nSRfHNJA KM j ItrtlCA Primorski NH Poslu uiti piačana v gotovim ^ OA„ .. Abb. postale i gruppo Cena oUO lir neviuk Leto XXXVI. St. 151 (10.671) TRST, nedelja, 29. junija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni •Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL Kriza gledališč je kriza politike , Huda ■ tohteva Adriatic kriza Teatra stabile, ki jo zavarovalne družbe Lloyd Adriatico naj gledališče zapusti Rossetti, še zaostruje, in položaj : Slovenskega stalnega gledališča, ki •e mora iz leta v leto boriti za obstoj, nas ponovno postavljata Pred razmišljanje o odnosu med Politiko na eni in kulturo na dru-Ci- Ločili smo bistvene komponente človeške družbe in našega življenja, da bi o problemu gledališča o naši deželi boljše razmišljali; ločitev je torej tehnična in ne vsebinska. Ko govorimo o SSG, o Teatru otabile in o vprašanju njegove funkcije deželnega gledališča, ne moremo mimo dejstva, da so vzroki krize italijanskega gledališča |n SSG v marsičem različni, da pa imajo tudi marsikatero stično točko. Kriza Teatra stabile se kaže Predvsem v paralizi upravnega odbora ter v hudih sporih med strankami in organizacijami, ki sestavljajo upravni odbor. Gledalec je lahko krizo razbral tudi v neposrečenem repertoarju, ki mu Po je gledališka hiša nudila in v dejstvu, da je bila dvorana Rosset-** iz leta v leto bolj prazna. SSG Se umetniško nikakor ni slabšalo, nosprotno, komaj končana sezona je doživela velike uspehe tako pri kritiki kot pri občinstvu. Tudi u-PTovne strukture gledališča delajo dobro, proračuni in obračuni so natančni in do kraja upravičeni, naše gledališče se trudi, da bi pohabljalo stik z občinstvom, delo Gledališča pa otežkoča dejstvo, da Se mora iz sezone v sezono boriti * kronično finančno negotovostjo. Slovenci poznamo dolgoletni boj jo uradno priznanje našega gledališča, spominjamo se dramatičnih trenutkov, ki so ogrožali obstoj naše gledališke ustanove. Bistvo te trnove poti pa je bilo (in je ^e) v tem, da italijanska država in krajevne ustanove niso dale našemu gledališču priznanje, do katerega ima vso pravico. Ro podpisu osimskih sporazumov So v Trstu dvignile glave stare ki-nere nacionalizma in nostalgije po 'starih, dobrih časih*, ki so pri-•Je najbolj do izraza v Listi za *rst. Nova organizirana politična stvarnost objektivno preprečuje, da bi se Trst gospodarsko in kulturno razvijal. Pogled je ponovno obrnjen nazaj, v nepremično družbo privilegijev in izkoriščanja. V deželi so zavihrale zastave s domačih zvonikov in volja, da Se razbije deželna enotnost. Tudi ® Purlaniji beležimo premike, ki ®*so vedno obrnjeni v bolj demokratične in strpne odnose. Ta dejstva sicer poznamo, premalo pa se zavedamo njihovega kvarnega ®Pli«a na kulturno življenje v naši deželi. Če vzamemo primer Te-*tra stabile, moramo povedati, da " mimo strankarskih konfliktov, Splekt in izgonov osnovni spor v 'e®», kakšno naj bo gledališče, gre •°rej za kulturne in umetniške vsebine. Tu lahko kot primer postavi-J*0 dve možnosti; gledališče je lahko resno kulturno delo, ki ima tosluh za različne kulturne stvar-je odprto in se trudi, da Iju-nudi predstave, ki odpirajo P°0lede v globoke plasti življenja *ružbe in posameznika. Gledališče je lahko tudi ^trgovina*, špek-°kel umetniško hromih zvezdnikov, °Poteoza provincialnosti in misli ?®it>a Id e pd bon*. Tu je srž prodna, 0b takšnih dilemah se kre-rjo bitke in izbire, gre torej za b°i za kulturno hegemonijo. Če > jasni, je na primer tudi LpT moč in glasove na določe-V1 mitologijah in na poveličeva-Ju nekaterih subkulturnih potez. J*di težnja, naj se ustvarijo preiti med italijansko, slovensko in furlansko kulturo, govori o vo-Po ohranjevanju vrtičkov in ni-^or ne more uveljaviti kulturne b^dobe naše dežele na vsedržavni evropski ravni. Kakorkoli že to vezi med družbeno, politič-gospodarsko, nacionalno (ali ^nacionalno) in kulturno stvar-"°»tjo nedeljive. .Ježko verjamemo v takšne rejve, kjer bi vprašanje gledali-Ja ločili od splošnih kulturnih in Udi političnih vprašanj v naši de-Ju. Umetniška in kulturna pot temelji na izoblikovani volji ?? osveščanju ljudi, po posredova-Ju in ustvarjanju globljih umet-fklh in človeških sporočil. No-Jjuo trditi, da je v našem gleda-!*f*u tise posrečeno in dobro, k pa se ne bijemo ob proble-?**• oli naj ponudimo našim gle-o^i!Cem samo rovtarske zgodbe in jjka stegna zvezdice ali pa naj "Ofli« prostor tudi Cankarju in Smoletu. Ob aferi Teatra stabile pa hočeš nočeš slutimo takšne dileme. Problem SSG je torej v odnosu, ki ga imajo nekateri do nas Slovencev in naše kulture, na tej ravni pa lahko najdemo nekatere skupne točke, ki izvirajo iz prostorov kulturne revščine, ki najdejo konec koncev svoj izraz tudi v političnem in gospodarskem življenju našega mesta. Sledili smo srečanju o gledališču v naši deželi, ki ga je priredil sindikat CGIL - FILS, poslušali smo referate in razpravo. Povedati je treba, da so si prisotni bili precej enotni v volji, da se rešijo vprašanja, ki zavirajo delovanje obeh gledališč. Stališč, predlogov in mnenj je bilo veliko, med sabo so se tudi precej razlikovala, kar ni negativno. Zgrešeno pa bi bilo, če bi demokratični ljudje in sile ter tisti, ki imajo do kulture in gledališča iskren odnos, ne našli nekega skupnega odgovora na stvarne potrebe in se ne bi soočali z globljo stvarnostjo, ki pogojuje u-sodo gledališč, posebno ker gre za javne ustanove, ki jih mora hočeš nočeš nekdo upravljati in finansirati. Debata mora biti široka, ne smemo pozabiti na tiste, ki ustvarjajo gledališče, mislimo na umetnike, igralce, režiserje, kulturne delavce in na občinstvo, ne sme pa zabresti v brezplodne in nepremične vode. Položaj gledališč je v naši deželi stvaren, obstajajo vzroki, da je stanje tako, zato pa je potrebno najti jasne odgovore. Gledališču je treba omogočiti življenje, šele takrat bomo lahko u-veljavljali resničen idejni in u-metniški pluralizem, šele tako bo lahko gledališče izraz različnih kulturnih stvarnosti, ki prav zaradi svoje raznolikosti dajejo prostoru, v katerem živimo, vreden in bogat izraz. ACEMERMOLJA NOVA TRAGEDIJA ZA ITALIJANSKO CIVILNO LETALSTVO V TTRENSKEM MORJU Pri otoku Ponzi strmoglavilo letalo DC-9 družbe Itavia Vseh 77 potnikov in k člani posadke izgubili življenje Reševalne ekipe iztrgale valovom 40 trupel * Vzroki nesreče nepojasnjeni - Sindikalna organizacija za letalski promet trdi, da sta za nesrečo kriva ali eksplozija ali trčenje s kakim letečim predmetom - Uvedli so dve preiskavi - Med žrtvami trije potniki iz Pordenona PALERMO - Letalo DC-9 zasebne družbe Itavia, ki je v petek zvečer naenkrat izginilo z radarskih zaslonov rimskega letališča, so večarj zjutraj, nekaj po deveti uri, zasledili med valovi Tirenskega morja, približno 138 km južno od znanega otoka Pon-za. Razbitine letala in trupla 77 potnikov ter 4 članov posadke so posejana v obsegu kakih 37 km, kar gotovo otežkoča reševalne e-kipe vojnega letalstva in mornarice, ki se trudijo, da bi iz morskega oklepa rešile vsaj trupla. Sinoči so sporočili, da so v Palermo že prepeljali 40 trupel, reševalne akcije pa so ponoči prekinili, da bi omogočili reševalcem počitek, uporabljenim helikopterjem in plovilom pa tehnično kontrolo. Med tem se je včeraj obnovil potek tega usodnega poleta DC-9, ki ga s tehnično oznako imenujejo polet »IH 870». Ob 20.08 je letalo vzletelo iz bolonjskega letališča «Gugldelmo Marconi», namedjeno v Palermo, kjer bi moralo pristati čez približno uro in petnajst minut. Vse je bilo popolnoma normalno. Letalo je imelo dovolj goriva, običajne kontrole so pokazale, da je motor v redu, posadka je prav s tistim letom nastopila službo in torej ni bila utrujena. DC-9 je poletel proti morju, čez nekaj časa ga je kontrolni stolp iz Bologne »predal* rimskemu letališču. S tem kontrolnim stolpom je pilot DC-9 Gatti govoril ob 20.56, ko je prosil za dovoljenje, da zniža višino poleta za 500 metrov. Takrat je letel na višini 7.500 metrov, bilo je še svetlo, vreme pa Obupani sorodniki žrtev na letališču v Palermu (Telefoto AP) normalno. Nadzornik rimskega letališča mu je sporočil dovoljenje in čakal na pilotovo sporočilo, da ga je sprejel. Tega pa ni bilo. Skoraj v istem trenutku je letalo tudi izginilo z radarskih zaslonov. Preteklo je nekaj minut, da je rimski nadzornik poklical letališče Punta Raisi v Palermu in »predal* letalo njihovemu nadzornemu stolpu. Ker pa tam niso ujeli letala na svoje zaslone, se je takoj sprožil alarm. PRED TORKOVO STAVKO V INDUSTRIJI SE NAPROSI STOPNJUJE VLADA IN SINDIKATI PRED SPOPADOM OB VPRAŠANJU DRAGINJSKIH DOKLAD KPI, socialistična levica in pristaši Zaccagninija se upirajo napovedanim protiinflacijskim ukrepom RIM — Cossigovo tristrankarsko vlado in politične ter sindikalne sile čaka vroč začetek tedna. V pričakovanju odločilnega srečanja med vlado in vodstvom enotne sindikalne zveze, ki bo v torek popoldne (isti dan se bo Cossiga sestal tudi z zastopniki zveze in-dustrijcev), se napetost ob vesteh o vladnih namenih, da izvaja nujne protiinflacijske ukrepe, ki naj bi zadevah delno zamrznitev dra-ginjskih doklad in podražitev po-trošnih dobrin in storitev z zvišanjem posrednih davkov, čedalje stopnjuje. Tudi včeraj so sindikati zelo jasno povedali, da bodo proglasili splošno vsedržavno stavko, če jim bo vlada v torek potrdila, da ne gre zgolj za neutemeljene govorice, ampak za resen sklep, da zvrne na delovne ljudi vse breme za premostitev gospodarske krize. Prav tako so se tudi včeraj nadaljevale odločne negativne reakcije v delavskem gibanju in v naprednih političnih krogih, čeprav nekoliko utišane zaradi prazničnega ali polprazničnega dne v številnih velikih tovarnah. »Naj si nihče ne dela utvar*, je de.ial zelo odločno generalni tajnik ČG IL Luciano Lama v intervjuju nekemu tedniku, «na tem vprašanju ne bomo popustili.* Poudaril je pri tem. da ne gre za njegovo o-sebno mnenje ah za stališče samo njegovega sindikata, in je zato prebral dobesedno besedilo sklepne resolucije z zadnjega zasedanja vsedržavnega vodstva e-notne sindikalne zveze: »Vodilni odbor zveze CGIL - CISL UIL zavrača vsako možnost spreminjanja premične lestvice.* Italijansko sindikalno gibanje je torej v celoti pripravljeno na frontalni spopad z vlado na vprašanju draginjske doklade. Lama je sicer naglasil, da oblikovanje ali rušenje vlad ni domena sindikalnih organizacij, ampak političnih sil, sindikati se pa ne bodo umaknili iz strahu pred morebitnimi političnimi posledicami. Napovedane, a še ne povsem jasne namene vlade zagovarjajo le »preambulska* večina KD, republikanci in liberalci, češ da je zmanjšanje kupne moči delovnih prejemkov edini izhod za razbremenitev proizvodnih stroškov in edina alternativa razvrednotenju lire. V socialističnih krogih vlrda okrog Craxijeve večine previden molk, medtem ko izraža levica PSI nedvomno nasprotovanje najavljenim ukrepom. Poleg Cicchit-ta in Achillija se je včeraj oglasil tudi podtajnik PSI Signorile, ki je zatrdil, da krize ni mogoče premostiti brez soglasja politične in sindikalne levice, izrazil zaskrbljenost nad vztrajanjem pritiskov za devalvacijo in označil predloge o okrnitvi draginjskih doklad za nekoristno zaletavost. Ponovno nasprotovanje napovedanim vladnim ukrepom so izrazili tudi pristaši Zaccagninija v KD, komunistično glasilo pa objavlja danes uvodnik o tem vprašanju. V njem vplivni voditelj KPI Chiaromonte dolži vlado, da »nima gospodarske politike, ki bi bi- la 'Tedna tega imena* in da njena zamisel o zamrznitvi draginjske doklade predstavlja »nepotrebno izzivanje* delavcev in sindikatov. KPI bo zato zahtevala poglobljeno razpravo v parlamentu o pravih vzrokih inflacije in o u-krepih, ki naj vodijo zares k njeni zajezitvi. V tem napetem vzdušju se vodijo zadnje priprave za torkovo štiriurno vsedržavno stavko v industriji, ki je bila oklicana za preobrazbo gospodarske politike in za rešitev oLratov v krizi, a bo po sili razmer zavzela značaj protesta proti namenom vlade v zvezi z nujnimi protiinflacijskimi ukrepi. V vseh večjih mestih so napovedane velike manifestacije, na katerih bodo spregovorili sindikalni voditelji, ki bodo nato odšli tolmačit Cossigi odločno nasprotovanje delovnih ljudi prevzemanju novih bremen za tuje grehe. štirinajst ladij, med katerimi tudi vojaška križarka «Doria», razni čolni in motorne ladje finančnih stražnikov, 17 helikopterjev in druge številne trgovske ah potniške ladje, ki so bile v obsegu kraja nesreče, se je takoj za-vželo za reševalno akcijo. Toda samo včeraj zjutraj, okrog 9.10 minut, so prvič zapazili večji oljnat madež, nato tudi trupla in razbitine. Sploh so vzroki te zadnje letalske nesreče izredno zagonetni. Če je pri drugih igrala pomembno vlogo uganka ali je bila kriva človeška napaka ah vreme, je to pri tej nesreči odveč. Letalo je namreč letelo po progi, kjer ni bilo zaprek, tudi ni pilot imeL preglavic s posebnimi manevri, kot so pristajanje ah vzlet. Statistično je dokazano namreč, da se prav v podobnih trenutkih zgodijo skoraj vse letalske nesreče. Izjemoma pa kadar letalo vozi v ravni črti s polno paro in v lepem vremenu. Domneve se kopičijo, med temi pa izstopa dokument, ki so ga izdali predstavniki sindikalne organizacij« za letalski promet, potem ko so izvedli tudi anketo med raznimi piloti. V dokumentu trdijo, da je treba nesrečo pripisati eksploziji letala. Do te pa je lahko prišlo ali zaradi eksplozije motorja ah zaradi trčenja s kakim drugim »predmetom*. Kateri bi lahko bil ta predmet, ni jasno, vendar takojšen odgovor obrambnega ministra, češ da raket NATO, ki v teh dneh ima orožne vaje na Ti-renskem morju, v tistem času ni bilo na kraju nesreče, daje misliti. Zasebna družba Itavia je avion kupila od ameriške družbe Mc-Donnell Douglas leta 1972. V 8 letih dejavnosti je letalo izvedlo 29.544 ur leta — kar je normalno, kot za srednje velik avto 15 tisoč kilometrov — še posebno če upoštevamo, da so stalno izvajali tehnično kontrolo in popravila vseh delov, od katerih je bilo zadnje preteklega 12. maja. Družba sama je v prvih reakcijah na incident izjavila, da je tehnična okvara skoraj nemogoča, saj se je nesreča morala zgoditi bliskovito in nepričakovano, to pa pri tehnični okvari skoraj ni verjetno, nato pa je preklicala to trditev. Edina, ki bo lahko zares rešila dvome, je »črna škatla* letala, ki beleži vse podatke poletov. Nahaja pa se približno 3500 metrov pod gladino, v delu strmoglavljenega letala, ki se je potopilo. Zelo verjetno pa je, da se do nje nikoli ne bo prišlo. Minister za prevoze Formica je vsekakor imenoval preiskovalno komisijo, ki ima nalogo, da razčisti, kolikor bo mogoče dinamiko nesreče. Tudi družba Itavia je imenovala svojo tehnično komisijo. V italijanski javnosti je imela tragedija širok odmev. Predsednik Perthu je ministra za prevoze v brzojavki prosil, naj sporoči vsem sorodnikom žrtev sožalje. Potniki so bih večinoma poslovni možje, turisti in Sicilijanci, ki so zaposleni v severni Italiji, veliko pa je bilo tudi izseljencev, ki so se vračali domov na počitnice. Med turisti so bile tudi tri osebe iz Pordenona, neki zobozdravnik, njegova žena in prijatelj, ki so bili namenjeni v Palermo na poroko svojega znanca. V poznih večernih urah so sicilskemu dnevniku »La Sicilia* telefonirali neznanci, ki so se proglasili za pripadnike rdečih brigad in fašističnih »nuclei armad rivo-luzionari*. Izjavili so, da so njihove organizacije povzročile letalsko nesrečo. Preiskovalci za sedaj ne pripisujejo tem izjavam popolne verodostojnosti. TRAGIČNA VERIGA LETALSKIH NESREČ RIM — Italijanska kronika beleži v zadnjih dvajsetih letih naslednje letalske nesreče: 14. oktobra 1960: heron družbe Itavia je strmoglavil nad Elbo — 11 mrtvih; 30. marca 1963: DC-3 družbe Itavia je na progi Rim - Pescara strmoglavil na gori Faggio Rotondo — 9 mrtvih; 28. marca 1964: viscount družbe Alitalia je med pristajanjem v Neaplju trčil v Vezuv — 45 mrtvih; 23. novembra 1964: boeing 707 družbe TWA strmoglavil med pristajanjem na letališču Fiumicino — 51 mrtvih; 11. marca 1967: DC-8 družbe Alitalia je strmoglavil pri Gal-larateju v Lombardiji — 12 mrtvih; 14. januarja 1969: BAC HI družbe British United je izvedel pri Milanu zasilni pristanek: dva ranjena; 24. maja 1969: fokker F-72 družbe ATI se je ob pristanku v Reggiu Calabrii zrušil — 6 ranjenih: 19. aprila 1970: DC-8 družbe SAS se je zrušil med pristajanjem na Fiumicinu — 24 ranjenih; 16. aprila 1972: fokker F-27 družbe ATI je strmoglavil v pokrajini Frosinone — 18 mrtvih; 5. maja 1972: DC-8 družbe Alitalia se je raztreščil ob goro Montagna longa pri Palermu — 115 mrtvih; 30. oktobra 1972: fokker F-27 družbe ATI je strmoglavil pri Bariju — 27 mrtvih; 1. januarja 1974: fokker F-28 družbe Itavia je strmoglavil med pristajal jem v Turinu — 40 mrtvih; 20. novembra 1977: boeing 707 družbe Ethiopian Airlines se je ob pristanku na Fiumicinu zrušil — 5 mrtvih; 16. decembra 1978: letalski taxi cessna 421 se je raztreščil na Terminihu blizu Rietija — 10 mrtvih; 23. decembra 1978: DC-9 družbe Alitalia je strmoglavil v Tirrensko morje v bližini palermskega letališča Punta Raisi — 108 mrtvih, 21 preživelih: 14. septembra 1979: DC-9 družbe ATI se je raztreščil v pobočje hriba nad mestecem Sarroch, nedaleč od letališča Ca-gliari Elmas — 31 mrtvih. MiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiititiiiiimiiiiiiiHiiiiitimmimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinimiiHiiMHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiitniiiiiiiMiiiiiiiiiMi PO DO SEDAJ NIC KAJ OBETAVNIH ZNAMENJIH IZ SOVJETSKE ZVEZE Težka misija kanclerja Schmidta pri sovjetskih voditeljih v Moskvi Na delovnem meddržavnem srečanju bodo razpravljali o varnosti in popuščanju napetosti v Evropi ter o kriznih žariščih v svetu BONN — V nič kaj obetavnem političnem vzdušju se jutri v Moskvi začne delovno meddržavno srečanje med zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom in prvim sekretarjem KP Sovjetske zveze Leonidom Brežnjevom. Včeraj je namreč moskovska »Pravda* v ostrem tonu komentirala nedavno zasedanje ministrov NATO pakta v Ankari, kot »novi korak* proti »zaostrovanju položaja v Evropi*. Moskva z razočaranjem ugotavlja, da niso ministri NATO pakta spremenili svojih stališč do problema strateškega ravnotežja in popuščanja napetosti, še več, v Ankari so se ministri dosledno izogibali vsega, kar bi jih lahko razdvajalo in so v glavnem zavzeli skupno stališče. Za Sovjetsko zvezo je še vedno glavni problem umaknitev atlantskega sklepa o modernizaciji starega raketnega sistema z tiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMumiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiii BOLJE PREJ KOT SLEJ... Sejma, ki najbolj vzbuja mojo fantazijo, že davno ni več: orga nizirali so ga vsako leto v času pred oktobrsko revolucijo v Nižjem Novgorodu, tam, kjer se reka Oka izliva v Volgo. Ta imenitna lega je privabljala v Nižji Novgorod na stotine trgovcev, kramarjev, kupcev, ki so spremenili mesto v ogromen in pisan bazar. Na delovni mizi imam album, v katerem je nekaj slik velikega sejma. Na njih je videti trgovce v kaftanih, s čevlji iz klobučevine, z dolgimi bradami in topimi obrazi. Videti je konje, vozove, natovorjene s sodi, ljudi vseh noš in vseh slojev. Te stare fotografije posredujejo v svoji skopi govorici z nenavadno zgovornostjo in neposrednostjo čar tistega starodavnega sejma, na katerem sta se srečavala vzhod in zabnd ter si izmenjavala svoje blago. Ko sem se zadnjič sprehajal po tržaškem velesejmu, se mi je za trenutek zazdelo, da sem za- šel v Nižji Novgorod. Tržačani skozi celo leto tarnajo, da so jugoslovanski kupci spremenili o-srčje mesta v veliko tržišče. Sami pa morda ne vidijo, da je njihov sejem, na katerega so tako ponosni, zdrknil na raven sejmišča, kjer je mogoče kupiti najrazličnejšo manj ali bolj luksuzno kramarijo: od kožuha, do perzijske ali kitajske preproge, do stepalca za majonezo, strojčka za lupljenje krompirja in slamnate košare. Potrošništvo, obrt sta slavila na tržaškem velesejmu svoje triumfe: vse, tudi jugoslovanski in avstrijski paviljon s svojo turistično vsebino, je bilo namenjeno povprečnemu obiskovalcu in je skušalo ugoditi njegovim želiam in okusom. To je vse lepo in prav: človek ne živi samo od buldožerjev in turbin, temveč tudi od čipkastih prtov in mlinčkov za kavo. In vendar se mi je zdela kičasta veselica, v katere zunanje oblačilo se je odel tržaški velesejem, zgo- vorna slika gospodarskega propadanja našega mesta. Videti je, da smo Tržačani zanimivi samo še kot kupci bolj ali manj odvečnih predmetov in kot možni turisti. Kot proizvajalci, kot graditelji in ustvarjalci pa ne zanimamo skoraj nikogar več. Odrezani smo od tokov velikega sveta in od njegovega utripa. Tisti, ki