■ A dl let0 vi- 3 Jg ICI MAJ 1966 CENA 40 par (40 st. din) GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD OBČANOV 1 3 ■■■■H ■■■■ K ■>■■■■■■■■■ ■■■>■■>■■■»3 C! KONFERENCA SZDL 3 Na konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana-Bežigrad so obravnavali naloge in organizacijsko politični razvoj SZDL ter predlog statuta S SZDL Jugoslavije. Razpravljali so tudi o vlogi in nalogah zbora delovnih skupno sti naše občinske skupščine ter izvolili delegata za VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Be-žigrajčane bosta na kongresu zastopala sodnik Franc Artnak in novinar Marjan Javornik. Na 6. strani objavljamo stališča, ki so se izoblikovala na konferenci ter izvlečke iz razprav nekaterih delegatov. Fani Perbilove ni več. V četrtek pete-£a maja so jo z vsemi častmi pokopali na vaškem pokopališču v Dolu. Fani PerbV ni bila samo republiška Poslanka in dolgo vrsto let odbornica bežigrajske občinske skupščine. Bila je Pravi ljudski tribun, učiteljica, ki je z Vso odgovornostjo in predanostjo ter z veUko mero optimizma vzgajala naš naj •olajši rod. Njen razred je izgubV učite-•fco, ki ni bila samo učiteljica. Pripadala je generaciji, ki ni ničesar pobila zastonj in ki je niso nikoli božali, rani Perbil, otrok rudarske družine, do-^a v In'akah pri Zagorju, je bila že s Šestnajstimi leti v vrstah borcev za lepše življenje delovnega človeka. Med vojno jr prestala grozote fašističnega nasilja, n“jprej v ječi in nato v zloglasnem tabo rišču Auschwitz. Fani PerbV je bila tiste vrste ženska, bi je poskusila vse tegobe življenja in je **>ala ceniti vsako najmanjšo dobroto. Kdorkoli je bil v Dolu v zagati, je vedel, da mu Fani ne bo nikoli obrnila hrbta. Ddborniki bežigrajske skupščine so jo spoštovnM in zavedali so se, kdo jih bo zastopal v republiških poslanskih klo-P®^- Vsi so oč, nje veliko pričakovali. Vedeli so, da Fani lahko zaupajo. Toda tudi "stih stvari, ki se jih je že lotida, žal, ni °£la izpeljati do konca. . ,Fa.n'_n' več med mladimi glavicami v „ ski šoli, ni je več med odborniki in Poslanci. Slava njenemu spominu! Razgovor s predsednikom občinske skupščine Ivanom Vinklerjem POSTAVITI CILJE, KI JIH JE MOGOČE DOSEČI Namesto dosedanjega predsednika občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad so odborniki na seji, ki je bila osmega aprila, izvolili za novega predsednika občinske skupščine 37-lefnega diplomiranega pravnika Ivana Vinklerja. Ivan Vinkler je bil doslej tri leta podpredsednik bežigrajske občinske skupščine. Ob prevzemu predsedniških dolžnosti je na vprašanja našega časnika odgovoril takole: Odborniki občinske skupščine so vsak dan bolj različnih mnenj. Kako kot predsednik občinske skupščine vsklajujete različne interese in stališča odbornikov? »To. da imajo odborniki ob. činske skupščine različna mnenja ter da nastopajo v razpravah različno, je normalno glede na proces skupščinskega dela. Boj mnenj je pravilen, seveda na nima pomena, da se odborniki og- PROSTORA BO ZA VSE... ČE BI ČRNUŠKIM PLANINCEM POMAGALI DOGRADITI DOM NA MALI PLANINI Stran 7 lasajo samo zato, ker je to ker je to njihova dolžnost, njihova pravica, ampak mo- 'Razprava zaradi razprave ne rajo sodelovati v razpravi, pomeni nič, temveč se mora- jo odborniki prej pripraviti, tako da lahko na sejah utemeljeno razpravljajo. Sedanji sestav občinske skupščine je na takem nivoju, ki jamči, da so razprave v glavnem kvalitetne in da se znajo odbovni- Nadalj. na 3. strani Zaplet v Cementarju Z reelekcijo smo bili popolnoma zadovoljna, dokler so bile stvari napisane načelno. Prvi znak nejevolje se je pokazal tu ali tam, ko so pisane črke začele konkretno določati, v katerem podjetju in v katerem primeru bo treba izvršiti reelekcijo. Tudi ko smo tolmačili pomen in vzrok reelekcije, smo bili vsi istega mnenja, da je le-ta potrebna in da je še kako nujno, da pridejo na odgovorna delovna mesta v gospodarstvu sposobni strokovni kadri. Zanimivo pri tem je, da so bili vsi tisti, ki jim je reelekcija pravzaprav »stregla« po položaju, z njo zadovoljni. Zakaj, kako, smo bili priče najrazličnejšim mahinacijam, špekulacijam in kombinacijam, kako bi ogroženi na videz lep, legalen in zakonit način obšli ostrino zakona o reelekciji. Tipičen primer je Cemen-tar, to je podjetje iz bežigrajske občine. Po določilih zakona o reelekciji direktorjev bi morali v Cementarju razpisati delovno mesto direktorja do 16. januarja letos, ko je z zakonom določeni rok že potekel, pa je tudi prišla pobuda delovne organizacije za razpisni postopek. Na prvi seji razpisne komisije so ugotovili, da so določila statuta v Cementarju o pogojih za to delovno mesto vsebinsko nepopolni, ker se del članov ni strinjal s pogojem pod 2. točko v razpisu: 15 let delovne dobe, od teh 10 let na vodilnih delovnih mestih in visoke organizacijske, strokovne in vodstvene sposobnosti. — Vsak izmed kandidatov mora biti gospodarsko in politično razgledan. Razpisna komisija je predlagala delavskerhu svetu PISALNIH STROJEV V SAVLJAH: Odgovor podjetja Ljubljana transport volivcem na terenu Stadion: AVTOBUSNE PROGE BEŽIGRAD-MOSTE ZA ZDAJ ŠE NE BO STRAN 2 SKLEPE izredne konference zk 0bMVLJAMO na zadnji strani JE PRIHODNOST TOVARNE ^OPS danes — in nikoli več? podjetja, da z začasnim sklepom vsebinsko dopolni pogoje za mesto direktorja, kar je delavski svet tudi sprejel, in sicer spremembo 2. točke v razpisu: da ima srednjo strokovno izobrazbo, 15 let delovne dobe, od tega 10 let na vodilnih delovnih mestih. — Prednost imajo kandidati s prakso v industriji gradbenega materiala. Na podlagi sporazuma komisije in sprejetih novih določil statuta je bil objavljen razpis, na katerega so se prijavili trije kandidati, med katerimi je bil tudi dosedanji direktor Franc Kristan. Dva kandidata (eden od njih dosedanji direktor Kristan) nista izpolnjevala formalnih razpisnih pogojev, ker nista dokazovala zahtevane izobrazbe. Zato je nujni vlogi razpisna komisija izločila iz obravnave in predlagala za direktorja tretjega kandidata. Bilo je dogovorjeno, da se o tem sestavi zapisnik naslednjega dne in da zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Tu pa se je začelo. V delo komisije so se vmešali uslužbenci uprave podjetja Cementar. Članom komisije so sugerirali, da ne morejo podpisati zapisnika, .ker je le-ta baje nezakonit. To odločitev so sporočili tudi na občino. Predstavniki komisije z občine so zahtevali, da se o odločitvi člani razpisne komisije razjasnijo sami. Predsednik komisije je zapisnik nato podpisal, druga dva člana pa sta to zavrnila z obrazložitvijo, da tretji kandidat, ki je bil predlagan za direktorja, ni pravočasno vložil ponudbe. Gre za dejstvo, da je bilo iz pečata pošte na kuverti točno vidno, da je bila ponudba oddana zadnji dan razpisnega roka, toda ta dva člana razpisne komisije sta zastopala stališče, da to ni veljavno, ker ponudba ni bila oddana pri- Nadalj. na 4. strani ^kšna ,kolektiv tovarne pisalnih strojev »Tops« v Savljah še danes ne ve, Jsi razrnifjwe,g°v,a usoda. Bo delo ali ne bo dela? Bodo ostali v podjetju vsi, bodo ®ePrav je n« ’ ali ^ bo ostalo le nekaj? Dejstvo je, da strokovnjaki odhajajo, ?adnji oditi rvVa dela v kvarni pisalnih strojev takšna, da bi morali strokovnjaki ?0v hamnrv," iVsa^em Primeru, ker gre za proizvodnjo, kjer je delo strokovnja-» Uiveč Ir,r>r 3,’r<>leV' Poskusi so uspeli, Je delalo lastni proizvod in Vne kotes »Roe« nn°'rlh vJ0- Prerasli prve načrte In zato sicer pisalni stroj »Emona«. na i rudar- so v Savljah začela graditi To jo bil prvenec, nič kaj preveč kvaliteten, zato na trgu ni bil sprejet kot so pričakovali. Podjetje je izdelalo nov, izpopolnjen standardni pisalni stroj S—3. Tudi ta pisalni stroj je bil lastne konstrukcije in lastne izdelave. Hkrati Je podjetje začelo z montažo srednjih portable strojev »Sava« po licenci za-hodnonemške tovarne »Alpina« in razmnoževalnih apa- Nadalj. na 4. strani Delovni dogovor Po konferenci bežigrajskih komunistov Izredna konferenca Zveze komunistov občine Ljubljana-Bežigrad aprila letos je bila usmerjena na razpravo o temi: komunisti bežigrajske občine v prizadevanjih za uveljavljanje gospodarske reforme. Udeleženci so v razpravi pokazali na težave in uspehe, v katerih so se znašla njihova podjetja, oziroma na težave, na katere bodo še naleteli zaradi novih gospodarskih ukrepov. Pri tem so pokazali na nepravilnosti, ki so nastale pri usmeritvi proizvodnje, investicijski politiki, pri reelekciji, odpuščanju delovne sile, zgrešeni politiki razdeljevanja deviz itd. Nadaljevanje na zadnji strani KMETIJSKA ZADRUGA IN DIREKTOR MED KLADIVOM IN NAKOVALOM Veliko (neuresničenih) želja Obiskali smo direktorja kmetijske zadruge Črnuče, da se z njim pogovorimo, krko misli kmetijska zadruga pomagati tistim preostalim kmetom na svojem območju, ki so klub temu, da so izgubili z arondacijo precejšnje površine zemlje, na drugi strani pa svoje otroke, ki so odšli