezani tako imenovanim principom svo-odnega morja, ali neposredno s v°bodnim morjem, na katerem se ,e.Priznava nikakršna suverenost, t aKi svobodna morja so — vsaj °retično — enakovredna last vseh f?av — obmorskih in neobmor-K'a — in hkrati nikogar. la meja je, mnogokrat le bolj darstvenike in išče nove pravne ureditve glede suverenosti nad širšimi obalnimi vodami. Kdor veliko potuje, bo na več mestih po svetu opazil na morskih gladinah visoke črpalne naprave, s katerimi črpajo nafto. Črpalne stolpe bomo opazili v Kaspijskem morju, ob obalah Arabskega polotoka, na Baltiškem morju, na Severnem morju itd. Vse to je mednarodne kroge navedlo na to, da so, upoštevajoč konvencijo o teritorialnih vodah, ki še vedno velja — začeli razmiš- je k že omenjeni mednarodni konvenciji o teritorialnih vodah leta 1958 priključila še nova konvencija o epikontinentalnem pasu, kar bi po naše pomenilo konvencija o obobalnem pasu. Po tej konvenciji se ta širši pas raztegne na morje in morsko dno na vse obobalno morsko področje, dokler globina morja ne seže nad 200 metrov. Ko smo tako nakazali osnovne črte te nove konvencije in vzroke, ki so do nje privedli, bomo prešli na konkreten primer Jadranskega morja. Jadransko morje je razmeroma plitvo morje. Posebno srednji in gornji del Jadrana sta zelo plitva, tako da bi malone ves bazen srednjega in gornjega Jadrana mogli zajeti pod predpise konvencije o epikontinentalnem pasu. Seveda pa nastaja tu problem, da je ta del Jadrana v konkretnem primeru in v tem smislu «last» dveh držav, to se pravi Jugoslavije in Italije. Iz tega sledi, da bi mogla tako Jugoslavija kot Italija vršiti nad njim svoje suverene pravice glede raziskovanja in izkoriščanja prirodnih bogastev, ki jih krije ta del Jadranskega morja in tudi morsko dno, koder globina morja ne sega preko 200 metrov. Po ženevski konvenciji iz leta 1958 se ne sme nihče mešati v raziskovalna dela in v eksploatacijo morskih globin in morskega dna na področju epikontinentalnega pasu določene države brez njenega pristanka. Ker pa je, kot smo že rekli, del Jadrana «last» Italije in Jugoslavije,, bo treba Jadran — razdeliti. Ženevska konvencija vsebuje glede tega določene principe: če si dve državi upravičeno lastita takšno morje, odnosno epikontinentalne pasove v smislu ženevske konvencije, se morata pri razmejitvi suverenosti držati tako imenovane sredinske črte. Ta črta mora biti enako oddaljena od obeh meja teritorialnih voda. To so osnovna načela, ki pa veljajo, če se zainteresirani državi drugače ne pogodita o meji. V vzdušju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo je že prišlo do medsebojnih pogajanj za ureditev tega problema. Dri Zvonko Perišič iz sekretariata za zunanje zadeve in načelnik jugoslovanske delegacije za pogajanj i z Italijo g’ede določitve epikontinentalnega pasu na Jadranu je v zvezi s tem med drugim izjavil, da je Jugoslavija «sodelovala na ženevski konferenci in ratificirala konvencijo o epikontinentalnem pasu in so načela te konvencije bila vnesena v novi jugoslovanski zakon o teritorialnem morju, o zunanjem morskem pasu in o epikontinentalnem pasu. Ta zakon je stopil v veljavo 20. maja lani... Severni in centralni del Jadranskega morja predstavljata področje epikontinentalnega pasu, ker globina morja ne sega nad 200 metrov. Zaradi tega so se začela pogajanja med strokovnimi delegacijami naše dežele in Italije za določitev razmejitvene črte epikontinentalnega pasu med obema državama. Pogajanja so v teku in se razvijajo v vzdušju dobrih sosedskih odnosom. Kakor vidimo, se tudi Jadransko morje začenja glede tega deliti in pravno urejati. Iz izjave načelnika jugoslovanske delegacije za ta pogajanja izhaja, da s? pogajanja vršijo v prijateljskih odnosih, kar zagotavlja, da bo stvar v doglednem času rešena. Imata Italija in Jugoslavija v konkretnem primeru interes, da se ta zadeva reši? Kar zadeva Jugoslavijo, bolje povedano jugoslovanski del srednjega in severnega Jadrana, je znano, da postaja to področje «zanimivo» za eksploatacijo. Geologi trdijo, da je pod morjem ob dalmatinski obali možno najti naftna ležišča, za katera trdijo, da bi se mogla razpotegniti vse do istrske obale. Iz tega sledi, da se bodo dosedanja geološka raziskovanja v bližnji ali daljši bodoč- nosti pospešila z ustreznimi rezultati. Z druge, z italijanske strani pa imamo že bolj konkretne rezultate, kajti na italijanski strani so že odkrili ležišča podzemeljskega plina, ki je malo manj kot neizpodbiten dokaz, da je nekje v bližini nafta. Če je nafta na italijanski strani Jadrana, bi težko mogli reči, da je ni na dalmatinski. To je torej eden izmed elementov, ki govorijo, da je treba to vprašanje rešiti, da je treba epikontinentalne pasove po sredini Jadrana določiti. Seveda se ob tem pojavlja še novo vprašanje, ki sicer ni več pravnega značaja, ki pa se bo v bližnji bodočnosti vendarle pojavilo. Mnogi ljubitelji plavega Jadrana in čudovite Dalmacije se bojijo, da bi se z morebitnimi vrtanji naftnih vrelcev na Jadranu mogla onečediti čista voda, ki je eden izmed najbolj privlačnih elementov naglo se razvijajočega jugoslovanskega turizma. Strokovnjaki, ki se s tem problemom ukvarjajo, pa pravijo, da je vsak tak strah neutemeljen. Jugoslavija je ratificirala ženevsko konvencijo o epikontinentalnem pasu in ta konvencija je v svoje zakonske predpise vnesla tudi določene klavzule, da se na krajih petrolejskih vrtin morajo zaščititi vsa biološka bogastva in da se morje ne sme onečejati. K temu strokovnjaki dodajajo, da je sodobno raziskovanje in eksploatiranje podzemeljskih bogastev, in torej tudi nafte, danes že tako izpopolnjeno, da je vsak strah, kar zadeva to, neutemeljen. Seveda je slednji problem, kar zadeva dalmatinski del Jadranskega morja, za sedaj še neaktualen, kot je tudi druga obala, na italijanski strani, še vedno komaj le načeta in zato ni nevarnosti, da bi se glede tega napravile nepopravljive napake. Strokovnjaki že najavljajo raketo na ione Prvi poskusi se napovedujejo za leto 1968 - Raketa z motorjem na ione bi mogla doseči brzino 150 tisoč km na uro Pogonski motor »na ione» je bil daljni sen vseh tistih, ki so se kdaj koli lotili načrtov za vesoljska raziskavanja. Napovedovali so ga konkretno nemški strokovnjaki pred kakimi desetimi leti, vendar so te napovedi ostale le v besedah. Toda iz krogov ameriške ustanove NASA prihaja vest, da bodo pogonski motor «na ione» preizkusili že čez dve leti, ker da je motor «na ione* že — konkretna stvarnost. To je potrdil glasnik ameriške ustanove National Aeronautics and Space Admi-nistration, ki je povedal, da je njegova ustanova že dala izdelati nekaj teh motorjev pri svojem raziskovalnem centru v Clevelandu. Motor «na ione* proizvaja konstanten potisk za zelo dolga obdobja in to na principu dobavljanja električnega toka, ki se posreduje