Razne novice. * lz pošte. PoŠtni kontrolor Alfred Gschiel v Zidanem mostu je premeščen v Gradec. — Učiteljica ročnih del, Marija Cernej, je dobila mesto poštne ekspedientinje pri tamošnjem poštnem uradu. — Poštni praktikant in absolvirani slušatelj prava, Maks Pavlič in absolvirani slušatelj prava Franc Janžekovič, sta imenovana poštnim konceptnim; praktikantom. Prememba posesti. G. Vlado Pušenjak, nadrevizor Zadružne zveze, je kupil Koglerjevo posestvo na Kresnici v St. Ilju v Slov. gor. Z g. Pušenjakom so si šentiljski Slovenci mnogo pridobili. Siidmarka je sbušala na vse rnogofie načine, da bi preprečila kupno pogodbo, a se ji ni posrečilo. Zelimo, da bi se našlo še več tako požrtvovalnih rodoljubov. * Novo zdravilišče na Spodnjem Stajerskem. ;V krasno ležeči dolini v, sredi med travniki in gozdi, tudi vinogradi, kateri dajejo izvrstno vinsko "kapljico, stoji v občini Št. Jurij na Pesnioi lepo in veliko poslopje, v katerem bo dobil marsikateri na živcih bolehajoči ne samo zdravje, ampak tudi mirno! in ugodno bivališče. Zgraditelj tega novega zavoda je dr. Fran Ceh, kateri ga je krstil z imenom ,,Mirni Dom", res zelo prikladnp ime, ker idilično krasen in mirni kraj podaja vsakemu, kateri se hoče odtegniti mestnemu šumu, gotovo ugodno razvedrilo. Zavod ima noyodobno pohištvo, kakor tudi vse priprave, ki služijo za zdravljenje bolnikov. Isti ima plinsko razsvetljavo in vodovod. Kopališčne sobe so novodobno urejene, posebno praktično pa so vrejena solnčna kopališča. čene v tem novem zdravilišču niso previsoke, radi tega bo tudi vsakemu olajšana bivanje v istem. Sloyesna otvoritev bo začetkom prihodnjega meseca. * Vplačevanjo neposrednih davkov v III. četrtletju 1910. Tekom III. četrtletja 1910 postanejo neposredni davki na Stajerskem dotekli, oziroma plačani v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in h.išno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 7. mesečni obrok dne 31. julija 1910. 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1910. 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1910. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, ppdvrženih javnemu dajanju računov: III. četrtletni obrokj dne 1. julija 1910. * lzvlefiek pla&ilnih nalogov glede osebnodohodninskega davka za okraj Maribor, v katerem se nahajajo terau davku podvržene osebe in znesek, ki ga morajo plačevati, je razpoložen od ponedeljka, dne 27. t. m. naprej 14 dni pri davčnem oddelku c. kr. okr. glavarstva Maribor, BahnhofstraBe 3, II. nadstropje. Dež. gluhonemnica v Gradcu. Sprejemni izpiti gluhonemili otrok se vrše za Spodnje Stajersko od 8. do 12. ure predpoldne po sledečih krajih: V Celju dne 5. julija v poslopju deške ljudske Šole, v Poljčanah dne 6. julija v prostorih ljudske Šole, in v Mariboru dne 7. julija v dekliški šoli v Kazino-ulici. * »Slovenee" piše: Radovednost in brbljavost liberalnih celjskih listov in za njimi seveda trabant ,,Slovenski Narod" vedo povedati, da pojde baje ravnatelj celjske Zadružne zveze, g. Franjo 7oSt, v službo k Zadružni zvezi v Ljubljani. Informirali smo se ter izvedeli, da je navedeni gospod zaradi razmer, o katerih no6e govoriti, svoje mesto res odložil, in da gre v svrho, da si okrepi slabo zdravje, na daljši dopust. — Radi verujemo, da je liberalce strah za jg. Jošta, ker pojde ž njim vred iz Celjske zveze vse, kar noče biti liberalno*. G. Joštu pa je menda enako lahko žal, da ni svoj čas, ko se mu jo nudila ugodna prilika, zapustil nehvaležnih liberalcov in res šel v Ljubljano. Kaj bode navedeni sicer storil, je njegova stvar, ki nas ne skrbi in niraamo vzroka, so za njo brigati. * Peronospora! Letošnje vrerae je kakor nalašč za peronosporo. Dosti jo vinogradnikov, ki niso dosedaj niti prvokrat škropili vkljub vsestranskim opominom in vkljub lastnih izkušenj prejšnjih let. Drugi zopet so šele enkrat škropili. , Mnogi pa so sicer že dvakrat škropili, vendar so z drugim Skropljenjem !