v industrijo, še pripravljeni, ali bolje povedano, še prisiljeni živeti od kmetovanja. Ivan Dimnik, direktor kmetijske zadruge čmuče, nam je na naša številna vprašanja odgovoril nekoliko bolj strnjeno in kratko. Kot direktor kmetijske zadruge čmuče bi moral skrbeti za uspešno kmetijsko proizvodnjo, moral bi iznajti kooperacijo, ki bi bila tipična za takšen predel kot je naš. ko so številne majhne parcelice raztresene med hišami in vasmi, moral bi torej ljubljanski trg zalagati z vsem, hkrati pa pomagati k določenemu standardu svojim članom. V Tomačevem in Jaršah sem tudi občinski odbornik in vse to, kar sem naštel, razloži misel, Klub odbornikov Za krajše seje Na zadnjem Klubu odbornikov so obravnavali anketo, ki jo je med odborniki občinske skupščine izvedel občinski odbor SZDL. Na tej osnovi so iskali možnosti, da bi skrajšali dolgotrajne seje občinske skupščine in pri tem ne bi okrnili njene pomembne samoupravne funkcije. Ne gre jemati pristojnosti skupščini, so poudarili v razpravi, saj ta odloča. Svet ob činske skupščine bi morali temeljiteje pripraviti predloge in organizirati razprave. Sveti bi morali poiskati »zaledje«, imeti več razširjenih sej, o vprašanjih, ki zadevajo področje dela več svetov, pa naj bi le-ti zasedali skupaj. Na njihove konkretne sklepe naj bi odborniki na seji občinske skupščine dajali le bistvene pripombe. »Treba je spremeniti mentaliteto odbornikov. je bilo med drugim rečeno. in omejiti razpravo na bistvene stvari, ne pa zaiti na stranpola. Odborniki so še poudarili, da pogrešajo obrazložitve o že prej rešenih zadevah. Povedati bi morali, zakaj je predlagana nova rešitev in zakaj je bilo poprej drugače. Odborniki so se strinjali, da bi na sejah občinske skupščine obravnavali manj točk dnevnega reda. Pogovorili so se še, da »vprašanja in odgovori odbornikov« odslej ne bo več zadnja točka dnevnega reda. Odborniki bodo lahko dajali tudi pismene pripombe o gradivu že pred sejo. Velja še poudariti, da bodo program za delo skupščine pripravljali na sestankih s predsedniki svetov in obeh zborov občinske skupščine. ZBOR OBČANOV glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana Bežigrad. Izhaja vsa:; mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (ptredsednik), Janez Vimkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože čr-nugelj, Niko Lapajne in Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj. — Cena izvodu 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, aa delovne organizacije 1.000 starih dinan-jev. — Tekoči račun piri NB 504-678-34. — Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. — Tiskarna ČP DELO. 'iVIlVIIIIMIIMIIIIIIMIinM da se nahajam med kladivom in nakovalom. Veliko imamo želja, veliko načrtov, veliko potreb, od vsega pa lahko uresničimo zelo malo. Arondacija ljubljanskega Agrokombinata in sicer na levem bregu Save, kjer so našim članom odvzeli okrog 600 ha zemlje, je naše člane močno prizadela, zlasti ker se jim je zaprl vir za preskrbo s steljo in drvmi- Arondacija je sicer končana, niso pa se pomirili naši duhovi, ker se z njo ne moremo in ne moremo strinjati. Pritožili smo se na vseh forumih in do sedaj nikjer uspeli, čeprav gre po naše za kršitev temeljnega zakona o kmetijskih zemljiščih. Od 600 ha arondiranih zemljišč je preko 150 ha nižinskega gozda. Mnenja smo, če ta gozd Agrokombinat poseka — kar nameravajo — in na teh površinah uredi čredinske pašnike za živino, iz teh pašnikov ne bo nič, ker je zemlja preplitva in prodnata, peščena, paša bo zelo slaba. Ekonomsko torej te površine v tem primeru ne hi dale niti toliko, kot so dajale do sedaj s slabo nižinsko hosto. Ce pa sedanjih gozdov ne posekajo, pa v njih ni možno pasti, kar je bil namen arondacije in potem je bila arondacija nezakonita, ker temeljni zakon ne predvideva arondacije gozdov. Morda bodo res kaj »pogruntali« na Agrokombinatu, česar mi še ne vemo in ne znamo, toda pri arondaciji. ki nas je zelo razburila in nas še zdaj, nas niso prav z ničimer skušali prepričati, razen, da so uveljavili svoje. Kmetov je vedno manj Kmetijska zadruga Črnuče ima okrog 400 zadružnikov, od katerih je približno 350 kmečkih gospodarjev iz 18 vasi. No, arondacija je sedaj končana verjetno za vedno, druge kmetijske površine so le še tik ob vaseh in med naselji. Preostali kmetovalci bodo morebiti izgubili še kak kos zemlje, v primerih, ko bodo kmetijske površine po urbanističnih načrtih spremenili v gradbene parcele. Na našem območju je res pravih kmetov, ki bi živeli samo od kmetijstva, 50 do 80, in od tega števila je komaj 20 do 30 domačij, ki imajo pogoje, da domačijo izroče mladim-Naši kmetovalci torej žive od prodaje živine za meso. od prodaje mleka, krompirja, zelja in ostale drobne zelenjave. Če primerjamo hektarske pridelke in pa količine mesa Še devet odlikovanj Ob proslavi 1. maja in 25-letnice vstaje naših narodov so za Bežigradom podelili odlikovanja za vojne in povojne zasluge naslednjim tovarišicam in tovarišem: Sla k Petančič-Radoševič, dalje Pavletu Kovaču, Duški Suhadolnik, Miru Skupku. Milku Režku, Marjanu Porenti. Dragu Paravanja. Alojzu Paplerju, Miru Mehletu in Antoniji Jurca-Odlikovanja je razdelili predsednik bežigrajske občinske skupščine Janez Vinklcr- Obvestilo Zveza združenj borcev NOV občine Ljubljana-Bežigi ad obvešča, da se je preselila iz Smoletove 16 v Parmovo 33, I. hodnik desno, soha štev. 7-Telefon 313-251. ter mleka v primerjavi s porabljeno krmo, moramo ugotoviti, da so naši zadružniki zelo dobri gospodarji, saj so povprečja uspehov nad republiškimi povprečji. Morda jih k temu spodbuja bližnji ljubljanski trg, kjer sproti lahko vnovčijo svoje pridelke oh najbolj ugodnem času. Tržnih viškov imajo kmetje več na desnem bregu Save od Kleč do Jarš, kjer se močno bavijo s proizvodnjo zelenjave. No. in kakšna naj bi bila vloga naše zadruge pri tako razdrobljeni proizvodnji in pri takšni bližini ljubljanskega trga? Kooperacija - kje in kako? O tem smo si že več let močno belili glave, solili pa so nam jo tudi mnogi drugi. Toda prišli smo le do ene alternative: ali podpremo zadružnike — kmetijske proizvajalce. da pridelajo čimveč, ne glede na to, koliko bo imela naša zadruga od tega, da bo le ljubljanski živilski trg dobro založen in kmetijski proizvajalec plačan za svoje delo, ali pa da kmetijska zadruga sploh z ničimer ne po-maga kmetom- Pomoč v klasičnem smislu je v naših pogojih nemogoča, namreč tako. da bi kmetom dala umetno mejila, semena, zaščitna sredstva, traktorske in druge strojne usluge, kmet pa bi jim prodajal pridelke. Preveč mikavna je bližina trga in preveč napetosti in tožba bi bilo Zadružnike oskrbujemo z umetnimi gnojili (letno okrog 400 ton, kar je veliko za naše področje, z zaščitnimi sredstvi, s tremi traktorji, ki imajo vse potrebne priključke, kmetom obdelujemo zemljo, celo kosimo jim in škropimo proti škodljivcem, dajemo jim semena, seveda pa tudi prav radi odkupujemo pridelke. Samo za primer: naša traktorska ura stane 2400 din. Toda, če dela naš traktorist osem ur ima zadruga povrnjenih le pet efektivnih ur, kajti tri ure traktorist izgubi pri vožnji iz parcelice na parcelico in iz vasi v drugo vas. Kar se je dalo arondira-ti v velike komplekse, so pobrali drugi, za našo zadrugo mora biti torej rentabilno sprehajanje iz njivice na njivico. Ce bi povišali traktorsko uro nad 3000 din. kmetje ne bi zmogli plačila, ne bi nas prosili pomoči, zemlja bi bila slabše obdelana. Domenili smo se tako, da zadruga na drug način dobi potrebna sredstva, s katerimi krije usluge svojim članom- Zadruga torej nekoliko zasluži pri odkupu živine, največ pa pri predelavi posavskega zelja, saj ga letno predelamo nad 500 ton. Od peska, namreč ''ožil,je in prodaja peska — kar nam zelo radi očita io. zadruga nima skorai ničesar, ker pesek vozimo samo v (istih letmli časih ko bi nam traktorji verietno stali, treba pa je plačati ljudi- in tečejo se veda tudi anuitete.