nam je uspelo dobiti takšno ali drugačno (po navadi državno) službo, se izživljamo, kolikor nam plače dopuščajo, v *prelestih» potrošništva. Tisti, in med njimi so predvsem mladi, katerim to ni uspelo. So brezposelni. In v takih razmerah se mesto predaja nekakšni obešenjaški veselosti, kakor se dogaja tistim, ki so obsojeni na propad in svoj strah izdivjajo v izzivalen krohot. Velesejem je bil imenitna priložnost, da se človek zave, kako nizko je zdrknilo tržaško gospodarstvo in kako je treba zavihati rokave ter izkoristi ti vsako možnost novega razvoja in novega dela. Tu mislim predvsem na osimsko industrijsko cono, ki bi lahko postala gibalo novega gospodarskega vzpona. A o njej številni Tržačani nočejo ničesar slišati, kajti vse, kar je kakorkoli v zvezi z Jugoslavijo in Slovenijo, je znak nevarnosti. E-dina naša stvar, ki jim je pogodu — tako vsaj je bilo videti na velesejmu — so čevapčiči. Tak zunanji vtis me je spremljal, ko sem postopal med paviljoni in c njih. A bi vendarle bil krivičen, če bi vse sodil samo po videzu. Vodstvo sejma in tudi širši tržaški gospodarski krogi so več pozornosti namenili mednarodnim stikom, za katere je sejem idealna priložnost. Tam so bile v razpravi večje stvari od Jugoslavije do Kitajske in morda ni pretirano pričakovanje, da bo od njih prej ali slej tudi nekaj otipljivega kanilo v tržaško gospodarsko posodo. Takrat bodo o našem Nižjem Novgorodu sodbe drugačne. Bolje prej kot slej... JOŽE PIRJEVEC jedrskimi raketami srednjega dometa pershing 2 in z manevrir-nimi raketami cruise; šele potem je SZ pripravljena na pogajanja o razorožitvi. Po vsem tem je razumljivo, da si v Bonnu ne obetajo mnogo od sedanjega srečanja v Moskvi. Kancler Schmidt bo baje le nakazal sovjetskim voditeljem možnost obnove dialoga, ki pa bo mogoč šele po jesenskih ameriških volitvah. Do tedaj pa skuša zahodnonemška diplomacija pomirjevalno vplivati na položaj med obema nasprotujočima sl blokoma v Evropi. »Najtežjih o-seminštirideset ur* Schmidta v Moskvi ne bo torej zaman. Celo Carterjeva administracija je končno spoznala, da je bilo dosedanje upiranje nesmiselno in je po tihem privolila na Schmidtovo potovanje. V Washingtonu se dobro zavedajo, da si bodo tudi sami potem v marsičem na jasnem, saj se ne 1» zahodnonemška delegacija v Moskvi pogovarjala samo o varnosti in ravnotežju v Evropi, temveč bo tudi načela druga vprašanja, od Bližnjega vzhoda do Afganistana in Irana. Carter je v svojem nedavnem predlogu o rešitvi afganistanske krize v spoštovanju »zakonitih interesov SZ* sprožil pravi plaz o-čitkov sovjetskega časopisja, da z nestrpnostjo pričakuje zunanjega ministra ZRN Genscherja, ki mu bo že v sredo poročal o »moskovskem delovnem meddržavnem srečanju*. V Washingtonu upajo, da bodo sovjetski voditelji predlagali konkretnejšo možnost za reševanje afganistanske krize od dosedanjega propagandnega vztrajanja, da so za zaplet krive le ZDA, ki so se edine vmešavale in se še vedno vmešavajo v notranje zadeve Afganistana. Carterjev predlog o »prehodnem obdobju* pri reševanju afganistanske krize s sodelovanjem islamskih držav so že podprli v krogih islamske konference. Včeraj je predlog pozitivno ocenil predsednik konference Habib Sati. Na sedežu OZN v. New Yorku pa se je pakistanski zunanji minister Šahi sestal s sovjetskim veleposlanikom Trojanovskim, da bi ga skušal prepričati naj se Sovjetska zveza udeleži pogajanj z odborom islamske konferenca za Afganistan. V Trbovljah odkrili kip Kardelju TRBOVLJE - Delavci rudar-sko-energetskega kombinata »Edvard Kardelj* in prebivalci zasavskih dolin so slovesno proslavili obletnico rojstva velikana revolucije Edvarda Kardelja in 30-letnico samoupravljanja. Na zborovanju je spregovoril podpredsednik predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher, ki je poudaril uspehe prehojene poti za vse delovne ljudi Jugoslavije in nove kvalitete v družbenih odnosih in v medsebojni solidarnosti, ki so rezultat njihovega dela. Kraigher je obravnaval tudi vprašanje stabilizacije gospodarstva in naloge, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj Jugoslavije, pri čemer ima osrednje mesto usmeritev h krepitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Podpredsednik predsedstva SFRJ je nato na Trgu revolucije v Trbovljah odkril doprsni kip Edvarda Kardelja, slovesnosti so se pa nadaljevale s krajšim kulturnim programom, ki so ga priredili šolarji, dijaki in občani zasavskih občin. ________ J-P* ZAPLETI IRANSKE KRIZE Banisadr pri Homeiniju TEHERAN — Ajatulah Homeini je včeraj sprejel iranskega predsednika Banisadra in islamski revolucionarni svet ter jima potrdil svoje grožnje, da bo ljudstvu u-kazal, naj jih odstavi, če ne bodo v roku desetih dni odpravili vsa zunanja znamenja bivšega šaho-vega režima in izvedli korenito »čistko* v državnem birokratskem aparatu. TRŽAŠKI DNEVNIK NADALJEVANJE SREČANJA O GLEDALIŠČU POTREBNO JE REŠITI HUDO KRIZO V TEATRO STABILE IN POLOŽAJ SSG Srečanje, kije bilo v Kulturnem domu, je zaključil vsedržavni tajnik FILS Paolo Morroni PRVI DAN SEMINARJA O ALTERNATIVNI ENERGIJI V BOLJUNCU Problem energetske krize ni tehnične temveč politične in socialne narave Navzoč tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli - Poročili inž. Vidmarja in dr. Gregorca iz Slovenije - Zaključke je povzel poslanec KPI Antonino Cuffaro V včerajšnji številki našega dnevnika smo poročali o uvodnih referatih, ki so bili podani v začetku srečanja o gledališču v Furlaniji-Julijski krajini. Kot smo že zapisali, je srečanje priredila sindikalna konfederacija CGIL-FTLS. Ob bi-stevmih temah, ki so jih referenti nakazali, mislimo na krizo v Teatru stabile, na nerešen položaj SSG jn na vprašanje funkcije deželnega gledališča, se je v petkovih popoldanskih urah razvila široka debata, ki je trajala še včeraj zjutraj, ko je zaključil srečanje vsedržavni tajnik FILS Paolo Morroni. V pričujočem članku bomo skušali izluščiti bistvene vsebinske točke posegov, ki so pokazali, da je problem gledališča v naši deželi že kar zaskrbljujoče odprt in da pot do u-streznih in prepotrebnih rešitev vsekakor ne bo lahka. Predstavnik PSI Livio Pesante je v svojem posegu poudaril, da je položaj gledališča pri nas imobilen in je zato potrebna razprava na deželi. Glede deželne funkcije gledališča je govornik dejal, da je potrebno premisliti vlogo in položaj slovenskega, italijanskega in furlanskega gledališča, pri zadnjem je Pesante zastavil vprašanje o utemeljenosti furlanskega gledališča. Ovrednotil je važnost sodelovanja med slovenskim in italijanskim gledališčem, izrazil pa je nasprotovanje do takšnega gledališča, kjer bi vezanost na lokalne faktorje (na primer tržaški dialekt) pomenila provincializacijo gledališke kulture. Glede upravljanja gledališč (mislil je na Teatro stabile) je Pesante dejal, da je treba dati prednost poklicni usposobljenosti. V imenu KPI je spregovoril Tul-lio Morgutti. Glede SSG je dejal, da KPI podpira rešitev problema s posebnim zakonom in omenil zakonski osnutek senatorke Jelke Gerbec. O vprašanju deželnega gledališča je poudaril potrebo po decentralizaciji in po tem, da gledališče odgovarja različnim potrebam. Gre torej za ustanovo, ki naj ne bo centralizirana in gluha za potrebe specifičnih stvarnosti. Morgutti je bil do uprave Teatra stabile oster in obsodil manevre tistih, ki želijo do kraja omejiti vlogo delavskih strank in sindikatov v upravnem odboru gledališča. V imenu LpT je spregovoril Tullio Mayer, ki je dejal, da morata občina in pokrajina problem gledališča reševati, izrazil je tudi solidarnost italijanski gledališki ustanovi. Mayer je zagovarjal tezo o dveh ločenih italijanskih gledališčih v naši deželi, (če smo prav razumeli, gre za ločitev, ki ni najbolj naklonjena sodelovanju med raznolikimi kulturnimi stvarnostmi). Tezo o dveh ali več različnih gledališčih v deželi je zagovarjala tudi predsednica upravnega odbora Teatra stabile Hansi Cominotti (LpT), ki je nato dejala, da ne more v sklopu upravnega odbora ukrepati, ker ji tega ne dovoljuje razmerje političnih sil. Pozdrav srečanju je v imenu sindikalne konfederacije UIL prinesel Giorgio Cemiani, ki se je polemično vprašal, zakaj na srečanju niso prisotni predstavniki CISL. O Teatru stabile je dejal, da je tam stanje nevzdržno, tako na politični kot na upravni ravni. Poudaril je, da bi morali končno dati prednost poklicni usposobljenosti in ne raznovrstnim intrigam. Vodstvo gledališča pa je Cerndani obtožil demagogije, ki je prišla do izraza tudi pri nabiranju abonmajev. Stik Teatra stabile z gledalci je v resnici popolnoma neustrezen, čeprav se skuša navzven prikazati stvar v drugačni in pozitivni luči. Govornik se je tudi vprašal, kje je krivda, da ne pride do pravega sodelovanja med SSG in Teatrom stabile (očitno je mislil na tiste sile, ki nasprotujejo priznanju našega gledališča in vse naše narodnostne skupnosti.) Včeraj je prvi stopil za govorni oder občinski svetovalec PSI in bivši ravnatelj SSG Filibert Bene-detič. Prisotne je najprej pozdravil v slovenščini, nato pa je polemično ugotovil, da ni uspelo prirediti srečanja, kjer bi bili predstavniki vseh treh sindikatov in da niso na srečanju prisotni gledališki delavci, ki so pomembni na vsedržavni ravni. Opozoril je tudi na to, da bi imelo srečanje večji pomen, če bi bili na njem gledališki delavci, igralci, režiserji in drugi iz naše dežele. Glade Teatra stabile je Benedetič ponovno opozoril na nevzdržni položaj in se vprašal, kaj in kako ukrepajo v upravnem odboru predstavniki sindikatov, gledaliških delavcev in predstavniki, ki o sebi pravijo, da so demokratični. Glede krize Teatra stabile je Be nedetič dejal, da je za položaj kriv upravni svet. Glede izgona iz Ros-settija je Benedetič poudaril, da se je tržaška občina o tem že izrekla, zato je potrebno, da začne u-pravni odbor ponovno upravljati. V prvi vrsti mora upravni odbor gledališča rešiti vprašanje obračunov in proračunov, o umetniškem delu in kulturnih usmeritvah pa se morajo izreči gledališki ljudje, ki poklicno delajo v ustanovi. O SSG je Benedetič dejal, da že samo dejstvo, da se v našem gledališču uporablja slovenski jezik, zahteva poseben odnos do tega gledališča. Nasprotovanja nekaterih, da se prizna Slovencem dostojanstvo njihovega jezika, rojeva hude težave. Benedetič je nato dejal, da bo moral vsedržavni zakon o gledališču upoštevati specifičnost slovenskega gledališča, šele tako bodo rešene dolgoletne težave SSG. O deželnem gledališču je Benedetič izrazil potrebo, da se o tem pogovorijo gledališki operaterji iz vse naše dežele. Predsednik SSG Josip Tavčar se je dotaknil vprašanja, kaj naj pomeni deželno gledališče in to predvsem s stališča kulturnih potreb. Tavčar je poudaril zahtevo, da mora deželno gledališče rasti iz stvarnosti, v kateri živi. Dotaknil se je vprašanja nacionalne kulture, ki se razvija v svoji specifičnosti in pomeni vir kulturnega in splošnega življenja. Ne gre torej za neko »folkloro*, ampak za živo pripadnost gledališča kulturi nekega naroda. Tavčar je govoril, da ima tudi v narodnem merilu vsak kraj svoje posebnosti, primorski Slovenci smo v stiku z italijanskim svetom in s svojim mediteranskim duhom veliko prispevali v zakladnico vseslovenske kulture. Funkcija deželnega gledališča mora torej vrednotiti kulturne prispevke Slovencev, Italijanov in Furlanov. V debato so nato posegli še Clau-dio Martelli, Morgutti, Motiti - Orel in drugi. Dela je zaključil Paolo Morroni, ki je najprej ugotovil odsotnost na srečanju političnih in nekaterih sindikalnih trii. Dejal je, da je srečanje premalo upoštevalo vsedržavno stvarnost in to v trenutku, ko se oblikuje vsedržavni zakon. Glede slovenskega gledališča je dejal, da je treba problem rešiti. Potrdil je nato zahtevo po skupnem nastopu sindikatov in političnih delavcev, da se reši kaotično stanje gledališča, ki ga beležimo na vsedržavni ravni. Včeraj v Vidmu seja deželnega odbora KD Na sedežu stranke v Vidmu se je sinoči sestalo deželno vodstvo Krščanske demokracije. Deželni tajnik Braida je v začetku podal daljše poročilo o sedanjem političnem momentu v državi in v Furlaniji - Julijski krajini, nakar so sledila «krajevna» poročila štirih pokrajinskih tajnikov iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Poročila so obsegala predvsem pregled rezultatov junijskih volitev ter možnosti sestave novih odborov v okviru posameznih upravno teritorialnih enot na območju naše dežele. Po seji, ki se je-žavlčfcla pozno v noč, ni bilo izdano nobeno poročilo, pač pa je deželno vodstvo stranke najavilo objavo krajšega obvestila po sejah pokrajinskih odborov, ki so že najavljene za jutri. Tržaški pokrajinski odbor KD se bo sestal pod vodstvom tajnika Coslovicha ob 12. uri v palači Diana. Včerajšnja politična kronika beleži še nastop deželnega tajnika KPI Rossettija na seji osrednjega vodstva stranke v Rimu, kjer je Rossetti podal obsežnejše poročilo o političnem položaju na Tržaškem. V tem okviru je Rossetti opozoril na nevarnost, da bi KD, potem ko V glavni dvorani na sejmišču pri Montebelu se je včeraj zaključil dvodnevni posvet o mednarodni trgovini z lesom, ki so ga priredile sejemska ustanova ter Italijanska zveza lesnih trgovcev Federcomle-gno in Zveza italijanskih industrij-cev s področja pohištva in lesne opreme Federiegno-Arredo. Po uvodnih besedah dr. Armanda Garddna, ki je razčlenil važnost uvoza in izvoza lesa in njegovih derivatov v svetu, Evropi in Italiji, so sledili referati o tržišču mehkega lesa (ing. Tommaso Lucentini), o tržišču lesa iglavcev (dr. Gian-franco Cora) in o tržišču lesnih izdelkov in polizdelkov (dr. Emilio Antonini). Po tem je nato spregovoril predsednik vsedržavne ustanove za celulozo in papir posl. Dino De Poli, ki je podčrtal dejstvo, da je na tem mednarodnem zasedanju v Trstu zastopana tudi njegova ustanova, kar nikakor ni obrobnega pomena. Poslanec De Polo je nato orisal delovanje ustanove tudi v tujini in pri tem dejal, da je temelj takega odnosa tehnično in znanstveno sodelovanje z državami, ki so posebno bogate na lesu in gozdovih ter vzpostavljajo temeljito akcijo pri ohranjanju in razvijanju Zelenja, oziroma dreves na posameznih področjih. Seveda, v to akcijo je treba vključiti tudi ostale italijanske ustanove in zasebnike, ki že delujejo v tujini in ki lahko odločilno doprinesejo, da se enkrat za vselej zaustavi nerazsodna seka zelenih površin, gozdov, v svetu. Skratka, na dvodnevnem posvetu o trgovini z lesom je šlo za zelo živahno razpravo, ki je skušala prodreti prav v jedro problema in posameznih vprašanj, ki so jih načeli referenti. V razpravo so se vključili tudi operaterji iz drugih držav, predvsem iz Avstrije, Kameruna, Konga, Gabona, Filipinov, Indonezije in Jugoslavije, ki so dali svoj doprinos k temu, da je zase danje lepo uspelo. Do katerih ugo tovitev p« so n« posveta prišli? je svoj čas prepustila LpT tržaško občino, sedaj omogočila podobno rešitev tudi na tržaški pokrajini. Ta možnost bi bila skrajno nevarna — je še dajal Rossetti —, saj bi prepustila glavni krajevni ustanovi neki sili, ki je v svojem bistvu protidelavska, šovinistično obarvana in prežeta z duhom, nasprotnim sodelovanju s sosedno Jugoslavijo. Politično življenje na Tržaškem bi se torej vrnilo v vzdušje izpred 30 let. Edina rešitev iz sedanjih težav — je zaključil Rossetti — bi bila v tem, da bi KD omogočila uresničitev na tržaški pokrajini demokratičnega odbora, kakršen je vodil to krajevno ustanovo do 8. junija letos. Podobno stališče ja zavzel načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Martone na sinočnji seji vodstva pokrajinske federacije stranke. Industrijska podjetja, ki so nameravala uresničiti nove pobude na Tržaškem, so do davčne preos-nove leta 1973 lahko računala na vrsto ugodnih olajšav, po tem letu pa je ostala v veljavi le olajšava, ki se nanaša na krajevni davek Ilor in to je glavni razlog za poznejše upadanje industrijskega podjetništva na našem območju. Kljub temu pa ni mogoče trditi, da bi tukajšnja industrija ne izvajala vloge, ki ji je prirojena, saj najnovejši statistični podatki izkazujejo, da se je število delavcev, zaposlenih v tržaških industrijskih obratih, v zadnjem času ponovno povzpelo nad 36.000, kar predstavlja 40 odst. celokupnega obsega zaposlenosti na Tržaškem. Prav tako ni mogoča trditi, da bi zasebni industrijci zanemarjali socialnih problemov, kakršne predstavljajo ukinitev proizvodnje v bivši steklarni in v bivši pivovarni ter težave, ki se prav v tem času porajajo v miljski ladjedelnici, saj se je zveza industrij-cev od vsega začetka zavzela za to, da bi za prizadete delavce našla primerno zaposlitev v drugih obratih. Predsednik Tassi je razvil te misli v obrambo Zveze industrijcev iz tržaške pokrajine v začetku svojega obsežnega poročila na včerajšnjem letnem občnem zboru zveze v Prva je ta, da je trgovina z lesom v čedalje večjem razvoju, kar dokazujejo tudi rezultati prejšnjega desetletja, druga ugotovitev pa je bolj pesimistična, in sicer, da je opaziti v zadnjem času nekakšno stagnacijo pri uporabi lesa in izvozu lesnih izdelkov, kar je pripisati brez dvoma široki krizi, ki je zajela najbolj industrializirane države na svetu, katere predstavljajo tudi temeljne porabnice lesnih izdelkov. Že ob tej ugotovitvi pa so posamezni operaterji ugotovili, da je mogoče ta negativni pojav zavreti, njihovo prepričanje pa izhaja iz dejstva, da lesni sektor temelji na močni profesionalnosti delavcev ter njihovi kvalificiranosti in resnosti, po drugi strani pa se lesni industriji odpirajo nova obzorja, ali bolje rečeno tržišča, ki jih je iskati predvsem na Bližnjem Vzhodu. Drevi opolnoči pa bo dokončno padel tudi zastor na letošnji tržaški sejem, ki je po besedah organizatorjev doživel velik uspeh, saj računajo, da je razne paviljone o-biskalo nad 70 tisoč obiskovalcev. Pridržana prognoza za 17-letno dekle Mlado dekle se je sinoči težko ponesrečilo v Miramarskem drevoredu. 17-letna Luisa Sotti iz Ul. Baiamonti 64/2 je v bližini diskoteke Big-Ben z motorčkom Ciao prehitevala kolono avtomobilov, ko je nenadoma zadela v nasproti vozeči mercedes videmske registracije, ki ga je upravljal 51-letni Alessandro De Nardo iz Pagnacca. Pri padcu na tla pa je deklica priletela še v drug avtomobil, ki je prav tako vozil nasproti in ki ga je upravljal 37-letni Tiziano Venturelli iz Pordenona. Luisa Sotti si je prebila lobanjo in zadobila še druge poškodbe po glavi in obrazu. Z avtom Rdečega križa so jo prepeljali na oddelek za oživljanje in zdravniki so si strogo pridržali prognozo. Nesrečo so popisali mestni redarji. Srečanje gospodarskega odbora SKGZ in Kraške gorske skupnosti Nujni organski ukrepi v korist kmetijstva Na sedežu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze so se v četrtek sestali predstavniki Kraške gorske skupnosti ter Odbora za gospodarstvo SKGZ, da bi si izmenjali poglede in mnenja glede ukrepov v korist kmetijstva in zadružništva na Tržaškem. Skupna izhodiščna ugotovitev je bila, da je letošnja pokrajinska konferenca o kmetijstvu dokazala, da obstajajo pri nas pogoji za obstoj in razvoj primarnih dejavnosti, predvsem z ozirom na specializirane kulture in na živinorejo, vendar so zaradi dosedanjega negativnega pristopa danes potrebni organski in organizirani ukrepi. Povsem jasno je namreč, da je še posebej danes vloga kmetijstva v sklopu sociogo-spodarskega razvoja območja izrednega pomena. Predstavniki kraš-ke gorske skupnosti in Odbora za gospodarstvo so v tem smislu razpravljali o nekaterih možnih poteh za ovrednotenje primarnih dejavnosti ter s tem v zvezi poudarili predvsem nezamenljivo vlogo conskega in sektorialnega načrtovanja, ki lahko zagotovita bolj skladen in nemoten preporod omenjenih dejavnosti. sk glavni dvorani trgovinske zbornice. Očitkov v tem smislu v zadnjem času res ni manjkalo in še zlasti ob krizi SIRT in Vetrobel je enotna sindikalna zveza večkrat opozorila na odsotnost zasebnih industrijskih pobud in na skrajno previdnost pri nalaganju zasebnih ka-pitalov v nove proizvodne obrate. Ta previdnost pa je še vedno prisotna v tukajšnjih industrijskih krogih, kakor je razvidno iz tistega dela Tassi je vega poročila, v katerem industrijska zveza postavlja pred državo, deželo in druge javne uprave vrsto zahtev po hitrih posegih na uresničitev novega raziskovalnega središča, za posodobi tev tržaškega pristanišča, speljavo K)Yib, pr9metojh. zyez proti, zaledju, podaljšanji veljavnosti tako imenovanih funkcionalnih avtonomij v tržaški luki, in pa konkretno zahtevo po novih kreditnih in davčnih olajšavah, ki naj omogočijo nov razmah industrijskih dejavnosti na našem območju. V ta okvir spada posredno tudi zahteva po ureditvi vprašanja strokovnega izobraževanja mladih kadrov, za kar se seveda tudi morajo zavzemati javne ustanove. Pomanjkanje prostora nam ne dopušča, da bi se pomudili ob vseh vprašanjih, ki se jih je Tassi dotaknil v svojem sicer temeljito izdelanem poročilu. Povzeli pa bomo njegova izvajanja kar zadeva problem osimskega sporazuma, industrijske proste cone na Krasu in nove pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zadnja beseda o uresničitvi nove industrijske pobude na Krasu pripada politikom, je dejal Tassi, javno mnenje pa si mora biti na jasnem glede tehnične in gospodarske uresničljivosti cone in predvsem glede tega, ali se bo tržaško gospodarstvo iz strahu pred določenimi posegi v naravo in pred domnevnimi etničnimi infiltracijami zaprlo samo vase, ali pa bo znalo izkoristiti priložnost, da bo krepkeje zadihalo v novem evropskem vzdušju, ki preveva pogodbo EGS-Jugo slavija. Besedilo pogodbe je namreč zdaj znano in nihče ne more dvomiti v njeno odločilno pomemb nost za deželo Furlanijo - Julijsko krajino in za naše mesto, saj^ je naše območje edina stična točka med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnim partnerjem, ki postaja čedalje bolj pomemben, iz političnega in gospodarskega vidika, v očeh evropske deveterice. 