>redolgo odlagali. Posledica tudi ni izostala. Ze je opazovati vsepovsod sledove peronospore ali smoda. Tu ve6, tam manj, kakor se je sploh škropilo. Ce ostane vreme tako, kakor je sedaj, in ako se obenem nemudoma ne pobrigajo vinogradniki bolj, kakor so se dosedaj, za svoje gorice, bodo brez dvoma v jeseni grozno razočarani. Pomanjkanja posode tedaj ne bode. Skropite nemudoma ins Ce tudi tu in tam črez dan rosi! Posebno pa naj škropijo takoj oni, ki že opazujejo peronosporo v svoji gorici, oziroma tisti, ki so imeli točo. Po to6i poškodovane trte so posebno obČutljive. z. * Skupna prodaja živine. Vsem zaupnikom S. K. Z. javljamo, da je osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru izdala knjižico, v kateri se nahaja razun pravil zadruge, tudi spis g. Vlad. Pušenjaka o skupni prodaji živine. Vsak član, ki pristopi k zadrugi, dobi to knjižico brezplačno. Zaupniki Kme6ke zveze pa lahko naročijo za ude S. K. Z. te knjižice od O s r e d n j e zadruge zavnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, S t o 1 n a u 1 i c a š t e v. 6. Eden izvod stane 40 v. Pri desetih izvodih, ki se skupaj naročijo, se dobi eden izvod brezplačno. Sezite prav pridno po teh knjižicah, iz katerih bodete spoznali ustroj nove gospodarske organizacije! Denar se naj pošlje naprej! * Hofrlchter je obsojen na 20 let težke ječe, nevračunski preiskovalni zapor, izključitev iz armade in nezmožnost, doseči še kdaj vojaški 8astni 6in ali pa državno službo. * Zahvaia. Podpižani se najlepše zaliva]jujem ,,V^ajerani zavarovalnici" v Ljubljani, ker mi je za pog-orele in še le pred kratkiru zavarovane stvari izplačala po!no odškodnino, ter jo vsakemu, ki ima kaj za zavarovati, najtopleje priporočam, posebno že, ker ni zvišala tarifov, kakur druge zavarovalnice. Jursinci, dne 27. rožnika 1910. Jnri G-clob, 1. r. priča. Stefan Berlak, 1. r. Mariborskl okraj. Maribor. Višja deželna sodnija je imenovala narednika Janeza Leitnerja za kanclista pri okrožni sodniji v Mariboru. Za pravnega praktikanta istotam je imenovan dr. Ivan Hojnik. m Bazilika ,,Matere Milosti" v Mariboru. Z nekakim strahom in z žalostjo smo gledali, kako se bliža mesec junij -- posvečen božjemu Srcu — proti koncu. Bali smo se, da oltar vsled mnogega napornega in vsestranskega dela naSega nadpastirja ne bo mogel biti posvečen ta mesec. Pa hvala Bogu! Že se berejo sv. maše na oltarju presv. Srca Jezusovega, ki so ga dn9 26. junija slovesno posvetili, konsekrirali naš prevzvišeni vladika. Oltar je ves iz dragocenega marmorja, iz 11 vrst. Načrt za oltar je na!>ravil arhitekt bazilike in drugih oltarjev, g. Rihard Jordan iz Dunaja. Izdelal je oltar po načrtu domačin Karl Kocijančič. Vse tri oltarne kipe ali sohe je pa izklesal umetnilc Edvard Kupovsky iz Gradca. Pozlatil je oltar in poslikai kipe mojster; V. Sirach iz Gradca. Križ na temelju oltarja, dve liliji in krasno ..mandorlo", to so žarki v ozadju sohe Srca Jezusovega, vse to je napravil pozlatar Franc Kager. Cela slovesnost je trajala pet ur, od 8. ure zjutraj do enih [opoldne. Ljudi se je kar trlo v cerkvi, in vsi so željno pričakovali, da zaslišijo iz prižnice mogočno in ljubeznivo škofovo besedo. Obširnega