določenemu «gorivu» --na primer živemu srebru — s čimer se omogoča zstalen odtok ioniziranih delcev skozi zadnji del rakete». Potisna moč teh ioniziranih delcev je sama na sebi razmeroma zelo zelo majhna. Toda kljub temu postane potisna moč tega motorja tolikšna, da bi mogla raketa, ki bi bila opremljena s tem motorjem, doseči tudi brzino nad 150.000 km na uro. Dr. VVilliam Pickering, direktor ustanove «Jet Propulsion la-boratory«, ki je del ameriške u-stanove NASA in ima svoj sedež v Pasadeni, je pred nedavnim izjavil: «.Dajte mi motor ma ione* in vam bom vesoljsko ladjo poslal na kako repatico, na planet Pluton, morda tudi izven našega sončnega sistema». Kakor je znano, je vesoljska tehnologija dosegla doslej izredne uspehe. Pomislimo le na zelo HiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinimiiiiiimimiiiiiiimimiiimiiiiiiiii Romunija postaja turistično zanimiva ljati o širši in primernejši pravni ureditvi tega problema. In tako se """""lillllllllilnillilimMlal,ltiailllBllliMlllllllilllllllllllcii>HliiMiiiiitlliinMlllllllltlnMimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMi)iitiniiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiMiMMMiiMiimiti!ilu iiiiiiiiniiiiniiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii|l,,ll,,ini*iii»i*uiiiliiiiiiiiniiiiiii*'niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiininiiiini Kadar govorimo o turizmu, je tako rekoč nujno omeniti Italijo, Francijo, Švico, Španijo in v zadnjih letih takoj za Grčijo tudi Jugoslavijo, ki se razvija v enega najpomembnejših turističnih sil od Sredozemlju. Mnogi menijo, da se s tem naštevanje/ turističnih dežel v Evropi konča, In vendar že naštete dežele niso edine, ki se lahko ponašajo z množičnim domačim in predvsem tujim turizmom. V zadnjih letih se na seznamu turističnih dežel začenjata uveljavljati še dve evropski deželi, ki sta dolgo dolgo stali ob strani. To sta Bolgarija in Romunija. Kar se pa Romunije tiče, je to dežela, ki bi znala še marsikaj povedati tudi tistim deželam, ki se ponašajo z desetletja staro turistično tradicijo. Predvsem je treba poudariti, da ima Romunija za množični turizem vse pogoje. Ob Črnem morju je na desetine in desetine kilometrov še povsem nepokvarjene obale, ki se s pametno gradbeno politiko more spremeniti v čudovita obmorska letovišča. Seveda, bo kdo rekel, toda kdo bo čakal, da se Romuni zganejo? Prav nič ni treba čakati. Ro; muni so se sicer pozno spomnili na «belo industrijo*, vendar nanjo niso pozabili in danes vam v Bukarešti lahko postrežejo s celo kopico podatkov o že doseženih uspehih. Vzemimo na primer novo romunsko letovišče Mamaio. To obmorsko letovišče bi mogli primerjati marsikateremu zelo modernemu letovišču, bolje povedano vsakemu popolnoma novemu letovišču, kajti v Mamaii starega ni nič, novega pa je zelo veliko; Nekaj številk: tu je okoli trideset modernih hotelov, med katerimi so štirje hoteli po dvanajst nadstropij. Ob teh hotelih, ki nudijo gostu vse udobje, je približno prav toliko restavracij. Med njimi nešteto trgovin in trgovinic z najrazličnejšim blagom in izredno izbiro sadja. In v tem »letoviškem kombinatu*, kakor mu tudi pravijo, med «visoko sezono* ne najdete prazne postelje. Vse je že dolgo prej zasedeno ali rezervirano. V kolikor bi turistom navedeno udobje in okoli deset kilometrov dolga zelo sončna plaža še ne zadoščala, so jim romunski gostinci priskrbeli še drugo, v glavnem nočno zabavo: pet nočnih zabavišč in nekaj igralnic je na voljo tistim turistom, ki radi zamenjajo noč z dnevom, luno s soncem. Pri tem pa smo dolžni poudariti, da Mamaia ni poceni. Nasprotno, cene so nekoliko visoke, če upoštevamo dejstvo, da je Romunija turistični začetnik. In-vendar drži, da je bilo to turistično mestece v letošnji sezoni v celoti zasedeno. Gornje naštevanje «starega» turista morda ne bo navdušilo, saj človek ne gre «v svet* le zaradi sonca in plaže. Turist hoče tudi kaj videti. Mamaia pa je nova, ki ne more takim okusom zadostiti. Prav. Toda Romunija ni le Mamaia. Poleg lepe prestolnice Bukarešte imamo v Romuniji med drugim tudi Konstanco, mesto, ki se s svojo zgodovino lahko kosa s katerim koli evropskim starim mestom. Njena zgodovina je stara nad 2500 let. Romunija ima nadalje svoje Karpate, ki so izrazito planinsko turistično področje. Za turiste, ki jim je v krvi lov, je Romunija posebno zanimiva, ker ima ob izlivu Donave velikanski lovski rezervat, ki je prava zakladnica najrazličnejše za lovca zanimive favne. enostavno dejstvo, da je pred 9 leti, konkretno 4. oktobra 1957, svet obstal ob prvem sovjetskem vesoljskem podvigu. Danes pa se kozmonavti če že ne sprehajajo po veselju, vendarle mnogo varneje premikajo, kot bi si bil kdor koli še pred nekaj leti mogel misliti. Res je sicer, da je bilo doslej za te uspehe porabljenih ogromno materialnih sredstev, saj sta ZDA in Sovjetska zveza poslali doslej v vesolje malo manj kot 700 umetnih satelitov, vesoljskih ladij in najrazličnejših drugih podobnih naprav. Vendar so uspehi izredni. In vendar obstaja pri vsem tolikšnem dosedanjem uspehu še vrsta problemov in težav, ki jih ni in ne bo lahko rešiti. Med ovirami, ki preprečujejo še hitrejši razvoj astronavtike, je prav dejstvo, da so potrebne izredno močne pogonske rakete, ki zmorejo odnesti v vesolje razmeroma majhen koristni tovor. Sicer ni nekega ustreznega zakona, ki bi glede tega veljal tako za ameriške kot za sovjetske rakete. Pravzaprav si teh sil niti ne moremo predočiti, ker držijo tako eni kot drugi v tajnosti svoja pogonska goriva. Za sovjetske rakete pa pravijo, da imajo močnejšo potisno moč in da morejo ponesti v vesolje sorazmerno večji koristni tovor kot ameriške. Toda vse to še ni rešitev, kajti sedanje rakete so še vedno neekonomične za hitrejši razvoj kozmonavtike. Glavna ovira pa je prav — pogonsko gorivo. Motor «na ione*, o katerem govorimo, pa bi mogel biti izhod iz te zagate in to iz dveh razlogov: na eni strani ima ta motor izredno prednost pred vsemi dosedanjimi ustreznimi motorji zaradi brzine, ki bi jo mogel dati vesoljski ladji in sicer tudi nad 150 km na uro. Na drugi strani pa bi motor »na ione* rešil tudi problem ustreznejšega razmerja med lastno težo in koristnim tovorom. Motor «na ione* je namreč zelo, zelo majhen. Tisti, ki ga bodo v bližnji bodočnosti preizkusili Američani, meri komaj 15 cm v dolžino. Poleg tega je ta motor tudi skrajno »ekonomičen*, ker razvija sorazmerno zelo veliko potisno silo, seveda v odnosu na lastno težo, na lastni obseg in na gorivo, ki ga bo potreboval. Iz tega izhaja tudi, da bo njegova avtonomija za naše dosedanje pojme malone dojemljiva. Kakor trdimo, da imajo ladje na atomski pogon neomejeno avtonomijo, bi tudi za motorje «na ione* mogli reči, da bodo imeli malo manj kot neomejeno avtonomijo. Ko govorimo o prvem poskusu motorja «na ione*, moramo