1. julija se bo s smislu pogodbe EGS-Jugoslavija, ki zaobsega kakor znano tudi osimske in druge bilateralne dogovore med Italijo in Ju goslavijo, za vsa tista podjetja, ki bi se odločila za vstop s skupno industrijsko cono, odprlo ogromno tržišče, na katerem bo možno delovati brez carinskih in drugih omeji tev. Tega dejstva ne smemo pre zreti, kakor tudi ne gre spregledati, da postaja s podpisom pogodbe med EGS in Jugoslavijo problem »režije* skupne industrijske cone čedalje manj italijanski in čedalje bolj evropski. Tassijevemu poročilu je -sledil poseg glavnega ravnatelja vsedržavne industrijske zveze (Confindu-stria) Solustrija, ki je opozoril na skorajšnji »paket* gospodarskih uo-segov Cossigove vlade in na zahteve, ki jih je v tej zvezi — sicer ne brez notranjih razprtij — postavila Confindustria. Na njegov poseg sta reagirala sindikalist De-grassi in pokrajinski tajnik KPI Tonel, ki sta odločno odbila možnost okrnitve premične lestvice (mehanizma, po katerem se računajo draginjske doklade pri delavskih plačah), možnost »prostega* odpuščanja delovne sile in devalvacije italijanske valute. K besedi so se oglasili še predsednik trgovinske zbornice Modiano, občinski odbornik Seri, deželni odbornik za industrijo De Carli — s pozivom k večji enotnosti tržaških krogov Najbolj žgoči problem, s katerim se ubada danes človek, je energetska kriza. Od leta 1973, ko se je bližnjevzhodna nafta prvič vrtoglavo podražila, pa do današnjih dni, se razmere v ničemer niso izboljšale, kvečjemu so se poslabšale. To velja za ves zahodni svet, to velja tudi za Italijo, ker pristojne oblasti niso ukrenile potrebnega za zajezitev krize s sprejetjem daljno-vidnejše in smotrnejše energetske politike. Temu je očitno botroval tudi žolčni odpor mogočnih nacionalnih in nadnacionalnih interesno povezanih grupacij, ki še naprej zasledujejo dobiček na plečih nerazvitih. Še najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da skuša kapital še naprej po poti zgrešene energetske politi- na vseh področjih in z opozorilom na dejstvo, da dežela v tem trenutku ne razpolaga s finančnimi sredstvi, da bi lahko kaj več storila v prid industrijam, čeprav se zaveda krize, ki je na tem področ ju zajela Tržaško in Goriško — predsednik Zavoda za industrijsko cono Antonini, ki je opozoril na dejstvo, da bodo študije o izvedljivosti industrijske cone na Krasu objavljene po vsej verjetnosti oktobra letos, in pa pokrajinski tajnik UIL Fabricci. Skupščine so se u-deležili številni predstavniki oblasti in gospodarstveniki, med njimi ge neralni komisar Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik Slovenskega deželnega gospo darskega združenja Svetina, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin in drugi. V arzenalu bodo razširili dok S finančno pomočjo v višini pol milijarde lir — znesek je dala na razpolago deželna uprava na osnovi zakona, ki je bil sprejet na seji skupščine sredi prejšnjega tedna — bodo v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku v kratkem začeli z delom za razširitev enega izmed obstoje čih zidanih dokov. Delo bo stalo 2 milijardi lir; od tega bo pol milijarde prispeval Sklad za Trst, preostalo milijardo pa bosta primaknila sam arzenal in vodstvo državne družbe IRI. Dok bodo raz širili s sedanjih 17,5 na 22 metrov, tako da bodo vanj lahko plule tudi večje ladje. Sinoči na Opčinah brez toka Na Opčinah, v Križu in še marsikje na Krasu je sinoči za več ur zmanjkalo električnega toka, tako da so prebivalci ostali brez razsvetljave. Vzrok temu je bila okvara na stikalu v elektrarni na Opčinah. Uslužbenci ENEL so nam po telefonu povedali, da je šlo vsekakor za težjo okvaro, ki pa se da razmeroma hitro popraviti. • Po odloku pokrajinskega veterinarja je treba cepiti pse, ki niso starejši od treh mesecev, proti steklini do 30. avgusta letos. Cepljenje opravljajo brezplačno občinski veterinarji. Kdor do zgorajšnjega roka ne bi cepil svojega psa, bo podvržen sodnemu postopku. Je mar bilo dozdajšnje vreme poletno? Prej bi rekli jesensko! Včeraj pa se je končno odprlo nebo in izlilo iz sebe kolikor sonca je premoglo. Kaže pa, da Tržačani, kljub toploti in vedri sinjini, še ne zaupajo popolnoma vremenu, ki jih je doslej krepko vodilo za nos. To lahko sklepamo po prometu, ki je bil včeraj popolnoma normalen tako v mestu kot tudi na mejnih prehodih, na katerih so sicer pričakovali naval, a so se tokrat ušteli. Na Škofijah je bilo sicer zelo živahno, pričakovanih zastojev pa ni bilo. Tu pa tam se je sicer vrsta zdalj-šala, v splošnem pa je promet tekel kot vsako soboto, ko se mnogi meščani odločijo za kakšno urico oddiha v zabaviščih. ke, ki je spravila na kolena zahodni družbenogospodarski razvojni model, tako na primer z vsiljevanjem jedrske rešitve, ki vodi postopoma v avtoritarizem, oziroma v vse večjo odvisnost šibkejših držav od močnejši! v pogledu energetske preskrbe. Energetska kriza ni potemtakem tehnično, temveč je to pristno politično vprašanje. Ni torej naključje, če je Jugosla- j vij a tako rekoč istovetila problem j neuvrščenosti . zunanji politiki z vprašanjem samozadostne energet- j ske proizvodnje in kar najbolj smo- j tmega izkoriščanja vseh mogočih i danih, tudi seveda nadomestnih virov; le tam, kjer to ni mogoče, bo energijo uvažala, toda v zameno za vrhunske proizvode, kot izhaja iz poročil predsednika komiteja za energetsko načrtovanje SRS inž. M. Vidmarja in zastopnika Gospodarske zbornice SRS dr. P. Gregorca. Strokovnjaka sta spregovorila na včerajšnjem prvem delu seminarja o »alternativni energiji, uporabi in prihranku», ki se je odvil v boljun-škem gledališču «F. Prešeren» na pobudo dolinske občinske uprave ter se nadaljuje danes od 9. do 13. ure. Pred gledališčem je razstava vsakovrstnih ogrevalnih naprav, pretežno za zbiranje sončne toplote, katerih delovanje bodo prikazovali danes širši javnosti. Seminar poteka ob sodelovanju zadruge za raziskave in načrtovanja AR. CO/ CONCOOP, ki je članica vsedržavne zveze zadrug in posojilnic. Župan Edvin Švab je v pozdravu opredelil značilnosti občine in naglasil, da je «problem energetskih virov, ki so garancija za ohrani-! tev člaveštva, preizkusni kamen na-1 še volje in sposobnosti za dobro! upravljanje*, ki «zahteva od vseh nas zadostno vztrajnost, da s temi problemi seznanimo naše občane*, saj morajo vedeti, kam nas lahko pripelje domača in mednarodna e-nergetska kriza. Ravno dejstvo, da je takšen seminar priredila krajevna ustanova, je v luči te krize izrednega pomena, saj gre za javno-; upravno telo, ki bi moralo uživati mnogo več pristojnosti pri reševanju problemov, kakršen je energetski; teh ni mogoče razreševati z vrha, ampak le v decentralizirani obliki, edini, ki je zares demokratična, kolikor pač zadevajo specifične krajevne in teritorialne stvarnosti. Odprtju seminarja je prisostvoval tudi predsednik deželnega sveta Colli, med drugimi gosti so bili koprski župan M. Abram, predsednik SDGZ dr. Svetina, član tajništva tržaške federacije KPI U. Poli, občinski svetovalec KPI v Trstu R. Kodrič in član komisije za gradbeništvo na dolinski občini arh. Jagodic. V predsedstvu seminarja so bili poleg župana Švaba predsednik zadruge AR. CO/CONCOOP P. Gio-varruscio, poslanec A. Cuffaro, arh. Costa ter član tehnološkega odbora pri vsedržavnem organizmu za raziskave CNR dr. G. P. Zorzoli, ki je po pozdravnih besedah Collija podal na moč zanimiv referat o energetski strategiji v nadaljevanju tega desetletja. Sledila so poročila inž. Vidmarja, S. Marchigianija z zadružnega inštituta za industrializacijo gradbeništva, dalje predsednika deželne komisije za industrijo S. Zorzenona, arh. R. Coste in članov zadruge za prostorsko načrtovanje iz Trsta dr. M. L. Gombacha in dr. E. Tosellija. K poznejši razpravi so se priglasili prof. L. Charsevanijeva, T. Rus-so in Slataper iz Tržiča, dr. Bara-cetti in dr. Gregorc, povzetke pa je povzel Antonino Cuffaro kot član komisij za znanstvene raziskave pri poslanski zbornici. Demokratične sile je pozval k enotnosti v boju za tako energetsko politiko, ki bi predpostavljala pravično delitev dela in bogastva, povabil dolinsko občino, naj s takimi pobudami nadaljuje, tako naj akte zasedanja predloži pristojni deželni oblasti, ki namerava septembra prirediti sorodno posvetovanje, (dg) • Tržaška občina obvešča, da bodo na pokopališču pri Sv. Ani prekopavali grobove, in sicer v šestem predelu, kjer so posmrtni ostanki Na Fernetičih je bilo morda še najmanj prometa, kolikor se ga prevali skozi tri največje bloke. Pe zornosti mejnih organov pa ni zbežalo zajetno število avtomobilov nemške registracije. Najhujši naval je doživel mejni prehod na Pesku. Tu so nam povedali, da je bilo več prometa kot ponavadi prav zato, ker se je vreme ustalilo in so se Tržačani verjetno usmerili v Dalmacijo. Poleg številnih nemških avtomobilov so skozi Pesek šli tudi mnogi Avstrijci. Promet pa je tekel brez zastojev, ker so v določenem trenutku vzpostavili štiri pasove. Najdaljša vrsta je merila okrog tisoč metrov. V večernih urah je bil promet po vsod zmeren, discipliniran in naglo pojemajoč v obe smeri. tistih, ki so bili pokopani med 12. julijem 1970 in 1. avgustom 1970. Kdor bi rad ohranil posmrtne o-stanke svojih dragih, oziroma jih prekopal drugam, naj se zglasi pri pazniku pokopališča od 4. do 8. avgusta letos. 29. junija 1980 Progreb naše drage mame in none Marije Milič vd. Kapun bo na Proseku jutri, 30. junija, ob 16. uri iz cerkve na domače pokopališče. Žalujoči svojci Opčine, Prosek, Maribor, Trstenik, 29. junija 1980 Dne 27. junija je preminil dr. ANTON DANEU Pogreb bo danes, 29. junija, ob 16. uri iz župnijske cerkve v šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Žalujoča hči Nataša Rim, 29. junija 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tešče In none ALOJZIJE RAVBAR vd. PURIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in kakorkoli polastili njen spomin. SVOJCI Repen, Prosek, Male Žablje, 29. 6. 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne KLARE KRALJ se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način po-častili njen spomin. Posebna zahvala dr. Hrovatinu ter vsem. ki . so jo spremili na zadnji poti. Mož in svojci Trebče, 29. junija 1980 - ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustovanja ob prerani izgubi našega dragega TONČKA KALCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način po-častili njegov spomin. SVOJCI Bazovica, 29. junija 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage JUSTINE ŠKABAR vd. BRIŠČIK se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju I. Geriatrie, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo pospremili na zadnji P°° in kakorkoli počastili njen spomin. SVOJCI Briščiki, Repen, 29. junija 1960 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega VLADIMIRA JAKLIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali- Jutri, 30. junija, ob 18.15 bo v cerkvi pri Sv. Ivanu zadušndca. DRUŽINA Trst, 29. junija 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi n*' še drage CELESTINE DEBERNARDI roj. VEVER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P0' častili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Miklavcu- SVOJCI Trst, 29. junija 1980 VČERAJ NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU Zaključen dvodnevni posvet o mednarodnem lesnem tržišču Trgovini z lesom se odpirajo nove perspektive • Doprinos mnogih operaterjev iz azijskih, afriških in evropskih držav Danes zadnji dan sejma - Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE TRŽAŠKIH !NDUSTRIXEV Nova pogodba med EGS in Jugoslavijo odpira podjetnikom ogromno tržišče Tržaško gospodarstvo se mora aktivno vključiti v novo stvarnost - Zahteva po novih olajšavah za razmah zasebnih industrijskih pobud - Ravnatelj Confindustrie Solustri o «paketu» gospodarskih posegov Cossigove vlade iiiauiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi KAKO JE BILO VČERAJ V MESTU IN NA MEJI? Vreme se je končno ustalilo Tržačani pa se še drže doma Ob sončnem dnevu ni bilo pričakovanega navala - Precej nemških m avstrijskih turistov šlo skozi glavne mejne prehode ! IZJAVE TREH SLOVENSKIH OBČINSKIH SVETOVALCEV VMILJAH Nujno sodelovanje med upravo in občani Zaradi zadržanosti nekaterih svetovalcev je sinoči odpadla prva seja novoizvoljenega miljskega občinskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek, 7. julija. Na dnevnem redu je preverjanje izvoljivosti svetovalcev, izvolitev župana, odbornikov in njihovih namestnikov. V odbor bo po vsej verjetnosti izvoljen tudi eden od treh slovenskih svetovalcev, ki so se uveljavili na listi Frausin. Vse tri smo pred prvo sejo občinskega sveta zaprosili za kratko oceno volilnih izidov. Kil jan Ferluga Zdaj, ko so končana povolilna u gotavljanja in ocenjevanja, se povsod pripravljamo na sestavljanje odborov krajevnih uprav, ker življenje skupnosti s svojimi zahtevami in problemi ne more čakati. Prav zdaj pa lahko ugotovimo dejansko stanje voiTr.ih izidov. Najprej moram povedati, da je v zadnjem letu število volivcev v tniljski občini naraslo za približno 1.400 enot, kar ni malo za razmere naše občine. Ob tem sem prišel do prve ugotovitve o demokratični zrelosti in resnosti naših občanov, ki Se niso dali preslepiti in zapeljati °d tako strupenih napadov z vseh strani, od najbolj nazadnjaških, skoro fašističnih hujskanj in od lažnih podtikanj ter odkritega netenja sovraštva, posebno s strani Liste za Milje. Druga, za nas Slovence v miljski občini zelo pomembna ugotovitev je prav izvolitev vseh treh slovenskih kandidatov z raz-nieruma visokim številom preferenčnih glasov. Poleg demokratične zrelosti in resnosti slovenskih volivcev, je v tem vidna tudi zavest, Ponos in odločnost naših ljudi. Za prvo in drugo moram Slovence naše občine pohvaliti ter se jim zahvaliti za izkazano zaupanje. Rad bi pripomnil le še to, da vsi trije izvoljeni slovenski svetovalci ter sploh vsi svetovalci Liste Frausin ne bomo mogli veliko storiti brez 5 nadaljnje podpore ljudi, brez njihovih nasvetov in spodbud, brez njihove stalne prisotnosti in budnosti. Peter Viola Upravne volitve v miljski občini u spet pokazale, da je prejšnja občinska uprava delovala v korist judstva in z ljudsko pomočjo. Kar e občinska uprava — to je Lista prausin in PSI — naredila za slovenske občane, so slovenski volivci vdobrili in potrdili s tem, da smo •ili izvoljeni vsi trije slovenski kandidati na Listi Frausin. Pose- ben uspeh smo imeli kot kandidati i ski šagri v prejšnjih časih pa bomo in kot Lista Frausin na 10. volilnem spregovorili v eni izmed naših pri sedežu, ki obsega Korošce, Grižo, hodnjih številk. Čuk in del Farneda; tukaj tudi z | --------- velikim številom preferenčnih glasov. Vsem našim volivcem se moram zato zahvaliti za resnost in zavzetost ter za izkazano mi priznanje in zaupanje. Prepričan sem, da bomo ob podpori naših ljudi tudi v tej mandatni dobi izpolnili svoj petletni program v korist vseh naših občanov obeh narodnosti, posebno pa tistih, ki jih najbolj pesti sedanji težki gospodarski položaj v državi. Jurij Vodopivec Izidi letošnjih občinskih volitev so ponovno potrdili politično zrelost naših volivcev, zrelost, v katero smo bili Slovenci prepričani in smo na to tudi računali, saj v obratnem primeru ne bi bili kos ostrim napadom tako močnih in proti nam u-smerjenim političnih sil. Izvolitev vseh treh slovenskih kandidatov na listi Frausin je temu zgovoren dokaz. Brez dvoma je kandidatu izvolitev v veliko zadoščenje, saj mu je s tem izkazano veliko zaupanje, istočasno pa so mu naložene tudi velike odgovornosti. Prepričan sem, da se bomo vsi trije primerno udejstvovali in upam, da bomo kos zaupanim' dolžnostim od uresničevanja začrtanih programov in danih o-bljub do predlogov in realizacije novih, za našo občino in v posebni meri za našo skupnost življenjsko važnih pobud. Volivci pa se morajo zavedati, da je njihovo sodelovanje z izvoljenimi svetovalci in občinsko upravo neobhodno potrebno za uresničevanje zastavljenih ciljev, zato vabim vse Slovence naše občine, da se aktivno udejstvujejo na prosvetnem, političnem in kulturnem področju, kaj;: samo s stalnim in odgovornim sodelovanjem bomo lahko dokazovali našo prisotnost, istočasno'pa bomo''s takim delovanjem dozorevali in s tem postali kos vsakemu problemu, ki se nam bo pojavil v prihodnjih letih. KD Valentin Vodnik obuja v Dolini šagro sv. Urha Dolinčani bodo prihodnjo nedeljo obudili šagro sv. Urha. Šagra je bila v starih časih teden dni po opasilu vaškega patrona, pred več kot dvema desetletjema pa je zamrla. Letos so se pri KD Valentin Vodnik odločili, da ponovno obudijo stari običaj in s tem tudi nekateri' njegove podrobnosti, ki neizogibno padajo v pozabo. Sv. Urha obhaja Dolina 4. julija; v petek zvečer bo namreč na dvorišču mladinskega krožka v Dolini koncert godbe na pihala Breg. V soboto, nedeljo in ponedeljek pa bo šagra sredi vasi, vzpo redno s plesom in zabavo pa bodo stekle tudi druge pobude, kot npr. v soboto zvečer družabnost za o-troke, v nedeljo zvečer pa kulturni program z godbo na pihala Breg, pevskim zborom France Prešeren iz Bol junca in kanta vtor jem iz Be nečije Rinom Chinesejem. Igral pa bo ansambel Aries ex Praprot, v ponedeljek zvečer pa Veseli eodci iz Boljunca. Nekoliko več o dolin- Zahvala VZPI-ANPI tov. Emi Kerševan Člani predsedstva in odbora Vsedržavne zveze partizanov (VZPI -API) so v petek priredili poslovilni večer svoji dolgoletni sodelavki tovarišici Emi Kerševan, ki je iz o-sebnih in družinskih razlogov odložila svoje dosedanje delo v organih zveze. V svojih nagovorih sta predsednik Arturo Calabria in tajnik Dušan Košuta izrekla tov. Emi priznanje za njeno požrtvovalno in predano delo, zlasti pa za njen velik delež pri urejanju kartoteke bivših partizanskih borcev v tržaški pokrajini. Poudarila sta, da so ji za njeno delo hvaležni tudi vsi bivši borci, s katerimi je vzdrževala tovariške stike. V znak priznanja je predsedstvo VZPI - ANPI poklonilo tov. Emi zlat obesek s posvetilom in z željo in voščilom za osebno zadovoljstvo. Klara Kralj je omahnila Klara Kralj je omahnila. Prišlo je iznenada in zahrbtno, čeprav so vsi vedeli, da že leta in leta hudo boleha, in ljudi, pa ne samo tiste, ki so ji bili zelo blizu, je njena smrt zaskelela v živo, kajti ko o-mahne človek, ki je izžareval toliko dobrote okrog sebe, je rana, ki se odpre z njegovo izgubo, še bolj boleča. Neverjetno veliko ljudi se je v torek tiho in zbrano zvrstilo pred njenim grobom in izrazilo s tem občutke, ki se ne dajo strniti v preprosto besedo. V Trebčah, na Opčinah in tudi v drugih okoliških vaseh ni bila Klara iiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiliiuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinf 111111111111 Izidi malih matur na srednjih šolah Igo Gruden in Srečko Kosovel Na srednjih šolah Igo Gruden v Nabrežini in Srečko Kosovel na Opčinah so včeraj objavili izide malih matur. Izid je bil zadovoljiv, saj so izdelali vsi, ki so bil' prepuščeni h končnim izpitom. Srednja šola Igo Gruden m. a Izdelali so: Bandelli David, Busan Paolo, Cumin Giuseppe, Devetak Mitja, Golemac Marko, Grilanc E-gon, Kojanec Niko, Leghissa Ivan, Martinis Elvino, Pangos Andrea, Pertot Nevenko, Pertot Niko, Usai Martino, Bertocchi Nadia, Frando-lic Marina, Peric Susanna, Štolfa Paola. Švar Mirella in Trobez Cri-stina, en dijak je bil odsoten zaradi bolezni. m. B Izdelali so: Abram Adriano, Bogateč Igor, Cante Aleksander, Klanjšček Marko, Leghissa Marko, Milic Paolo, Pahor Fabio, Petelin A-dalberto, Sossi Aleksander, Žbogar Dimitri, Zidarič Marco, Braicovich Mirjam, Gruden Vojka, Milič An-na Maria, Paulina Elena, Spangbe-ro Maura, štirje dijaki pa so bili odsotni zaradi bolezni. Srednja šola Srečko Kosovel m. a Izdelali so: Calzi Fabio, Carli Andrea, Ciuk .Roberto, Čok Aleš, Hussu Massimiliano, Kralj Marco, Puric Claudio, Simonič Ivo, Ban Barbara, Furlani Cristina, Gregori Natalia, Krizmancic Anna Maria, Musina Orietta. Natural Tiziana, Purich Erika, Škabar Elena, Sossi Cristina, Tauzzi Annamaria. ni. B Bandelj Maks, Carli Fabio, Co-mari Albert, Furlan Andrea, Gojca Marjan, Hrovatin Alessandro, Malalan Adriano, Succi Goran, Can-ziani Orjana, Carli Tania, Drnov-scek Valentina, Gorkič Alenka, Hrovatin Sonja, Malalan Martina, Milkovič Anna Barbara, Puric Vilma, Rebula Daria, Škabar Erika, Sker-lavaj Tatiana, Sossi Adriana, Zu-pancich Anna. V priredbi ansambla Miramar Tekmovanje harmonikarjev v Miljah Tržaški ansambel Miramar je s sodelovanjem miljske občine in avtonomne letoviščarske in turistične usatnove priredil tradicionalno glasbeno tekmovanje. Letos so na vrsti harmonikarji, medtem* ko so prejšnja leta nastopali tudi kitaristi in pianisti. Znane osebnosti italijanskega glasbenega življenja sestavljajo posebno komisijo, ki bo ocenjevala izvajanja mladih solistov in ansamblov v obveznih in prostih skladbah. Najboljši se bodo predstavili publiki danes ob 21. uri na slavnostnem koncertu na Trgu Marconi v Miljah. Nastopom bo sledila podelitev nagrad: pokali, plakete in kolajne, vsi tekmovalci pa bodo prejeli diplome. Solist ali ansambel, ki bo dosegel najboljši uspeh, bo dobil novo harmoniko «Virtuoso 40», ki je vredna več kot 2.500.000 lir. V primeru slabega vremena bo glasbeni večer začel ob isti uri v kinodvorani Roma. Jutri izvolitev župana na Repentabru Jutri bo ob 19. uri zasedal na Repentabru novi izvoljeni občinski svet, ki bo izvolil novega župana in odbornike. B. S. Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot LAURA STOJKOVIČ in SANDRO RASENI Obilo sreče in razumevanja jima iz srca želijo mama, oče, nona in drugi sorodniki Trebče, 29. junija 1980 za ljudi le tista preprosta mila, dobra in obenem neznansko trdoživa in značajna ženska, temveč tudi zgled človeka, ki se je skozi težke in nehvaležne družbene razmere od mladih nog do jeseni življenja prebijal z junaštvom in doslednostjo in trdno idejnostjo. Stalnemu boju za golo ekonomsko ohranitev se je zgodaj pridružil boj za narodnostni obstoj in za pravičnejšo družbo. Klara in vsa njena rodbina so bili od samega začetka v prvih vrstah. In vse to je prineslo težke trenutke, ki pa so jo še prekalili v neomajnem prepričanju, da je pot pravice samo ena. Zaradi protifašistične angažiranosti so očeta konfinirali v Monteforte, enega brata so zaprli že 35. leta, druga dva brata sta odšla med prvimi v partizane, potem, ko sta tudi okusila fašistične ječe in konec 42. leta je bila vrsta tudi na njej ter njeni materi in sestri. Kar osem družinskih članov je šlo skozi hudo preizkušnjo zaporov in konfinacije. Za Klaro, ki je že tedaj hudo bolehala na pljučih, je bilo jetniško življenje še zlasti mučno, a vzdržala je in še naprej sodelovala s možem Guštinom v naprednem osvobodilnem gibanju. Njenemu pogumnemu zgledu je sledila tudi hči Avrelija, ki je bila med najbolj drznimi mladimi tržaškimi kurirkami. Predanost in doslednost jo je spremljala vselej. To, kakor tudi njena delovna marljivost, je utrdilo njen ugled, kar je najzgovorneje potrdila udeležba na njeni zadnji poti. Njen spomin ne bo zbledel. Ob tej bridki izgubi izrekamo možu Guštinu in drugim svojcem globoko sožalje. SSk za 60-letnico požiga Narodnega doma Po nalogu pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti se je v petek, 27. junija 1980, sestal pripravljalni odbor za spominsko akcijo ob 60-letnici požiga Narodnega doma. Na seji si je zadal nalogo, da izvede vrsto pobud, ki naj bi se odvijale po sledečem okvirnem sporedu: V soboto, 12. julija, na predvečer požiga: Popoldne pričevanje na kraju požiga; ob 19. uri na sedežu Slovenske skupnosti spominski večer z osebnimi spomini, pričevanji in kulturnim sporedom; ob 22. uri kresovi v spomin na požig. V nedeljo, 13. julija: Ob 19.00, ob uri požiga, naj se vsak Slovenec spomni tragične prelomnice in 60-letnega boja s premišljevanjem, z branjem odlomkov del graditeljev naše kulture, s pričevanjem ali na drug primeren način. Odbor bo v teh dneh povabil druge organizacije k soudeležbi pri spominski akciji. como 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41. (od 8.30 do 13. In od 16. do 2P 30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. Danes, NEDELJA, 29. junija PETER in PAVEL «ice vzide ob 5.18 in zatone ob •58 — Dolžina dneva 15.40 — Lu-i vzide ob 21.47 in zatone ob 6.25. Jutri, PONEDELJEK, 30. junija EMILIJA reme včeraj: najvišja temperatura stopinj, najnižja 13,8 stopinje, ob ■ uri 21,4 stopinje, zračni tlak 41,6 ustaljen, veter 25 km na uro žni, vlaga 48-odstotna, nebo popačeno, morje rahlo razgibano, mperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Kristina Ferluga, nrico Carlovatti, Luciano Bredo, avide Peric, Daniel Pistori. UMRLI SO: 77-letni Giuseppe scchi, 86-letna Antonia Forza vd. olin, 78-letni Rodolfo Colja, 55-let-Felice Cozian, 73-!etna Maria arpani, 77-letna Amelia Rainis i. Cervia. OKLICI: uradnik Claudio Valente gospodinja Kriemhilde Klara oelker, radiolog Italico Gandolfo gospodinja Marisa Della Siega, dijski inženir Roberto Starkel in 'adm a Elida Pettorosso, zoboteh-k Aldo Gandolfo in zobotehnik Mana Naveri, učitelj Giorgio Clarich bolničarka Loredana Ukmar, u-idnik Franco Finzi in uradnica atiana Rovtar, odvetniški pripraviš Giovanni Ventura in učiteljica onatella Gerin, karabinjer Salva-fe Rosiello in gospodinja Anna Včeraj - danes Casula, stražnik JV Fausto Ta-glialatela in gospodinja Giuseppi-na Capuano, elektronski tehnik Roberto Pellegrini in gospodinja Ca-terina Letizia, univerzitetni študent Stefano La Fata in univerzitetna študentka Patrizia Montiglia, delavec Sergio Cominotto in prodajalka Patrizia Tiepolo, mesar Giorgio Germani in trg. pomočnica Ros-sana Contri, odvetniški pripravnik Roberto Cividin in uradnica Do-riana Mascia, železničar Benito Ca- ste poskusili I „ pri meni^J pecchi in bolničarka Diamanta Fu-sca, delavec Gianfranco Giorgomil-la in uradnica Renata Pugliese, e-lektronski tehnik Giorgio Miani in uradnica Donatella Bonazza, industrijski izvedenec Giuseppe Ma-cho in računovodkinja Rosanna Je-rjan, uradnik Guido Giovanni Tam-burlini in babica Bruna Domenica Cassol, Idris Ait Habib in Alda Pulin, mehanik Edi Degrassi in uradnica Flavia Gratton, policijski častnik Michele Vitale in študentka Immacolata Castaldo, šofer Mario Bencich in uradnica Daniela Mo-dugno, socialni delavec Gianriccar-do Deodato in univerzitetna študentka Rosanna Scarpa, zidar Antonio Cozzella in gospodinja Teresa Ca-stellaneta, časnikar Robert Him-mrich in univerzitetna študentka Chiara de Manzini, časnikarski pripravnik Ivo Jevnikar in profesorica Nadja Maganja, finančni stražnik Martino Spalluto in kmetica Lucia Amati, odvetniški pripravnik Piero Gerin in študentka Lucia Ne-grisin, uradnik Diego Grassi in u-radnica Fulvia Fornasaro, delavec Dušan Perosa in gospodinja Marta Mav. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia- LEKARNE V OKOLIC) Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tol. 211001, Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197. Zavije: tel. 213 137; Milic: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DE/URNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od do 20. ire tel. 68441 LOTERIJA BARI 48 16 82 59 33 CAGLIARI 4 71 61 1 53 FIRENCE 37 55 51 90 11 GENOVA 49 29 73 75 50 MILAN 14 70 36 79 20 NEAPELJ 73 64 70 88 89 PALERMO 62 45 67 75 57 RIM 72 81 86 18 44 TURIN 11 13 25 47 70 BENETKE 3 2 88 44 66 ENALOTTO XIX X 1 2 2 2 1 1 2 2 KVOTE 12 - 14.284.000 lir 11 — 516.300 lir 10 — 44.900 lir Proscški godci na reviji pihalnih orkestrov v Artičah Danes zjutraj bodo z dvema avtobusoma odpotovali s Proseka v Artiče, to je vasica oddaljena nekaj kilometrov od Brežic, člani godbenega društva Prosek. V Artičah je danes na sporedu revija pihalnih orkestrov, ki jo prirejata Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza pihalnih orkestrov Slovenije. Pro-seška godba, ki je na tej reviji že sodelovala leta 1978, bo tudi tokrat edina godba iz zamejstva. Prav zaradi tega je ta nastop zelo pomemben. Prepričani smo, da se bodo pro-seški godbeniki v Artičah dobro počutili. Stiki s sorodnimi društvi v matični domovini so zelo potrebni, saj ustvarijo pogoj za tesno sodelovanje. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je nova številka (13) z dne 21. junija 1980 petna jst-dnevnika LA GAZZETT/ DEI CON-CORSI že prišla. Kdor se zanima za natečaje za delovno mesto, lahko dobi časnik na vpogled v knjižnici. Gledališča VERDI V soboto, 5. julija, ob 20.30 prva predstava Leharjeve operete «Vesela vdova». V glavni vlogi bo nastopila Mariana Niculescu. Dirigent Oskar Danon. Vstopnice bedo naprodaj pri blagajni gledališča od torka dalje od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Kino Aldebaran 17.00 «Erich von Stro-heim» in ob 18.30 «Viale del tra-monto». Barvna filma. Nazionale 15.45 «La clinica delle su-persex». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Hair». J. Savage, T. Williams, B. D’Angelo. Glasbeni film. Ritz 16.00—22.15 «Ecco noi per e-sempio...» A. Celentano, R. Poz-zetto, R. Bach. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00—22.15 «Cuba». S. Con-nery. Barvni film. Excelsior 17.00 «Una donna come Eva». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.15 «Lo scono-sciuto». Alain Delon. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Bruce Lee - supercam-pione». Barvni film. Mignon 15.00 «Paperino story». Walt Disney. Barvni risani film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Eros love». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Shocking». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Sindrome cinese». Barvni film za vsakogar. Aurora 15.45 «Provaci ancora Sams. W. Allen. Barvni film. Capitol 16.00 «Cane di paglia». D. Hoffman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.00 «Che coppia quei due». Barvni film za vsakogar. Izleti Dragi PAOLO Ob tvojem življenjskem prazniku ti izrekamo prisrčna voščila z željo, da bi še dolgo let jadral. Čupovke in čupovci Danes goduje v Lonjerju PETER KURET Obilo sreče in zdravja mu želijo žena, sin in hči z družinama Dne 24. junija je na fakulteti za tuje jezike uspešno diplomirala MILENA MUŽINA . CDPOLAT Čestitajo ji mož, starši in vsi sorodniki Danes praznuje 25 let skupnega življenja GIULIANA in LUCIJAN MALALAN iz Lonjerja Še na mnoga leta jima kličeta sin Mauro in hči Elizabeta Srečanje v naravi. Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in športno društvo Polet bodo priredili v nedeljo, 13. julija 1980, srečanje v naravi v Lovski koči v Očincih pri Štjaku. Prireditelji bodo poskrbeli za zabavo in razvedrilo ter za jedačo in pijačo. Vpisovanje od torka, L, do sobote, 5. julija, vsak dan od 18. do 20. ure v prostorih Prosvetnega doma. Odhod avtobusa ob 9. uri. Kdor potuje z osebnim vozilom se mora prijaviti za kosilo. Kriška sekcija KPI priredi 31. avgusta letos izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11. do 12. ure v kriškem' Ljudskem domu ali na tel. 220213 v popoldanskih urah. Združenje UNION, priredi-- enodnevni izlet v Goričane in na Jezersko v nedeljo, 6. julija. Informacije na sedežu. združenja UNION ;!i Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459, vsak dan do 17. ure do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah. SPDT priredi v nedeljo, 6. julija avtobusni izlet v dolino Trente z ogledom izvira Soče in doline Zadnje Trente. Za trenirane planince je predviden vzpon na Rombon. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/H do vključno srede, 2. julija 1980. Rajonski sveti Vzhodni Kras - seja sveta jutri, 30. junija, ob 18. uri na sedežu, Proseška 28, Opčine. Dnevni red: mnenje o predlogu k varianti št. 25, mnenje o najemu zemljišča pri Banih in imenovanje predstavnika sveta v konzulto za šport. Jutri, 30. junija, ob 20.30 se bo sestal rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico. V sredo, 2. julija, ob 20. uri se bo sestal šentjakobski rajonski svet. TRŽAŠKI POKRAJINSKI AVTONOMNI INŠTITUT ZA LJUDSKA STANOVANJA RAZPISUJE NATEČAJ za prosto mesto socialne asistentke 5. stopnje. Izbirali bodo na podlagi diplom in izpitov Prošnje je treba napisati na kolkovani papir (2000 lir) in jih nasloviti Inštitutu IACP za Trst. Rok za sprejem prošenj zapade 31. julija ob 12. uri. Za podrobnejše informacije ter pregled razpisa natečaja se zainteresirani lahko obrnejo na urad za personalni oddelek pri inštitutu IACP na Senenem trgu (Foraggi) 6, ob delavnikih, razen ob sobotah od 8.30 do 11. ure. KD F. PREŠEREN IN MLADINA IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno ŠAGRO NA «GORICI» DANES, 29. junija, ob 9. uri otroški slikarski ex tempore in tek po boljunskih ulicah ob 18.30 koncert godbe na pihala «Breg», nastop učencev osnovne šole «F. Venturini* iz Boljunca in otroške folklorne skupine «Rdeča zvezda* iz Saleža in Zgonika ob 20.30 do 1. ure ples z ansamblom SUPERGROUP JUTRI, 30. junija, od 20.30 do 1. ure ples ob zvokih «VESE-LIH GODCEV* iz Boljunca Za jedačo in pijačo poskrbljeno! . KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE PD VESNA - ŠD MLADINA - ŠD VESNA v sodelovanju s vabi na XIII. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH v Križu pri Trstu danes, 29. junija 1980 VIN Na programu je: zvečer PLES (igra priznani ansambel LOJZETA FURLANA) -dekliški pevski zbor PD VESNA ter baletni skupim ŠD MLADINA in PD TABOR. Popoldne VELIKA TOMBOLA Šolske vesti Osnovna šola F. Venturini v Bo-ljuncu vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov ter raziskave o domači vasi. Razstava bo odprta danes, 29. junija, od 10. ure dalje. Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1980 - 81 L, 2. in 3. julija od 9. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev. V občinske vrtce se lahko vpišejo otroci obeh spolov, ki 1. so ali bodo dovršili do 28. 2. 1981 vsaj tri leta starosti; 2. ki imajo stalno bivališče v tukajšnji občini. Šola Glasbene matice - Trst Obveščamo gojence, da morajo potrditi vpis za šolsko leto 1980/81 do vključno 30. junija od 9. do 12 ure v tajništvu Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29, telefon 418-605. Odprto je tudi vpisovanje za no ve gojence. Kdor se želi pridružiti mladinskemu pevskemu zboru naj pride v spremstvu staršev jutri, 30. junija, ob 18. uri na šolo Glasbene matice. V poštev pridejo otroci od letnika 1966 do 1971. {^Čestitke Danes praznuje svoj življenjski ju-hijej PAOLO MILIČ z Opčin. Obilo zdravja in zadovoljstva mu želijo prijatelji. Danes v Vižovljah goduje PAVEL ANTONIČ. Ob tem dnevu mu voščita nono in nona Sedmak obilo sreče. Danes bo ugasnila pet svečk naša TAMARA. Da bi bila vedno zdrava,' pridna in vesela, ji iz srca želijo nona, nono, Boris, Mirna, posebno pa Iztok in Črtomir. Danes praznuje v Križu 82. rojstni dan PIERINA SULČIČ. Obilo zdravja ji želijo mož Anton, hčeri Mira in Nerina z družinama. Voščilom se pridružuje nevesta Dragica z družino, posebno pa še mala Sara. Dne 26. junija je osrečilo dnižino Maura in Giuliane Micali rojstvo prvorojenke Monice. Vse najboljše srečnima staršema, mali Monici pa obilo sreče in zdravja želita prijatelja Robi in Peter. ŠZ GAJA priredi danes, 29. in jutri, 30. t.m. ŠAGRO V GROPADI Za ples bo igral ansambel TAIMS KD VALENTIN VODNIK priredi 5., 6. in 7. julija ŠAGRO SV. URHA SPOROČILO KD SLAVEC RICMANJE - LOG sporoča svojim članom in zvestim prijateljem, da je letošnja tradicionalna šagra 12., -13. in 14. julija iz tehničnih razlogov izjemoma preložena na 14., 15., 16. in 17. avgust 1.1. Razstave SPD Tabor Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah je do 6. julija odprt šesti bienale umetnikov amaterjev. Urnik vsak dan od 18. do 20. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. V prostorih Turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava lesenih soh in kipcev Bogomile Doljak. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977. TRŽAŠKI KONZORCIJ ZA PREVOZE RAZPISUJE NATEČAJ za takojšnji sprejem v službo voznikov linijskih avtobusov Pogoji: a) kandidat mora biti star od 21. do 35. leta; b) vozniško dovoljenje «D» ali «D-E» kategorije ter potrdilo o poklicnem usposabljanju tipa 4 A: c) kandidat mora imeti vse fizične in psihične sposobnosti, ki jih poklic zahteva. Zainteresirani naj se predstavijo v II. nadstropju na št. l/d v Ulici Bellini, soba 31, ob delavnikih od 9. do 12. ure. Trst, 29. junija 1980 RAVNATELJSTVO BUTKOVIČ Sončni kolektorji NAD 40 USPEŠNO DELUJOČIH NAPRAV VPRAŠAJTE NAS ZA POJASNILA Telefon (0481) - 882-123 SOVODNJE OB SOČI 6e\e^60 ^1§S^ v ŠD POLET Prireja v petek, 4., soboto, 5. in v nedeljo, 6. julija, KOTALKARSKO REVIJO NA OPČINAH GORIŠKI DNEVNIK 29. junija 1980 POGOVORI MED STRANKAMJ SE TRAJAJO Še vedno ni znann, kako bo sestavljena knalicija, ki bn upravljala občinu Gnrica Medtem so komunisti zahtevali takojšnji sklic pokrajinskega sveta Čez teden dni se prično sestanki rajonskih svetov v goriški občini Tudi v tem tednu so se nadaljevali pogovori med posameznimi strankami, ki imajo možnost sodelovati v raznih koalicijah za sestavo večinske uprave v goriški občini in tudi v pokrajinskem svetu. Vendarle do direktnih pogajanj še ni nrii- 10, kajti zastopniki strank se niso še domenili, kakšna naj bi bila koalicija, ki bi vodila obe upravi. Zdi se, da mora nujno priti do po dobne večine tako v pokrajini kot na goriški občini, to pa predpostavlja najbrž preferenčno koalicijo med demokristjani in socialisti, saj je od slednjih odvisno, ali pride do koalicije na pokrajini, vendarle je treba tem dvem strankam dodati še najmanj en odločilni glas in tega lahko ponudijo tako Slovenska skupnost kot republikanci ali socialdemokrati. Govorimo o taki koaliciji, potem ko so tako republikanci kot Slovenska skupnost odklonili možnost sodelovanja s komunisti v pokrajinskem svetu. Je pa med nekaterimi morebitnimi partnerji te nove koalicije precej nezadovoljstva s tem, da bi v njej sodelovali tudi socialdemokrati. Na drugi strani pa je prav od teh odvisno, ali bo svoje delo lahko nadaljevala občinska uprava (komunisti in socialisti) v Tržiču. Prav tako visi tudi v Krmi-nu vse v zraku. Komunisti so medtem zbrali pod piše sedmih pokrajinskih svetovalcev svoje stranke in zahtevali, naj pokrajinski predsednik, ki je pred približno mesecem dni odstopil, skliče izredno sejo pokrajinskega sveta. Na njej naj se izvoli novi predsednik in novi odbor, istočasno pa naj se v pokrajinskem svetu razpravlja o gospodarski krizi v naši pokrajini. V tiskovnem poročilu pokrajinskega tajništva KPI je tudi rečeno, da je nedopustno, da se skuša reševati vprašanje večine v pokrajinskem svetu istočasno z onim v goriškem občinskem svetu. Kot je znano, so komunisti sklicali prejšnji ponedeljek sestanek več strank, in jih povabili, naj sodelujejo v široki an-tidemokristjanski koaliciji, pobuda pa ni uspela. V goriški krščanskodemokratski skupini so medtem dr. Tuzzija ponovno izvolili za načelnika skupine. V prihodnjih dneh bodo tudi določili kandidata za župana (to bo ne^ dvomno dr. Scarano) in izbrali tudi imena svojih zastopnikov v občinskem odboru. Kot amo že poročali, se bodo čez teden dni pričeli sestajati rajonski sveti, da izvolijo svoje predsednike. Logično je, da bodo ponekod predsednika izvolili po krajevni logiki tudi zaradi specifičnih potreb kraja, drugod pa bodo najbrž upoštevali sporazum, do katerega bo prišlo na občini. Medtem so se na skupščini sestali tudi člani republikanske stranke ob prisotnosti pokrajinskega tajnika prof. Semole. Razpravljali so o položaju na goriški občini in izražali mnenje, da bi bila najboljša rešitev ta, da bi prišlo tudi v Gorici in na pokrajini do p dobne koalicije kot v Rimu in v Trstu. Na Vršiču zliod borcev motoriziranega odreda 4. armade Na Vršiču se bodo 4. julija (ob 11. uri po jug. času) zbrali nekdanji borci motoriziranega odreda 4. armade. Ta odred, ki so ga o blikovali 3. maja 1945. leta v Ba zovici pri Trstu (sestavljali so ga primorski Slovenci in irski Hrvati, ki so prišli v narodnoosvobodilno vojsko iz zavezniških taborišč v Afriki, 2. motorizirana brdska di vizija ter odred tankov m protitan kovske baterije), je moral po dolini Soče prodreti čez Vršič na Koroško in preprečiti sovražniku umik preko Celovca. Na Vršiču bodo nekdanji borci motoriziranega odreda 4. armade. kjer se jim bodo pridružili tudi drugi borci in aktivisti NOB, odkrili spominsko ploščo, posvečeno temu pomembnemu vojaškemu dejanju tik na pragu svobode. Govoril bo dr. France Hočevar, vojni politični komisar 1. tankovske brigade. Jutri brigadirski večer v Doberdobu Doberdob, Taborniki RMV, PD Danica - Vrh) v sodelovanju Mladinskega odbora SKGZ organizirajo jutri zvečer, v ponedeljek, 30. junija, brigadirski večer, na katerem se bo podrobneje prikazalo brigadirsko življenje v mladinskih delovnih akcijah. Brigadirski večer se bo vršil v prostorih prosvetnega društva Jezero v Doberdobu s pričetkom ob 21. uri. Na večeru bodo sodelovali tudi nekateri brigadirji OK ZMS iz Nove Gorice, tako da bodo lahko na podlagi lastnih izkušenj lažje prikazali vlogo MDA in pa pomembnost, ki jo imajo le te pri vzgoji mladega človeka. V ORGANIZACIJI SEKCIJ VZPI-ANPI BIVŠI BORCI IZ GORIŠKE NA TITOVEM GROBU Na dvodnevnem izletu so bili Goričani, Standrežci in Steverjanci Slovenski bivši borci iz Gorice, Štandreža in Števerjana, vključeni v sekcije VZPI - ANPI, smo se 21. junija že v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z avtobusom na dolgo pot v Beograd, na grob predsednika Tita. Obiskali smo taborišče Jasenovac, 90 km od Zagreba, kjer so od leta 1941 do 1945 ustaši na zverinski način umorili 700 tisoč Srbov, Hrvatov, Judov in otrok. Pred begom ob koncu vojne so uničili taborišče in tudi mestece Jasenovac. Z občutki hvaležnosti do maršala Tita, da je osvobodil Jugoslavijo tako hudega zla, smo se odpeljali proti Beogradu. Ko smo naslednje jutro, po zaslugi šefa protokola tovariša M. B., hodili skozi park na Dedinju do poslednjega doma našega voditelja, nas je spreletel občutek notranjega miru. Tiho smo se poslovili od našega najdražjega Razne organizacije, ki delujejo na doberdobskem območju (Mladinski' odsek PD Jezero, PD Kras Dol -Poljane, ŠD Mladost, PD Jezero - .................................................H...