slovenskega goAora seve ne moreino podati. Razdelitev je bila nekako: Opis oltarja, zakaj kaže Jezus na svoje Srce? Zato, ker je to Srce: a) sedež ljubezni, b) vzor svetosti, c) vir milosti. NemŠki govor se je začel okoli 12. ure in je trajal celo uro. Vsebina: Ceščenje Srca Jezusovega: a> pred, b) ob času, c) po časih bl. Marije Alakok. Po enili Te Deum . . . zahvalna pesem. Sedaj pa prihaja ljudstvo in zaupljivo pokleka pred novi oltar, pričakujoč blagoslova, ki so iga Prevzvišeni ob koncu slovenskega govora vernikom želeli in obljubili od božjega Srca. Naj nas vse blagoslovi to presv. Srce! Naj predvsem blagoslovi neumorno delovanje našega nadpastirja in jim poplača trud in njih ljubeznivost! (—C—) m Fram. V soboto dne 25. juniia je bil pri nas silen in dolgotrajen naliv, ki je povzročil po vinogradih, poljih in travnikih mnogo 'škode. V novoobdelanih vinogradih je voda odnesla mnogo zemlje, ponekod e trsjem vred, setve po polju so poležene; travnike je posipala s peskom in blatom, mnogo vozov sena je odplavila, nekatere nepokošene travnike popolnoma uničila. Poti in steze so razorane in razdrapane, tako da naši Pohoroi dokaj časa ne bodo mogli spravljati lesa v Fram. Na Pohorju je ponekod kidi toča napravila precej Škode. Sena bi imeli dvakrat več kot navadno, a vsled neprestanega, deževja ga spraviti ne moremo, veliko pa ga je sedaj voda uniQila. Sadja ni veliko in So $p mofino odpada. Vijnogradi so se krasno razvili in mnogo grozdja se je nastavilo na trtah, Večinoma je že odcvetelo,, toda peronospora ge že prikazuje, Skropiti pa vsled deževja ne moremo. m St. Di v Slov. gor. Sudmarka je kupila dne 16. t. m. posestvo Magdalene Deučman na Kresnici. Že delj časa so Siidmarkini agentje nadlegovali posestnico, da naj jim proda svoje posestvo. A ona je kot Slovenka ponudbo odklonila. bmenjeni dan pa je prišel Fraiss in ž njim več njegovih pristašev in so v omenjeno posestnico tako dolgo govorili, da jim je privolila k prodaji. Opozarjarao naše Sentiljčane, naj naznanijo ,,Slovenski Straži" v Ljubljano, če je kako posestvo na prodaj, Slovenci, bodite trdni! Držite se svoje zemlje! m Sv. Anton v Slov. goricah. IV nedeljo ' dne 26. junija je umrla v najlepši dobi 31 let stara Marija Uršič, rojena Stelcar, kmeftica v Stanetincih in vdova po umrlem možu Alojziju Uršiču, kateri je dne 12. marca t. 1. umrl nagle smrti, še le komaj 28 let star. Bil je mož na svojem mestu in odločen Slovenec. Rajna, lAlojz in Marija Vršič, sta morala, zapustiti dvoje majb.nili in ljubiK otrok, Bila sta dobrain vzgledna fgospodar in gospodinja ter pobožna kristjana. N. v m. p.! J. m Ilotlnjavas. V soboto, dne 25. t. m. so imeli slovenski zidarji na Tezni pri Mariboru okrašeno smreko s slovenskimi papirnatimi traki s slovenskim napisom. Se ni dogotovil zidar M. Skodič svoje delo, že pridejo gospodje iz nemške Tezne in pravijo: To moramo ponoči raztrgati, ker je napis ,,windisch". Eden zidarjev jim odgovori: Jaz pišem, kakor znam. Torej zidarji, posnemajte to delo; naj tudi v okolici mariborski plapola slovenska zastava. m Gornia Pesnlška dolina. V soboto, dne 25. junija je prihrula strašna nevihta s točo, ki je vničila polje in vinograde. Se v nedeljo so v senčnih krajih ležali celi kupi toče. Segla je nenavadno daleč: od Spodnje Kungote skozi celo Pesniško dolino proti Arvežu, in od Arveža skozi Sagavsko dolino viŠje Sv. Janža. Najhujše je bilo okoli Lučan. Uničena je ]>opolnoma ozimina in koruza, zelenjad na vrtovih je tako sesekana, kakor bi jo miši zgrizle. Na travnikih je pa naliv napravil