pri tem dodati, da so prvi poskus dejansko izvedli že pred obilnimi 2 leti, 20. julija 1964, ko so pognali v zrak majhno raketo z motorjem «na ione*, ki se je po približno 50 minutah vrnila na Zemljo. Poskus, ki ga najavljajo za 1968. leto, pa bo bolj konkreten, ker nameravajo ustrezni motor «na ione* priključiti na raketo vrste «Agena». To bo resnično prvi poskus tega motorja, ki bi bil vključen v nadaljnje načrte vesoljskega raziskovanja. Leta 1968 nameravajo raketo »Agena* z motorji «na ione* poslati na krožno pot okoli Zemlje in sicer po tako imenovani polarni orbiti. Na tej poti bo raketa krožila 6 mesecev. Sedaj bi bilo treba podrobneje opisati namene ameriških strokovnjakov, ki trdijo, da raketa opremljena s sončnimi baterijami, ki bodo dovaja-■ le ustrezno električno energijo motorju «na ione* za ioniziranje «goriva* v konkretnem primeru delce živega srebra, ki bodo poganjali raketo, toda to prepuščamo za sedaj času, ko bodo strokovnjaki nekoliko več povedali o tem 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Stegovec in Koporc v piranski galeriji S poti po Italiji Wovei. Z industrialci. Morda z ljudmi, ki so uspeli pri filmu, aa uspeli kakorkoli drugače. Resnično Kaj se je zgodilo novega * zadnjih stoletjih. Kakšna so ta dekleta, ki hodijo na trgu stolnico, skozi Galerijo, gledajo iz drvečih avtomobilov in plovnih strani revij. Z njimi so obloženi vsi kioski, razglednice, Pfospekti, in ceste, kjer zro s plakatov in delajo reklamo za £‘Jačo, bencin, milo. Kaj so dobile v zameno za svojo lepoto? atUe kožuhe, avtomobile, bisere, in pse? Da. Pse. Pse z rodov-Bele in črne kodre z nedolžnim pogledom jagnjeta, pri-. rižene natančno po predpisih. Po cesti tečejo kot navite otroške ‘Bračke. Jedo zrezke, jajčka in čokolado. Morda za spremembo °nipot. Dolgodlake jazbečarje, ki jih vodijo na sprehod slu-za“niki. Čistokrvne malteze, ki leže na zadnjih sedežih limuzin . i pa v naročju lepotic. Zamišljene škotske ovčarje, vitke hrte ln rjave afgane. . V parfe za palačo Sforzov, kjer piše — Prepovedana hoja po , avi, pripeljejo mamice in vzgojiteljice na sprehod male Milane. Majhne lepotce, zavite v topla volnena oblačila. Slastni bledi sinovi velemesta s kavbojskimi pištolami v rokah, £ buškami iz polivinila, divjajo po poteh parka svoj večni bum, ar«, bum Uprizorili so pravi napad na poštno kočijo, ki jo V‘®če mali belorjavi poni Kočija, ki jo vodi postaran mož v Jdačem cirkuškem oblačilu, se premika smešno počasi, ce poslu-■ kako hitro udarjajo nožiče ponija po asfaltu. Cez čas si 3e voznik privoščil počitek. Pojedel je obložen kruhek in skupaj s Ponijem sta popila steklenico piva. Mož si je nato prižgal cigaro. Od nekod sta pritekla dva fantiča in pričela božati ponija, latern sta stekla na travnik, prav v bližino napisa - Prepove-aana hoja po travi — in natrgala dva šopa bledo zelene trave ‘z velemestnega parka ter po položila na asfalt pred ponija, ki vleče kočijo v parku za palačo Sforzov. Poni je slastno pojedel travo. Ko'sem odhajal, so njegove noge mehanično udarjale po ‘‘sfaltu. Kočija pa se je premikala smešno počasi. Nedelja. Prebivalci severne Italije so se preselili k rekam, ribnikom, v zavetje topolov in platan. Sonce se je z vso močjo uprlo na riževa polja. Mestne ulice so prazne. Mir je v vlakih. V mestih ob železniški progi. Prijetno tiho je v be-li hiši industrialca na obrežju Pada v predmestju Turina. Težko starinsko pohištvo. Slike. Srebrni jedilni pribor. Vaze iz porcelana. Lepo vzgojeni otroci. Giuseppe mi je predstavil svojo ženo. Nato sva se sprehodila po parku za hišo. Giuseppe je še prav tak kot v Skandinaviji. Miren. Prijazen in ljubezniv. Le kak siv las ima več. — Prijatelji so vedno dobrodošli, je dejal, ko smo opoldne posedli za mizo v jedilnici. Jedli smo špagete v paradižnikovi omaki, beluše s pečenimi jajčki in parmezanom ter surove paradižnike s soljo in kisom. Pili smo toskansko vino in po obedu so prinesli na mizo veliko skledo južnega sadja. — Jaz ne bi vzdržala v Skandinaviji niti en dan, je dejala bleda žena, prijateljica Giuseppejeve žene. — Se tu me vedno zebe. — To pomeni, da imate toplo srce. — Tudi moje srce je hladno. Je iz kamna, je dejala z glasom, ki je bil ledeno resen. Gledal sem Giuseppejevo svakinjo. Študentko filozofije na turinski univerzi. Njeno srce mora biti toplo. Kako je črna barva opojna. Čemu je barva žalovanja črna. — Prijatljica moje žene je bolna, je dejal Giuseppe, ko me je peljal na kolodvor. — Morda bo živela še leto dni. Zdravniki ji ne morejo pomagati. Stopil sem iz avtomobila. Tedaj mi je zaprl pot majhen, črnolas južnjak. Na hrbtu mu je bingljala harmonika. — Daj mi sto lir, da se vrnem v Neapelj. Ni prosil in ni se hotel umakniti iz prehoda, dokler ni pristopil Giuseppe in mu dal sto lir: — To so naši postopači, je dejal Giuseppe. Ne ljubi se jim delati. V severni Italiji imajo tudi delavci lahko avtomobile Toda fant s harmoniko ni bil prav nič podoben beraču. Ni bil ponižen. In preveč je bilo življenja v njem. Kakšna nasprotja 1 >d severom in jugom. Med življenjem in smrtjo. Med prete k istjo m prihodnjostjo. Za koga naj se človek odloči. Turin Mesto na bregovih Pada. V nežnem zelenju zgodnjega poletja —r mmm LMJL—J WmpMwwlin\ Po krajšem nepredvidenem, vendar pa opravičljivem premoru se je živahna dejavnost mestne galerije v Piranu obnovila. 27. septembra je bita otvoritev razstave del Tince Stegovec in Leona Koporca. Razstava bo trajala do 10. oktobra. Najprej predstavimo u-metnika: Tinca Stegovec je študirala na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala 1950. leta. Doma je sicer iz Črnomlja, vendar pa je šole končala v Ljubljani, kjer se je specializirala za grafiko pri prof. B. Jakcu, pol leta pa se je izpopolnjevala v pariškem «Atelieju 17» pri prof. Hegterju. Zgodaj je začela razstavljati doma in v tujini, sicer pa je po poklicu pedagog. Ilustrirala je nekaj novih mladinskih del. Leon Koporc je Ljubljančan. Na akademiji za upodabljajočo umetnost je končal šolanje 1950. leta. Nato se je še secializiral pri slikarju Kosu in se s tako osnovo lotil iskanja lastnega izraznega načina. Ukvarja se z ilustriranjem in s kopiranjem fresk. Tinca Stegovec je v piranski galeriji razobesila v prvi razstavni dvorani in v pritličju 20 grafik. Med njimi so tudi nekatere raznobarvne v zadržanih barvnih odtenkih. Prikazana dela obsegajo u-stvarjalno obdobje zadnjih let in se razvrščajo v dve časovni skupini. Najstarejši so motivi pokrajin s stiliziranimi dodatki flore in faune in arhitektonskimi detajli, v katere so skladno postavljeni človeški liki. Ob jasno izraženih likih vibrira skoraj drhteča rahločutnost dojemanja, ki sicer razmeroma skromno, vendar hkrati u-činkovito izraža notranja doživetja umetnice. S tem najpreprostejši motiv postaja poduhovljen prikaz zajetega delčka