■•■•■■■••»■M.HUMIH.Hill« V Štandrežu zaključni nastop gojencev glasbene šole človeka, od najčudovitejšega moža našega veka. Mi smo odhajali, a Tito ni ostal sam, saj se življenjska nit ob njegovem grobu še ni pretrgala niti za trenutek. Obiskali smo Avalo, ogledali si beograjske zanimivosti, zlasti Ka-lemegdan, in Novi Beograd, vse v družbi našega izrednega vodiča, kateremu se za prijaznost ponovno zahvaljujemo. Bivši borci in njihovi svojci, vsi starejših let, smo prenašali dolgo in naporno pot vidno srečni in zadovoljni. Naša pesem nas je spremljala vso pot iz Beograda do Gorice. E. P. Gradbinci zahtevajo dopolnilno pogodbo V četrtek je bila v naši deželi celodnevna stavka gradbincev. Sindikalno zborovanje za Goriško je bilo v Gradišču, kjer se je zbralo veliko delavcev, ki so zaposleni tako v večjih kot v manjših gradbenih podjetjih. Po uvodnih besedah sindikalnih predstavnikov, ki so dejali, da nameravajo s to stavko spodbuditi podjetnike za rešitev sporov v zvezi z obnovo dopolnilne pokrajinske pogodbe, se je razvila debata o problemih gradbeništva in o vlogi te panoge v splošni gospodarski krizi v naši pokrajini. Ob zaključku zborovanja so dali posebni pogodbeni komisiji nalogo, naj se zavzame za čimprejšnjo rešitev sindikalnega spora, obenem pa so se zavezali za uspešni potek vsedržavne stavke industrijskega sektorja, ki bo 1. julija. Včeraj sta si v Novi Gorici obljubila trajno zvestobo ZDENKA MERMOLJA in Earleto FERLETIČ (Pencen jelov) Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo člani zbora in prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba. Nastop godalnega orkestrčka pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča V četrtek, 19. junija je bila v domu Andreja Budala v Štandrežu glasbena produkcija gojencev slo venske glasbene šole Iz Gorice. Vodstvo šole je z odobravanjem sprejelo vabilo kulturnega društva «Oton Župančič* in pripravilo res prijeten glasbeni večer. Prireditev je bila še pomembnejša, ker društvo danes razpolaga z lastnim klavirjem in bo lahko v bodeče pobudnik tovrstnih prireditev. Na začetku četrtkovega programa je bila izrečena s strani društva iskrena zahvala vsem tistim, ki so predvsem finančno in z nasveti pripomogli, da je dane v domskih pro štorih klavir. Starši gojencev in domačini so do kra a napolni i dvorano, kjer se ■» r>dviial orogram. Med nastopajočimi je bila razumliivo redar jena prisotnost štandreških gojencev, smo pa bili zelo veseli da so dali svoj prispevek temu glasbenemu večeru tudi gojenci iz drugih krajev Goriške. Poleg posameznih izvajanj so se nam gojenci predstavili skupinsko. Prijetno presenečenje je bil nastop godalnega orkes^čka pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča. Program je zaključila skupina harmonikarjev, katere vadi učitelj Ivan Klanjšček. Po zahvalnih besedah vsem vzgo jiteljem, ki so prioravili glasbeni večer, so se izvajalci in poslušalci še neka; časa pomudili v domskih orostorih. Vsi so izrazili željo.naj bi se taki večeri vršili tudi v bodo če, naj bi se v domu Andreja Budala začela razvijati nova dejavnost, ki bi v svoj krog pritegnila čimveč ljubiteljev glasbe. Uspeh prireditve v Sovodnjah Vreme je bilo tokrat Sovodenj-cem naklonjeno v petkovih popoldanskih in večernih urah, ko so se pripravljali in izvedli prvi del svoji ga tridnevnega, tokrat ne več «mokrega» praznika, kot je bilo ne kako v tradiciji. Tako se je kar veliko ljudi zbralo na prireditvene^) prostoru, ki so ga ves teden urejali marljivi sovodenjski prosvetarji in športniki. Tik poleg rastočega Kulturnega doma so uredili veliko ploščfd namesto prejšnje, ki je bila -recei manjša, na kateri bodo lahko prirejali najrazličnejše prireditve na prostem. Ne bo jim več potreben leseni «brear», ki ga je sicer iz leta v leto težje dobiti, prostor pa bo služil tudi za vse mogoče druge nastope. Tudi za take, kot je bil petkov kotalkarski nastop. Za to priložnost so prišli v Sovod nje tako pečanski (društva Vipava) kot- štandreški (društva «Oton Župančič*) kotalkarji. Predsednik sovodenj*',{e?a prosvetnega društva E-mil TOmšič je tako goste kot domačine prisrčno pozdravil in poudaril pomen medsebojnih stikov med sosedinimi društvi. Kotalkarji so zatem številni publiki prikazali bogat program, ki je trajal več kot uro in pol. Ljudje so zatem bili na prireditvenem prostoru še precej časa pre-ko polnoči. Prav tako je bilo veselo sinoči. Danes docoldne pa imajo na sporedu kolesarsko ocenjevalno tekmo, popoldne pa so na vrsti razne športne tekme, zvečer bodo praznik zaključili s plesom. f Čestitke .................Hlinili................................ Pomanjkljivosti in težave na Tržaški cesti... Je že tako pri nas, da marsikatero javno delo dolgo, predolgo časa pričakujemo, dela potekajo počasi, prepočasi, potem pa, ker so pred durmi volitve ga je treba dokončati, da ne bodo ljudje godrnjali in v trenutku, ko gredo v volilno kabino, pozabili na vse dolgoletne proteste. Tako je bilo tudi z vozliščem na Tržaški cesti. Gradbena dela so se pričela v začetku sedemdesetih let, pred približno devetimi leti Na fotografski razstavi v Štandrežu smo lahko že v letu 1972 občudovali slike z nadvozom nad cesto in železnico in takrat se je zdelo, da bo vozlišče z avtocesto zelo hi iro nared. Pa je vmes posegla birokracija z vsemi drugimi težavami, dela so se ustavila, ko smo sko-ro vsak dan šli tam mimo z avtomobilom, smo morali po številnih ovinkih na szačasnih* obvoznicah. Časopisi in televizija so o teh zakasnitvah poročali, objavljali slike, v občinskem svetu so se vrstile interpelacije, a nič ni pomagalo. Letos spomladi, kar na lepem, volitve so se namreč bližale, so nam, navadnim zemljanom, sporočili da bosta vozlišče in avtocesta nared še v maju (tako se je tudi zgodilo!!!) in da bomo morali kasneje še nekaj pretrpeti zaradi nujnosti dokončanja del nadvoza pred pokopališčem. Resnici na ljubo moramo povedati, da smo rade volje sredi maja šli z našimi avtomobili po novi cesti, ob vožnji po avtocesti videli kakšen je Štandrež z vzhodne strani. Najbolj so se v tem času oddahnili prav Standrežci, saj je prej šel ves promet skozi n iho no vas. Istočasno so namreč odprli tudi dvosmerno pot čez ločniškt most. Pa smo v teh dneh ugotovili, da marsikatera stvar ni bila pravilno napravljena. So tega krivi na črtovalci ali izvajalci? Tega ne vemo. Na vozlišču smo v teh dneh opazili precej nevaren usad. ki so ga delavci gradbenega podjetja že obkrožili z varnostnimi signnli. Ko maj napravljen nadvoz pa že imaš usad. Že res, da je v teh dneh precej deževalo, vendarle to dokazuje, da je bila stvar napravljena na hitro, da bi bilo zadoščeno volilnim interesom nekaterih. Se nekaj pomanjkljivosti Signal ni znalci o prednosti vozačev ki prihajajo z nekaterih strani so sicer v skladu z italijanskimi predpisi vendarle jih številni vozniki ne upoštevajo; zaradi tega bi bilo prav da občinska uprava ali AN AS po skrbita za namestitev dodatnih signalnih naprav. Načrtovalci niso upoštevali ene izmed potreb Goričanov, ki gre do na pokopališče peš. Takih ljudi je precej, vajeni so bili hoditi po stari cesti, kajti marsikateremu je bila taka pešpot nekaj običajnega. Sedaj se sprašujemo: po kateri cesti naj gredo taki pešalci, ko ni vendarle na nadvozu prostora za pešce in avtomobili seveda drvijo po itak ne preveč širokem cestišču. Načrtovalci tega niso predvideli, vprašamo se: so Jih na občini na to sploh opozorili? Sedaj so zaprli Tržaško cesto ker dokončujejo nadvoz pred pokopališčem in se mora ves promet v sme ri Trsta odvijati skozi Sovodnje ter bo tam nekaj tedhov ali nekaj me secev povzročalo precej težav in nevšečnosti. Le delno je temu krivo dejstvo, da sta dva lastnika vrtov pred hišami ob Tržaški cesti prodala nekaj svojega zemljišča, po katerem je bila speljana stranska cesta, dva pa tega nista hotela napraviti in razlastitveni postopek bo najbrž zahteval precej časa. Ker pa predvideva načrt dve podobni enosmerni cesti, eno na des ni, drugo na leui strani viadukta in ker bo ena teh dveh enosmernih cest morala po sili razmer na zemljišču letališča, se lahko sprašujemo zakaj niso naredili najprej te ceste na zemljišču, ki je sedaj last letališča, t.j. državne uprave? Ce bi bili tako napravili, bi avtomobilistom omogočili, da bi se kar tam mimo peljali in bi jim ne bilo treba po ovinku skozi Sovodnje in Gabrje. Ob rojstvu male KARIN HOBAN iskrene čestitke mamici in očku ter sestrici Delisi, mali Karin pa obilo sreče v življenju želijo nono, noni, strici, tete in sestrični. Razna obvestila Jutri se bo vršil ponovno trening v okviru poletne športno-rekreacij-ske vadbe za mladino (letniki cd 1955 do 1969), ki ga prireja ŠZ Dom (Gorica) na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici. Pričetek ob 17.30. Doberdohska občinska uprava vabi domače srednješolce naj vrnejo knjige, ki so jih med šolskim letom dobili na posodo. Vrnejo naj jih v občinski knjižnici. Na županstvu v Sovodnjah bodo v torek, 1. julija, pobirali davke, od 9 do 11. ure. EZSS^SSSHHH Za spomenik padlim v NOB v Jamljah so darovali: Albin Soban, Jamlje št. 41, 50.000 lir; Bernard Bagon, Jamlje št. 19. 100.000 lir; Rudolf Okretič, Jamlje št. 27/a, 50.000 lir; Francka Bagon, Jamlje št. 22/a, 20.000 lir; VVilma in Luigl Sacchetto iz Merana 50.000 lir; Roman Okretič, Jamlje št. 11, 10 tisoč lir; Bruno Pahor, Jamlje št 46, 100.000 lir; Emil Krošelj, Jam lje št. 18. 40.000 lir; Alojz Devetak, Jamlje št. 26/b, 20.000 lir; Angel Peric iz Nabrežine 20 000 lir; Ivan ka Milič - Pirc iz Saleža 5.0U0 lir. Namesto cvetja na grob Karoline Gergolet (Jovaneževe) daruje Kmečko-obrtna hranilnica v Dober dobu 50.000 lir za Dijaški dom in 50.000 lir za Sirotišče v Gorici. Ob prvi obletnici smrti Angele Zavadlav daruje svakinja Ana Cotič 10.000 lir za poimenovanje so-vodenjske šole. V solidarnostni sklad za plačilo glob in drugih stroškov za slovenske mladince v Trstu so darovali Darij Cotič 10.000 lir, Danilo Cot-tič 10.000 lir, N. N. Sovodnje 5.000 lir, Ladi Dornik 15.000 lir, Vida in Zorko čotar 15.000 lir, Marija Koršič namesto cvetja na grob Draga Pahorja 20.000 lir. Ljudmila Cotič z Vrha je darovala 5.000 lir za krajevno sekcijo VZPI in 5.000 lir v sklad za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu. Minuli četrtek, 26. junija, je na tržaški univerzi doktorirala v pedagogiki NATAŠA PAULIN por. PETERIN Zagovarjala je tezo o reformi višjih srednjih šol v Jugoslaviji. Ob lepem uspehu ji čestitata družini Peterin in Paulin. Kino Nad osemdeset otrok v poletnem središču Že dva tedna se vsak dan v goriškem dijaškem domu zbira nad osemdeset otrok iz Gorice in okolice v poletnem središču, ki ga tu prirejajo letos že v tretje. Otroci se udejstvujejo v raznih krožkih in skupinah (kot je razvidno tudi iz naše slike), igrajo se na velikem dvorišču in če jim vreme ponagaja, nadaljujejo igro v notranjih prostorih doma. Poletno središče bo odprto še dva tedna in otrokom želimo obilo užitka ter izražamo željo, ki velja za nas vse, da bi poletje zares prišlo. Hill lil lil MIHI; liIMMIMMIMMIIIlIHIMMHIMIHHIMIMMlIlllllHIIIIIIHI II MMHMMHHl Hill llllllllllllllllllll.il..Hi® VČERAJ V STANOVANJU NA KORZUITALIA MED IGRAČKANJEM S PUŠKO JE BRATEC HUDO RANIL SESTRICO Otroka sta bila doma sama - Fantek ni vedel, da je v očetovi puški naboj Davidu in Alfredi Sossou ob rojstvu sina VANJE čestitajo in želijo vse najboljše člani mladinskega odbora SKGZ, Mladinskega krožka Gorica in ŠZ Dom Gorica. Pevki in bivši društveni predsednici NATAŠI PAULIN PETERINOVI ob uspešni doktorski disertaciji čestitajo članice in člani zbora |l|lpfal|||l|inai«iaaiiIV||||ll||V||||||l|IBaliaM|a|t|||l||||||t,,||||avsaarirvlllll|Ba||arvB|||||||||||iaia|||lff|||||IB||l|iag|l|l|rill>tlllltliainsll||l|ainvaM|lv|||||||||V|(||||a|aaa||BC|V||BVIVf |twV||||||||af|||||||||t||||R|tv|v|||||||a||a|||||||gJ|||||||||||||||||||a|||a||||a|B||aa|aaB||fl ORGLE, KLAVIRJI IN HARMONIJI ZA RAZNE KRAJE SVETA Podjetnik Ivan Kacin več let po prvi vojni izdeloval na začetku Placute razna glasbila Med fašizmom se je umaknil v Jugoslavijo in v Domžalah uspešno vodil tovarno glasbil Tik pred vojno je svoje proizvode razstavljal na ljubljanskem velesejmu Stavba na začetku Placute v tridesetih letih. Takrat je bila v njej tovarna glasbil, danes je tu slovenska gostilna. Potok Koren je bil takrat še odkrit, iz mesta je na Piacuto vodil most čez Koren, kar je na sliki tudi razvidno Ko se bližamo dograditvi in o-tvoritvi novega slovenskega kulturnega doma v Gorici, se spominjamo časov in predvsem ljudi, ki so nekoč s svojim delom pripomogli, da je Gorica zadobi-vala vedno boli slovensko podobo in se uveljavljala v vsem slovenskem prostoru. Z nove, toliko pričakovane zgradbe za vse kulturne in športne potrebe goričkih Slovencev, se nam pogled in spomin zaustavita na dvonadstropni zgradbi onkraj doma, čisto na začetku Placute, v kateri je sedaj gostilna prijaznega Loj-ziča. Pred skoraj 60 leti je tukaj i-mel svoje podjetje znani slovenski podjetnik Ivan Kacin, ki je bil ne le prvi primorski izdelovalec orgel, klavirjev in harmonijev, kar nam tudi potrjuje Iris Carnand v knjigi «L'arte degli organi nel Friuli - Venezia Giulia», ampak kar :e o njegovem delu, ki je bilo veliko bolj širšega pomena za ves slovenski prostor, zapisal o njem še Slovenski leksikon že pred zadnjo svetovno vojno. Iris Carnana je med drugim zabeležila Kacinove orgle v Loč-niku, za katere meni, da so ene najboljših, kar jih je bilo izdelanih na Placuti: imajo dve klaviaturi pa 30 pedalov ter kar pet vrst po 9 piščalk vsaka. Ločniške orgle so bile blagoslovljene 1927. leta, nadomestile so stare, ki s0 jih uničili med prvo svetovno vojno. Prva svetovna vojna je tudi zelo hudo prizadela cerkveno premoženje v krajih vsepovsod, od izvira Soče do njenega izliva v morje; poleg tega so gorički Slovenci upali, da se bo po vojni nadaljeval veliki slovenski gospodarski in kulturni razmah Gorice, kamor je gravitiralo ne le obsoško območje, ampak tudi vsa Vipav ska dolina, Kras, Brda, Cerkno in Idrija. In tako je podjetniška drznost in iznajdljivost kmalu po prvi svetovni vojni pripeljala v Gorico tudi Ivana Kacina, ki je bil po rodu iz Otaleža, od koder ga je poslal v glasbeno šolo v Ljubljano njegov oče, ki je že tudi sam izdeloval harmonije in orgle. Njega, starega očeta, ki mu je bilo prav tako ime Janez (pri hiši pa so rekli pri Tišlerjevih), takole opisuje v svoji knjigi *Spo-mini in izkustva* Hubert Močnik: «V Otaležu je bil zelo dober mizar in izdelovalec harmonijev in orgel Ivan Kacin, ki se je svoje obrti izučil v Polhovem Gradcu. Bil je to oče v Gorici dobro znanega izdelovalca harmonijev in orgel. Opremljen je bil z vsakovrstnim mizarskim orodjem in tudi s stružnikom. Takrat seveda ni bilo strojev in delalo se je vse na roko, a lično in iz trdega lesa.* Mladega fantiča, ki je komaj dokončal osnovno šolo, je stari oče peljal peš čez Žiri v Ljubljano, kjer si je pri frančiškanih moral služiti kruh in streho nad glavo s pomivanjem posode in obiranjem solate. Toda le tako je obiskoval glasbeno šolo, saj brez glasbe ne bi svojim inštrumentom nikoli mogel vdahniti. «duše», ki je bila zanj kot za vsakega izdelovalca glasbil najvažnejši del tehnologije. Iz Ljubljane se je po vojni preselil^-v Gorico, na Primorsko, kjer je med takrat živečimi glasbenik' in kulturnimi o-sebnostmi imel veliko prijateljev. In začelo se je izdelovanje glasbil, najprej v manjših prostorih delavnice, ki je bila na dvorišču stanovanjskega poslopja na Placuti, potem pa so orgle montirali v posebni hali, saj je bilo naročil vedno več in novi modeli orgel so zahtevali vedno boli kvalitetni delovni prijem. Moj stric Alojz Makuc, ki živi danes kot upokojenec v Kromberku, se dobro spominja najprej svoje vajeniške in potem delavske dobe na Placuti. «Leta 1926; ko smo navravili orgle v Mirnu, pa zatem tiste v Biljah, je bilo pri Kacinu kar 40 delavcev, 18 jih je bilo stalno zaposlenih, ostali pa občasno, po potrebi izdelave in do- vršitve velikih naročil. V Mirnu so bili presrečni, ko so dobili -nove orgle in mirenski župnik Oskar Pahor je vsakemu izmed nas poklonil pet srebrnih lir, kar je bilo takrat za nas seveda celo premoženje. Štefanu Šuligoju je dal tudi steklenico domačega vina. in k^'W!Sfr^WstehT^& vino, je delavcu ob postavljanju lire na vrh orgel, zmanjkalo ravnotežja in nam je padel med orgle.