« Še enkrat: Avtobusne proge Bežigrad-Moste ne bo Na zboru volivcev v krajevni skupnosti Stadion so ponovno razpravljali o avtobusni zvezi med Bežigradom in Mostami. V našem časopisu smo o tem že enkrat objavili pojasnilo podjetja Ljubljana-transport. Volivci se z odgovorom niso strinjali in poudarjajo, da se podjetje ne zanima za boljšo povezavo mestnih predelov. Podjetje Ljubljana-transport smo še enkrat prosili za pojasnilo in direktor mestnega prometa Branko Gregorin nam je poslal takšenle odgovor: Na zboru volivcev krajevne skupnosti Stadion so med drugim ponovno vprašali glede direktne povezave Bežigrada z Mostami. S tem v zvezi smatramo za potrebno, da prizadetim občanom ponovno pojasnimo stališča našega podjetja, pa tudi naše objektivne možnosti. Zahteva za preusmeritev sedanje proge Stožice—Litostroj v Moste mimo kolodvora in bolnišnice, je trenutno neizvedljiva. Proga Stoiice— Litostroj je namreč trolejbus-na proga, kjer obratujejo avtobusi le tedaj, kadar ni na razpolago dovolj trolejbusov. Avtobusov pa imamo trenutno le toliko, kolikor jih rabimo na obstoječih linijah, tako da novih prog s sedanjimi kapacitetami ne moremo vpeljati. Res smo letos dobili 15 novih avtobusov, ki RAZGOVOR S STANETOM BUCIKOM Kako gre, tovariš predsednik hišnega sveta? Biti predsednik hišnega sveta je po mnenju večine zelo nehvaležen posel. Zlasti, če si predsednik v bloku, kjer je nad 50 strank. Stane Bucik, upokojeni šofer, je tak predsednik hišnega sveta in sicer v Matjaževi 1, 3 in 5, to je blok 14 v Savskem naselju, kjer je kar 51 strank. Kdor Stane Bucika pozna, ve, kako natančen in vesten je bil v svojem poklicu in čeprav so mu stanovalci zaupali morda neprijetno dolžnost, je tudi pri tej zelo vesten in marljiv. Ni čudno potem, če so mu na letošnjem občnem zboru stanovalci iz hvaležnosti določili nagrado. Prav nihče ni bil nevoščljiv. Pohvalo je dobil tudi od občinskega odbora Rdečega križa, saj je kar na lastno pobudo nabral za Indijo nad 26.500 din prostovoljnih prispevkov. Zanimalo nas je, kaj Stane Bucik kot predsednik hišnega sveta želi, da bi svojo neprijetno dolžnost čim bolje opravljal. Pa smo mu zastavili kopico vprašanj; Stane Bucik je odložil ograjo, ki jo je ravnokar popravljal in nam rade volje odgovoril: »Že drugo leto opravljam posle, ki niso nič kaj prijetni, kajti v bloku že tretje leto ni pravega hišnika, čeprav je hišnikovo stanovanje zasedeno. Tako morava celo večino poslov hišnika opravljati midva z ženo, seveda brezplačno, za plačilo pa dobiva marsikakšno grenko pod nos. Moram povedati, da imajo stranke v našem bloku v večini stanovanja zelo lepo urejena, toda kako izgleda zunanjost, okolica našega bloka in celo stopnišča, za to se le malokdo zmeni. Največ preglavic povzročajo otroci, mlajši in starejši, ki v brezdelju in ob potuhi staršev iz objestnosti narode marsikakšno škodo. Težave so v tem, ker starši svoje otroke ne vzgajajo, da bi pazili tudi v tistih predelih bloka in v okolici, ki ni neposredno zraven njihovih stanovanj. Večina staršev otroke slepo zagovarja, kadar bi jih bilo treba pograjati. Enainpetdeset strank ni lahko obvestiti zato se sporazumevamo s pomočjo oglasne deske, toda lističe in obvestila otroci sproti trga- jo: ne morem reči, da iz hudobije, ampak enostavno iz objestnosti. Sicer je pa tako: kako naj pričakujemo od starejših dobre vzgoje ali celo kazni za otroke, če starši sami ne pazijo bodisi na stopnicah, bodisi v parku pred blo- mmmsmmm pumi pr STANE BUCIK: Stanovanja imajo naši ljudje lepo urejena, za stopnišča in okolico blokov se pa le malokdo zmeni. Foto: Marjan Ciglič kom. V Savskem naselju so zelenice in parki stali pred leti nad 30 milijonov starih dinarjev. V večini primerov so zelenice pohojene, pa ne moremo re či, da jih uporabljajo samo otroci za igrišča. Po zelenicah hodijo tudi starejši, uporabljajo jih pa celo kot parkirni prostor. Voziček z otrokom in materjo sredi zelenice je zelo pogost pojav. No, kako naj potem takšna mati pouči mladinca naj pazi na zelenice? V našem bloku imamo na nrimer odnrte odprtine za slu anjevaujc kuriva. Od rasli in otroci mečejo sko zi te odprtine najrazličnejše smeti in odpadke, v teh prostorih se potlej nabira mrčes, ki prihaja v višje ležeča stanovanja. Parkiranje vozil pod stanovanji je zadeva, zaradi katere so se sprli prene kateri sosedje. Ne gre samo zaradi ropota pri odhodu in pri povratku, ampak zaradi slabo narejenih oken uhaja plin in smrad v stanovanja. Lastniki avtomobilov se pa kar ne morejo odvaditi puščati avtomobile tik pod blo kom. Verjetno pričakujete, da bi povedal kaj naj storimo, da se stvari izboljšajo. Za starejše bi rekel, naj pazijo na stopnišča in zelenice pred blokom tako, kot pazijo svoja stanovanja. Za mlajše bi priporočil, naj sc boje svojih staršev in starejših stanovalcev, eden od njih pa naj se žrt vuje In naj v pionirski so bi, ki jo imamo v našem bloku, organizira kakšno zabavo, tako za mlajše kot za starejše pionirje. Občini pa bi priporočil naj uveljavi kakšne sankcije za poškodbe, ki stanejo družbo težke milijone.« pa bodo le nadomestili stati še izrabljena vozila, tako $ s tem ne bomo razširili vatnega parka. Dobili bomo M še 12 novih trolejbusov in s tem izboljšali prevoz na se' danjih trolejbusnih linijah- Iz navedenega je razvidno, da za zdaj še ni mogoče misliti na direktno j>ovezavO Bežigrada z Mostami, posebno še, ko posamezni predeli, predvsem Trnovo pa tu^ Rožna dolina in Brdo, sploh niso vključeni v mrežo mesi-nega prometa. Zato nameravamo najprej povezati te Pre’ dele, nato pa šele uvajati dodatne direktne zveze. Za 1° pa so potreba velika finančna sredstva saj stane en at' tobus domače proizvodni blizu 20 milijonov starih vezave Mostami tudi prebivalci ške, Viča, Rudnika, VtimaPi in drugih mestnih predel-Kakšne dodatne kapacitet* bi za vpeljavo vseh teh “•! rektnih prog potrebovali. lahko vsak predstavita. Py, tem ne smemo pozabiti. ^ smo samostojna gospodarske organizacija in da mesin' promet ne dobiva nikakršnih dotacij. Zato bi uvedba n°' vih prog ki bi bile nerenta' bitne, občutno povečala rUv* poslovne stroške. To pa hi s° takoj pokazalo na ceni Pre' voza v mestnem prometu. V našem podjetju proutP4 jemo obstoječe linije mestnega prometa skupaj z tfanskim urbanističnim zaV°' dom. Trenutno v celoti Pr^ učujemo prometne tokove t# dnevne in sezonske sei!tV. potnikov. Na tej osnovi h°„ izdelali študijo za dolgoročP* planiranje novih linij mestnega prometa. Prepričani lahko, da je izjava enega ' med udeležencev na z^°!u volivcev, da naše podjetr nima interesa za boljše me* ne zveze, ki bi zadovol)eva,e občane, ampak da imamo interes dvojnega plačei'an' pri prestopanju, zelo neodm vorna, saj žali ves naš K lektiv v njegovem prizore boljše ureja"’ estof vozovnica za vožnjo od «»- ^ nju za čim mestnega prometa. Se nekaj besed o PreS ~ nih vozovnicah. Prestopne zovnicc smo v Ljubljani " ,t nili že pred leti, ko 1*'. n.ae1n podjetje prešlo na s ,r0. enotnih tarif v mestnem P^ vSt0n‘ ne. do izstopne glede na dolžino tem ko je pre) vsak P°\jM plačal ceno. ki je uslr.7jt dolžini njegove jgoti. s tako vozovnico lahko '.g. prestopil. Od vseh vanskih mest je samo z ■ e obdržal prestopne t>0ZCi® ^ vendar samo v tramvaj prometu, medtem ko tobusih prestopnih pa nimajo. Vsak naš P°tT>. pic ima možnost, da nabavi sečno vozovnico, katere je enaka, ne glede na ((,rri potnik prestopa ali ne smo olfčanom, ki se rff0* vsak dan, omogočili ’ git-na delo za isto ceno. gic-de na dolžino t>oti In de na prestopanje« ) a a 2' e s 9/ h i- o h i, li h l- t- !' h 3 !• h 2 i 1 '• I ? ! I l [ Razgovor s predsednikom občinske skupščine Ivanom Vinklerjem POSTAVITI CILJE, KI JIH JE MOGOČE DOSEČI Nadalj. s 1. strani W Poleg tega. da ostro zasto-Pajo mnenja svojih volivcev, “dlofati tako, kot to zahteva Politika vse občine. Seveda je težje biti predsednik takšne skupščine, v kateri se mnenja odbornikov krešejo, kot pa če bi odborniki le potrjevali sklepe, ki jih je že v naprej pripravilo neko ožje telo, oziroma peščica ljudi. Pestre razprave odbornikov pomenijo, da se z vsemi vprašanji ukvarja resnično širok krog občanov, to pa zagotavlja, da je politika občine v skladu z interesi večine občanov in zato so tu- di sklepi pri konkretnih stvareh lahko le taki, da zadovo ijijo težnje večjega dela ljudi. Cim bolj pa je skupščina demokratična in čim bolj klene so razprave, toliko več dela imajo sveti in seveda uprava, ki je vse bolj odgovorna za kvalitetno gradivo za seje občinske skupščine.« Občinska skupščina na hitro sprejema pomembne odločitve, ki zadevajo vse občane. Kakšna je pri sprejemanju takih odločitev vloga SZDL? Ig ENKRAT: STROKOVNA ŠOLA -OTROK BREZ MATERE . V 2. številki »Zbora občanov« smo pisali o finan-branju strokovnega šolstva. Objavili smo tudi mne-nie podjetja IMP. Predstavniki strokovnih šol v naši 0Wini so poudarili, da so bile trditve, ki smo jih za-Pisali, v marsičem odraz subjektivne presoje stanja IP slabega poznavanja razmer, v katerih šole delajo. zato objavljamo tudi pojasnila strokovnih šol. Na Gradbenem šolskem ntru menijo takole: Izjava predstavnikov pod-IN1*’ je sicer splošna in v 'ahko za vsako šolo. ndar čutimo, da vsaj de-1 mislijo tudi na našo šo n ’ •i,or se je izobraževalo v n in drugi izmeni približ-spi.’11 dijak°v — vajencev, v kot^iŽl izmeni pa celo več v 1(111 vajencev. Ne namera-DaK- polemlairati z IMI*. pač vl.