veliko škode. m Slov. Bistrica. Naše izobraževalno društvo se vrlo giblje. V nedeljo, dne 3. julija ima zopet poučni shod, dne 17. julija pa priredimo prelepo in ganJjivo igro ,,Dve materi". Prosimo, da se i naši vrli sosedi ozirajo na našo prireditev ter nas mnogoštevilno počaste. m Slov. Bistrlca. Ena najgrših, pa tudi najnesrečnejših navad, in jih najdemo med našim ljudstvom, je gotovo takoimenovana ,,preža" ob času gostije. Res je, da dandanes noben pametnejši in boljSi fant več ne gre na ,,prežo", a ta grda navada zahteva ravno tembolj odpomoč, ker ,,na prežo" pridejo le najslabši in .najhudobnejši fantje celega okraja, in ravno zato se ob takih prilikah gode malodane na vsaki gostiji, kjer je ta strašna navada, večje ali manjše nesreče. Koliko mladeničev in celo mož je ob takih prilikah našlo svojo smrt, ali pa so bili pohabljeni ter tako onosrečeni za celo življenje. Kadarkoli se gre za občni blagor, je po naSem mnenju javna oblast dolžna, skrbeti za red in varstvo življenja. Ali torej to oblastva res čisto ni6 ne briga, da se na takih ,,prežah" zdaj tu zdaj tam fantje pretepajo med seboj, kakor živina, ter še mnogokrat druge spravljajo v smrtno nevarnost ? Gotova bi se dala ta navada liitro in brez vse škode zatreti. Naj bi se n. pr. poslala na vsako gostijo, kjer vlada ta navada, žandarska patrulja, naj bi se kaznovalo one, ki pridejo ,,na ])režo" — in če bi se tako ravnalo povsod, nehala bi ta grda razvada gotovo v najkrajŠem času. Priporočamo to važno zadevo v resno premišljevanje tudi našim delavnim gg. poslancem ter smo prepričani, da jim bo ves narod hvaležen, če nam pomagajo pri odpravi te nesrečne navade. Zdaj pa vam hoŽem povedati, zakaj pišem danes ravno o tem, in spoznali boste, da je tu treba res nekaj storiti vsem, ki so poklicani in zmožni pomagati. — V Sentovcu pri Slovenski Bistrici je bila dne 20. t. m. gostija. Pridejo seveda tudi neizogibni ,,prežarji", trije ni6vredni fantje. Nezadovoljni z jedjo in pijačo, ki so jim jo dajali gostje skozi okno, kakor je to navada, so fantje začeli zmerjati in izzivati goste ter popevati pod oknom grde Ijesmi. Nevestina brata gresta ven, da bi odpravila nadležneže. Eden izmed njih, posebni surovež, ki je bil že večkrat v ječi, se kar zakadi v 25 let starega nevestinega brata ter mu zada % dolgim nožem hudo rano v prsi. Ko starejši brat, ki je v Mariboru oženjen, priskoči v pomoC, zasadi surovež temu nož v roko ter mu zareže silno globoko in dolgo rano. Ker je nato, kakor zbesnel, mahal z nožem krog sebe, ranil je Se preoej močno na roki neko etarejšo ženico, ki jo tudi hotela braniti. Tako je bilo torej dovolj krvi za eno malo gostijo. Fant, ki je zaboden v prsi, prar blizu srca, se ima pač izredni sreči zahvaliti, ako si reši življenje, kar pa Se ni gotovo. Spovednik in, zdravnik sta morala sredi noči na pomoč. Orožniki pa so drugo jutro na vse zgodaj lovili zlobne ,,prežarje" ter jih' tirali v zapor. A) kaj vse to. Podobne re6i se gode zdaj tu zdaj tam. Fantje se napijejo, potem da beseda besedo, ali pa se pridejo pri tej priložnosti kar maSčevat iz starega sovraštva, in potem te?o kri, pride nesreča, jefia itd. Prosimo §e torej nujno enkrat odpomofii ! Pfujskl okraj. p Kinečka hranllnlca in posojilnica v Ptuju naznanja, da zafine poslovati v sredo, dne 6. julija t. 1. Uradni dnevi se vrše vsako sredo od 8. do 12. ure predpoldan in vsako nedeljo po rani službi božji do pozne službe božje. Uradni prostori se nahajajo v samostanu preč. gg. minoritov v Ptuju. Hranilne vloge se sprejemajo in izplačujejo; posojila