* Bili so čudoviti dnevi, ko so po slovenskih vaseh širom Primorske, hrvaške in slovenske Istre ter Beneški Sloveniji zadonele orgle slovenskega podjetnika. Takrat so se zbrali farani in okoličani, prišli so cerkveni in posvetni dostojanstveniki; slovenska cerkvena pesem in glasba sta doneli in to bolj in bolj se je približevala tudi njena prepoved. Takrat, v listih letih po prvi svetovni vojni je bila na Primorskem tudi že gospodarska kriza in mladi ljudje so začeli hrepeneti po daljnih deželah onkraj morja, saj so tujci že imeli prednost tudi pri zaposlovanju, predvsem v državnih službah. Upokojeni mizarski in pozneje klavirski mojster Franc Zavrtanik, ki danes živi v Novi Gorici, si je leta 19261 poiskal delo pri Ivanu Kacinu, potem ko je po vrnitvi od vojakov kot Slovenec izgubil službo na gorički železniški postaji. Bil je eden izmed številnih odličnih solkanskih mizarjev, ki so pripravili na Placuti ohišja glasbila, pozneje pa so se izučili tudi tehnoloških del okrog klaviatur, tolkalne mehanike in strun, kar je Kacin poveril najprej tujim strokovnjakom iz Avstrije, Nemčije in celo Švedske, ki so s seboj v Gorico prinesli tudi veliko strokovne literature. Zavrtanik se je izuril v izdelovalca klaviatur in postal tudi vodja delavnice, kar je uspelo tudi Alojzu Makucu. Oba sta še z nekaterimi drugimi delavci, ki so se izučili te obrti sledila Kacinu v Domžale, kjer j" spet postavil na noge močno podjetje za izdelovanje glasbil, ki je delovalo vse do začetka druge svetovne vojne 1941. leta. Iz Domžal so romali Kacinovi harmoniji in klavirji v vse kraje Slovenije in Jugoslavije, tudi v daljno Dalmacijo, tako kot so prej iz Gorice v Padovo, Benetke ali celo v Palermo. Njegovo podjetje je bilo prisotno na vsakoletnem ljubljanskem velesejmu, pa celo v kinu Union je tekla pred filmom reklama, ki je priporočala klavirje in harmonije znamke Ivan Kacin. Bili so pač časi, ko je vsaka meščanska družina morala i-meti klavir, bodisi iz želje, da bi otroci vzljubili glasbo, ali da bi se tako kot danes, z avtomobilom «pokazali» pred sosedi. Orgel v Domžalah niso več izdelovali. tZ orglami je sama izguba, kar s klavirji zaslužiš, z orglami izgubiš,» je lastnik vedno govoril svojim delavcem in odjemalcem. V Gorici se je ob Kacinovem podjetju namreč kmalu rodilo tudi orglarsko podjetje sv. Cecilije, za katero so prispevali celo svoja zasebna imetja številni slovenski duhovniki, toda živelo je komaj 10 let. Tako lahko za odhod Kacinovega podjetja iz Gorice iščemo vzroke v nastanku sv. Cecilije, verjetno pa še bolj v vsakodnevnih italijanskih šikaniranjih, katerim je bil podvržen slovenski podjetnik. Alojz Makuc pravi: «Ni bila dneva, da ne bi gorička po- licija poslala h Kacinu kvesturina z zahtevo, naj vendar zbriše s poslopja na Placuti naslov v slovenščini: hPrva tvonica glasbil: orgel, klavirjev in harmonijev». Toda Ivan Kacin je dan za dnem zavračal kvesturinovo zahtevo z u-temeljitvijo, da je vendar. ta stvar policije in naj gre lestve in z njimi zbriše napis, ki jo tako moti. Tako so tudi napravili, slovenski napis so nasilno izbrisali, potem pa so ga spet šikanirali, ker je dal postaviti nov napis, sicer italijanski «1. Kacin -organi - armonium - pianoforti». Motil jih je tisti «K> na začetku priimka, ki ga ni in ni hotel spremeniti. Ko je leta 1927 odprl trgovino z glasbenimi inštrumenti na Verdijevem korzu, na nasprotni strani Trgovskega doma (blizu kina Moderno) je bil spet ogenj v strehi, ker je pač dal natiskati propagandne letake v slovenščini! Dobil je sicer dovoljenja za tisk, ne pa za razpečevanje letakov. In tako se je nadaljevalo, vse dokler je uvidel, da šikaniranja ne bo nikoli dovolj.» Tako pripoveduje Alojz Makuc, jaz pa se kot otrok spominjam, da sva vsakič, ko sva prišla čez staro državno mejo morala najprej na kvesturo; oče se je moral vsakokrat osebno prijavili. V Postojni je nekoč raje sam segel po pisalnem stroju, da bi izpolnil zapisnik o svoji osebni preiskavi. Hotel je pač čimprej priti domov v Gorico. Ko sva z njegovim nek-daniim delavcem Karlom Primoži- čem, ki ima šc danes, čeprav je prekoračil sedem križev, mizarsko delavnico v Stražičah, začela naštevati orgle, ki imajo ime izdeL lovalca Ivana Kacina, sva se kmalu ustavila, začela sva z Grgarjem, pa nato nadaljevala z Za- menda zamenjali z novimi), Sacil-letom pri Vidmu, šentlenartom v Beneški Sloveniji, Avčami, Kromberkom, Ravnico, Opatjim selom, Coneglianom in Piazzolom na Brenti In še bi lahko naštevala. Marsikje so ime prvotnega izdelovalca kasnejši proizvajavci glasbila zakrili s svojim, to kar se pač dogaja tudi na drugih področjih človekove dejavnosti, vendar izbrisano ime ne more uničiti glasbila, ki so mu dali obliko in dušo slovenski podjetnik Ivan Kacin in njegovi sposobni sodelavci, primorski fantje in možje, ki so nekoč v tem — za današnje dni tako redkem poklicu — našli svojo življenjsko pot. Orgle izleduje danes v Sloveniji le še Anton Jenko v Guncljah pri Ljubljani, čigar oče se je skupno z mojim očetom seznanjal z izdelovanjem glasbil: klavirjev pa v Sloveniji ne izdeluje več nihče. Tudi tostran državne meje ni nič boljše, s starimi mojstri, kot je bil Ivan Kacin, ki je umrl v Gorici leta 1953 in je tudi tu pokopan, zamira obrt, ki je bila tako blizu glasbeni umetnosti; slovenski pesmi in glasbi pa še posebej. D. M. L i , _l ' ^ Orgle v mirenski cerkvi sv. Jurija, ki so jih postavili leta 1926. Na koru, pred orglami, so z leve proti desni nekdanji mirenski dekan Oskar Pahor, peti z leve izdelovalec orgel Ivan Kacin, ob njem, zadnji v vrsti, pa takratni biljenski župnik in jih podrobno raziskati, posamezne kraje pa monografsko obdelati. Zanimivo je, da nekatere monografske naloge že prehitevajo rajonizacijo. Na posvetovanju so bili predstavljeni nekateri zaključki monografske obdelave Vitanja, štajerskega trga pod Pohorjem. To je v celoti kolektivno študentsko delo, ki ga vodita mgr. Duša Krnel - Umek mgr. Zmago Šmitek. Pred posvetovanjem je izšla brošura z vsemi prijavljenimi referati, od katerih smo že omenili predstavitev raziskave Vitanja, čemur so posvečeni kar 4 prispevki (Družbene skupine. Noša, Ženito-vanjske šege, Glasba). O historia-tu in problemih osrednje naloge Način življenja Slovencev XX. stoletja. govori prof. Slavko Kre-menšek, glavni nosilec naloge. O muzeološkem vidiku sodobne etnologije piše Naško Križnar, kustos Goriškega muzeja, spomeniško problematiko postojnske občine pa obravnava Inga Miklavčič. Možnosti uporabe računalnika v etnologiji prikazuje Branka Berce - Bratko, sledita pa še dva študentska prispevka. Vredno je o-meniti, da sta se s temeljitimi diskusijskimi prispevki oglasila dva zamejska sodelavca: Milan Pahor, predstavnik Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Marija Kozar - Mukič, porabska sodelavka Savaria muzeum ne-praizi iz Szombatleyja. Oba sta zelo precizno orisala lastna prizadevanja za sodelovanje pri vseslovenski etnološki akciji. Kot kaže, da so zamejske institucije za nalogo resno zainteresirane, ker jim nudi vključevanje v sodobno družboslovno raziskovanje. Sodobna etnologija namreč daje zelo koristne rezultate, uporabne tudi v boju za narodnostne pravice. Pri tem velja posebej poudariti, da se je tokrat v delo vključila tudi izključno madžarska institucija, na podlagi meddržavnega sporazuma. Strokovni del posvetovanja ni izoblikoval posebnih sklepov, razen sugestije, da je mogoče treba več pozornosti posvečati aplikaciji sodobne etnologije pri muzejskem delovanju, ki doslej še ni izoblikovalo ustreznih prezenta-cijskih načinov. Dosedanje muzejske zbirke so bolj odraz starejših principov etnološke vede, ki je postavljala v ospredje predmete to-i izdelke človeških rok. Sedaj5 pah‘‘ f nastopajo metodološki problemi predstavitve sodobnih življenjskih načinov, ki jih ni več moč izražati s predmetnim svetom. V bodočnosti se bo treba verjetno več posluževati sodobnih avdiovizualnih sredstev. V tem duhu je izzvenel tudi zaključek posvetovanja, namreč: eksperimentalni prikaz uporabe TV tehnike (VCR) pri etnološkem raziskovanju in prezen-taciji. «Oris stanovanjskih načinov v Novi Gorici* je enourna oddaja, ki prikaže glavne stanovanjske načine v mestu od leta 1947 dalje. Čeprav je Nova Gorica mlado mesto, je ta problematika zelo pestra, tako, da nekateri stanovanjski načini nepoznavalca lahko tudi presenetijo (npr. zasilna stanovanja, delavske barake itd.). Nič novega pa ni, da oddaja najde prob’eme tudi v navidez urejenem stanovanjskem okolju (visoki, novi bloki), kjer se ljudje ne počutijo dobro zaradi nedognanih arhitektonskih rešitev. Oddajo je posebej za posvetovanje pripravil Goriški muzei, ki je bil tudi organizator celotnega strokovnega srečanja. NAŠKO KRIŽNAR SLIKARSKA KOLONIJA V BOVCU i V Bovcu bo od 30. junija do 6. julija 7. slikarska kolonija «Rudi Kogej*, ■ ki jo organizira turistično društvo Bovec od pomoči kulturne skupnosti občine Tolmin. Slovenski slikarji, med katerimi so tudi Jože Horvat-Jaki, Dora Plestenjakova, Jaka Torkar, Jože Trpin in Andrej Kosič iz Gorice, bodo slikali motive v Bovcu in okolici. Te slike bodo potem razstavili v hotelu Kanin, kjer si jih bodo lahko do konca avgusta ogledali domačini in gosti. Po ustaljeni navadi bodo udeleženci slikarske kolonije v Bovcu podarili po eno sliko za bodoči kulturni dom v Bovcu. JO. - KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 TELEX 460412 AGRBANK VSI BANČNI USLUCC - MENJALNICA ___ 102 » «« SO*« T $&M> m H ~t-H&'" „„ . < ->s- -j m «* POGOVOR S TAJNIKOM KMEČKE ZVEZE EDIJEM BUKAVCEM O NAČRTIH PEEP Prostorsko načrtovanje ne sme biti prepuščeno ozkim krogom temveč mora pri njem soodločati zainteresirano prebivalstvo Tržaški občinski svet je pred desetimi dnevi sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo nekatera urbanistična vprašanja. Med temi tudi sklep, na osnovi katerega bo občinska uprava revidirala načrte za ljudske in ekonomične ljudske gradnje (PEEP) za mestno središče in za predmestne predele. Naloga za revizijo bo poverjena tehnikom, ki bedo v prvi vrsti pregledali načrt za ljudske in cenene gradnje za Kolonkovec, kjer so bile po prvotnem načrtu predvidene številne razlastitve obdelanih površin, katerih lastniki so predvsem slovenski prebivalci tega okoliškega predela. Sklep tržaškega občinskega sveta o ponovnem pregledu načrta za ljudske in cenene gradnje za Kolonkovec je le sklepno dejanje 2-letnega prizadevanja prizadetih lastnikov, slovenske strokovne organizacije Kmečke zveze, ki jim je stala ob strani in nekaterih demokratičnih strank, ki so z e-notnim nastopom od občinske u-prave dosegli revizijo načrta, ki ga je občinski svet z večino glasov in z veliko naglico sprejel v prvih dneh meseca maja leta 1978, neposredno pred upravnimi volitvami. Sklep o reviziji načrta je tudi dokaz, da je bila takratna izbira področja zgrešena. O delnem razpletu zelo zapletenega vprašanja okrog razlaščanja kmetijsko in tudi narodnostno pomembnih površin na Kolon-kovcu smo se pogovorili s tajnikom Kmečke zveze Edijem Bu-kavcem in z njim pregledali razvoj in rezultate odločne akcije, ki je privedla do revizije načrta. Zastavili smo mu vrsto vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril. — Najprej bi radi vedeli, kakšna je bila vaša reakcija in reakcija prizadetega prebivalstva ob sprejetju prvotnega načrta za ljudske in cenene gradnje na Kolon-kovcu? — Po vrsti masovnih sestankov je Kmečka zveza vložila v imenu prizadetih lastnikov iz vseh področij (ne samo s Kolonkovca) na občinsko upravo preko 150 ugovorov. Zahtevala je, da se načrte, ki so bili izdelani brez predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom, še zlasti brez mnenja rajonskih konzult, ponovno pregleda ter da se izdelajo novi načrti, ki bi ne oškodovali krajevnega kmetijstva in slovenske narodnostne skupnosti. — Kaj pa je občina odgovorila? — Pripravila je protiugovore, o katerih je razpravljala na seji občinskega sveta dne 26. 1. 1979. Ped pretvezo nujnosti — govorila je, da bi izgubila finančna nakazila iz državnega sklada — je te načrte v celoti odobrila in s tem dejansko zavrnila naše u-govore. Istočasno pa se je na zahtevo vseh strank demokratičnega loka s sprejeto resolucijo obvezala. da bo načrte za ljudske in cenene gradnje, ki zadevajo okoliške predele proučila v sklopu variante, ki bi uskladila splošni regulacijski načrt z deželnim urbanističnim načrtom. S tem da je sprejela to resolucijo, pa je občinska uprava jasno dokazala, da so bili naši odgovori utemeljeni. — Koliko zemlje pa bi občina zasegla za ljudske in cenene gradnje na osnovi prvotnih načrtov? — Vsi načrti PEEP bi v periferiji prizadeli približno 45 ha kmetijskih površin. — Koliko pa na Kolonkovcu? — Tam bi razlastili 16 ha, vendar pa najboljših obdelanih površin Edi Bukavec — Kako so v glavnem obdelane te površine? — Skoraj izključno s samim vrtnarstvom. — Kakšen pomen pa ima vrtnarstvo za celotno krajevno kmetijstvo? — Predvsem je treba povedati, da so na Kolonkovcu najboljša področja za pridelovanje povrtnin, vrtnarji pa so visoko specializirani, kar izhaja tudi iz njihovih dolgoletnih izkušenj. Opozoriti pa je treba predvsem na dejstvo, da hi ta kmetijska dejavnost popolnoma propadla in bi je ne bilo mogoče ponovno postaviti na noge, kolikor bi jo sedaj uničili. KZ in prizadeti prebivalci so se morali zaradi tega stalno upirati takim posegom. Že leta 1964 je KZ in vrtnarjem uspelo, da je občinska uprava preklicala načrte PEEP za to področje. Leta 1969 smo izdelali študijo, v kateri smo področje označili kot najkvalitetnejše, ki ga je treba zato zaščititi v okviru razvojnih načrtov za kmetijstvo. — Koliko družin pa se še ukvarja s tako dejavnostjo? — Na Kolonkovcu lahko naštejemo približno 50 družin, ki se še pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. — Kaj pa se je dogajalo po 26. januarju 1979, ko je bila v občin- skem svetu sprejeta omenjena resolucija? — S prizadetim prebivalstvom smo upravičeno pričakovali, da bi občinska uprava revidirala načrte PEEP in upoštevala naše zahteve. Ni pa bilo tako. Prvi poseg za ljudske in cenene gradnje je namreč prizadel prav področje na Kolonkovcu. Občinska uprava je ukrep upravičila, češ da se ni nudila nobena drugačna rešitev ter da bi bila vsaka druga izbira povsem neizvedljiva, predvsem kar se tiče področij v mestnem središču, kjer obstaja poleg visokih stroškov tudi problem preseljevanja prebivalstva. Mislimo pa, da so taki izbiri botrovali raznolični interesi. — Taka izbira je nedvomno predstavljala kršitev sprejetih obvez. Kako ste odgovorili na tako ukrepanje občinske uprave, ki ni pokazala nobenega razumevanja do zahtev prizadetega prebivalstva? Poleg tega da ni občinska u-prava izpolnila sprejetih obvez, je s tem tudi kršila osnovne norme, ki ji narekujejo, da se predhodno posvetuje s prebivalstvom. Naravno je zato bilo, da so se lastniki takemu načinu dela uprli. Uprli so se tudi zato, ker so tehnične študije pokazale, da so bili načrti izdelani na osnovi nerealističnih podatkov, po katerih naj bi prebivalstvo v tržaški občini v desetletju 1979-1989 naraslo na 400 tisoč enot, v resnici pa je število prebivalstva na Tržaškem iz leta v leto nižje. — Kako ste se konkretno postavili po robu takemu ukrepu, ki bi poleg kmetijstva močno prizadel interese slovenske narodnostne skupnosti v tem predelu? — Naše nasprotovanje se je odražalo v treh oblikah. Ljudje so izrazili svoje nezadovoljstvo in niso dovolili, da bi jim občinska u-prava zasegla zemljo. Sprožili smo tudi pravno akcijo: prizadeti lastniki so se pritožili na deželno u-pravno sodišče, ki je sprejelo zahtevo — kar ocenjujemo kot zgodovinski dosežek — da se prekinejo dela, ki so se medtem že začela na predvidenih področjih. Končno pa je stekla še politična akcija, ki sta jo KZ in prebivalstvo vodili na neštetih sestankih s predstavniki političnih sil in zainteresiranih zadrug ter gradbenih podjetij. Na sestankih smo obrazložili naše zahteve in stališča predvsem z namenom, da bi na tak način preprečili strumentali-zarijo naše akcije, ki so jo mnogi skušali prikazati kot «boj za liro več». — Kakšne so bile vaše zahteve v teh prsih stikih s predstavniki političnih in družbenih komponent? — Zahtevali smo, naj bi se ne dotaknili zasebnih lastnin ter da bi stanovanjske gradnje omejili le na področja, ki so jih podjetja odkupila že pred leti (šlo je za približno 2,5 ha). To bi pomenilo seveda, da bi morala občinska uprava priskrbeti gradbenemu podjetju SEA (last zavarovalniške družbe Lloyd Adriatico) drugo zemljišče. Naše zahteve pa so v dolgem pogajanju naletele na nasprotovanje s strani določenih sil, predvsem pa občinske uprave in KD. — Kaj pa sta slednji predlagali? — Izrazili sta pripravljenost le ponovne proučitve ostalih načrtov za ljudske in cenene gradnje, o načrtu PEEP za Kolonkovec pa nista hoteli popustiti in nista bili pripravljeni, da bi se v načrt vneslo kakšno spremembo. — Kako pa se je potem razvila celotna zadeva, ki je vsaj privedla do delnega razpleta? — V stikih s predstavniki naprednih sil se je celotna zadeva tako razvila, da so slednje prizadetemu prebivalstvu predlagale, naj bi se vso problematika rešila z nekakšnim kompromisom. Ta kompromis je predvideval premestitev ene zadruge (Italsider) na drugo zemljišče (v Ul. Flavia), s čimer je bila razrešena obsežna površina, poleg tega pa je predvideval tudi to, da se primarne in sekundarne urbanistične strukture zreducirajo na minimum. Lloyd Adriatico pa naj bi ostal na že določenem zemljišču. Doseženi kompromis je tudi predvideval revizijo vseh načrtov PEEP, iz katerih morajo izpasti vse kvalitetne površine. — Do kakšne mere sta prizadeto prebivalstvo in KZ zadovoljni s tako rešitvijo? — Naše stališče ostaja nespremenjeno: načrti PEEP ne smejo prizadevati kmetijskih dejavnosti, poleg tega pa ne smejo povzročati nobene gospodarske in družbene škode naši narodnostni skupnosti. Načrtom je treba zategadelj poiskati vsako alternativno rešitev, ki bi zadovoljila našim zahtevam. Rešitev, ki nam jo ponujajo stranke in občinski odbor nas ne more zadovoljiti v polni meri, saj bodo nekatera področja le razlaščena. Taka rešitev je v sedanjem trenutku in v takih pogojih še najmanjše zlo, ne sme- mo. pa pozabiti, da se je za tako rešitev izreklo prizadeto prebivalstvo. — Zadruge so pristale, da se odpovejo nekaterim sekundarnim urbanizacijskim strukturam. Kaj pa gradbena podjetja, kot n. pr. Lloyd Adriatico, ki je še sedaj v sporu z družino Biekar zaradi hiše in zemljišča, na katerem naj bi zrastel 230 m dolgi in 30 m visoki stanovanjski blok? — Povedati je treba, da ni Lloyd Adriatico še rešil vprašanja, kot se je sicer obvezal, alternativnega stanovanja za družino Biekar: ker pa spada tudi ta problem v sklop naše celotne akcije mislimo, da so za rešitev tega vprašanja vezani vsi ostav predlogi: dvomimo, da bi ostali lastniki sprejeli vse današnje predloge, čeprav so v dobri meri zadovoljivi, če ne bo rešeno vprašanje Biekar. — Na koliko so se skrčile razlastitve na Kolonkovcu na osnovi novega predloga? — Celoten razlastitveni poseg je zajel 7 ha zemljišča, cd katerih sta bila 2,5 ha že odkupljena (Lloyd Adriatico, Cronos in druga gradbena podjetja). Od preostalih 4,5 ha so sedaj razlastitve zreducirali na približno 2 ha. Če ne u- poštevamo že odkupljenega zemljiška lahko ugotovimo, da so bile razlastitve znižane za približno 50 od sto, lahko pa računamo na še večji odstotek, upoštevajoč, da se je občina obvezala vrniti v obdelavo še nekatera druga zemljišča. — Kako bo z izplačilom odškodnin, upoštevajoč razsodbo ustavnega sodišča? — Da bi ne lastniki čakali na dolg birokratski postopek, ki je potreben za izplačilo odškodnin, so se zadruge obvezale izplačati predujme na predvidene odškodnine. Dokončno pa bodo lastniki iz- plačani ko bo nov zakon določil višino odškodnine za razlaščeno zemljo. Vsakomur pa ostaja možnost, da se za ugotovitev vrednosti lastnega zemljišča lahko obrne na civilno sodišče. — Kaj bi ob koncu lahko še rekli o celotni akciji? — Tako ta akcija, kot vse ostale, ki smo jih dosedaj izpeljali za druge razlastitve in vinkulantne posege, ki so grozili obstoju in razvoju naše skupnosti, nam kažejo, da je nujno potrebno, da se kot celotna skupnost zoperstavimo takim ukrepom, ki bi izključevali našo prisotnost pri takih odločit- vah. V tem boju za priznanje naše subjektivnosti se moramo seveda poslužiti vseh demokratičnih oblik boja, predvsem pa se moramo opreti na tehnično - pravne teze. Vsekakor moramo razviti širši politični dialog, da večinskemu demokratičnemu narodu predočimo našo problematiko in s tem iščemo enakopravno vključevanje v družbo. Iz tega izhaja predvsem to, da se morajo politične in vse družbene sile prepričati o vlogi, ki jo mora imeti naša narodnostna skupnost v demokratičnem razvoju družbe; zato morajo ustvariti pogoje, da se ne bo treba naši skupnosti od primera do pri- mera boriti za priznanje naših pravic. Ustvariti morajo pogoje, da bomo tudi sami soodločali pri vseh tistih vprašanjih, ki so neposredno vezana z našim obstojem in razvojem na tem mešanem področju. Načelo, ki ga morajo politične sile sprejeti je to, da mera naša skupnost postati v procesu sodobnega razvoja družbe polnopravni subjekt in da .9 mora biti zato zagotovljena prisotnost v vseh orgrnih in ustanovah, ki odločajo o družbenogospodarskem napredku našega teritorija. Pogovor zapisa! ALEKSANDER SIRK I Načrt za ljudske in cenene gradnje za, Kolonkovec;..Zemljišča, ki bodo razlaščena so označena z naslednjimi evidenčnimi številkami: 109, 111, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133. Po zadnjem predlogu naj bi bila razlaščena z manjšimi spremembami. Gradbena podjetja pa so lastnice zemljišč štev. 101, 110 in 135. Vsa ostala zemljišča pa so bila izvzeta načrta za ljudske in cenene gradnje za to področje. Celotni razlastitveni poseg je na osnovi prvotnega predloga zajel prihiižno sedem ha zemljišča, od katerih sta bila 2,5 ha že v lasti gradbenih podjetij. Preostalih 4,5 so na osnovi zadnjega predloga zreducirali na približno 2 ha; če ne upoštevamo že odkupljenega zemljišča lahko ugotovimo, da so bile razlastitve na Kolonkovcu zreducirane za približno 50 od sto, lahko pa računamo na še večji odstotek upoštevajoč, da se je občina obvezala vrniti v obdelavo še nekatera druga zemljišča ■itltiiiiRitiiaftiiiliif •iiitiii,ittiii«,iiitiiia>iaiBiiiiiiaiiiiai,iii,ii,iiiiiitiaiiiii,,,«iiiii,ii,iii«iii,niiiiiiiiatBi«aii,itittiiiit«*fliicnilllfiiitviiiiiiiiii,i«iiiiaiaiaii,ii(i«iiiiiiiiiiiii(tii«iiiiiiiii,,c,iiiii,i,,iiiiiiii,,i,,iiaBi,i,ii,iii,i,i,i,iiiiiaiii,iiHiNiiii*ai«iiviAn«iiiiiitii,iiiAiiiifiiiiiiii,imiM»iiiiiiii«MiaBi,,iiii,iiis,iraiiiiiiiitiaii,aisiiiitiiaiiiii,iiii«tii«,iii*i|BI>vl* O ZA KLJUČNIH PRIREDITVAH, ŠOLSKIH IZLETIH IN DRUGM PRIJETNIH DOGODKIH Dogajanje na naših šolah ob zaključku šolskega leta SREČANJE V ZNAMENJU K.D. KAJUHA Solarji in učitelji pred šolo Er. Venturini Šolsko leto se je zaključilo že 5. junija, na osnovni šoli *Fran