“ račni pr in TiZ'? nK>istri de ci s k° kvalificirani loga ^dagoško izobraz Pedagoške akade usposobiti učni kader za to vrsto šol Ker pa pedagoška akademija ne izpolnjuje svoje naloge, šola sama išče po možnosti najboljše ljudi, ki so pripravljeni lotiti se pedagoškega dela in so za to — pri tridesetih ali štiridesetih letih starosti — voljni delati razne izpite — oh začetniški plačah. • Honorarno poučevanj ■ teoretičnih predmetov ima to slabost, da se predavatelji za pouk ne pripravljajo in da opravljajo svoje delo z'-lo neredno. Za vzgojo po navadi nimajo smisla, o pedagogih načelih vedo zelo malo. šo'a ima zato raje redne učne moči • Sole že drugo leto zapored životarijo- Dobivajo le 80 odst. po pogodbi skromno do ločenih sredstev To pa pred vsem zato, ker podietlu niso voljna odvajati določenega prispevka za šole medtem ko porabijo razmeroma veliko denarja za svoie izobraževan centre in za druge »Izobražc valne« namene. Sola pa ngo tavlja. da ti centri ne >-krbe dovolj za vajence v času. ko so v podjetju. • Kljub vsemu šola sistematično pripravlja skripta za posamezne predmete, da bo tako pouk izboljšala in uredila • Sola ni sama sebi namen. pač pa je samoupravna delovna organizacija, ki za svoje delo odgovarja skupnosti, ne pa posamezni delovni organizaciji. Tudi delovne organizacije se bodo morale prilagoditi zahtevam sku no-sti in začeti vajence siste: a-(ično usposabljati za poklic. • Doslej je še vedno nesporna trditev, da je delo v šoli sislematičnejše in uspeš nejše kot zunaj šole in da bo morala prihodnja poklic na šola vedno bolj uravnavati, spremljati in nadzirati tudi delo vajencev v podjetju. To pa nekaterim ni všeč- Dejstvo je namreč da po sedanjih predpisih šola daje spričevalo o usposobljenosti za opravljanje poklica. Tega se šola zelo dobro zaveda in skuša storiti vse. da bi svojo nalogo opravila čim bolje, zaveda se pa tudi vse odgovornosti, ki jo ima do družbe in gospodarstva- • Končno mislimo, da je je prav, če opozorimo naša podjetja na potrebo, da prispevajo za izobraževanje v šolah toliko sredstev, da bodo šole lahko uspešno opravljale svojo nalogo. Sic-r bodo (tudi zaradi kadrov) nekate ra naša podjetja lahko zaprla svoja vrata. Podobne so tudi pripo tihe Centra strokovnih šol. »Kot sem že dejal, skupščina ne sklepa na hitro, marveč se mnenja odbornikov vedno krešejo. To zagotavlja dobre odločitve. Prav tu je SZDL že odigrala pomembno vlogo kot družbeno politična organizacija- Mislim, da je prav SZDL pomembna pri formiranju občinske politike, mislim da je prav SZDL tista, ki je v predhodnem obdobju preko javnih tribun in drugih svojih oblik dela, na široko seznanjala občane o delu občinske skupščine in pri svojem delu tudi močno upoštevala in zastopala mnenja občanov.« Za Bežigradom je vsak dan več ljudi. Ali je občinska skupščina zmožna zagotoviti, da se bo v bodoče. hkrati s povečanjem števila prebivalstva, povečalo tudi število otroških vrtcev in šol ter vseh ostalih objektov, ki so nujni povsod, kjer ljudje žive v gostih naseljih? »To je vprašanje, ki se največkrat pojavlja. Odgovor je kratek in jasen: ne! Pri tem pa je treba seveda upoštevati mejo zahtev občanov po terciarnih dejavnostih. Ce si postavljamo vprašanje, kdaj bo v bežigrajskih šolah enoizmenski pouk je treba odgovoriti, da še dolgo ne Zato tudi nima smislu postavljati takih ciljev. Naš cilj je ure jen dvoizmenski pouk '‘rav tako je tudi pri drugih stvareh Do neke meje so vse stvari uresničljive. Kje pa so te meje, to je drugo vprašanje« Bežigrad postaja stanovanjska četrt, ne samo tistih, ki dobe tu stanova nja. marveč tudi tistih, ki si samovoljno grade svoie kolibe in barake Koliko časa se bode lahko '..udje še tako samovoljno naseljevali in povzročali občini moralne in finančne težave? »Ta problem ni samo prn hlem naše občinske skunšči-ne oziroma občine, marveč vseh občin Bolj ostro se sicer pojavlja pri nas- ker smo mestna občina Pri obravnavanju tega pojava moramo bit< obzirni, saj so stvari, ki ljudi naravnost same silijo, da počno to, kar počno. Ne gre samo za akcije, kako vse to odstraniti, gre rredvsem za to. da bi enkrat že odstranili vzroke. Za Bežigradom imamo v primerjavi z druaratov. Za rentabilno proizvodnjo premajhne serije Vsi smo mnenja, da je za m do podjetje ta proizvod n;r. kar lep uspeh. Toda za rentabilno proizvodnjo so te k'' ‘čine mnogo premajhne. N?'manj 25 do 30 0000 kosov v' r rega tipa pisalnih strojev b noralo podjetje proizvajati. če bi hoteli, da bi bila p: rvodnja res rentabilna Po ;g tega, če bi hotelj kon-kvirati kvalitetnim izdelkom z 'dnih podjetij, bi morali d- iači reprodukcijski mate-r' in material, ki ga »Tops« uvža iz vzhodnih držav, za-m '.jati z reprodukcijskim n'- 'erialom iz zahodnih dežel. A'i pa domače surovine kva-lil'-no izboljšati- To pa je te "to, saj gre za več kot 170 najrazličnejših delov, ki jih izdelujejo kooperanti in to-!:’ no število kooperantov dn eiplindratj v pogojih naše ga gospodarjenja, bi bila pravu umetnost. Pri izdelkih tori-ne pisalnih strojev »Tops« •? za zelo velika tolerančna f d stopanja, slaba je kvaliteta ■um, vijakov, vzmeti, lakov in pisalnih trakov. Ni slabi kvrTteti krivo- podjetje, kar je dokaz, da tiste stroje, ki jih »Tops« izvaža na zapadna trž šča, do neke mere zelo kvalitetno izdelujejo. Zaradi tega pa je proizvodnja teh strojev tudi dvakrat in trikrat dražja. To pa mora domač kupec plačati pri nabavi slabših pisalnih strojev. Dej stvo je, da bi morali tehnologi zaradj uvoza slabega reprodukcijskega materiala iz vzhodnih dežel, kjer so pač na razpolago devizna sredstva, temeljito preštudirati uvožene surovine in zanje tehnološke postopke. Toda dejstvo je tudi, da za študij ni niti časa niti možnosti. Konkurenca in izvoz V naši državi je še ena podobna tovarna in sicer »Slavko Rodič« v Bosni. Le ta izdeluje mnogo manjše količine in pisalne stroje še slabših kakovosti. Da je »Tops« kar naenkrat, čez noč prišel v zagato, so krivi novi gospodarski pogoji po reformi, ki ne tolerirajo več neekonomskih momentov. Kriv pa je tudi uvoz pisalnih strojev iz Vzhodne Nemčije, ki so preplavili naša tržišča. Moramo ugotoviti, da ne gre za pisalne stroje boljših kakovosti kot jih dela »Tops«, so pa mnogo cenejši. Nekaj podobnega se je zgodilo s tovarno »Melodija« v Mengšu, ki je morala ustaviti proizvodnjo harmonik, ker so harmonike slabše kvalitete in z nižjimi cenami iz Vzhodne Nemčije spodrinile domače. Ce je vse to prav in v redu je vprašanje zase Dejstvo je, da si delovni ko tektiv »Topsa« v položaju, ki je nastal, ne more sam prav nič pomagati. Lahko rečemo samo to: če bomo odprli meje, kar se bo verjetno zgodilo s sprejemom Jugoslavije v GATT bo podjetje prišlo v še hujše težave. Blokiran žiro račun V primerjavi z letom 1964 se je v »Topsu« že lani zmanjšal celotni dohodek za več kot milijardo starih dinarjev — samo zaradi omejitve proizvodnje in manjše prodaje pisalnih strojev S—3, ki predstavlja skoraj vrednost štirih malih portable pisalnih strojev M—2. Zaradi izredno povečanih zalog reprodukcijskega materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, se je tako poslabšala likvidnost podjetja in so pora sle obveznosti do dobaviteljev do takšne mere, da je bila kreditna nesposobnost podjetja že od lanskega marca Damoklejev meč, ki je blokiral žiro račun. Preko milijardo starih dinarjev je podjetje zarezalo preveč, zaradi česar boli glava vodstvo podjetja, pa tudi občino in republiko. Iskanje rešitve Postavljajo vprašanje ali je možno, da bi »Tops« na hitro — za rešitev kolektiva — preusmeril svojo proizvodnjo in sj služil kruh s čim drugim? Težko, čeprav so v podjetju in zunaj njega že vse mogoče poskusili v tej smeri. Podjetje ima namreč takšne specialne stroje, ki so uporabljivi samo za proizvodnjo pisalnih strojev in morebiti še za nekaj artiklov s področja fino-mehanike. »Iskra« je bila omenjena, da bi morda rešila »Tops«. Pa je sama v takih težavah, da nanjo ni moč računati. Tovarna »Rog« je najresnejši partner, toda pod pogojem, da se zmanjša število članov kolektiva. Imamo kar štiri večje tovarne koles in lahko se preko noči zgodi — zlasti, če odpremo meje — da bo koles na trgu preveč. V tem primeru bi bila tovarna »Rog« sama v škripcih, toda ponujene roke nd odkloniti. »Tops je poskusil tudi z italijansko firmo »Olivetti«, ki je bila pripravljena prepustita montažo sestavnih delov v kooperaciji, toda tudi ta rešitev bi bila le delna, ker bi bilo z montažo zaposlenih le nekaj nad sto delavcev. Kje pa naj bi se zaposlili ostali, 500 po številu? Tudi s švedsko firmo »Facit« za kooperacijo pisalnih in računskih strojev podjetje pred letol dni ni moglo priti na čisto. Podjetje ni razpolagalo s potrebnimi devizami, da bi plačalo dostavljeno dokumentacijo, orodje, material in sestavne dele. Med najresnejšimi ponudniki je v zadnjem času »Mlad# ska knjiga«, pod določeni® pogoji seveda, ki bi prevzel* celotno že izgotovljeno ■J vskladiščeno proizvodnjo P* salmih strojev, ki bi jih ^ izdeflali iz obstoječih količi reprodukcijskega material* in surovin. Ce se to posreči je prihodnost »Topsa« z&š0 tovljena vsaj za eno le® Medtem pa bi se dalo P® izvodnjo preusmeriti na a® kel, ki bi kolektivu zagotovi vsaj zanesljiv, če že ne bolj® kos kruha. Vse visi v zraM vse je odvisno od sposobno sti podjetja kot tudi od P** pravljenosti občin« in repi® liških organov. J Lojze JakoP1 Velika industrijska gramoznica s predelovalnim