dajejo in sprejemajo plačila na glavnico in plačila obresti le ob Tiradnih dnevih. Prošnje za posojila se sprejemajo in dajajo vsa pojasnila vsak i dan od 8. do 12. ure predpoldne v uradnili prostorih. Hranilne vloge se obrestujejo po 454%, posojila na intabulacijo se dajejo proti 5% obrestovanju. Vse zemljeknjižne prošnje itd. izvršuje posojilnica strankam brezplačno. — Načelstvo posojilnice obstoji iz sledečih gg.: Načelnik Jurij Kuhar, posestnik, Brstje; člani načelstva: Jožef Ozmec, deželni poslanec, St. Lovrenc na Dravskem polju; Anton Pihlcr, veleposestnik, Sp. Velovlek; F. Lenart, veleposestnik, Sp. Velovlek; Ferdinand Pšunder, vikar v Ptuju; Jožef Kreil, veleposestnik, Grajena; Franc Vrši6, posestnik, Sv. Marko; Matija Zgeč., posestnik, Dornova; Janez Vrabl, posestnik, Mestni vrh; Martin Toplak, veleposestnik, Podvinci; Alojzij Zelenik, veleposestnik, Spuhlja. — Nadzorstvo pa obstoji iz sledečih gospodov: Milostljivi g. Jožef Fleck, prošt v Ptuju; Blaž Toplak, veleposestnik, Spuhlja; I. Slambergar, posestnik, Grečavas; Janez Žirovnik, posestnik, Jurovci; Anton Kolarič, c. kr. profesor v Ptuju; Fvanc Napast, župan, St. Lovrenc na Dravskem polju: Jožef Brumen, župan, Rogoznica^ Franc Belec, posestnik, Sv. Urban pri Ptuju; Martin Korenjak, posestnik, Sv, Barbara v Halozah. — Kmetje, poslužujte se vedno vaše kmečke posojilnioe v Ptuju! Ptuj. Deželna centralna trtnica se s prihodnjim letom prestavi iz Ptuja, v St.Peter pri Mariboru. p Sv. Lovrenc na Dr. p. Dne 10. julija se b_o v društvenem domu ustanovila podružnica ,,Slovenske Straže" za župniji Cirkovce in Sv. Lovrenc. Na dnevnem redu je petje, govori (tudi domačih govornikov), deklamacije, vpisovanje udov. Vsi, ki nam bije v prsih. rodoljubno sroe, iz cirkovške, šentlovrenške in sosednih župnij, pridite gotovo! Konjliki okraj. k Konjice. Linhartov ,,Stajerc" v svoji, poslednji številki napada ljuto oskrbništvo konjiške grajščine, češ, da se pri odprodaji lesa v prvi vrsti ne ozira na spodnještajerske nemške odjeraalce. Nam se pač zdi, da sme vsak posestnik prodajati svojdes, kornur njemn drago in kdor ga njemu najboljše plača. Zvedeli smo, da je kranjska tvrdka Kobi-Srebotnjak kupila v posekanje ve6 lesa pod neprimerno za graščino ugodnejimi pogoji, kakor dosedanji odjemalec g. Possek iz Pogleda. T.vrdka Kobi-Srebotnjak podira in spravlja les namreč na lastne stroške iz gozda, kar dosedanji odjemalec ni hotel storiti, ,dasiravno mu je bilo prosto, prevzeti pod istimi pogoji še nadaljno dobavo lesa. ,,Štajer5ev" dopisnik pa hujska zoper oskrbništvo konjiške graščine tudi kmečko ljudstvo, ki vživa mnogo udobnosti od knezovih posestev. Obilo kmečkih dninarjev zasluži teden za tednom lepe denarje pri graščini, Knez še posebno podpira šolsko mladino in se pri tem ne ozira na narodnost. Kmetje so z oskrbništvom in sploh delovanjem knezovih uslužbencev povsem zadovoljni in prav zato ,,StajerČevo" hujskanje ne bode imelo zaželjenega uspeha. C«IJskl okraj. Celje. Za avskultanta pri okrožni sodniji v CeIju je imenovan dr. J. Krazek. c Celje. Namestnik eksc. grof Clary javlja deželnemu poslancu gospodu dr. Verstovšeku, ki je posredoval glede podpore od strani države (za gospodinjsko Šolo na Teharji, da je namestnija odposlala vse akte v poljedelsko mifiistrstvo in je toplo priporočila prošnjo. c Polzela. Bogati Šulverein, oziroma njegovi a.'