KOTO GRE V KORAK Z EVROPO
Pred dnevi so v tovarni Koto, ki je trgovsko in proizvodno podjetje za široko porabo usnjenih izdelkov in živalskih surovin, pripravili novinarsko konfe-renco, na kateri so predslavili lanske poslovne rezultate in strategijo Tovarne beljakovinskih koncentratov Zalog, ki posluje v okviru KOTA. Novinarje so seznanili tudi z urejenostjo na področju zbiranja in predelave klavniških odpadkov in poginulih živali v Sloveniji. Koto je namreč edini in največji tovrstni obrat odprtega tipa v Sloveniji.
Generalni direktor Kota Miro Sot-lar je pomen Kota za slovensko kme-tijstvo označil kot tovarno beljakovin-skih koncentratov. ki je v reproduk-cijski verigi nujno potrebna zaradi proizvodnje in zaradi mesno-predelo-valne industrije. Zato se v Kotu zave-dajo dejstva, da morajo tovarno teh-nološko in ekološko dobro vzdrže-vati. kajti take zahteve so s strani okolice, v kateri tovarna obratuje, vedno večje in temu morajo podrejati vsa strokovna in organizacijska priza-devanja.
Po mnenju generalnega direktorja je nujno potrebno zakonodajct, ki se navezuje na zbiranje in predelavo klavniških odpadkov. prilagoditi za-konodaji Evropske skupnosti. Med-tem ko proizvode v podobnih evrop-skih tovarnah subvencionirajo država ali lastniki živalskih odpadkov, kar pomeni. da naši izdelki na evropskem tržišču niso konkurenčni, pa pri nas še nimamo ustrezne zakonodaje, ki bi celovito reševala to problematiko.
V KOTU so lahko zadovoljni tudi
s svojo zunanjetrgovinsko bilanco, saj so lani izvozili za 75 milijonov mark. Ta znesek predstavlja petinšestdeset odstotkov njihove celotne lanske pro-izvodnje, medtem ko so uvozili za petintrideset odstotkov.
Proizvodni program Kota bi lahko razdelili na dve področji, področje su-rovin in gotovih izdelkov. Na po-dročju surovin imajo tovarno. v kateri predelujejo odpadke iz mesno-prede-lovalne industrije. (tudi predelava su-rovin kož in predelovanje določenih izdelkov za mesno-predelovalno in-dustrijo), medtem ko na drugem po-dročju skrbijo za prodajo gotovih iz-delkov, ki jih prav tako proizvajajo v svojih tovarnah. To so izdelki iz usnja, usnjena galanterija. usnjena konfekcija.
V celotnem kolektivii je zaposlenih 390 Ijudi. Zaposleni skrbijo za organi-zacijo proizvodnje in prodajo. Proiz-vodni program je izredno širok. saj imajo svoja podjetja tudi v Beogradu. Zagrebu, Moskvi, Berlinu, hkrati pa
so tudi soustanovitelji Costeila v Zugu v Švici, Costella v Zagrebu. Costella v Banjaluki, Costella Sara-jevo. Costella Skopje, Lesca v Miinchnu, Kota export-import Ber-lin, Kota-Nec v Ljubljani. Eura v Ljubljani in Inde na Vranskem. S predstavništvi v Moskvi si zagotav-ljajo internacionalno poslovanje po-djetja. to pa povečuje njihovo moč in jim omogoča lažji pristop na tuja tr-žišča.
Pomočnik generalnega direktorja Marko Skodlar je povedal, da je koli-čina predelanih organskih odpadkov v lanskem letu presegla 30 tisoč ton. Na dan so v dveh izmenah predelali 160 ton odpadkov. Predlani so jih skupaj predelali nekaj manj kot 50 tisoč ton, lanska obremenitev pa je
bila zaradi zmanjšanja števila izmen nekoliko manjša.
V Kotu pa niso zadovoljni z odno-som predelovalcev do pridelovalcev.
»Prav gotovo bi morali na tem po-dročju spremeniti zakonodajo, po-membno in pohvalno pa je, da de-lamo, kar delamo. Dejstvo je, da vsak dan poberemo organske odpadke na 61 odkupnih mestih in to brezplačno, saj so obveznosti na naši strani. To pomeni, da bi se morali problema odpadkov zavedati tudi sami predelo-valci in zato sami prispevati k tej ko-ristni reciklaži in uporabi v živinorej-skem ciklusu. Ni še jasno, koliko in kaj bi morali prispevati, natančnih izračunov še nismo pripravili. Izdelka mesno-kostna moka in tehnična mast sta borzna artikla in njuna cena se na
evropskih borzah vsak dan spreminja. V minulih letih smo zabeležili drasti-čen padec in temu bi morali prilago-diti tudi nove okvire poslovanja,« meni gospod Marko Skodlar.
Brez dvoma je proizvodnja v to-varni beljakovinskih koncentratov zelo zahtevna in zato tudi draga, torej povezana z velikimi stroški. Samo po sebi se ponuja razmišljanje, da bi mo-rala tovarni, ki obratuje v interesu nas vseh, najbrž pomagati tudi država. Še posebej zato, ker bo treba nekako rešiti problem za 30 odstotkov pove-čanih zmogljivosti, ki so jih pred leti zgradili v skladu z zakonskimi pred-pisi za primer kužnih bolezni živali itn.
Tovarna se nikoli ne sme ustaviti v nepravem trenutku. Ker je proiz-vodnja Kota na evropski ravni, je treba evropskim merilom prilagoditi še zakonodajo. Čaka jih še lastninje-nje, prav gotovo pa nadaljnjega raz-voja in vlaganj brez pomoči države oziroma davčnih olajšav ne bodo zmogli.
MILAN SKLEDAR