obratom podjetja Cementa r v spodnjih Stožieah. — Foto: M. C. Reelekcija tako in drugače Zaplet v Cementarju Nadalj. s 1. strani poročeno, kot predvideva zakon o upravnem postopku. Delavski svet je nato razpravljal o predlogu razpisne komisije in o pritožbi dosedanjega direktorja na sklep komisije. Direktor se ne bi smel praviloma pritožiti v tej fazi razpisa, ampak šele po odločitvi delavskega sveta o predlogu razpisne komisije. Imel je pravico le na pripombe. Delavski svet je ob tej priliki sprejel pritožbo dosedanjega direktorja in razveljavil začasni sklep o pogojih za mesto direktorja. Razpisna komisija zaradi take odločitve ni mogla nadaljevati dela. Zahtevala je od delavskega sveta, da se odloči (za ali proti) predlogu, pritožbo oziroma pripombe kandidatov pa lahko le upošteva za utemeljitev svoje odločitve. Na ponovni razpravi je delavski svet zavrnil tak predlog z utemeljitvijo, da je bila vloga predlaganega kandidata prepozno oddana. Na tej seji je delavski svet razrešil predsednika razpisne komisije. Odstopil je sam, ker ni mogel več zdržati očitkov, da ne zastopa interesov lastne delovne organizacije. Po vsem tem bi bilo treba — skladno z določili zakona — mesto direktorja ponovno razpisati, pri tem pa se je komisija razcepila na dva dela, ker so člani komisije iz delovne organizacije vztrajali na vsebini pogojev, ki so v statutu, člani komisije, ki jih je imenovala občinska skupščina, pa na vsebini, ki je bila v začasnem sklepu in v prvotni objavi razpisa. Delavski svet se je odločil, da gre skladno z določili zakona v razširitev razpisne komisije. (Izvršni svet SRS je zahtevo za razširitev razpisne komisije zavrnil, ker ne gre za izbiro kandidatov, ampak za razpisne pogoje, katerih ureditev je v pristojnosti delovne organizacije). Na seji delavskega sveta Cementerja, ki je bila skli- cana na predlog občinske skupščine, so strokovni organi občinske skupščine pojasnili nevzdržnost take vsebine razpisnih pogojev, po katerem bi lahko prišel v vodstvo podjetja nestrokovnjak. Kot tak ne daje jamstva za uspešno poslovanje podjetja. 2e dosedanje vodstvo ni storilo vsega, kar bi lahko, saj rezultati poslovanja podjetja Cementar od leta 1962 do 1965 to trditev leto dokazujejo. V tem razdobju se je namreč fakturirana realizacija v absolutnem znesku sicer povečala za več kot trikrat; na enega zaposlenega in korigirana glede na porast cen v tem rzdobju pa je v obeh letih enaka, torej ni nikakršnega napredka. Isto lahko ugotovimo tudi pri vseh nadaljnjih elementih delitve dohodka, ki se v nominalni vrednosti in na enega zaposlenega sicer povečujejo, čim pa upoštevamo porast cen, ugotavljamo v letu 1965 enako stanje, kot je bilo leta 1962, čeprav je bilo v tem času investiranih preko 310 milijonov dinarjev. Podatki o delitvi dohodka v Cementarju nikakor ne opravičujejo vloženih investicijskih sredstev, ker je podjetje v letu 1965 ustvarilo le 9 odstotkov skladov od realizacije oziroma 19 odstotkov od čistega dohodka. Očitek podjetja občini je bil, da občina s svojim vmešavanjem in s svojimi zahtevami krati samoupravne pravice podjetja in nezakonito vsiljuje kandidata od zgoraj, Občinska skupščina je na zadnji seji ponovno poudarila, da nima nobenega interesa, kdo poimensko pride na vodilno mesto v katerokoli podjetje, ima pa velik interes in to tudi zahteva — saj je sklep občinske skupi-ščine, da pridejo na vodilna delovna mesta strokovni in sposobni ljudje. Zato zahteva določene pogoje. Delavski svet podjetja je pod težo dokazov pristal na spremembo statuta, In sicer: da ima kan- didat strokovno izobrazbo II. stopnje, gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja z mojstrskim izpitom, 15 let prakse v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, od tega 10 let na vodilnih delovnih mestih. To je drugi pogoj po visoki in višji izobrazbi, kjer imajo možnost kandidature diplomirani inženirji gradbene stroke. Cisto razumljivo, da je delavski svet pod vplivom sedanjega direktorja izbojeval imenovani pogoj. Poudarjajo, da bodo spremembo statuta izvajali po predpisanem postopku, ki je dolgotrajen. 16. aprila je potekel mandat dosedanjemu direktorju, ki ga je delavski svet začasno imenoval za vršilca dolžnosti. Spor med občinsko skupščino in delavskim svetom Cementarja še traja. Verjetno občinska skupščina ne bo popustila v svojih zahtevah, ki niso v ničemer vsiljevanje volje in kratenje samoupravnih pravic, ampak le zahteve v interesu podjetja, občine in širše skupnosti. Zaradi močnega odpora in nerazumevanja samo ozke plasti vodUnih v podjetju pa se bo morala poslužiti možnosti, ki jih ima, da dokaže celotnemu kolektivu, kakšno korist bi le ta imel, če bi podjetje imelo več visoko izobraženih strokovnjakov. JAK Naposled sestanek kolektiva Na pobudo sindikalne podružnice so v Cementarju sklicali sestanek kolektiva, že ob tej pobudi se Je zapletlo. Predsedniku sindikalne podružnice so na upravnem odboru dejali: le zakaj bi vabili na sestanek »tuje« ljudi, če lahko vse stvari uredimo sami. Tako je zahteval direktor . ■ Na sestanku se je 10. maja zbralo pol kolektiva, dva dni kasneje pa ves kolektiv. Razprave so bile burne. Med najvažnejšimi sklepi je vse kakor ta, da samoupravni organi ne morejo odločati o važnih stvareh, ne da bi zato vedel ves kolektiv. Zahtevali so tudi finančno revizijo. ki naj Jo opravi komisija, sestavljena iz članov zunaj kolektiva- »Mi nismo finančniki«, so dejali delavci, ko je direktor predlagal, da bi komisijo sestavljali kar člani kolektiva. Delavci so imeli še kopico vprašanj: zakaj stroji stojijo in zato nihče ne odgovarja, zakaj so imeli nove stroje po pol leta v skladišču itd-Predlagali so, da bi več raz pravljali o proizvodnji, novi tehniki, kooperaciji, pa čudi o integraciji, če podjetje ne more več naprej. Na zelo konkretna vprašanja ni bilo odgovorov vodilnih ljudi v podjetju. Na sestanku v Cementarju sta bila tudi predsednik oo činskega sindikalnega sveta Bežigrad Milan Gerželj in tajnik Julka Žibert. Povprašali smo ju, kakšne so ugotovitve občinskega sindikalnega sveta o položaju v Ce-mentarju: — Samoupravljanje v Ce-mentarju jc zelo nerazvito, sta poudarila. Največ besede pri urejanju vseh zadev v ko lektivu je imela skupina iz uprave in odtod odpor kolektiva. Sestankov kolektiva niso imeti, da bi se o tem pomenili. Vsakodnevnih -iduosov med ljudmi ni nihče razčiščeval- Prav zaradi podcenjevanja samoupravljanja .je prišlo do vrste nasprotij V kolekt Ivu so se malo pogovarjali o organizaciji de la. Širše razprave v kolektivu pravzaprav niso dopuščali, saj so pripombe delavcev skušali pohiti z avtoriteto strokovnjakov in direktorja, češ, da delavci stvari premalo poznajo, da hi lahko o njih razpravljali. Vodstvo podjetja je za položaj In razmere znotraj delovne organizacije krivilo tudi zunanje činiteljo. — Direktor je dejal: »Že eno leto čakamo na lokacijo za dograditev objekta na se- paraciji. Odgovora nismo bili, čeprav smo v to vlo*'^ že en milijon dinarjev. Za 't naj odgovarjam spet jaz ® direktor-« — Menimo, da problem ni bistveno v8^jl ker jc prišlo do težav P**! vsem zaradi neurejenih od*1 sov znotraj kolektiva. . In kakšna je vaša o0®1' zadnjih dogodkov? _ — V Cementarju bodo jL trebne temeljite kadrov*^ spremembe na vrhu, sta 1’j darila Milan Gerželj in •,ul ,| Žibert. Očitno del teh tehnično, ekonomsko. drU*. no-politično in samoup*-av ^ ni zmožen razčistiti tega 1 -ložaja. Spremembe bodo 6 ^ ne čimprej. sicer se od® lahko usodno zaostrijo. Uprava občinske skup*1 meni o lokaciji takole: ^ Podjetje Cementar J4’ or<>' imelo odločbo o lokaciji gradnjo obratnih prost0 _ (delavnice in transforina ske poslaj»‘), ki je bila y na 25 junija 196«. vendar £ ugasnila po preteku eneš» ^ ta. Podjetje je 15 febru«% 1965 prosilo za podali*'* j. veljavnosti lokacijske o0,«, bo. Uprava občinske skup ^ ne ni zadrževala zadeve, ^ publiški urbanistični torat pa je 25. januarja _ zahteval, da se doku«11’' cija dopolni v skladu s 1’^j piši in mnenjem odbora urbanizem pri Mestnei« <*,))| tu. Republiški urban'*- „■ inšpektorat meni, da j® ^(i trchno prvenstveno surovinsko osnovo in d0 (,r ti življensko dobo obrata j,, o tem določiti lokacijsk'1'.j, nične pogoje. Dokuce«**1' jr ki so jo predložili- «c ‘ pravilne orientacije ali *-j« snova smotrna ali ne. *’ ska uprava je 10 1966 seznanila s tem I**’ jr je Cementar in ga po*^®^ pri Ljubljanskem urbate V(i nem zavodu naroči i*®, >' potrebne doku men jo naj predloži občinski ^ vi najkasneje do 1. n1*'*. „1*1 Podjetje tega doslej 5r K rilo. pač pa Je predlo* arhitektonsko obdelav0 nMmniee. OBISKA V TOVARNI TUBA Lončki niso več povsem prazni O tovarni Tuba je znano, da se je znašla v številnih težavah, že pred reformo so se kazali znaki, da bodo v Tubi prvo obdobje težko prestali, če ga sploh bodo. Potlej pa se je pokazalo, da je Tuba res bolj na koncu s svojimi močmi, odpustili so nekaj več kot trideset