.rentje, naši fabriški pisarji, že odtegujejo prispevke za tukajšnjo iilijalko od naših, že itak slabo plačanih delavcev. Zanimivo je, da se delavce s tem naravnost prisili, 6eŠ, ako hočeš Še naprej delati, moraš biti ud podružnice. Več o tem se še pomeniino, kakor tudi bodemo imenovali dotične obrtnike, ki so fabriški agentje. c Sv. Jurij ob Taboru. Veliko Ciril-Metodovo slavnost prirede Orli v nedeljo, dne 10. ijulija popoldan po večernicah v prostorih g. F. KraŠovca. Sodeluje Dekliška zveza. Na sporedu so govori, deklamacija, pesmi, Čarobca burka ,,RepoŠtev" in Šaloigra ,,Strahovi". Obenom se ustanovi podružnica ,.Slovenske Straže". To oznanilo naj velja namesto vabil. c St. JuriJ ob Ta.boru. ,,Zelo pizkdtna in perfidna" imenujejo liberalci »Slovenskega Gospodarja" in dopisnika, ki sta poročala, dai je bil rajni "Južna> liberalec. (gami pa pišejo ravno to.' Za udoležbo na pogrebu se zab.valjuiejo naprednim obCinskim odbornikom, dasi je župan skiioal na pogreb vse odborni- ke, in so se ,vsi udeležili Eadnjega; spremstvat ne samo liberalni. AH je pa liberalni dopisnik tako zagamau, da so mu vsi odbornLki liberalni! Sicer pa kažejo liberalci svojo zagamanost v tem, da niti ne vejo, koga poineni beseda zet, ker Južna imenujejo zeta, dasi ob smrti ni imel nobenega tasta ne tašče. c SmarJ. m. poleg RimsMh toplic. Kakor drugod imamq ^udi pri nas yedno slabo vremo. Nevibta za nevihto, tudi toče nam ni manjkalo. Najhujše bilo je dne 13. junija, jiosebno pri posestniku Martinu Aškercu na Globokem. Popoldne prihruje kar jiaenkrat strašen vihar, ki je najedil dosti Škode pri drevju. Pri Aškercu podrl je 9 smrek po 20 m dolge in pri deblu 70 cm široke. Kaj enakega se §e v tem kraju ni pripetilo. c Novacerkev. V nedeljo dne 3 jolija po večeraicah. v prostoru braloega društva priredijo tnkajšnja dekleta igro ,,CaMca kave" s petjem in predaTanjem. Na to veselico vabimo vse SloTence od blizn in daleč, da s poBotom protestirajo proti nakanam naših nemčnrjov. Brctlikl pkraj. b Okolica Brežice. Vedno in vedno zopet moramo trpeti vsled tega, ker so prečne rante čez železnico po nepotrebnem zaprte, in sicer kar pri obeh čuvajnicah pri Brzini in Št. Lenartu obenem. Dostikrat se pešcem in voznikom neizmerno niudi, a vsi morajo po četrt in pol ure čakati, ined tem ko vlak mirno stoji na kolodvoru in se niti prevaža ne. Veasih menda sploh pozabijo, ceste zopet o.tvoriti. Zelimo torej, naj vodstvo postaje, ki nain sicer rado ustreza, tudi v tem skrbi, da ne bomo po nepotrebnem irneli toliko izgube na,<5asu in večkrat tudi v drugih rečeh, Občina pa se bo menda morala lotiti vprašanja, ali ne bi kazalo šentlenartsko cesto prenesti dalje od kolodvora proč, tako, da bi je radi kolodvorskih prevažanj vlakov sploh ne trebalo več zapirati. b Rajhenburg. Društvo za tujski promet priredi vsako nedeljo na ;vrtu gostilne g. Kosarja streljanje na dobitke. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Na razpolago je tudi udobno urejeno kopališče ob Savi ter čolni za prijatelje veslarskega športa. b Rajlienburg ob Savi. Na praznik sv. Alojzija dne 21. junija je pristopilo pri nas 211 otrok k prvemu sv. obhajilu. Po cerkveni slovesnosti so dobili vsi otroci v šoli primeren zajuterk. Prečastitemu predstojništvu samostana čč. oo. trapistov, vsem p. n. gg.