resničnosti. To lirično razmišljanje umetnica prenaša tudi na abstraktno področje svoje grafike, ki pa spada v poslednje obdobje njenega ustvar- janja, kjer okrogli, razcveteni, razpotegnjeni in valoviti simboli prepričujejo gledalca o globini njenih občutkov. Pri tem pa je njeno emocionalno dojemanje prikazano z zadostno preciznostjo in izrednim estetskim čutom. V tem izražanju se odkriva solidna in zanesljiva narava umetnice. V drugi, veliki razstavni dvorani piranske mestne galerije visijo oljnate slike na platnu in na lesu, ki jih je v zadnjih letih ustvaril Leon Koporc. Poleg s pokrajinskimi motivi, v katere umetnik rad vpleta shematično prikazane, vendar dinamično razgibane ženske figure, kot na primer perice, se umetnik loteva tudi dekorativnih elementov notranje opreme. V tem je zanimivo slediti kontrastom med mračnim ozadjem pokrajine, ki ponekod preseneča s svojimi kepastimi oblaki, medtem ko so v ospredju komaj zaznavno nakazana drobna naselja. Na drugi strani pa imamo kompozicije prepričevalno prikazanega onte-riera s povsem jasno izdelanimi ženskimi liki, ki so večkrat ponavljajoča se motivika, ki privlači tudi povprečnega gledalca. Težko bi na primer bilo zahtevati kaj več kot je graciozna uDeklica z rdečim glavnikom». ali kot je naiven otroški in prisrčen pogled »Vidke*. Med časovno zadnja dela sodi «Slikarjev prostor». ki odkriva neke novosti v kompoziciji, barvi in motivu. To delo nakazuje tudi nove slikarske prijeme, A. L. Benetke so staro mesto, vendar pa ne tako staro, da bi ga smeli zanemarjati. Pred dnevi je neki angel nad glavnim vhodom v *ba-ziliko zdravja» izgubil perut, ki pri padcu sicer ni povzročila nesreče, in se raztreščila na tleh Ljudje, ki so jim starine pri srcu, opozarjajo, da bo v bližnji bodočnosti še več podobnih primerov, če ne bodo pravočasno poskrbeli, da se nekateri stari kipi restavrirajo. Tisoč drobnih skrbi večnega mesta Povsod po svetu nam ljudje radi pokažejo znamenitosti svojih mest. A ne vedo nam mnogo povedati o njih. Skoro, da so spomeniki nekega kraja pomembnejši za tujce kot za domačine. Tujcem usmerjajo prve korake po mestu, dajejo jim neki cilj, pomagajo jim ustvarjati zunanjo podobo mesta. Toda na prvi pogled se zdi, da so v Rimu spo meniki globlje vtkani v njegovo tkivo, da so del njegovega resničnega bitja. Preseneti vas njihovo število in pomembnost. Gledate kako hodijo ljudje pred njimi, posedajo na stopniščih in pod vodnjaki, se razgovarjajo pred pročelji znamenitih palač, žive v naročju zgodovine. Vse predstave pa se spremene tisti hip, ko pridete v stik z domačini, z resničnim življenjem, ki je od spomenikov oddaljeno natanko toliko stoletij kot letnice v prospektu. Pogovor z domačini vam naenkrat postane vodilo pri dokončnem oblikovanju vtisov. Pogovor z domačinom iz Rima pa sem imel že mnogo let prej kot sem sam prišel v Rim. Antonija sem spoznal v Hammerfestu na Norveškem. Bil je pravi Rimljan. Njegov nos je bil še celo nekoliko bolj poudarjen kot Cezarjev. Temnorjave lase je imel goste in drobno kodraste. Oči temne in drobne, nekako zalite v gladkih licih. Le obnašal se ni nič kaj uglajeno. Gibal se je počasi in okorno, malo je govoril in ni rad zahajal v družbo. Vedno je hodil oblečen v široke, ohlapne hlače, ki niso bile niti malo elegantne in vedno je imel na sebi isti karirasti, pomečkan jopič. Karkoli je dejal ali storil, je bilo videti okorno, zadržano. Zdelo se mi je, da se je navzel navad severnjakov, da je imel v sebi košček njihovega značaja. V sebi je nosil neki nemir iskanja in razmišljanja. Tedaj je Antonij že tretje leto študiral literaturo v Kopenhagnu. Govoril je odlično norveški, danski in angleški jezik. Redno je polagal izpite, ob koncu šolskega leta, ko so ga pričakovali doma v Rimu, pa se je redno odpravil ravno v obratno smer, tako da tedaj že tretje leto ni videl svoje družine. Preko poletja je opravljal razna sezonska dela na južnem Švedskem, v Oslu in v Hammerfestu in nato potoval po severnih državah. (Nadaljevanje sledi) BORIS VISNOVIC SREDA, 5. OKTOBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7.00 Koledar: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbila in barve; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Zabavali vas bodo; 17.45 Nekaj jazza; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Boc-cherini: Kvintet; 18.50 »Los Ma-rimbos*; 19.15 Sodobne bolezni; 19.30 Zbor «Antonio Illersberg*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.00 Lahka glasba; 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 »Supermarket*; 14.05 Prvo dejanje Donizettijeve opere »Don Pasquale». Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.30 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.35 Romantične skladbe; 11.00 Celentanov elan; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah: 13.40 Pevski zbor iz Vrtojbe; 14.00 Glasbeni vrtiljak; 15.00 Popularne skladbe; 15.45 Od Soče do Drave: 16.20 Otroški kotiček; 16.45 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Brahmsove variacije. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Mednarodna folklora; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkestri; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.10 Mali ansambli; 15.45 Orkester Ballotta; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Ghislanzonijeve skladbe; 18.00 Umetnost in književnost; 18.30 Neapeljske pesmi; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.20 Bel-linijeva opera »I Capuleti e i Montecchi*. II. program 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 -Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje Bruno Lauzi; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester Fallabrino; 9.55 Prijetna glasba; 10.20 Ansambel Al Cajola; 10.35 Plo:'oe; 11,40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Glasbeni kotiček; 15.15 Iz- brani motivi; 15.35 Pianist A. B. Michelangeli; 16.00 Rapsodija; 16.38 Orkester; 17.00 Neapelj, kakršen je; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Orkestri Tn solisti; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Iolivetove skladbe; 18.45 Filozofija; 19.00 Martinijev koncert; 19.15 Vsako večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Berliozova Kleopatra; 22.10 Ilaendel, Schubert in Beethoven; 22.45 Pe trassijeve skladbe. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Mladinski zbori; 9.25 Godala v ritmu; 10.15 Pianistka Gi-ta Mally; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Brkano-vič: Peta simfonija: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Zabavni orkester; 15.30 Švedske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pri skladatelju Hačaturja-nu; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz naših studiov; 18.50 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mozart: Gledališki ravnatelj; 21.05 Lhotka Kalinski: Analfabet; 21.40 Bjelinski: Prva suita; 22.10 Nočni akordi; 22.50 Literarni nokturno — Vuk Krjevič: Pesmi; 23.05 Plesni orkester. Ital. televiiija 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Komični filmi; 19.15 Sprehod v prazgodovino: »Velikani Cromagnona*; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Športna sreda, ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Goldonijeve «Le baruffe chiozzotte*, režira G. Strehler. Jug. televiziia 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 Angleščina: 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.50 Angleščina; 16.30 Moskva: Nogomet Spartak - OFK Beograd; 18.25 Obzornik; 18.45 Polet 107 — reportaža; 19.05 Film; 19.15 Vreča bolh — češki film; 20.00 Dnevnik; 20.35 Sto let Slov. dramskega društva; 21.10 Smejoči se človek — film; 22.20 Letališče v Kaštelu; 22.40 Poročila. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) S taktom boste več dosegli kot s silo. Omejite svoje odvečne stroške. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se lotite dela odstranite prej vse ovire. Razum vam bo v napoto pri čustvenih zadevah. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razčistite področje dela, nato se dela lotite. Ne zaupajte svojih intimnosti nepoklicanim. RAK (od 23.6. do 22.7.) Računajte s_ srečo, vendar pa ne preveč. V družini spor, krivdo iščite pri sebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Več vneme pri delu, kajti sicer ne boste dobro zvozili. Odkritosrčnost bo edina pot iz zagate. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne boste zmogli vsega dela. Ponos je lepa stvar, včasih pa škoduje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrebni bodo izredni napori. Skupno življenje vam je prirojeno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izredno obsežne načrte imate, ki pa niso izvedljivi. V družini prijetno razpoloženje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše načrte bodo sprejeli, hkrati pa vam naložili vse delo. Privoščite si nekoliko zabave. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Možno je, da uspete, vendar ne sami. Med prijatelji ne vzbujajte na-sprotstev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) E-nergično se lotite razčiščevanja odnosov na delu. Nekoliko slabe volje boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsi znaki kažejo, da je vse v redu. Neko zadevščino v družini boste oživili. OBMEJNO SREČANJE ŽENA V NOVI GORICI V duhu skupne borbe v NOV zu dobre odnose nu meji Žene iz Nove Gorice in Gorice so sprejele resolucijo proti vojni v Vietnamu V nedeljo popoldne je bilo v gradu Kromberk pri Novi Gorici prvo povojno srečanje žena iz go-riike pokrajine, ki so včlanjene v Zvezi žena Italije, s članicami konference za družbeno aktivnost žensk 1* Nove Gorice. Srečanje je ob pestrem programu minilo v zares prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Okoli 150 žena z obeh strani meje «e je dogovorilo za ponovna podobna snidenja. V spodnjih prostorih gradu sta najprej govorili predstavnica žena iz Nove Gorice Tončka Kavčič, ki je izrazila zadovoljstvo nad obiskom žena iz sosedne države ter je orisala vlogo jugoslovanskih žena v političnem življenju v Jugoslaviji in njihovo vključevanje v mednarodno aktivnost žensk. Borba za popolno emancipacijo žena v družbi ter za mir na svetu — to so osnovne značilnosti, po katerih se ravnajo Jug. žene v svoji aktivnosti, je poudarila govornica. Za njo Je spregovorila tajnica predsedstva zveze žena Italije za gori-ftko pokrajino Marija Tomadin. Tudi ona se je v pozdravnem nagovoru zadržala na najpomembnejših problemih italijanskih žena. Zlasti je opozorila na njihovo privrženost načelom miroljubnega sodelovanja med narodi ter razvijanja dobrih odnosov ob meji, ki velja za najbolj odprto na svetu. Govornica Je tudi poudarila vlogo žena v nadaljnjem razvijanju dobrega sodelovanja z manjšino v Italiji ter medsebojnem sporazumevanju med obema sosednima državama, ki sta skupaj nosili borbo proti fašizmu in okupatorju. Po govoru obeh predstavnic so ob srečanju sprejeli protestno resolucijo proti vojni v Vietnamu, ki so jo naslovile na zunanji ministrstvi obeh držav. V njej se zavzemajo za angažiranje vseh naprednih sil za zaključek spora. Sledil je kulturni program pri katerem sta sodelovala goriški oktet ter pevski zbor iz Tržiča, ki sta odpela več pesmi v obeh Jezikih. Po uradnem delu srečanja so si predstavnice žena sosednih mest o-gledale muzej, ki ima svoje prostore v gradu in med drugim prikazuje tudi skupno borbo partizanov obeh narodnosti Pfoti okupatorju. Obisk gojencev akademije javne varnosti iz Rima V naši deželi se mudijo tečajniki akademije korpusa javne varnosti iz Birna. Najprej so se ustavili v Trstu, včeraj pa so položili venec k spomeniku v Redipuglii; v Gorici jih je na Gradu sprejel župan Martina skupno z drugimi civilnimi in vojaškimi oblastmi, katerim je tečajnike predstavil nadzornik tržaškega območja korpusa agentov PS polkovnik Ignazio Guer-ra. Iz Gorice so se tečajniki vrnili v Trst. Akademijo, ki traje štiri leta, so ustanovili pred dvema letoma; v njej se usposabljajo oficirji, ki bodo stalno zaposleni v korpusu. Na pobudo središča «Ezio Vano-ni», ki so ga ustanovili pred kratkim; bo drevi ob 20.30 v Ronkah (ACLI) javno predavanja o perspektivah tržiškega območja v deželnem načrtovanju. Predavala bosta prof. Mario Dassovich s tržaškega vseučilišča in odv. Alealdo Ginaldi. zasedanju. V primeru potrebe bo drugo sklicanje seje v soboto 15. t.m. ob 16. uri. Dnevni red vsebuje 13 točk za javno in 4 točke za tajno sejo. Podrobnosti o posameznih točkah bomo javili prihodnjič. Seja občinskega odbora v Gorici Zaceli bodo s tečaji ortopedske telovadbe Na zadnji seji občinskega odbo-ra v Gorici, ki se je sestal v ponedeljek zvečer pod predsedstvom župana Martine so na njegov predlog sprejeli osnutek medalje, ki jo bodo izdelali ob 50-letnici prihoda italijanske vojske v Gorico. Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Tomassicha so sklenili predlagati občinskemu svetu ustanovitev desetih tečajev za ortopedsko telovadbo. Proučili so tudi možnost ustanovitve ambulante za profilakso tumorov na maternici. Poročali so še odborniki Lu-pieri, De Simone in Agati. OBVEZNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Kdaj in kako lahko trgovci dosežejo pravico do pokojnine Posebna prehodna doba do konca leta 1979 - Mesečna pokojnina znaša 12.000 lir Trgovinska zbornica opozarja na zakon št. 613 od 22. junija letos, ki je bil dne 12. avgusta objavljen v uradnem listu in ki urejuje obvezno pokojninsko zavarovanje trgovcev in njihovih družinskih članov. Zavarovanje je obvezno: 1. za trgovce, ki so vpisani v seznam u-pravičencev za zdravniško pomoč; 2. za družinske člane, pomočnike takih trgovcev; taki pomočniki so lahko zakonski drug, otroci in vnuki po neposredni liniji, starši, bratje in sestre. Upravičenci se lahko upokojijo pri 65 letih moški in pri 60 letih ženske, če so plačevali zavarovalne prispevke najmanj 15 let. Za obdobje od 1.1.1966 do 31.12. 