delavcev, skupaj z naravno fluktuacijo jih je zapustilo podjetje kar 40. Toda za Bežigradom se je znašlo nekaj tovarn, ki jim je reforma zasadila zobe globlje. Morda je prav to, da so se začeli za Tubo slabi časi že pred reformo, povzročilo, da so se tu pravzaprav na najhuje že pripravili. In sedaj kaže, da niso ravno ne vem kako uspeli, toda živijo brez skrbi za jutrišnji kruh. Kaj bo pojutrišnjem, to še ni jasno. Toda v Tubi na veliko premišljujejo tudi o tem. jim dela nekaj težav barvanje, saj to niti ni najbolj enostavna zadeva. Kajti na pločevinasti steklenički mora biti z drobnimi črkami natisnjen tekst, ki ga kupec želi. Je močno podražil, cene končnim proizvodom pa so ostale iste. Notranjih rezerv se ne splača iskati več. Ker vedo, kje so, a si z njimi ne morejo nič kaj dosti pomagati. Neurejen notranji transport jim požre, tako vsaj trdijo, kar 20 do 30 odstotkov produktivnosti. Lani so namesto v sklade naložili denar v reprodukcijski material. To pa jih je veljalo kar 94,25 milijona din, zato tudi osebni dohodki niso niti za troho večji kot so bili prej. V Tubi ni velikih razlik v osebnih dohodkih. Pravijo, da noben delavec ne zasluži manj kot 50.000 din, toda prizadevanja premalo upoštevajo. To ni dopuščal sedaj niti pravilnik, niti denar, ki je bil na voljo za osebne dohodke. Letos pa bodo povečali osebne dohodke, znebili se bodo tudi uravnovešenega nagrajevanja in bodo močneje uveljavili nagrajevanje po delu. Povečanje ne bo veliko, saj bo znašalo le od 8 do 10 odstotkov. Toda če bo to pravilno razdeljeno, bo učinek lahko večji kot pa so odstotki povečanja osebnih dohodkov nasploh. O TUBI ŠE Z DRUGE PLATI Cinkarna v premoči Da v Tubi »vlečejo« lončke in cevke, ki služijo za kondenzatorje, tube ali pa še kaj drugega, je znano. Prenekatere stvari se vlečejo ali izdelujejo iz cinka, s tem pa seveda oblači in vedri celjska cinkarna. V cinkarni pa so bili tudi pamet-ui in so sami začeli izdelovati lončke. Zakaj bi prodali cink, če lahko že gotove izdelke? In Tuba se je morala odpovedati lepemu številu naročil za cinkaste lončke, ki jih uporablja predvsem industrija baterij. Ker v Tubi nimajo lastne valjarne za cink, so povsem nemočni. Najprej so cink dobivali pri-nierno obdelan iz Celja. Potlej jim niso hoteli več prodajati cinka in Tuba ga je kupila drugje. Toda nazadnje jim ga niso hoteli niti več obdelovati. Toda pri Tubi so našli novega obdelovalca cinka v svoji zagrebški konkurenci, ki jim je cink pripravila tako kot je treba, celo nekaj ceneje kot cinkarna v Celju. Odpovedana milijonska naročila Nič več sreče niso imeli z naročniki drugih izdelkov. Največja odjemalca, RR iz Niša in Iskra, sta odpovedala veliko množino lončkov za kondenzatorje, ker sta sa-tna zmanjšala proizvodnjo elektroakustičnih aparatov. To pa se v Tubi krepko po-zna. Proizvodnje seveda ne tnorejo spremeniti, zavedajo Pa se, da je treba delati tudi kaj drugega in ne samo lončkov, ki ne gredo več do-bro v denar. V vitrinah, kjer imajo spravljene vzorce svojih izdelkov, je že našla svoje mesto nova sodobna embalaža, steklenička, iz kate-re se ob pritisku na gumb Razprši tekočina (aerosol, 'ah za lase ...) Ventilčke iz-eluje Kovinoplastika v Lo-'U pri Ceirknici, posode pa delujejo v Tubi, Za zdaj Kadri in spet kadri • • • Analize Zavoda za zaposlovanje delavcev o sestavu zaposlenih Imajo - toda nimajo V Tubi bi radi uvedli tekoče trakove in svojo proizvodnjo spravili v korak s časom. Tega pa se v starih prostorih, koder jim po hodnikih leže zaboji in koder je v delovnih prostorih nemogoča gneča, ne morejo uresničiti. Kajti prostora enostavno ni. Tega v Tubi ne vedo šele od včeraj in vendar si zaenkrat ne lorejo pomagati. Odločili so se, da si postavijo novo tovarno. Postavili so si jo. Radi bi se vselili, pa se ne morejo. Kajti zidovi stoje, v tujini so kupili tudi že nekaj nove, sodobne opreme, toda nimajo denarja, da bi si svojo novo proizvodno nalo dokončno uredili. Manjka jim predvsem gretje in nekatere druge inštalacije. Razen tega pa jih iz hiše, v kateri delajo sedaj, v Kamniški ulici, podi čez prag Elektromedici-na. Tuba je namreč Elektro-medicini prodala svoje prostore, Elektromedicina bi se rada vselila, Tuba pa se ji nima kam umakniti. Manjka še 100 milijonov Nova hala je stala Tubo 144 milijonov din, toda kot smo že omenili, jim je zmanjkalo sape in hale ne morejo do konca urediti. Rezervni sklad pri občinski skupščini so prosili za 100 milijonov posojila. Upravni odbor sklada je odobril le 60 milijonov. Toda ker je odplačilni rok prekratek, saj so ga določili na dve leti, Tuba tega posojila ni mogla vzeti. Že lani so se jim skladi močno zmanjšali, osnovni material iz katerega delajo tube in druge stvari, se V marsikateri tovarni so v zadnjih letih stare stroje nadomestili novi. Marsikje so računali, da se bo zaradi tega močno povečala proizvodnja. Vendar napredek ni takšen, kot bi bil lahko. Vzroki za to so kaj različni, med poglavitnimi pa je vsekakor še vedno premajhno zanimanje za človeka. Kajti vsako delovno mesto potrebuje človeka, ki je za določeno opravilo usposobljen. Zavod za zaposlovanje de lavcev je v gospodarskih or ganizacijah izvedel vrsto ana liz o kadrovskem sestavu Med podjetji kovinske indu strije so za Bežigradom zaje li Tovarno kovinske galante rije, Tovarno pisalnih stro jev in Tovarno kovinskih in plastičnih izdelkov TUBA. Iz analiz, ki veljajo za vso kovinsko industrijo v Ljubljani, je razvidno, da se v gospodarskih organizacijah še niso otresli močnega vpliva nekdanjih tarifnih pravilnikov. Prav tako tudi ni pravilno usmerjeno stremljenje delavcev k napredovanju, še vedno se preveč poudarja pripadnost delavca k delovnemu mestu. Zato nastajajo nezdrave tendence med člani kolektivov za osebna napredovanja, na mesta, za katera je predvideno strokovno znanje višje stopnje. Vendar pa pogosto napredujejo ljudje, ki tega znanja nimajo, imajo morda izkušnje, ali pa še teh ne. S tem prihaja tudi že med mlajšimi generacijami do po java, da zasedajo posamezna delovna mesta ljudje, ki nimajo niti formalne, niti dejanske usposobljenosti za opravila, ki jih delovna mesta zahtevajo. Tako so povsem po nepotrebnem odprta vrata za priučevanje tudi na delovnih mestih, kjer je predvidena in celo zahtevana srednja strokovna izobrazba. Tudi na delovnih mestih s predpisa no visokošolsko izobrazbo si je tako po ovinkih moč priboriti takšno delovno mesto brez ustrezne izobrazbe. Posredujemo nekaj ugtovi-tev iz analize o tovarni TUBA. • Premalo izobrazbe in preveč V »Tubi« je povprečno zaposlenih nekaj več kot 200 ljudi, proizvodnja pa ima značaj uslug, kosovne proizvodnje, maloserijske in serijske proizvodnje. Struktura zaposlenih kaže pri delovnih mestih, za katera se zahteva priučitev, da imajo delavci v večini primerov formalno izobrazbo, še več, da ima šest delavcev večjo izobrazbo, poklicno šolo, in bi se jih dalo zato zaposli ti na višjih delovnih mestih V tehničnih službah je zaposlenih 5 delavcev, ki so ustrezno priučeni, eden pa ima po klicno šolo, v grupi za vzdr ževanje je prav tako pet de lavcev, ki so priučeni, dva pa imata poklicno šolo, v proiz vodnji je 138 priučenih delav cev, trije pa bi se lahko za poslih drugje, ker imajo po klicno šolo in je vsaj s for malne plati škoda, da so zaposleni na delovnih mestih, za katera se zahteva manjša izobrazba. Med delovnimi mesti, za katera je dovolj priučitev, potrebujejo risarja, vendar je ta neustrezno zaposlen. V strukturi zahtev v skupini ozkih profilov, ki se lahko priučijo, je nadalje delovno mesto mizarja, človek, ki to opravlja, je neustrezno zaposlen, prav tako je z delovnim mestom strugarja in ključavničarja. Med stiskalci aluminija jih je 15, med njimi eden neustrezno zaposlen. Vsi za katere smo napisali, da so neustrezno zaposleni, so tako Bar I I. :- .................................................... in «u> k PODRLI — Krajevna skupnost Boris Kidrič si že dolgo prizadeva, da bi podrli barake, ki nw>.r nas‘aJ»Jo ob noge—* ................t 'm ' ' vi' dotrajanimi nastajajo ob nogometnem igrišču Veru.