-i trgovcem iz trga, gospej Dorrovi in drugim, ki so s svojimi darovi ln s svojo skrbjo pokazali ta, dan svojo ljubezen do nedolžnih otrok, se izreka tem potom najtoplejša zahvala. Posebno priznanje in zahvala pa gre gospej Kosarjevi in gospodičinam učiteljieam Angeli Schubert in Stefaniji Sclieligo, ki so pri zajuterku otrokom tako prijazno stregle. Bog plati! Letos k MateribožjinaTrsat. Š,tajerski Slovenci \ romajo letos dne 11. julija prvokrat s posebnim vlakom na slavnoznano Marijino božjo pot na Trsat. Zato misliino, da bomo marsikomu ustregli, ako kratko opišemo pot iz Maribora na Trsat, kakor tudi zgodovino trsaškega svetišča. Pot iz Maribora do Reke je dolga 295 km. PeIjali se bomo z južno železnico skoz 41 postaj ter bomo prepotovali slovenski Štajer, celo Kranjsko in del Hrvatske. Od Celja do Zjdan.tga mosta vozi vlak ob divni Savinji, od tarn naprej pa, ob. bistri Savi. Med potom se ustavi vlak v Postojni, ki je znana po svoji velikanski podzemeljsfci votlini, katero obišftemo tudi mi. Jama je elekMčno razsvitjjena. IZnamenita je po svojili kapniMh, ki vise od stropa n.avzdol ali pa šterle od zemlje navzgor. Ti apneni kamni nastanejo na ta-le nafiin: Voda, ki ima v sebi raztopljeno apno, kaplja počasi od stropa dol in ,pri tem ostane vedno malo apna na stropu, odkoder pridejo kapljice. In to se godi že tisočletja in so tako nastjali | tekom 6asa krasni kamni, ki yise od stropa, kakor pozimi ledene sveče :od strehe. ,Ti kapniki rastejo počasi od stropa proti tlom. Pa tudi na tleh, kamor kaplja, ta voda, se usede apno, in ti kapniki rastejo od zenilje navzgor. Ti kapniki bo tekom tisoCletij dobili razne oblike in tvorijo razne podobe. Takoj pri vhodu pridemo v prostor, ki je 50 m dolg in ki je podoben veliki cerkvi ter se imenuje ,,velika stolnica." Na* f drugih mestih' Imajo kapniki podobe pridižnice, levove glave, stebrov itd. 'Krasno je v jami naravno 50 m dolgo plesi§5e, 1 kjer je vsako leto na bjnkošthi pondejjek velika jaraska slavnost, katere se udeleži do 600^ ljudi. Takoj pri vhodu vidimo v globočini te5i reko Pojko, ki se skrije pod zemljo^n ki potem) kon6no kot Ljubljanica teče skoz Ljubljano. Od Postojne naprej se vozimo po nerodovitnem Krasu. Videti je kamen pri kamnu, le fuintam je v kaki jamici nekaj rodovitne zemlje, ki je obdana s tamenito ograjo in skrbno obdelana. Državg, se trudi, da bi na pustem Krasu zasadila gozdove, a stvar počasi napreduje. Vlak nas končno pripelje do Reke. V mestu samem se ne bomo ustavili. Kdor si ga hoče ogledati, lahko to sam stori. Od Retfe imamo peš % ,ure po 411 stopnjicah do Marijinega sveti^ča oa iTrsatu? Trsat sam leži čarobno na 123 m Visokem hrfe bu, Iz katerega vživamo krasen razgled na morje jn na bližnje otoke, med katerimi sta največja Krk in Kres. Na Krku je sedež krškega škofa,. Ravno na-» sproti od Trsata imamo obrežje Istre, na Tcaterem vii dimo znamenita pomorska zdravilišča Opatijo, Volo* sko, Lovrano, Iko itd. Da pokusitno vožnjo na morjti, se liočemo tudi mi peljati iz Reke z ladjo v Opatijo.- Toda vrnimo se zopet k Marijini božji poti na Trsatu! Znano je, da je Marija imela priprosto hišioo v; Na,zaretu. V tej hišici je angelj Gabrijel oznanil Mariji, da postane Zveličarjeva mati, v tej MMci! je sta-» novala najsvetejša Družina Jezus, Marija in Jožef, % tej hišici je živel ljubi Jezus do tridesetega leta, ta hišica je bila priča najznamenitejšili dogodkov naSega odrešenja. In kje je zdaj tista sv. Marijina bi-» šica ? V ednajstem stoletju je prijšla sv. dežela pod oblast divjih Turkov, ki so onečastili sv. kraje, ro^ marje np.padali in oropali in mnogokrat tudi pomorili. Krščanski kralji evropski so hoteli iztrgati sv^ deželo zopet iz rok nevernikov, vendar se jim to ni posrefiilo. (Sedem krvavih križarskih vojsk ni imelo /aželjenega uspelia, sv. dežela je do danaSnjega dne ostala v turSki oblasti. BUo je po nesrečnem izidu križarskih vojsk h 1291. Takrat je sklenila božja previdnostr sv. hišici oskrbeti drugo zavetišže med kristjani. ' Kakor nana. pripoveduje ustno izročilo, \ so v no6i med 9. in 10* majem 1. 