1979 pa velja izjemna določba, po kateri lahko upravičenci dobijo pokojnino ne da bi čakali na dopolnitev 15-letne dobe za plačevanje prispevkov. Moški, ki so dopolnili 65 odnosno ženske 60 let in ki so vpisani v seznamih trgovcev od 31. decembra 1963 dalje nepretrgoma do upokojitve, bodo prejeli pokoj- PO SODBI STROKOVNJAKOV Avtobusna služba v Tržiču bo imela 18 mil. primanjkljaja Kosmati letni dohodek bo znašal 42 milijonov - 66 od sto bodo izdali za plače Občinski svet v Tržiču bo z novim letom prevzel v lastno upravo avtobusno službo. Kako bo poslovala, kakšne bodo spremembe? Predvsem naj omenimo, da bodo potniki potovali v novih avtobusih, ohranili bodo vse dosedanje proge, morda bo nekoliko zmanjšano število voženj, na avtobusih pa bodo poskusili avtomatičnega »sprevodnika* — strojček, ki bo dajal listke. Občina bo zaposlila vse osebje Bonezzija, ki bo prejelo nove uniforme. V bližini klavnice bodo za 7 milijonov zgradili novo remizo in skladišče, v katero bodo vgradili za 5 milijonov lir strojev. Po predvidevanjih strokovnjakov bo nova služba prejela nekaj nad 38 milijonov lir. Ce pristavimo zaslužek s poletnimi programi v Pan-zano ter izredne vožnje zaradi pogrebov, šol, kolonij itd. bo predvideni dohodek znašal 42 milijonov lir. Stroški bodo dosegli 60 milijonov; primanjkljaj bo znašal 18 milijonov. Večji del stroškov, okoli 66 od sto, bo šel za plače (40 milijonov), 5 milijonov za amortizacijo avtobusov, ki jih bo šest. Cesta v Grojni zaprta V četrtek bodo zaprli za promet cesto v Grojni, kjer bodo položili vodovodno cev; cesta bo zaprta predvidoma 3 tedne. Cepljenje otrok proti kozam in davici V občini Gorica so pričeli cepiti otroke proti kozam in davici. V jesenskem roku bodo cepili otroke rojene med 1. Januarjem in 30. junijem 1965 in otroke rojene pred tem rokom, ki še niso bili cepljeni ali je bilo cepljenje negativno. Omenjeni profilaktični postopek bodo opravili v občinskem zdravstvenem oddelku — dvoriščna stavba v Mazzinijevi ulici 7. od 17. do 22. oktobra med 9. in 10. uro. Otrok, ki ne bodo imeli potrdil o ceplje- nju, ne bodo sprejeli v otroški vrtec; starši ali njihovi namestniki naj jih cepijo tudi v primeru, da niso prejeli poziva. Ker se pogostoma pojavljajo tudi obolenja za tetanusom, občina priporoča staršem, naj privolijo v cepljenje tudi proti tej okužbi, ki ga opravijo skupno z injekcijo proti davici. Natečaj za službo pri ženski policiji Z ministrskim odlokom, ki je bil objavljen v uradnem listu, je razpisan natečaj z izpiti za 5 mest podnadzomice pri ženski policiji. Prošnjo je treba nasloviti na notranje ministrstvo - personalni oddelek glavnega vodstva policije, najkasneje do 23. novembra. Podrobnejša pojasnila daje kabinetni urad pri prefekturi. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornice v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem blaga proste cone za upravičence iz Gorice in Sovodenj, ki jim pritičejo za oktober. Vsak upravičenec lahko prejme po 250 g surove kave na odrezek št. 57 ter po 2 kg sladkorja na odrezek št. 58. Za sladkor je določena cena po 130 lir za kg. Vsak potrošnik lahko prejme pri svojem trgovcu tudi po 900 g semenskega olja. Delitev bodo zaključili 31. t. m. Ciro Russo razstavlja v Pro Loto v Gorici V razstavišču Pro Loco v goriški pasaži razstavlja svoja olja tržaški slikar Ciro Russo. Na svojih platnih prikazuje motive iz južne Italije, od koder je doma, in pa našo soseščino ob morju in na Krasu. Russo se je razmeroma pozno lotil slikanja, vendar je svojo tehniko izpopolnil ter so njegove figurativne slike prijetne. nino če bodo lahko izkazali, da so plačali naslednje prispevke: upravičenci, ki bodo upokojeni v letu 1966 morajo izkazati vplačilo najmanj 12 mesečnih prispevkov; upravičenci, ki bodo šli v pokoj leta 1967 vsaj 24 mesecev m tako za vsako leto po 12 mesečnih prispevkov več do leta 1979. Od leta 1980 dalje bo veljalo osnovno pravilo, da je upravičen do pokojnine tisti, ki je dosegel predpisano starost in je vplačal najmanj 180 mesečnih prispevkov za starostno zavarovanje. Tisti, ki so vpisani v sezname po 31. decembru 1963, vendar v letu, ko je stopil v veljavo ta zakon (št. 613), bodo imeli tudi pravico do pokojnine po zgoraj navedenih normah, le da bodo lahko stopili v pokoj eno, dve ali tri leta pozneje glede na to, ali so bili vpisani 1964, 1965 in 1966. leta. Mesečna pokojnina znaša po 12.000 lir; prošnjo zanjo je treba nasloviti na pokrajinski urad INPS z vsemi dokumenti, ki jih bo ta urad zahteval. Za vse eventualne posebne primere in za vse dvome se prizadeti lahko obrnejo za podrobnejša pojasnila na komisijo za sezname trgovcev, pri trgovinski zbornici, v Gorici, Ul. Crispi 10. Tam bodo dobili tudi potrdilo v opisu v sezname trgovcev, ki ga morajo priložiti prošnji za pokojnino. f iortca VERDI. 16.30: «Bonny Lake č scom-parsa», L. Oliver in C. Lynley. Mladini pod 14. letom prepovedan CORSO. 17.00: «24 ore per uccide-re», Mioky Rooney in L. Baker. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «Col-po segreto«, J. Gabin in Feman-del. Francoski kinemaskopski film. VITTORIA. 17.30: «L’incredibile Marray», J. Robards in Barbara Harris; ameriški film, zadnja ob 22. uri. CENTRALE. 17—21.30: «L’uomo di Rio», J. P. Belmondo in F. Per-learc. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Repulsione», K. Deneuve in J. Fraser; v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «E1 tigre*, v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Le avventu-re di Golden Boy», Marina Vlady. S. M1CHELE. 19—22.30: «Tarzan in India*; v barvah. Ut m kr EXCELSIOR. 19—22: «La valle del-l’eco tonante*, Kirk Morris; v barvah. RIO. Zaprt. i H* Ib, J.v.v.v.v, |!w!v!vX KvIvM KOLESARSTVO DIRKA PO EMILIH DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO na Korzu Italija 244, tel. 35-38. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 24,2 stopinje ob 11.30 in najnižja 16,6 stopinje ob 7.30; povprečna vlaga 83 od sto. Z A II V AL A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo Alojzijo Devetak . vd COTIC se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: sinova Ivan in Dario ter hči Erminija z družinami Sovodnje, 5. oktobra 1966 EVROPSKO PRVENSTVO ZA ZENSKE V BUKAREŠTI Italija in Jugoslavija ponovno poraženi BUKAREŠTA, 4. — Tudi v današnjem tretjem dnevu evropskega košarkarskega prvenstva za ženske j sta reprezentanci Italije in Jugo- ' slavije klonili tekmicam. Italija je v A skupini podlegla boljšim in hitrejšim poljskim košarkaricam, Jugoslavija pa je v B skupini prepustila obe točki Bolgariji. Izidi današnjih tekem so naslednji: SKUPINA A (Cluj) Romunija . Madžarska 73:45 (39:21) SZ - Holandska 76:45 (34:20) Poljska - Italija 73-48 (34:20) SKUPINA B (Sibiu) CSSR - Z. Nemčija 87:33 (45:12) Bolgarija - Jugoslavija 67:55 (31:29) V. Nemčija - Francija 72:45 (27:19) LESTVICI SKUPINA A 1. SZ in Romunija 6 točk 3. Poljska 4 4. Holandska 2 5. Madžarska in Italija 0 SKUPINA B 1. Bolgarija in CSSR 6 točk 3. V. Nemčija 4 4. Jugoslavija 2 5. Francija in Z. Nemčija 0 SINOČI V GORICI Gulf Oil 70 Spliigen Brau 63 GORICA, 4. — Nocoj je goriška peterka Spliigen Braua, ki bo nastopila v italijanskem prvenstvu A lige, imela v gosteh ekipo ameriških študnetov Gulf Oila. Prijateljska košarkarska tekma se je končala z zmago ameriških košarkarjev 70:63 (31:22). Tekmi Je prisostvovalo 2000 gledalcev. Sodila sta Del Negro in Mazzarolli iz Trsta. ZA VELIKO NAGRADO SALVARANI Preziosi najboljši na cilju v Baganzoli «Asi» so popolnoma razočarali BAGANZOLA, 4. — Carmine Preziosi je danes zmagal na 49. kolesarski dirki po Emiliji za Veliko nagrado Salvarani. Njegova zmaga predstavlja največje presenečenje, ker ni nihče pričakoval od tega kolesarja podobnega exploita. Zadnje čase sploh ni nastopal in je nekaj časa tudi bolehal. Po nastopu na Giru in odmoru na jugu Italije, se je vrnil v Belgijo, —-- kjer stalno prebiva, in ni niti najmanj misllil, da mu bo uspelo pre- magati vse najboljše sile. Sicer je treba priznati, da je njegova današnja zmaga popolnoma zaslužena. Preziosi se je pri 150. km pridružil beguncem 'in je vztrajal tudi ko je kazalo, da zanj ne bo mesta med prvimi. Na cilju v Baganzoli je tisoče gledalcev upalo na zmago Adornija, vendar se njihov ljubljenec ni uvrstil niti med prvimi. Adorni se je opravičil in je pripomnil, da ga že mesec dni ni bilo na cestah, zaradi česar ni nič čudnega, če mu krči niso dovolili, da bi se udeležil zadnjega sprinta. Medtem ko je Maz-zacurati prijetno presenetil, so Motta, Gimondi, Dancelli in Altig popolnoma razočarali. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Dancelli ni bil razpoložen, ker je ugotovil, da je njegov tehnični direktor odkril, da ima namen prestopiti k Vittadellu. Sicer podpis m njegov, temveč njegove sestre, zaradi česar nima prave vrednosti. Bo zadeva prišla pred sodišče? Tudi mogoče. Motta in Gimondi pa sta pazila drug na drugega in sta seveda pozabila na ostale, ki so izrabili položaj, da so se pridružili prednji skupini. Vse kaže, da tokrat Gimondi ni hotel sodelovati z Motto, kar je slednjega precej potrlo in razburilo. Vrstni red na cilju 270 km dolge dirke v naslednji: 1. CAR1WNE PREZIOSI (Bian-chi) 6.35’, s povprečno hitrostjo 40,607 km; 2. Mazzacurati (Salvarini) 3. Uccatti (Excelsior Milano) 4. I. Massignan (Bianchi) 5. Cribiori (Vittadello) 6. Adorni (Salvarani) 7. Tosello (Molteni) 8. Bodrero (Legnano) z zaost. 5” 9. Guerra (Salamini) 1’35” 10. Bitossi (Filotex) 1’40”, 11. Manza, 12. Dancelli, 13. Vigna, 14. Albonetti, 15. Polidori, 16. Casalini, 17.Maurer, 18. Armani, 19. Grazioli, 20, De Rosso, 21. Arrigoni, Duran-te, Knapp, Di Toro, Baldan, Pas-suello, Schiavon, Miele, Negro, Vi-eentini, Carletto, Farisato, Scan-delli itd. CATANIA, 4, — Nicola Pietran-geli je danes v prvem dnevu italijanskega teniškega prvenstva z lahkoto odpravil Guercileno in se tako uvrstil v drugo kolo. Tudi Tacchini in Merlo, ki prav tako prideta v poštev za osvojitev naslova, sta brez težave prebredla prvo oviro. Popoldne so nastopile igralke. Tudi v tej skupini so Maria Tere-sa Riedl, ki bo skušala četrtič o-svojiti ženski naslov, Pericoli, Cor-digiani in Lazzarino premagala tekmice in se uvrstile v nadaljnji del prvenstva. Pietrangeli se je uvrstil tudi v drugo kolo moškega doubla. V otvoritveni tekmi je skupno s Di Masom premagal, pa čeprav ne brez težav, dvojico Cerutti-Gior-dano. RIM, 4. — Francoska teniška zveza je že najavila sestavo teniške reprezentance, ki bo od 14. do 16. t. m. nastopila proti italijanski. Dvoboj bo na igriščih športne zveze Montfreuryja. Francoske barve bodo predstavljali Darmon, Jauff-ret, Beust, Contet, Courcol, Paul, Montranaud. ............................. B LIGA NAMIZNI TENIS V Milanu poraz Borove ekipe Srečanje, ki so ga igralci Bora odigrali v prvem kolu B-lige v Milanu proti ENEL, se je zaključilo s predvideno zmago Milančanov 8:1. Proti igralcem kot so Roveda (2. kat. 2. skupina), Bolther (2. kat 3. skupina) in Scarpellini (2. kat., 5. skup.), so mladi neizkušeni borovci igrali nad pričakovanjem. Naj omenimo le odlično V ponedeljek bo seja pokrajinskega sveta Po večmesečnem poletnem odmoru bo v ponedeljek 10. t. m. z začetkom ob 21. uri, prva redna seja pokrajinskega sveta v jesenskem tHIHISnn!nSHniHHIHnH5n5i55H5!5H:5ISniHiHjt?iS5HHi55;j5Hš:HtH:Išit:nH5KHiHšB^JHISiši:nJHiiiKJHšU5HHaiHIBIHi«ll5?I5!jnSi5:n5H:«5Hšt:!:nn!HtH:H5H«jiiUH:MUHiIHiUllšš:5šlJiHSH»ššaHH8ššišiH«ššši»HHinnHH!:r}H5K5S«K5:::;::iHI-5Ml!::i!55:-.........................................................................i::::::::::::::::::::::::::::..................f W. S0MERSET MAUGHAM zmago Edija Boleta nad Bolther-jem. Poleg tega je isti igralec le za las izgubil tekmo z Rovedo, kot tudi A. Tavčar uvodno tekmo s Scarpellinijem. Srečanje bi se torej prav lahko zaključilo z rezultatom 3:6. Naj poudarimo še, da so vsi trije borovci pokazali izredno moderen sistem igre, z učinkovitim napadom in protinapadom in da so želi obilo občudovanja in priznanja med občinstvom in predvsem s strani nasprotnikov, kar da dobro obetati za bodočnost. Drugo kolo bo ekipa Bora odigrala v nedeljo 9. t. m. v Milanu proti Canottieri Olona. IZIDI Tavčar Adrijan - Scarpellini 1:2 (22:20, 24:26, 12:21) Emil Bole - Bolther 0:2 (9:21, 12:21) Edi Bole-Roveda 1:2 (21:15, 23:25, 15:21) Adrijan Tavčar - Bolther I. 0:2 (11:21, 15:21) Edi Bole - Scarpellini 0:2 (16:21, 12:21) Emil Bole-Roveda 0:2 (10:21, 19:21) Edi Bole - Bolther 2:1 (21:16, 10:21, 21:16) Adrijan Tavčar - Roveda 0:2 (13:21, 22:24) Emil Bole - Scarpellini 0:2 (13:21, 12:21) POSTAVI BOR-Adrijan Tavčar, Edi Bole, E-mil Bole. ENEL MILAN: Scarpellini. Roveda, Bolther, T-ar BOLOGNA, 4. — Igralce Bologne, ki su v nedeljo izgubili tekmo s Cagliarijem, bo vodstvo kluba kaznovalo. To je javil s posebnim poročilom izredno komisar Bologne, ki je predlagal, kot predvideva pravilnik, disciplinskemu odboru nacionalne lige, da bi igralcem, ki so v nedeljo oblekli klubski dres, znižali plače v višini 70 odstotkov. To naj bi veljalo za dobo desetih dni. Komisar je kazen predlagal, «ker njihovo športno vedenje ni odgovarjalo dolžnosti, ki jo imajo profesionalni igralci*. * * * PRAGA, 4. — Praška Dukla je v povratni tekmi prvega kola turnirja za pokal evropskih prvakov premagala dansko enajsterico Esbierg 4:0 (2:0). Ker so praški nogometaši premagali tudi v prvi tekmi danske tekmece z 2:0, so se uvrstili v drugo kolo turnirja. Z atletskega tekmovanja SŠI Tekmovalci raznih društev čez zapreke Članice na startu teka na 80 m Zmagovita štafeta. Predstavniki Cankarja B. Košuta, A. Košuta, I). Švab in G.Neubauer ČUDOVITA ZENSKA »Govori sam z njo,» je rekla Julija vznemirjeno, «jaz tega ne morem.