„ ^ dotr»J»nimi na tem k« *Ue u.krrP»« ostreje, da so nastale med Linhartovo in Crtomirovo ulico. Pred dnevi so del barake ki pa ni na tem koncu, podrli, del pa je ostal, ker so se brez vednosti vanj naselili novi prebivalci. bi bil tudi na tem koncu Bežigrada končno red in ne bi kar čez noč nasta- "ove in nove kolibe. - Foto: Jože Vetrovec zaposleni zaradi tega, ker imajo večjo formalno izobrazbo in je torej škoda, da delajo na delovnih mestih, za katerega se zahteva zgolj priučitev. Slabšo sliko pa kaže struktura zaposlenih na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna šola. V upravi, kjer je zaposlenih 13 ljudi, imajo le štirje ustrezno šolo, sedem je le priučenih, dva pa imata srednjo šolo. V tehničnih službah, kjer jih je zaposlenih pet, imajo trije ustrezno izobrazbo, eden pa ima manjšo izobrazbo od zahtevane, to se pravi, da je le priučen, eden pa ima večjo izobrazbo, to se pravi, da ima srednjo šolo. Edino pravilno zasedena skupina je vzdrževanje, kjer ima izmed 22 ljudi, ki naj bi imeli poklicno šolo, tudi vseh dvaindvajset ustrezno šolo. V proizvodnji ima od 11 zaposlenih ustrezno izobrazbo osem delavcev, trije pa so le priučeni. Neustrezno je zaposlenih — zaradi premajhne izobrazbe — pet administratorjev, dva trgovca, dva strojna klučavni-čarja, dva tiskarja, v administraciji pa so zaposleni tudi trije, ki imajo večjo izobrazbo in bi zato lahko opravljali strokovnejša dela oziroma delali na višjih delovnih mestih. Še slabše so razporejeni delavci po strukturi zaposle nih na delovnih mestih, kjer se zahteva srednja strokovna izobrazba. Izmed enajst zaposlenih v upravi jih ima le pet ustrezno izobrazbo, v tehničnih službah od osem zaposlenih le štirje. Kljub temu, da trije delavci delajo na delovnih mestih, kj so zanje glede na formalno izobrazbo prenizka, jih manjka na delovnih mestih s srednjo izobrazbo kar devet. Manjka pet ekonomistov, oziroma je na teh delovnih mestih pet ljudi neustrezno zaposlenih, od osmih zaposlenih na mestih strojnih tehnikov so trije s pomanjkljivo izobrazbo, prav tako pa ima neustrezno izobrazbo tudi varnostni tehnik. Čeprav je v TUBI le osem delovnih mest, na katerih se zahteva višja ali visoka izobrazba, ni od teh delovnih mest. pravilno zasedena niti tretjina. V upravi imajo na šestih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba, le dva zaposlena s takšno izobrazbo, štirje pa imajo srednjo šolo; v tehničnih službah sta dve delovni mesti, na katerih naj bi imela delavca visoko ali višjo izobrazbo. Eden jo ima, eden pa je le priučen. Na delovnih mestih diplomiranih ekonomistov dva nimata ustrezne izobrazbe, na mestu pravnika le-ta nima ustrezne izobrazbe, prav tako nima primerne izobrazbe kadrovik in eden izmed zaposlenih na delovnem mestu strojnega inženirja. Da bo slika jasnejša, naj navedemo še naslednje podatke: V Tubi imajo zaposlenega inženirja kemije, frizerko, modistko, mehanika, mizarja, čevljarja in poštnega usluž- benca. Vsi ti seveda ne delajo nič takega, kar bi imelo kakršno koli zvezo z njihovimi osnovnimi poklici. Zanimiva je tudi slika, ki jo kažejo potrebe po kadrih na osnovi pravilnika, dejanske zaposlitve in potrebne zaposlitve. Da bi bili osebni dohodki čim večji po tarifnem pravilniku, so v njem velike zahteve po kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrih, v resnici bi takih ljudi potrebovali dokaj manj, še manj pa je takih v resnici tudi zaposlenih. # »Pride nov inženir« V Tubi smo povprašali kaj menijo o ugotovitvah zavoda za zaposlovanje delavcev: »Ugotovitve zavoda za zaposlovanje smo obravnavali na seji delavskega sveta. Odločili smo se, da vzamemo še enega inženirja. Več jih pa ne moremo. Pri tem je treba pojasniti, da imamo dva odlična človeka, ki sta bila najprej delavca, sedaj pa sta na vodilnih tehničnih položajih. Lahko trdimo, da vsak nadomešča dobrega inženirja, saj sta rasla skupaj s proizvodnjo in se na vse stvari iz naše stroke zelo natančno spoznata. Radi bi povedali še to, da smo na dva razpisa, enega, v katerem je bilo omenjeno ime tovarne in na drugega anonimnega, dobili zgolj eno samo resno ponudbo. O kakšni izbiri zato ni govora in je kar težko verjeti, da je kaj inženirjev brezposelnih. JOŽE VETROVEC Skrb za mladino med počitnicami Veliko mladine ostane med šolskimi počitnicami doma, ker so zanjo letovanja zunaj Ljubljane iz kakršnihkoli razlogov nedosegljiva. Dostikrat je mladina kar po dva meseca prepuščena sama sebi, cest« in okolju. Odgovorni či-nitelji na občini se že dlje časa ukvarjajo z mislijo, kako bi tudi tej mladini nudili vsaj del tistega, kar imajo njihovi vrstniki na počitnicah ob morju aii v planinah. Za prihodnje počitnice naj bi za silo uredili tri središča, kjer naj bi se ta mladina zbirala in preživljala svoj prosti čas. Eno tako središče bi bilo v Savskem naselju med Linhartovo, Matjaževo in Črtomirjevo ulico, drugo za šolo Dr. Vita Kraigherja na Vodovodni cesti in tretje na kopališču pri Sternu. Na vseh teh prostorih naj bi postavili mreže za odbojko in badminton, gole za igranje malega nogometa, morda tudi začasna strelišča za zračno puško in podobno. Na vsakem od teh prostorov pa bi bil tudi po en član telesno-kultumih organizacij, ki bi skrbea za red, hkrati pa bi bil tudi vaditelj za različne športne panoge Konferenca SZDL: Čim več ljudi naj sodeluje pri odločanju BOŽO KOVAČ: »Javne razprave o tistih vprašanjih, ki ljudi zanimajo« »Ni tako redko slišati, da ljudi družbene stvari sploh ne zanimajo, če niso neposredno prizadeti. In res marsikoga ne zanimajo. Vprašati pa se moramo, kaj naj ukrene soeia listična zveza, da bodo ljudi bolj zanimale odločitve o družbenih zadevah. In tudi ni popolnoma res, da se ljudje sploh ne zanimajo za družbene zadeve. Pač pa hudo drži, da o njih še vse premalo vedo. Ce bodo o njih ob pravem času več vedeli, jih bodo bolj zanimale. Iz izkušenj vemo, da ljudje radi pridejo na javne tribune, radi sodelujejo v razpravi, radi povedo svoja mnenja in predloge, če so poprej temeljito, jedrnato, v razumljivi obliki, obveščeni o temi, ki bo na dnevnem redu, če jih tema, ki jo obravnavajo, zanima, če imajo občutek, da bodo s svojimi predlogi lahko vplivali na oblikovanje odločitev, če bodo videli dokaze, da je neposredna socialistična demokracija zlasti v tem, da se v končnih sklepih zrcalijo tudi njihovi pogledi in predlogi. In to vsaj v tisti meri, kolikor odražajo skupne koristi. Socialistična zveza, tako krajevne organizacije kot celotna občinska organiza- cija in njihova vodstva, morajo izbirati za javno razpravo vse tiste teme, vsa tista vprašanja, ki ljudi zanimajo, ki jih tarejo. Danes pa se celo dogaja, da se izogibamo prav takim temam. Osnovni po budnik naj bodo pri tem občani in ne forumi. Izpopolniti moramo obveščanje, kar pa ne bo najbolj preprosto. Naš politični jezik je zapleten in — pogosto samo na videz — tako učen, da ga povprečen človek zelo težko razume. Treba ga bo poenostaviti kolikor se da. Pri tem namreč nismo dosledni. Na eni strani namreč ždimo in vztrajamo, da bi čimveč ljudi sodelovalo pri oblikovanju politike, na drugi strani pa informiramo ljudi v takšnem jeziku, na takšen način, da teme, ki jo želimo obravnavati, preprosto ne razumejo. Med neposredne naloge socialistične zveze sodi, da organizira ves proces odločanja o družbenih zadevah. Socialistična zveza sama ne odloča, za to imamo predstavniške in samoupravne organe. Pač pa je ena izmed njenih poglavitnih skrbi, da zagotovi demokratičen proces odločanja, v katerem bo sodeloval čim širši krog zainteresiranih ljudi.« IVO KLEŠNIK: »Ne samo priporočila« »Delo občinske skupščine se pretežno odraža v ukrepih, ki se tičejo državljana kot občana, manj pa kot državljana — proizvajalca. To je komunala, stanovanja, trgovine itd. Ne smemo sicer postavljati meje med državljanom kot občanom in državljan nom kot proizvajalcem. Takrat, ko odločajo o občinski politiki, na proizvajalce močno vpliva dejstvo, da mnogo zaposlenih v naši občini stanuje v drugih občinah in problemi naše občine jih toliko ne zadevajo. Ugotovili smo, da ima zbor proizvajalcev pravzaprav majhne pravice, ki mu jih predpisuje ali dovoljuje zakon. Delo zbora delovnih skupnosti je karakteristično v tem, da razpravlja o problemih, ki nastopajo v delovnih organizacijah. Na podlagi razprave pa pretežno lahko sprejema samo priporočila, informacije in podob- no, ki jih v delovnih organizacijah upoštevajo ali pa tudi ne. Poglejmo samo, kako je bilo z združevanjem sredstev za gradnjo šol lani in za financiranje strokovnega šolstva letos. Ugotavljamo, da so nekatere delovne organizacije osvojile priporočilo, ki ga je sprejela občinska skupščina, nekateri se pa sploh niso odzvali. Problem je tudi pri odbornikih. Nekateri so izvoljeni za več delovnih organizacij. Odbornik navadno pozna probleme v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, mnogo manj pa v tistih, kjer je samo izvoljen. Zbori proizvajalcev z odborniki so bili neka oblika dela, vendar jih zdaj ni več. V delovnih organizacijah imajo zbore proizvajalcev, vendar navadno brez odbornikov, ki so v tej delovni organizaciji izvoljeni, bodisi, dr se odbornik za ta zbor ni zani- mal, ali pa odbornika ne poznajo oziroma ga ne povabijo, kadar razpravljajo o svojih problemih. Priporočila zbora delovnih skupnosti v delovnih organizacijah navadno obravnavajo samoupravni organi, upravni odbor ali delavski svet. če je odbornik član teh organov, potlej laže vpliva na odločitve. Majhna pa je njegova moč v tistih delovnih organizacijah, kjer je bil samo izvoljen, tam pa ni zaposlen. Vprašanje je, če smo lahko zaskrbljeni zaradi tega, ker ima zbor delovnih skupnosti majhne pristojnosti v odnosih do delovnih organizacij, in sicer zato, ker se že dlje časa pogovarjamo o prenosu pravic in dolžnosti navzdol, na delovne organizacije in vso skrb za dogajanje prenašamo pravzaprav na najnižje organe. Ob tem bi morali odborniki zbora delovnih skupnosti aktivneje delovati v podjetjih, kjer so izvoljeni, ne pa da se njihovo delo odraža predvsem ali pretežno v udeležbi na se jah občinske skuoščine. Dogovoriti se moramo, kako naj zbor delovnih skupnosti dela v prihodnje, da bo ustvarjalec naše občin-šk politike, ne pa samo izvor priporočil in sugestij.