1291 angeljci vzdignili Marijino hišico in jo prenesli v vas Ravnica na Trsatu. Prebivalci so čudijo, ko najdejo zjutraj tujo hišico, v kateri je bil altar ter podoba Križanega Jezusa In Marije. Trsaški dušni pastir Aleksander ' je ' takrat; bil bolan.: Marija se mu prika/e in mu razodene, da je to nje-> na nazareška hišica, ter ga tudi ozdravi. Ta dogodek se nato natančno prei^če. Pleme-i nitaš Nikolaj Frankopan pošlje takoj odposlajice v; Nazaret, da se prepričajo, ali je še MarijMa hišica tam. In res, ko ti pridejo v Nazaret, se jim pove, da je sv. hišica izginila. Trsat Je bil torej prvo zavetje Marijini hišici« Ali veselje trsaškega in primorskega n.aroda ni trajalo dolgo, ker previdnost božja ni bila odločila Tr-* sata za stalno, *ynpak samo za začasno prebivališče Marijinega doma. Na veliko žalosfc prebivalcev izgine Marijina hišica dne 10. decembra 1. 1294 iz Trsata In se potem stalno naseli v Loretu. Vsled tega je bilo mnogo joka, In stoka na Trsatu. Da bi nekoliko utolažil to dobro ljudstvo, poSlje papež Urban V. 1. 1367 Trsaeanom' staro Marijino podobo, { o kateri pravijo, da jo je slikal sv. Lukež.Marija ]e pa obilno poplačaia udanost tega pobožnega Ijudstva. Delila je vedno in Se deli na tem kraju velike milosti ter je tako pokazala, da ona vedno ljubi Trsat, da je to njen kraj, posvefien ž njeno sv^ MŠico. Pobožni verniki, posebno Slovenci, / so ' vedno kaj radi obiskovali trsaSko božjo pot Marijino. Priha^ jali so k Mariji vsak dan, včasih tudi v velikih procesija,b, iskat pomofii v svojih težavah, pri najmogofinejSi kraljici. In njihove molitve in prošnje niso bile zastonj, Marfa jih je večkrat na čudoviti na6in uslišala. "0 tem pričajo mnogoštevilne podobe in drugi spomini, katere so pobožni { Castilci trsaške Matere božje dali razobesitsi v cerkvi v trajen spomin in v zahvalo za uslišano molitev. To znamenito božjo pot hočJemo torej letos obia^ kati Stajerei, da se poklonimo svoji dobri materi iu, se ji priporočimo za priproSnjo pri Bogu. ftajnovejše novice. Dfžavni zbor. V proradnnskein odseku je sedaj obstrukcija v polnem razvojn, ker noče vlada prav nič slišati o vseučiliških zahtevah Slovencev. V torek je goyoril poslanec Gostinčar celih deset in pol ur samo o šolskih zahtevah Slovencav. Izjavil je, da ima tudi šo za syoj drugi govor ravno toliko gradiva. Dr. Benkovič Je vložil v državnem zboru predlog za podporo po to6i poškodovanim posestnikom na Bizeljskem. Romanje na Trsat bo dne 11. jalija. Priredi je S. K. S. Z. Vse potrebno je naznanjeno v inseratu vzadi med oznanili. Opozarjamo še enkrat na to, da se na dan, ko bode vozil vlak, karte ne dobijo ve5. Na Tlakn ne dobi nikdo več voznega listeka. Več povemo še v prihodnji številki. Romarski vlak na Bresje bode vozil doe 25. jalija iz Celja in dne 26. julija iz Brežio, na kar se naši čitatelji opozarjajo. Natančneji pogoji se naznanijo v prihodnji šterilki. Romarskega vltka v Marijino Celje Ietos ne bode. St. Lavrenc nad Hiriborom. Ženska podmžnica dražbe bt. Cirila in Metoda v Št Lovrencu n»d M*riborom prireii dns 3. jalija popoldne na prijaznem Lamprehtoffin gradu brasao Teselico, na čast elovanskima apostoloma bt. Cirilu in Metoda. Petje, godba, šiljivapoSta, boj s konfeti, streljanje za dobitke, zveuer pa še kres, streljanje iz topičev in prižiganje raket, bode razveseljevalo došle goste. Eer je St. LoTrenc priljubljen kraj za izletnike, npamo, da nas tega dae posetijo Slorenci od bliza ia daleč t ob'lnem Stevila.