* «Meni bo gotovo odbila, ti pa jo lahko oviješ okoli prsta.* »Oba veva, kako je s tem. Ljudje denarno podprejo in omogočijo izvajanje nekega dela zaradi dveh razlogov: iz častihlepja ali če so v nekoga zaljubljeni. Govori se veliko o umetnosti, toda ko pride do tega, da je treba denar položiti na mizo, se večina teh ljudi umakne neprizadeta, vsi gledajo le na to, kakšne koristi bodo imeli od tega.* «No, pa potrkaj na Doliyno častihlepnost.* «Pri njej ne bi s tem nič dosegla.* «Kaj hočeš s tem reči?* «Kaj še ne uganeš?* Zasvitalo se mu je in je bil ob tem tako presenečen, da Je zmanjšal brzino. Mar je mogoče, da ima Julija prav? Zmeraj je imel vtis, da ga Dolly nima posebno rada, da pa bi mogla biti vanj zaljubljena, na to ne bi pomislil niti v sanjah. Res, Julija je imela zelo ostre oči — zelo težko bi kaj spregovorila — poleg tega je bila strašno ljubosumna in domišljala si je, da vse ženske tekajo za njim. Res, Dolly mu je za božič poklonila gumbe za zapestnice in tedaj si je mislil, da je to storila pač samo zaradi tega, da se ne bi počutil zapostavljenega; Julija je bila namreč dobila od nje v dar zaponko, vredno najmanj dvesto funtov. Vsekakor je bila to le taktika. Toda naj je bilo že karkoli — ni si imel kaj očitati. Z ničimer ni dajal za to povoda. «Ne, dragi, ni zaljubljena vate.* Neverjetno je bilo, kako je Julija vselej uganila, na kaj Michael misli. Pred to žensko ni bilo mogoče ničesar skriti. «Zakaj me navajaš na take misli? Želel bi, da se jasneje izražaš.* Julija je to tudi storila. «Ni'kdar še nisem slišal takega nesmisla,* je zakričal. «Veš kaj, Julija, nikdar ne bi mislil, da si sposobna tako umazanega mišljenja.* «Pomiri se, sladki moj!* «Ne verjamem ti od vsega tega niti črke. Končno imam tudi jaz oči v glavi.* Julija ga še ni videla tako jeznega. «Pa tudi, če bd bilo to res, mislim, da si dovolj odrasla, da paziš nase. Tako ugodna priložnost se ne bo več ponudila, še več, ne smemo je izpustiti iz rok.» »Klavdija in Izabela v 'Milo za drago’.* »Grdo je od tebe, Julija, da tako govoriš. In sam bog ve, da sem gentleman.* «Nemo me impune lacessit.* Ostanek vožnje je potekal v tišini, ki je pretila z nevihto. Gospa de Vries ju je pričakovala. »Nisem mogla oditi spat, ne da bi vaju pozdravila,* je rekla, medtem ko je objemala Julijo in jo poljubljala na obe lici. Michaelu je prisrčno stisnila roko. Julija je preživela prijetno nedeljsko dopoldne; ležala je v postelji in brala nedeljske časopise. Najprej je brala gledališke vesti, potem novice iz družabnih krogov in stran za žene, naposled je preletela naslove političnih člankov. Rubriki o knjigah ni posvečala nobene pozornosti. Nikoli ni mogla razumeti, čemu se za to porabi toliko prostora. Michael, ki je stanoval v sobi poleg nje, je prišel le toliko, da ji je zaželel dobro jutro in potem odšel na vrt. Kmalu zatem je Julija zaslišala oprezno trkanje na vrata in vstopila je Dolly. Njene veli- ke črne oči so sijale. Sedla je na rob postelje in prijela Julijo za roko. «Draga, pogovarjala sva se z Michaelom. Želim vama posoditi denar.* Juliji je srce močno utripalo. «Ne! Tega ne smete storiti. Michael vas tega ne bi smel prositi, tega ne bom dopustila, že brez tega ste preveč dobri do naju.* Dolly se je nagnila in poljubila Julijo na usta. Glas ji je bi! še tišji kot navadno in rahlo je drhtela. «Ah, draga, kaj ne veste, da ni ničesar na svetu, česar za vas ne bi storila? Tako se veselim tega, to naju bo še bolj zbližalo. In tako ponosna sem na vas.* Zaslišali sta, da prihaja Michael; nalahko je žvižgal; ko je vstopil v sobo, se je Dolly obrnila k njemu in njene oči so bile zameglene od solza. ((Pravkar sem ji povedala.* Dihal je od vznemirjenja. ((Čudovita ženska!* Sedel je na drugi rob postelje in prijel za Julijino še prosto roko. «Kaj praviš k temu, Julija?* Julija ga je zaničljivo pogledala. «Vous 1’avez voulu, Georges Dandin.* «Kaj je to?» «Moliere.» Takoj po podpisu pogodbe na sodišču si je Michael zagotovil gledališče za jesen. Pred tem pa si je omislil nekoga za reklamo. Časopisom so bili poslani članki, ki so bralce seznanili z novim gledališčem in Michael je s pomočjo urada za reklame pripravljal zase in za Julijo intervjuje, ki naj bi izšli v tisku. Njune fotografije, na katerih sta bila skupaj ali posamič, z Rogerom ali brez njega, so se pojavile v ilustriranih tednikih. Družinska vez je bila zelo poudarjena. Pri tem sta kolebala, s katerim od treh odkupljenih gledaliških del bi bilo najbolje začeti. In tako je neko popoldne, ko je bila Juli- ja v spalnici in je brala roman, vstopil pisom v rokah. v sobo Michael z roko- ((Prosim te, da takoj prebereš to bil od nekega agenta. Meni se zdi, hitro odločiti.* stvar. Pravkar sem jo doda bo vžgalo. Morava se Julija je nemudoma odložila roman. »Takoj bom prebrala.* «Jaz bom spodaj. Pokliči me, brž ko končaš. Nato se bova o vsem pogovorila. Zate je v njem izredna vloga.* Julija je brala hitro, prelistavala prizore, ki niso prišli zanjo v poštev, toda glavno žensko vlogo, tisto, ki naj bi je igrala sama, je seveda prebrala zelo pazljivo. Ko je prišla do zadnje strani, je pozvonila in zaprosila služkinjo (ki je bila tudi njena garderoberka), naj pokliče Michaela. «Torej, kaj misliš?* «Delo je dobro. Ni verjetno, da bi moglo propasti.* Michael je začutil v njenem glasu prikrit sum. «Kaj imaš pripomniti? Vloga je sijajna Prav tisto, kar znaš ti veliko bolje zaigrati kakor kdorkoli na svetu. Veliko je vedrine in v tem toliko čustev, kolikor jih je tebi treba.# «Da, vloga je izredna, toda v mislih imam moško vlogo.# «Zakaj? Saj je tudi moška vloga odlična.* ((Seveda, toda on ima petdeset let in če ga boš naredil mlajšega, bo delo izgubilo svoj smisel Ti menda ne boš igral tako starega človeka?« «Jaz? Saj te vloge sploh ne mislim igrati jaz. Za to vlogo pride v poštev samo en človek. Montevernon. In lahko ga bom dobil. Jaz bom igral Georgesa.* «To bedno vlogo? Ne, tega ne smeš.* «Zakaj ne?» «Kaj nisi prav zaradi tega hotel imeti lastno gledališče, da bi midva lahko igrala glavne vloge?* (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVU: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, H., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z» SFRJ: AD1T, D2S. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-aorrvni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi T*a-'ke W gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri iiSocietit Pubblicitš Italiana* - Odgovorni urednik? STANISLAV RENKO - Izdaja li. tiska Založništvo tržaškega tiska Trst