« JOŽE BLAŽ: »Odgovarjati na vprašanja volivcev« »Dobro vemo, da so zbori volivcev in javne tribune slabo obiskani, s člani SZDL pa pridemo v stik takrat, ko pobiramo članarino. Šele takrat slišimo njihovo pravo mnenje. Med člani SZDL je mnogo takih, ki so bili pred desetimi ali petnajstimi leti zelo delavni in požrtvovalni in so ves svoj prosti čas porabili za družbeno-politično delo Zdaj pa so se odmaknili in še članarine nočejo plačevati, Zatrjujejo nam, da živijo mnogo lepše in mirneje kot poprej, ker jim nihče ne meče polen pod noge. Na zborih volivcev postavimo sklepe in vprašanja, a nanje nikoli nihče ne odgovori. Zapisniki zborov volivcev ob-leže nekje v predalih. Občani menijo, da ni vredno postavljati vedno iste zahteve, ker jih nihče ne sliši. Na zadnjem zboru volivcev smo sprejeti sklep, da zbora volivcev ne skličemo več. Videti je, da so možje iz občine potrdili ta sklep, ker še niso dali nobenega odgovora. Že nekaj let razpravljamo o arondaciji na levem bregu Save. Nekaj sestankov je že bilo, toda na nobenem ni bil občanom — proizvajalcem pojasnjen način arondacije in njene posledice. Kljub temu pa je bila izdana odločba o arondaciji in začeti so že izplačevati denar, čeprav so imeli prejšnji lastniki zemlje še pravico, da se pritožijo na te odločbe. Na pritožbe že pet mesecev ni nobenega odgovora, ker se je nenadoma pojavila še ena zainteresirana gospodarska organizacija. Zdaj pa je videti, da je bolj zanimivo opazovati dvoboj med Agrokombinatom in podjetjem Rast, kot pa pojasnjevati proizvajalcu — lastniku Kjer se prepirata dva, tretji izgubo ima.« Jože Blaž je potlej govoril o mladini. Na koncu je dejal, naj bi z zakonom uvedli za vse šole »hora legalis«. Potlej bi lahko nastopila tudi policija, je dejal, ki bi kaznovala, toda ne mladoletnega prestopnika, ampak njegove starše. JELKA KUTIN: »Naučiti otroke dela in odgovornosti« »Dandanes hočemo staršem odvzeti preveč dolžnosti, ki jih imajo do svojih otrok in hočemo vse prevrniti na šolo. Zavedati sc moramo, da je otrok sedem let samo v rokah staršev. Ko pride v šolo je v začetku po štiri ure na dan v rokah poklicnega vzgojitelja, kasneje pa po šest ur dnevno, ves ostali čas pa na otroka vpliva vsa družba v kateri živi in seveda starši. Prva dolžnost staršev je, da naučijo otroka delati in da ga naučijo odgovornosti. Ce bodo imeli otroci razvit čut za delo in odgovornost, potem ne bo težav ne pri vzgoji in ne pri učenju. Ce starši ne čutijo, kakšne dolžnosti so prevzeli, potem mora biti družba tista, ki bo poskrbela za otroke, ki jih doma napačno vzgajajo. V takšnih primerih bi bilo prav, da se otroci dlje časa zadržijo v šoli. Odtegniti jih negativnim vplivom je mogoče tako, da bi podaljšali njihovo bivanje v šoli. PODALJŠEK SAVSKEGA NASELJA — Pred tedni je buldožer zril zemljo z njiv nasproti Savskega naselja. Pripravljen je teren za gradnjo novih stanovanjskih hiš. V naslednji številki bomo podrobneje poročali o novem gradbišču. — Foto: J. V. V rednem pouku je težko, kajti učni programi so prenatrpani in malo časa ostane, da bi lahko otroka prevzgojili. Šole pa imajo premalo prostora, da bi lahko organizirale celodnevno bivanje otrok. Morali bi razmisliti predvsem o tem, kadar govorimo o možnostih, da bi šole več storile na tem področju.« ANTON REMS: »Ljudje morajo čutiti, da neposredno vplivajo na odločitve« »O dobrih lastnostih zborov smo se že prepričali. Še vedno pa prihajamo v težave z občani in težave bodo toliko časa, dokler ljudje ne bodo čutili, da neposredno vplivajo na odločanje o stvareh, pri katerih so prizadeti. Ne smemo prihajati pred občane z obljubami, če jih ne znamo prepričati, da bodo sami prispevali za širši družbeni standard. To pa pomeni poseči v njihov žep, v njihovo ekono- miko in jasno je, da bodo že zaradi tega prišli na zbore volivcev. Ni se nam treba bati, da bodo člani SZDL bolj pasivni, kajti postajamo odgovorni za vsak dinar, za vsako investicijo, takšno ali drugačno, in z najširšo pritegnitvijo ljudi, z njihovo materialno udeležbo, bomo imeli javne tribune in zbore volivcev dobro obiskane, razprave pa bodo dovolj kritične in zanimive.« Stališča konference SZDL • Občinska skupščina bi morala, ko pripravlja i program dela, seznaniti z njim občane. Tudi sveti i občinske skupščine bi morali storiti enako. Ko obli ravnavajo nekatere pereče probleme, naj bi se po-g svetovali s čim širšim krogom ljudi. • Socialistična zveza naj še bolj kot doslej poli maga razvijati stike med skupščino in volivci. Tudi sveti občinske skupščine naj bi imeli več neposrednih stikov z občani v vsej občini, v krajevnih skup-| nostih in delovnih organizacijah • Zbore volivcev bi morali povsoi obdržati in jih tudi razvijati. Javna tribuna je mesto za polili Učni dogovor ljudi o tem, kako je treba o neki g stvari odločati. Ne gre za to, da bi namesto zbora volivcev o isti zadevi sklicali javno tribuno. Javne g tribune bi morali organizirati po Interesih; če gre, g na primer, za šolstvo, naj sodelujejo prosvetni de-g lavci in še tisti, ki so zainteresirani za vzgojo in 1 izobraževanje. • Za javne tribune bi morali izbirati vse tiste g teme, ki ljudi zanimajo in jih tarejo. Pobudo za to g naj bi dali občani sami, ne pa forumi. • Razprave, bodisi na javnih tribunah, specializiranih konferencah ali razširjenih plenumih, je treba politično in strokovno dobro pripraviti. K tem razpravam je treba še posebej povabiti vse za- jg Interesi rane ljudi in organizacije. Razprave je treba spretno voditi, da pridejo do veljave vsi tehtni argumenti. • Socialistična zveza je tista organizacija, ki or-jf ganizira odločanje, demokratičen proces odločanja. ■ Predvsem temu se mora prilagajati. • Forumi morajo skrbeti za to, da bodo stališča in sklepi razprav prišli do veljave, ker nikogar ne obvezujejo kot zakoni ali drugi predpisi, pač pa obvezujejo politično, s svojimi utemeljitvami, s tem, da stoji za njimi večina politično aktivnih lito di. • V procesu odločanja se je treba še bolj izogniti forumskemu načinu odločanja. Naloge forumov marajo biti predvsem v tem, da organizirajo takšne razprave, v katerih se bodo skozi enakopraven boj mnenj uveljavila najboljša, razmeram in splošnim smotrom najustreznejša stališča. • Bolj odločni bi morali biti kadar gre za časovne roke ob pripravi raznih zakonov in drugih pomembnih aktov. Zahtevati in onemogočiti bi morali javno razpravo o pomembnih odločitvah. Izogniti bi se morali pojasnjevanju že sklenjenega. • »Zbor občanov« naj postane tribuna mnenj, prizadeva naj se, da bo širok krog ljudi obveščen o odločitvah, ki so še v pripravi. • Socialistična zveza naj bi bolj povezala šolo, starše in vse tiste, ki so dolžni skrbeti za mladino v njenem prostem času, da bi prišlo do enotne vzgoje mladine in da ne bi samo na vse strani leteli očitki zaradi dela mladine, ki Jo slabo vzgojena. • Treba bo poenostaviti politični Jezik, da bodo ljudje s stvarmi, o katerih razpravljajo, temeljito | seznanjeni in Jih bo lahko čim več sodelovalo pri S oblikovanju politike. H Občni zbor Planinskega društva Črnuče Prostora bo za vse Črnuški planinci sami gradijo dom na Mali planini - Vrednost prostovoljnega dela več kot osem milijonov starih dinarjev - Pomagati bi jim morali in Bežigrad bi imel počitniško bazo v gorah - Od 600 članov jih je kar 592 plačalo (ne ravno nizko) članarino r ORODNA TELOVADBA Bežigrad na vrhu Ko so lani ob koncu tekmovalne sezone funkcionarji pri TVD Partizanu Bežigrad ocenjevali delo in uspehe v pretekli sezoni, so največkrat ugotavljali, da jim za nadaljnje uspešno delo društva manj-ka več sposobnih trenerjev in vodnikov. Le tako bi lahko dosegli večjo množičnost in še izboljšali kvaliteto. Do nedavnega je namreč vse breme težkega dela ležalo na plečih vitalnega trenerja Staneta Derganca, ki pa sam, povsem razumljivo, ni zmogel vsega. Zn letošnjo sezono so pripravili obsežen načrt, po katerem naj bi še povečali šte-velo telovadnih vrst in pritegnili še več mladine. Težko je bilo pričakovati takojšnjega uspeha. Vendar že v začetku sezone je število članstva naraslo. Se posebno razveseljivo je bilo, da je pričelo vadbo obiskovati približno 60 pionirjev Posebno skrb so seveda posvetih tekmovalnim vrstam. Za . epubliško prvenstvo so Pripravljali kar šest vrst. Ze Pred prvenstvom so imeli več javnih nastojjov. Tako so si pridobili prepotrebno tekmovalno rutino, prav te pa jim ja poprej vedno primanjkovalo. Republiško prr