Venturini» v Bol juncu pa se dejansko zaključuje šele danes z razstavo ročnih in likovnih izdelkov ter nastopom na vaški ša-gri. Učenci bomo sodelovali v kulturnem programu s prizorčkom v domačem narečju «Pod majem*, ki prikazuje delček našega vaškega življenja. Na letošnji šolski razstavi pa smo pripravili obiskovalcem obširno raziskavo o naši vasi. V lanskem šolskem letu smo raziskavo začeli s temo «Naša vas nekoč in danes*, letos pa smo jo obogatili in razširili tako, da smo zajeli tudi ljudi in vaško življenje. Obiskali in intervjuvali smo vidnejše vaške osebnosti. K nekaterim smo se sami podali, nekatere pa smo povabili v šolo, da so nam pripovedovali o svojem življenju in delu. Poleg te raziskave, ki nas je kar precej zaposlila in nam nudila možnost, da smo bolje spoznali svojo vas in vaščane, je bilo naše življenje skozi celo šolsko leto zelo pestro in razgibano. BiH smo na več ekskurzijah. Najlepša je bila tista v Kraško hišo in na Repentabor, lepo je bilo tudi v Glinščici, zanimiv je bil obisk pri Založništvu tržaškega tiska. Najlepše doživetje pa je bil gotovo šolski izlet v Beneško Slovenijo. V Čedadu smo bili na sedežu društva Ivan Trinko. Članice društva so nas gostoljubno sprejele. Razkazale so nam svoje delovne prostore in nas seznanile z njihovim delovanjem. Bili smo tudi v uredništvu Novega Matajurja in ob Nadiži. Na Stari gori smo si ogledali starodavno cerkev, kupili pa smo tudi lepe spominčke. V Trčmunu smo položili cvetje na Trinkov grob. Ustavili smo se tudi na štev. 21, kjer živijo Trinkovi sorodniki in se podpisali v spominsko knjigo. Škoda, da je deževalo, sicer bi si ogledali še Landarsko jamo. Med letom smo sodelovali na več prireditvah. Imeli smo lepo miklavževanje, doživeto božičnico, veselo pustovanje in zanimivo Prešernovo proslavo. Sodelovali smo tudi pri proslavi 35-letnice osvoboditve. Zelo nas je prizadela novica o Titovi smrti. Učenci in učiteljstvo smo počastili njegov spomin z žalno svečanostjo v gledališču F. Prešeren v sodelovanju z domačim kulturnim društvom. Najbolj smo bili ponosni na prizorček «Pod majem*, ki smo ga prikazali na zaključni šolski prireditvi. Mamicam in očetom je bil tako všeč, da ga bomo ponovili še danes za vse vaščane. Vabimo vas, da pridete danes v Boljunec na šagro in si ogledate tudi našo šolsko razstavo. Učenci in učiteljstvo ŠOLARJI PADRIŠKO-GROPAJSKE ŠOLE ORISKALI SVOJE VRSTNIKE IZ ŠOŠTANJA Naša mala gropajska šola je poimenovana po Karlu Destovniku Kajuhu in je pobratena s šo-štanjsko šolo, ki nosi isto ime. šoštanjski učenci in učitelji so nam poslali pismo, s katerim so nas povabili, naj pridemo v Šoštanj na obisk. Vabilu smo se odzvali in organizirali izlet. Ko smo končali s poukom, smo se odpravili vsi učenci s spremljevalci in učiteljstvom v Šoštanj. V Šoštanju so nas slovesno pričakali. Eden izmed učencev nas je pozdravil, šolski zbor pa nam je zapel nekaj pesmi. Tudi mi smo jim v pozdrav zapeli, jaz pa sem jih pozdravila v imenu vseh učencev. Nato so nas povabili na ogled šole. Pokazali so nam lepo dvoranico, ki so si jo uredili na podstrešju šole. Tu se je tudi odvijal kulturni del programa, ki smo ga učenci in učitelji pripravili. V ta namen smo pripravili splet Kajuhovih pesmi, med katerimi smo ob spremljavi harmonike zapeli nekaj partizanskih pesmi. Nato nam je njihova predstavnica podelila Kajuhove bralne značke. Z lepimi diapozitivi je naš Silvo prikazal vasi Padriče in Gropado, posnetke ob priliki poimenovanja šole in drugih pomembnih prireditev na naši šoli. Po okusnem kosilu, ki so nam ga pripravili v šolski obednici, smo se otroci zbrali na vrtu, kjer so nam taborniki pokazali šotore in svojo veščino v lokostrelstvu, v govorici z zastavicami in v pletenju vozlov. Ponesli smo tudi šop cvetja k spomeniku Karla Destovnika Kajuha in tu zapeli pesem. Popoldne so nam gostitelji pokazali podružnico v bližnji vasi Topolščici. Ta šola je popolnoma obnovljena in ima krasno te- lovadnico, ki jim jo najbolj zavidamo. Vsi smo se zbrali v dvoranici te šole in zapeli nekaj pesmi-Nato smo si ogledali še spominsko sobo in mizo, na kateri j® nemški general von Lear moral podpisati predajo. Vsi smo bili navdušeni nad tem toplim in prijateljskim sprejemom. Nas otroke pa je presenetila vljudnost in prijaznost vseh šoštanjskih otrok. Irena Kralj 5. raz. šola »Kajuh* Zaključek šolskega leta na Katinari Prejšnjo soboto so na katinar-ski šoli «Fran Milčinski* razdelili spričevala vsem otrokom in so s srečanjem med otroki, starši in učitelji slovesno zaključili letošnje šolsko leto. K lepemu uspehu tega srečanja je gotovo pripomogla gledališka igrallca Bogdana Bratuž, ki je otroke razveselila s pripovedjo prisrčne pravljice in je vse prisotne vsaj za trenutek pritegnila v čudovit svet otroko- 13. občni zbor NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V TRSTU bo v torek, 1. julija 1980, ob 18. url v TRUBARJEVI ČITALNICI, Ul. sv. Frančiška 20/I. ve domišljije in miselnosti. tem je Bogdana Bratuž podelit" še bralne značke otrokom, fc»,. se najbolj izkazali v branju knpO-S svojim nastopom nas je ,ia‘° prijetno presenetila skupina °' trok, ki je med letom obiskoval tečaj glasbe *OrfJ* pod vodstvom Draga Žerjala. Lepo razstavo P so pripravili otroci, ki so se deležih tečaja likovne vzgOJ pod vodstvom Iva Petkovško- Ob koncu smo se starš t m ci s prisrčno slovesnostjo P° , vili od učiteljice Justine Petkov šek, ki zapušča letos svoje no mesto po dolgoletnem plodne''* učiteljevanju in ki je mn°" pripomogla, da se je življenj na neši šoli uspešno razvijalo 1 doseglo nadvse zadovoljive re_ zultate. še enkrat bi radi 0oSP\ Justini Petkovšek izrazili VS: hvaležnost za njen dolgoletn trud, požrtvovalnost in ljubeze in pa najlepše želje in voščil za nadaljnje življenje. Želimo P’ da bi s svojo zavzetostjo še dali delovala in da bi jo pogostom imeli v svoji sredi. Združenje stari#* KULTURA ■v, ■',% • ..-V iz 29. iuniia 1980 KLJUB NEREŠENIM FINANČNIM STISKAM KAJ NAM BO NUDILO SSG V NOVI GLEDALIŠKI SEZONI Dela iz svetovne, slovenske in italijanske zakladnice Ko se na začetku poletja odrski zastor spusti se življenje gledališča ne konča. Igralci in tehnično osebje gredo res na dopust, umetniško vodstvo pa se mora spoprijeti s programskimi in drugimi vprašanji za novo sezono, saj mora biti vse, ali skoraj vse, nared, še preden se ansambel ponovno zbere. Naše Slovensko stalno gledališče seveda ne more biti izjema, nasprotno, spričo znanih nerešenih finančnih vprašanj, ki v veliki meri pogojujejo tudi sestavljanje repertoarja, je delo upravnega in umetniškega vodstva še toliko bolj odgovorno in seveda težko, saj je treba natančno preučiti in uskladiti želje s finančnimi in kadrovskimi možnostmi. Pred nami je tako repertoar Slovenskega stalnega gledališča za sezono 1980-81, ki je nedvomno odraz te resnice, ki pa istočasno odraža tudi trdno odločenost vodstva SSG, da nudi občinstvu zanimiv izbor del iz svetovne in domače - slovenske gledališke literature. Gre seveda za repertoar, ki ga bo realiziralo gledališče s svojimi močmi, predvidena pa so — kot vsako sezono — tudi gostovanja gledališč iz Slovenije in Jugoslavije. Po programu se bo sezona začela s Pirandellovo komedijo »Človek, žival, čednost*. Pirandello je bil^ že večkrat na našem odru in občinstvo je njegove igre vedno rado sprejemalo, čeprav zahtevajo miselno prisotnost in zbranost, kjer je njegova govorica vedno gledališko posredna in pogosto filozofsko zapletena. Kot zanimiva novost se obeta delo Ephraima Kishona «BiI je škrjanec*, bleščeča fantazija z neštetimi namigi na današnji zdolgočaseni, če ne že razkrojeni zakon. Kishon postavi na oder sanjska ljubimca Romea in Julijo v zrelih letih in v današnjem času, tako da imamo pred seboj dva kar žalostna primerka sodobnih zakoncev. Da bi to nasprotje med nekdanjim in današnjim še poudaril, se poigrava ves čas z domislico, da je preteklost vendarle vedno prisotna, in zato vključi v igro še samega priletnega Shakespeara. Ta je že nekoliko pozabil na vsebino svojih dram, zato večkrat zamenjuje odlomke iz Romea in Julije z drugimi, obenem je ves obupan, da sta nekdanja nežna ljubimca postala zdaj zdolgočasena. celo sovražno prepirljiva. Iz komedijske klasike' btftta sporedu Moličrova komedija »Žlahtni meščan*, čeprav je umetniško vodstvo imelo v mislih tudi Shakespeara s komedijo «Kar hočete*, je končna izbira padla vendarle na Moliera, delno tudi zato, ker tega žlahtnega francoskega komediografa že 27 let nismo imeli na repertoarju našega SSG. Iz svetovne dramske zakladnice bomo spoznali še Daniela Lee Coburna prek njegovega prvenca »Gin Game* (Partija šaha) za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado in si zagotovil svetovni u-speh. Preprosta a obenem pretresljiva zgodba govori o dveh starih, ki se najdeta na terasi nekakšnega doma onemoglih. V kvartanju se razgalja njuna zapuščenost in njuno življenje. Imenitna priložnost za dva odlična igralca, da poustvarita razpoloženjsko vzdušje in intimno notranjost dveh človeških bitij. Slovenska dramatika bo zastopana s trilogijo Ivana Mraka »Proces*, ki obsega tragediji nečlovek iz Kariota* in «Veliki duhovnik Kajfa* ter enodejanko «Pro-kurator Poncij Pilat*. Gre za proces proti Jezusu iz Nazareta, ki se konča z njegovim križanjem. Trilogija je, kar je za Mraka značilno, prežeta s čudežnostjo, a je v njej (kot je zapisal Josip Vidmar) resničnost svojevrstne Mrakove religioznosti in zanimivosti dela. Gledališče namerava to delo uprizoriti po cerkvah, predvidoma o velikonočnem času. Zaradi časovne stiske je v lanski sezoni izpadla igra Dacie Marami neženski na podeželju*. Delo, namenjeno malemu odru, pa je že skoraj naštudirano in ga bomo tako gledali v novi sezoni. Delo obravnava žgoča vprašanja, ki jih načenjajo razna feministična gi * lo li banja. Seveda bodo tudi trikrat prišli na svoj račun najmlajši obiskovalci gledališča. Umetniško vodstvo se je za mladinsko predstavo odločilo za delo naše domače zamejske avtorice Zore Tavčar «Rib-ja štorija*. Avtorica dela sicer še ni dokončala (dokončani sta v tem hipu dve dejanji), zato je kot rezerva predvidena igra Alenke Goljevšček »Kralj Matjaž, kako se imaš?*. Pravljična veseloigra Zore Tavčar je pisana v verzih in vključuje songe. Pripoveduje o ribiču in čudežnih ribah, ki dobre ljudi spreminjajo v takšne, kakršni bi želeli biti, kralja in kraljico, zaradi njune nadutosti in požrešnosti, pa neusmiljeno pogršajo. Čar seveda po določenem obdobju mine in vsi so znova to, kar so bili prej, pri tem pa s kraljem in kraljico vred ugotovijo, da je čar nepotrebna zadeva, saj sta glavna veselo srce in pamet na pravem mestu. V IZDAJI OBČINSKE KONFERENCE SZDL V TOLMINU ^POTRESNI ZBORNIK* S PRIKAZOM POPOTRESNIH RAZMER NA TOLMINSKEM Skoraj petsto strani obsegajoča knjiga vsebuje članke in razprave, zapise in poročila ter pesmi ............j V petek so v Prosvetnem domu na Opčinah odprli tradicionalni 6. bienale domačih umetnikov-ama terjev v priredbi PD »Tabor* Tretja zborniška izdaja, ki prihaja s Tolminskega v minulem četrtstoletju se razlikuje od obeh predhodnih izdaj (Tolminski zbornik 1956 in 1975) po svoji vsebini. V celoti je posvečena problematiki, ki so jo na Tolminskem prinesli potresni sunki leta 1976. Skoraj petsto strani veliko knjigo je izdala občinska konferenca SZDL v Tolminu, kot založnika pa sta navedena Kulturna skupnost Tolmin in odbor za odpravo posledic potresa v Tolminu. Knjigo spremljajo prav številni fotografski [»spletki (med temi so mnogi v barvah), objavljene prispevke je podpisalo nad 40 avtorjev, nekateri članki imajo povzetke v italijanskem jeziku, naklada pa je 5000 izvodov. Vsebina knjige je porazdeljena na članke in razprave ter na zapise in poročila, ducat »potresnih* pesmi p>a zasluži za primerno po-pestritev enosmerno zastavljeni ............iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinmimiiiilim.......................................................iii.iiii»tiiitiiiiiiiMiiiuumiiiimiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiMii OB VČERAJŠNJEM ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA V SOLKANU Življenje in delo kiparja Borisa Kalina Njegova dela: kamnina in bronasta poprsja pomembnih osebnosti, ženski akti in javni spomeniki so posejani po vsej primorski zemlji, katere zvest rojak je bil do smrti pred petimi leti Ob 75-letnici rojstva in 5-lefnici smrti so včeraj pod večer v Šolski ulici v Solkanu odkrili spominsko ploščo — kamnit relief solkanskemu rojaku kiparju Borisu Kalinu. Obeležje je delo novogoriškega akademskega kiparja Negovana Nemca, o-skrbela ga je krajevna skupnost Solkan, omogočila pa Kulturna skupnost Nova Gorica. V pričujočem sestavku je podan pregled umetnikovega dela, ki je pomembno zapisano v razvoju kiparstva na Slovenskem. Dvaindvajsetega maja je mini- lo pet let cdkar so v Ljubljani pokopali primorskega rojaka, kiparja Borisa Kalina, eminentne o-sebnosti iz vrste slovenskih kulturnih delavcev, ki je tako s kiparskim snovanjem kot s svojim pedagoškim delom zapolnila tisto vrzel in praznino v slovenski kiparski zakladnici, ki bi bila sicer, težko p nemosti jiva. Trda življenjska borba za kruh je Borisa Kalina, Kraševca po značaju, čustvovanju in zunanjem izrazu kot je zapisal profesor France Stele, utrdila v svojem iskrenem umetniškem prepričanju, hkrati pa na široko odprla že tako plemenito srce, ki je svojim študentom vedno znalo prisluhniti in pomagati. Kipar Boris Kahn je izšel iz kraškega kamnoseškega miljeja, ki je s svojo arhitektonsko skladnostjo in velikim posluhom za kamnoseštvo prav gotovo bil glay-ni pobudnik pri odločitvi za v tistem obdobju tvegani poklic kiparja. Ni naključje, da sta se v Solkanu, v današnji Šolski ulici, redila Tomažu Kalinu, računskemu nadsvetniku v Gorici in Hedviki Žvokelj, poštarki v Solkanu, sinova Boris in Zdenko, ki sta se odločila, da bosta sledila tradiciji pokrajine, te, po Steletovih besedah, slovenske najvišje šole arhitekture in neizčrpne zakladnice pobud v stavbarski in kiparski stroki. Oba brata spadata med tiste Primorce, ki jih je prva svetovna vojna pregnala z doma v novo okolje, ki ju je dokončno izoblikovalo kot umetnika — umetnika v klasjčjjern pomenu, saj sta se že takoj na začetku svoje u-metniške poti morala boriti za fizični obstoj, ki je bil odvisen od narečnika, tako družbe kot celote kot tudi posameznika. Najtežji del bremena je moral nositi starejši brat Boris. Po končani srednji tehnični šoli, kjer je kiparstvo poučeval vipavski rojak Alojzij Repič, je novih spoznanj željni mladenič odšel iskat na zagrebško akademijo, kjer je študiral v letih od 1924. do 1929. pri različnih profesorjih. Le-ti so se močno razlikovali po svojem umetniškem konceptu. Tako je po starem renesančnem pravilu, da se nadarjenega študenta mnogo več nauči, če nad njegovim znanjem bedi več profesorjev, študiral pri profesorjih — kiparjih Valdecu, Kršiniču, Kerdieu in v Slovenska imena našit) krajev 53. PEČNI JE Naj bo enkrat drugače: o slovenskih toponimih (krajevnih i-toenih) na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Furlaniji je literatura kar zajetna. Slovenski jezikoslovci so se tu in tam spopadli s temi imeni in nam dali pravilne in zgrešene rešitve: saj ni mogoče drugače: onomastika (študij lastnih imen) in s tem toponoma-stika, ki je njen del (študij krajevnih imen), hodi počasi že dobro stoletje med zgodovinskimi, zemljepisnimi in jezikoslovnimi čermi. Potrebno je še dolgo in temeljito delo, da se bomo približali zadovoljivi rešitvi vseh slovenskih in neslovenskih krajevnih imen v naši deželi. Dru-gorodni jezikoslovci so o naših Krajevnih imenih doslej pisali veliko več kakor slovenski jezikoslovci: med njimi je bilo dosti poštenih, a nacionalistični, šovinistični vidiki so predvsem konec preteklega stoletja in v prvi polovici našega stoletja nareka vali mnogo potvorjenih, prisiljenih rešitev. Višek je dosegel neki Wolf, ki je v tridesetih letih našega stoletja v reviji Ce lastu razlagal slovenska krajevna imena na Primorskem iz latinskih osebnih imen. Ni ga bilo slovenskega imena, ki bi ga bistroumni Wolf ne znal razlagati iz latin skega osebnega imena. Hvala Bogu so taki časi in tako jezikoslovje daleč za nami. Današnji jezikoslovci (G. B. Pellegrini, G. Frau, C. C. Desinan, M. Doria) so resni in pošteni in priznam, da imam veliko veselje in zadoščenje brati njihove razlage ir sodelovati z njimi. Toda nihče nied njimi ne obvlada slovanske filologije do take mere, da ne bi še zagrešil hujših in lažjih ■podrsljajev. Kdor sledi moji rubriki, se je z njimi lahko srečal H s* bo še y. bodoč« srečal, Seveda: spodrsljaji (in napake) so pri še tako dobri volji in poštenem obnašanju možni — pri tako težkem študiju na tako težkem in občutljivem področju — tudi z naše strani. Toda tudi mi smo dolžni storiti, kar je v naših močeh, da obidemo stare nesporazume, zakrknjene napake in vsestranske vrzeli ter prispevamo s svojim poznavanjem krajev in znanjem slavističnih ved k rešitvi toponomastičnih problemov v naši deželi. Zato pozdravljam z navdušenjem delo, ki se ga je lotil B(ožo) Z(uanella): od tretje letošnje številke Doma, verskega mesečnika, ki ga izdajajo Nadi-ževci, prispeva njegovo pero stalno rubriko »Toponomastica delle Valli del Natisone*. Poznavanje krajev mu omogoča izredno zanimive ugotovitve, ki jih podpira njegov resen pristop k slavistični vedi. Po uvodnem članku v 3. številki, ki daje z vestno razčlenitvijo pojavov najboljše poro štvo, je aprilska številka že pri nesla razpravico o imenu Ma1a-jur, ki ji ni prav nič oporekati: poleg razlage tega imena tujega izvora, ki so ga Nadiževci spreje- li v svoj govor in je že postalo splošnoslovensko ime za hrib in vas, opozarja BZ na domače 'rne Baba za hrib ter na nekatera imena zaselkov in priimkov. Vse tehtno in prav, razen morebiti razlage priimka Gožnjak, ki ga ni kar tako razlagati iz samo stalnika gozdnih: toda te razlage ni niti moč zavreči kar tako bre/ novih dokazov. V isti številki je BZ objavil tudi študij z naslovom »Problemi di etimologia slovena*. v katerem se loteva razlage krajevnih imen špas (to je ljudsko ime za Lan-dar) in Šempas ter jih po zgodovinski in jezikoslovni analizi naveže n« ime cerkvenega pa- trona sv. Silvestra, ki so ga lahko z utemeljeno razlago nekoč imenovali bodisi Sanctus Passus (odtod obliki Špas in Šempas) bodisi Sanctus Primus (zgodovinski viri istovetijo obe imeni j. čestitam. Vsakemu jezikoslovcu je potrebno tako poznavanje zgodovine in krajev, če se hoče lotiti toponimov. Majska številka Doma prinaša razlago številnih krajevnih imen in primkov. Vse (Starmica, Lotac. Borca, Mašera, Jelina med topo nimi, Medvež, Loščak, Mašera med priimki) razlaga BZ zadovoljivo in njegove razlage bom imel možnost kmalu citirati. Pri tem bi ga rad prosil le, naj vse oblike krajevnih in osebnih imen o premi v tisku z naglasnimi znamenji, ki so bralcu-jezikoslovcu nepogrešljiva. V enem samem primeru se ni moč strinjati z njim. Krajevno ime Pečnije (je naglas Pečni je?), it. Pechinie, istoveti BZ s samostalnikom pečino in glasovni premik razlaga z metatezo, pri čemer navaja nekaj pravilnih pri merov metateze (kopriva: pokri va) in nekaj primerov, ki z metatezo nimajo nič opraviti (Sreč niča: Sviečinca; tu imamo opra viti z izidom moderne vokalne redukcije!). Da o tem imenu skle parno, moramo poznati tudi stran ske oblike, ki jih BZ ne navaja (grem iz Pečnjega?), medtem ko navaja ime prebivalcev samo v množini (Pečani). Osnova toponima Pečnije ni sa mostalnik pečina, temveč pridevnik s formantom —n— iz samo stalnika peč, prim. Pleteršnik pečen = kamenit: ta podatek ima Pleteršnik iz Cafovega rezijanskega gradiva. Pečnije je torej pridevnik, za katerim se skriva kak samostalnik brdo, selo ipd. P. M. mojstrski šoli pri Meštroviču, ki so vsak po svoje vtisnili svoj pečat in oblikovali njegovo likovno definiranje. Tako mu je zagrebška šola poleg izvrstne metierske izobrazbe poglobila tudi ljubezen do najplemenitejšega kiparskega materiala — kamna, hkrati pa mu odkrila pot v iskanju lepote človeške figure, kot sta mu jo pokazala predvsem profesorja Kršinič in Meštrovič. V svojem dolgoletnem ustvarjevalnem obdobju je Boris Kalin realiziral številne monumentalne plastike, vedno sledeč tistim idealom, ki jih je že kot študent osvojil na akademiji v Za grebu, pa tudi onim, ki jih je odkril na potovanju po Italiji in Franciji, kjer se je srečal z najvišjimi dosežki italijanskega kiparstva in s še vedno močno prisotnimi spoznanji Rodina in Ma-iolla. V prvih poakademskih letih se je zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar v Ljubljani, kjer si je z naročili za nagrobne spomenike služil vsakdanji kruh, vendar je že s svojo prvo samostojno razstavo 1938. leta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani opozoril nase in hkrati dobil prvo priznanje širše javnosti za svoj dolgoletni požrtvovalni trud in boj. Šele z o-svoboditvijo, ko je povojni čas s številnimi žrtvami zahteval veliko število javnih spomenikov, so se Borisu Kalinu odprle številne možnosti, saj je kot kipar, ki je suvereno obvladal realizacijo realistične figure, dobival številna javna naročila in tako postal v tem prvem povojnem desetletju vodilna kiparska osebnost na Slovenskem. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugim tri Prešernove nagrade, najvišje jugoslovansko prizanje nagrado AVNOJ leta 1971, pa tudi naziv mojstra likovne umetnosti, ki mu ga je že 1974. leta podelil Komite za znanost in kulturo FLRJ. Na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je bil že takoj ob ustanovitvi 1945. leta i-menovan za rednega profesorja, 1953. leta je bil izvoljen za rednega člana v umetniškem razredu Slovenske akademija znanosti in umetnosti. Njegov ustvarjalni opus, ki je bil z najbolj izbranimi deli le delno predstavljen na njegovi retrospektivni razstavi ob šestdesetletnici v Modemi galeriji v Ljubljani, lahko opredelimo v tri temeljne izpovednofzrazne skupine, ki nam razkrivajo na eni strani tri Kalinove poglede na umetnost — idealizirani, realistični in simbolič- ni pogled, na drugi strani pa nam določajo tri temeljne Kalinove kiparske zvrsti. Najintimnejšo zvrst, katere izvor iščemo v Kršiničevi šoli, predstavljajo njegove ženske figure s tisto idealno lepoto in harmonijo, ki je bila značilna za antično in renesančno umetnost. Mojster je najčešče posegel po plemenitem marmornatem bloku, iz katerega je oblikoval vizualno podobo ženskega telesa, idealizirano, prebujajoče se žensko telo, harmonično in anatomsko pravilno grajeno, ki nikoli ne izgubi človeških proporcev. Senzibilnost in nežna, v preteklost zasanjana lepota, vejeta iz njegovih »Mladosti*, »Klečečega sita*, »Juter* itd., ki so nastala v letih tik pred drugo svetovno vojno in v desetletju po njej, Drugo zvrst, ki1'ji začetke določamo že v enkratni modelaciji portreta slikarja Pengova in prof. Nahtigala, predstavljajo številna portretna poprsja, namenjena tako za javni prostor kot za intimnejši ambient. Med portretiranci srečamo tako moške, energično modelirane, kot ženske, ki so prefinjeno izklesane. Če so moški portreti v glavnem realizirani v bronu, ki nudi večje izrazne možnosti, slikovitejše in vehementnejše nanose, je kipar izbral za ženske glave marmor, ki še bolj podčrta liričnost in nema-terialnost. Bronasta doprsja tvorijo mest med ženskimi akti in javnimi spomeniki, ki predstavljajo tretje in morda Kalinovo najvidnejše pedročje. Kipar Boris Kalin je s svojim kiparskim konceptom dobre realistične figure z vsemi spoznavnimi atributi zadostil tedaj najbolj dominantnim težnjam in je v prvem povojnem deceniju u-stvaril daleč največ kvalitetnih spomenkov padlim. Njegovi spomeniki so v Begunjah, v Kamniku, v Gramozni jami, v Ljubljani Grobnica herojev, Vrhniki itd. Čeprav se je Boris Kalin že kot deček odselil iz rodnega Solkana, se je na Goriško rad in pogosto vračal, tako na obisk k znancem in prijateljem, kot tudi zato, da bi v primorskih krajih postavil ta ali oni spomenik. Kalinova dela so na tem spomer;|’ Hrabroslavu Volariču, v Kojskem Srečku Kumarju, v Kanalu 'Mariju Kogoju, ki je tudi eden najboljših pjegovih portretov sploh.. Tudi dva spomenika padlim v NOB sta Kalinova — monumentalnejši v Solkanu in intimna figuralna kompozicija v Desklah. Za Novo Gorico, kot naslednico rodnega Solkana, je Boris Kalin ustvaril številna por- tretna doprsja v aleji primorskih duhovnih velikanov (Karla Lavriča, Andreja Gabrščka, Frana Erjavca, Henrika Tuma), štiri bronaste figure na portalu občinske skupščine, Petnajstletno in spomenik Franceta Bevka. V Novi Gorici, ki je Borisa Kalina kot solkanskega rojaka izvolila za častnega občana, so ob praznovanju dvajsetletnice priredili veliko razstavo del Borisa Kalina in Gojmira Antona Kosa, j katero sta umetniku izkazala tako hvaležnost domačemu kraju kot tudi vzbudila želje po tovrstnih predstavitvah v tem mestu. NELIDA SILIČ-NEMEC zborniški tematiki. Kot glavnega urednika (in lektorja) navaja zbornik Janeza Dolenca (uredil je tudi zbornik leta 1975), za odgovornega pa je podpisan Stane Jan, pele g njiju je pri zborniku sodelovalo še devet urednikov. Izdajatelji so knjigo namenili vsem, ki so sodelovali pri obnovi prizadetega Posočja (torej ne le Tolminske, ki je del Posočja), toda ko nam zbornik razkazuje svojo vsebino ugotavljamo, da so se izdajatelji odločili za prikaz popotresnih razmer predvsem na tolminskem predelu Posočja, torej na področju občine Tolmin. Naravne nesreče in pojavi pa ne poznajo občinskih meja in tako je izostala problematika o razmerah v i-drijski, novogoriški in deloma tudi ajdovski občini, da ne poudarimo posebej še bohinjskega kota, če želimo seveda ostati znotraj meja jugoslovanske države. Na uvodnem mestu v zborniku je poleg pesniškega vezila glavnega urednika še zapis predsednika tolminske občine ter urednika Dolenca. V rubriki »Članki in razprave* je preko trideset naslovov in sko raj toliko avtorjev. Najdaljšo razpravo je prispeval znani slovenski seizmolog Vladimir Ribarič, ki je na primeru potresov leta 1976 prikazal potresnost Vzhodnih Alp ter se razgledal po zgodovini potresov na tem področju. Svojo pripoved o potresih je avtor razširil na Furlanijo in seveda tudi na Beneško Slovenijo. Članek je izredno poučen in gotovo še bolj zanimiv za vsakogar, ki je doživel potresne sunke leta 1976. Ribaričev prikaz dopolnjuje s podrobnejšim prikazom učinkov potresa leta 1976 M. Orožen Adamič, S. Bubnov pa pokaže na škodo, ki jo je potres prizadejal v Posočju na gradbenih objektih. Vse tri razprave spremljajo skice, zemljevidi, tabele in fotografije. . Tem trem uvodnim člankom, ki obsegajo skupaj 120 strani, sledijo krajši, Križnarjev o zasilnih bivališčih v Posočju po majskem potresu (objavljen je bil že v »Jadranskem koledarju*), nato prikazi o delovanju civilne zaščite, o organizaciji dela pri odpravljanju posledic potresa (avtor Tone Ladava), o deležu JLA pri obnovitvenih delih, o gospodarski moči občine — temelju za učinkovito obnovo, o odpravljanju posledic potresa na stanovanjskem fondu, o obnovi na področju šolstva, zdravstva, kmetijstva, kulture, o deležu mladinskih brigad in prostovoljcev, o spremembah v naseljih med Bovcem in Kobaridom v popotresni obnovi. Posebej velja poudariti še članke V. Turnška o sanaciji poškodovanih stavb ter sličen članek P. Fiistra o pomoči pri reševanju kulturne dediščine. Poročilo o reševanju kulturne dediščine je svojevrstno in gotovo ne ustreza željam bralca, ki želi več izvedeti o nastali škodi ter o njeni sanaciji. Seveda bomo v rubriki našli še prispevke o jugoslovanski pomoči prizadetim v Furlaniji in Beneški Sloveniji, objavljena je tudi kronologija dogodkov leta 1976, pregled časopisnih poročil o potresnih dogodkih, prikaz teh dogodkov skozi oči tolminskih dijakov in učencev, posebej pa velja omeniti razpravo urednika Dolenca o potresu kot motivu v slovenski književnosti. Vsi objavljeni članki se med seboj dopolnjujejo in dajejo resnično dobro sliko razmer. V rubriki »Zapisi in poročila* je 16 prispevkov, med njimi so nekateri taki, da bi jih moral urednik uvrstiti med članke in razprave. Ta razdelek vsebuje gradivo, ki je tematsko zoženo na probleme kot so delovanje organov za notranje zadeve, odprava posledic potresa na elektroenergetskih napravah, knjižničarska in muzejska služba v popotresnem obdobju, obnova PTT mreže, delovanje gasilcev itd. Pesniške vložke so prispevali štirje avtorji (Janez Gorjan je psevdonim), med njimi je tudi Rezijan Renato Quaglia, katerega pesem je objavljena v izvirniku in slovenskem prepisu. »Potresni zbornik* je nedvomno uspela izdaja posvečena dogodku na katerega spomin ne bo tako kmalu obledel. Gotovo ima za njegov izid naivečji delež tolminski B. MARUŠIČ (Nadaljevanje na 8 strani) ........imunim.....................immm.. KOPRSKO KULTURNO PISMO ' *'■■- 1 M"' 11 ' I v , ' ' .. Piranski glasbeni večeri Začetek poletnih seminarjev v kulturnem centru Med-- narodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu V Piranu smo prisostvovali prvemu koncertu Piranskih glasbenih večerov, na katerem so na stopili dne 20. t.m., v križnem hodniku bivšega frančiškanskega samostana mladi glasbeni talenti z Obale. To so pravzaprav gojenci glasbenih šol iz Kopra in Pirana. Vendar moram takoj poudariti, da ni bila to neka vrsta boljše javne produkcije, kakršne prirejajo običajno tekom šolskega leta glasbene šole, temveč resno pripravljen koncert, ki nas je po zavzetosti in muzikalni odmevno sti mladih poustvarjalcev naravnost navdušil. Sicer pa smo se srečali z izvajalci, ki so že meseca marca in aprila potrdili svoje usposobljenosti in poleg nadarjenosti svojo marljivost ter posredno tudi studiozen pegagoški pristop svojih učiteljev, kakor tu di njihovo muzikalno kulturo, že na dveh tekmovanjih: na tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Ljubljani, kjer so prve nagrade prejeli: trio dveh flaut in klavirja, kvintet treh flaut, klarineta in klavirja ter komorni orkestei glasbehe šole iz Kopra, iz Pirana pa kvartet rogov. Drugo nagrado: trobilni kvintet in kvartet klarinetov iz Pirana, tretjo pa pianistki Jasmina Kožar ter Lada Kos in harmonikarski orkester glasbene šole iz Kopra, iz Pirana po trobilni kvartet. Pohvalo pa so prejeli Jadran Ferjančič-harmo-nika, tercet klarinetov iz Kopra, iz Izole kvartet pihal in Mateja Valič-klavir iz Pirana. Sicer pa koncert ne bi bil zanimiv zaradi tega samega, če ne bi bilo zares iskreno občutenega kreiranja, ki so ga znali v odkritih nadarjencih vzbuditi in razvneti do p-epriČljive utisnosti njihovi vzgojitelji. Poslušali smo trio dveh flaut in klavirja v Corellije-vi Suiti, mlado pianistko Matejo Valičevo v dokaj nazornih izvedbah dveh krotesk V. Lovca, kvartet rogov v Penerlovi Partiti za štiri instrumente, odlično uigrani in muzikalno kultivirani kvintet treh flaut. klarineta in klavirja v izvrstno napisanih Lovčevih Treh ljudskih motivih, vzklajeno delujoči in tonsko izravnan trobilni kvintet v tretjem stavku iz Zin-darsevega Koncerta, pianistke: Matejo Valičevo v Bachovi Tro-glasni invenciji št. 2 v c-molu, Jasmino Kožarjevo v dveh Taj-čevičevih balkanskih plesih in Lado Kos v dveh Lovčevih prelu dijih. Že iz prejšnjih let dobro poznani komorni orkester glasbene šole iz Kopra je pod vod- .........................................................................................................................................miiMiiiliiiii|Miiiimi«iiii.iiMiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiimiiimiiiimiMiniit* rijo*. Ne gre za globljo sociološko analizo, gre pa za zanimiva mnenja neposredno prizadetih, to je DAN 93. Pravkar je izšla nova številka revije DAN, ki jo izdaja Založništvo tržaškega tiska. Če na splošno ugotavljamo, da si je revija utrdila svojo oblikovno in vsebinsko podobo, potem je treba za to številko posebej ugotoviti, da se je iz te utrjene podobe vsebinsko dvignila nad poprečje. Aktualnost vsebine izhaja že iz naslovne strani delavca v livarni, katere smisel dobro označuje urednik v zapisu, ko ugotavlja, da bredemo nezadržno v globoko gospodarsko krizo. Tovarne so v krizi po vsej Italiji, v deveterici EGS računajo, da je že zdaj 8 milijonov brezposelnih. Dodati je treba naraščanje cen, divjo inflacijo in vedno bolj napovedovano devalvacijo lire Potrošniška družba se je znašla na razpotju in od poti, H jo bo ubrala, je odvisna tudi naša prihodnost. Blišč in beda ne moreta več hoditi vštric. Potrebna nam je nova pravična družbena ureditev. To je smisel uvodničarjevih besed. Na to ugotovitev se vsebinsko pomenljivo navezujeta dva prispevka v reviji in sicer Sheile Lavrenčičeve »Pravica do izobrazbe* ter a.m. »Uspeh zavezuje*. Oba obravnavata vprašanje prevrednotenja ciljev vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti, ki jo narekuje tehnično-znanstvena revolucija. Množično in splošno šolstvo ni več kos potrebam, potrebno je dodatno izobraževanje ne le mladih, pač pa tudi odraslih. Lavrenčičeva nazorno prikaže kako se temu skuša streči pri nas in postavlja kot prelomno leto 1973, ko je sindikalno gibanje doseglo pravico do 150-urnega plačanega študijskega do pusta. >z izkušenj letošnjih slovenskih tečajev pa ugotavlja, da so tečaji dosegli svoj namen in potrdili koristnost in tudi zanimanje zanje. Revija seveda ni mogla mimo volitev. Tom Marc ugotavlja, da je »lista* ostala v bistvu ožji »tržaški fenomen* in da ni dosegla uspeha ne v miljski in še manj v nabrežinski občini. Razbitje »rdečega obroča* ni uspelo, nova porazdelitev glasov pa je vendarle povzročila pravo revolucijo v dosedanjih razmerjih v tržaškem pokrajinskem svetu. Končno ugotavlja, da se je po teh volitvah še bolj izkristaliziralo desničarsko bistvo »liste*. V članku »Brez pretresov* pa nepodpisani pisec ugo tavlja, da na Goriškem volitve niso prinesle bistvenih sprememb, ugotavlja pa neprijetno dejstvo, da se je število slovenskih predstavnikov v goriškem občinskem svetu od dosedanjih 6 zmanjšalo na 4. Krivdo za to pripisuje predvsem razdrobitvi preferenčnih glasov med slovenskimi kandidati na listi KPI in PSI, čemur bi se bilo mogoče izogniti in zagotoviti izvolitev še po enega slovenskega svetovalca pri KPI n PSI, kar bi bolje odgovarjalo tudi dejanski prisotnosti Slovencev v goriški občini. Nadalje ugotavlja, da je bil v krmlnskl občini izvoljen predstavnik SSk, vključen v italijansko demokristjansko listo, da so v treh slovenskih občinah Goriške ostala razmerja bistveno ista in da so se v Beneški Sloveniji pomembno uveljavile naprednejše liste in naprednejši ljudje. Aktualne problematike se lotevata Suzi Pertot in Katjuša Tretjak pod naslovom »Kako mladi dvo- mladega rodu. Beneška Slovenija je tokrat posebno dobro in kvalificirano prisotna. Srednja barvna priloga je namenjena beneškim likovnikom, ki so razstavljali v Slovenskem klubu in za katere Marko Kravos ugotavlja, da je njihova »izpovedna ihta še neposredna, nekontro lirana v tehniki, v govorici in po smotrih*. Lepo je predstavljen tudi rezijanski pesnik Renato Quaglia. Njegove pesmi osveščajo ljudi, kot ugotavlja Marko Kravos, ki je tudi prepesnil nekaj -načilnih _Qua-gliovih pesmi v knjižno slovenščino A.M. ocenjuje zbornik, ki je izšel ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole po Josipu Ribičiču Marko VValtritsch piše o baskovski zahtevi po avtonomiji, Lidija Rupel o še neraziskanem izvoru arheološke najdbe pri Bazovici, Milan Bufon pa je že redni leposlovni sodelavec, tokrat s črtico »Banalna zgodba*. Ace Mermolja objavlja že nekoliko zastareli razgovor s slovenskimi smučarskimi reprezentanti »Plaz izpod Karavank*, Ivan Fischer pa daje obvestila in navodila za počitnice s stanovanjsko prikolico, (jk) stvom Boruta Logarja izvajal Jo-mellijevo Simfonijo v D-duru, Vivaldijev Koncert v D-duru za violino in godala s solistko Sidonijo Lebarjevo in Lovčevi Dve skladbi na teme V. Rebikova, v katerih so kot solisti sodelovali flau-tistka Jelena Kobijeva, klarinetist Damjan Vuk in harfistka Jasmina Kožarjeva. Koncert je bil prijetno doživetje, saj je bil akustično ugoden ambient poln plemenite muzike. V kulturnem centru Mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu so se pričeli poletni seminarji. Prejšnjo nedeljo je znani violončelist Valter Dešpalj pričel s predavanji na -tečaju čela za nadarjene otroke in njihove vzgojitelje. Obenem je ž delovanjem pričel mednarodni otroški pevski zbor, ki ga vodi Peter Collis iz Londona, prav tako tildi Orffov orkester, ki ga vodita 'Zoran Erič in Milan Mihajiovič iz Beograda. V nadaljnjem so predvideni: mojstrski tečaj za violino, kj ga bo vodil Andre Delcourte iz Belgije, mojstrski tečaj za - rog, ki ga bo vodil Hermann Bauman iz Zapadne Nemčije, tečaj za flauto, ki ga bo vodil Bruno Ca-vallo iz Milana, med tem ko bosta v Grožnjanu sodelovala še Mladinski komorni orkester Glasbene mladine iz Novega Sada in Komorni orkester Glasbene mladine iz Italije. V tretji izmeni bodo sestavili mednarodni komorni orkester, s katerim bodo naštudirali določen spored trije dirigenti: W. Witeman in Ch. Meije-ring iz Nizozemske ter Igor Gja-drov iz Zagreba. V isti izmeni bo Klavirski trio pripravljal Milan Nagy iz Zagreba; o interpretaciji glasbe za orgle bo predaval Luigi Celeghin, prof. na akademiji Sv. Cecilije v Rimu, na tečaju kompozicije pa bo predaval W. Kotonski iz Poljske. Mojstrski tečaji za kitaro pod vodstvom P. Kalantzopoulosa iz Londona, za lutnjo pod vodstvom D. Benkoja iz Madžarske in za jazz pod vodstvom Igorja Savina iz Zagreba pa bodo v zadnji izmeni. Po programu sodeč, se obeta tudi letos razgibana glasbena dejavnost v Grožnjanu in v ožji ter širši okolici, kjer so predvidena številna gostovanja solistov in ansamblov - udeležencev tečajev. Predvidena so tudi radijska smemanja, ki jih bo za jugoslovanske radijske postaje iz* vršila snemalna skupina Radia* Koper. IVAN SILIČ INTERVJU S TRŽAČANOMA FABIOM TODEROM IN EZIOM CADELOM Pojav in pomen kantavtorjev v sodobnem življenju mladine v Italiji in pri nas Prelomno leto 1968 - Soočenje s pevci, ki jih široka javnost še ni spoznala Poleg vseh otipljivih družbenih sprememb, ki jih je prineslo študentsko leto 1968, je tudi nekaj nekaj takih, ki na prvi pogled niso zaznavne, pa niso zato prav nič manj važne. Tako je ta prelomnica sodobne zgodovine med drugim prinesla mladini zaupanje v lastne moči, vero, da tudi oni sami nekaj pomenijo in lahko nekaj ustvarjajo. Prva posledica tega stanja je bila ta, da je ta, prej v stran potisnjena mladina, čutila premočno potrebo govoriti, opisati sebe, svoje vsakdanje življenje, svoje izkušnje, želje in svojo vero v bodočnost. Tako je med raznimi mladinskimi pojavi prišel na dan pojav kantavtorjev, avtorskih pevcev, torej takih pevcev, ki si sami napišejo besedilo pesmi, pa tudi njeno glasbo, v tej pa opišejo predvsem sebe in svoje izkušnje. Čeprav sta žal tudi ta pojav «požrla» industrija in potrošništvo (kako pa ne bi moglo biti drugače, glede na to, da je ta pojav postal zelo množičen in torej vreden vsestranskega multinacionalnega izkoriščanja), je bil in je še tudi danes zelo pozitiven, saj se je verjetno prvič v zgodovini povojne Italije (to je namreč predvsem italijanski pojav) zgodilo, da se je cela generacija vzgajala ob glasbeni spremljavi končno takih pesmi in pevcev, ki so znali iskreno, brez olepšav in potvarjanj, prikazati in peti prav tiste vtise, besedne barve in predvsem občutke, ki so jih zaznavali oni sami, pa se niso znali izraziti. Verjetno naj več ja zasluga prvih (potem je stanje delno degeneriralo, vsi so postali kantavtorji v upanju na slavo in denar) kantavtorjev je bi- la prav ta, da so s svojimi enostavnimi besedili in skromno glasbeno spremljavo opisali stiske mladega človeka, njegove skrite ljubezni, njegovo notranjo šibkost in negotovost, seveda nikdar izraženo v besedah, njegov navdušen, pa tudi naiven boj za neko utopično revolucijo, ki pa ni prišla, pa tudi morda nikoli ne bo, njegovo krčevito iskanje ljubezni, razumevanja s strani drugih in tistega, ki te posluša in ti verjame. Verjetno še nismo povsem dojeli, kaj so za vmesno generacijo med letom 1968 in 1977 (mejnika, ki so jih zaznamovali veliki vsedržavni študentski boji in ki sta pomenila istitucionalizacijo treh idejnomladinskih različnih generacij) pomenile pesmi De Gregorija (Pablo, Cercando un altro Egitto, Saigon, Generale. Buonanotte fio-rellino), Vendittija (Compagno di scuola, A Cristo, Čampo de’fiori), Bennata, Lollija, predvsem pa De Andreja (praktično vse pesmi z La guerra di Piero, Via del campo, Bocca di rosa in La can-zone di Marinella na čelu) in Guc-cinija (La loeomotiva, Incontro, La canzone dei dodici mesi, Ame-rigo, Eschimo in še mnoge, mnoge druge). Te pesmi so bile rdeča nit njihovih naivnih bojev, njihovih hotenj in občutkov. Ta dolg uvod je bil nujen za razumevanje obširnosti pojava kantavtorjev in za pojasnitev dejstev, da je v Italiji kakih 1000 več ali manj priznanih kantavtorjev, drugih 10.000 pa takih, ki so kot avtorski pevci že nastopali in peli na manjših prireditvah krajevnega značaja, kot so lahko festivali političnega tiska, rajonske pobude in alternativna slavja. Na tem mestu sem hotel analizirati krajevno, tržaško kantavtor-sko stvarnost, vendar ne tistih pevcev, ki so se po svoje že afirmirali v širšem ali ožjem okviru, ampak tistih, in res jih je mnogo, ki so sicer kantavtorji v pravem pomenu besede, vendar pa so še nepoznani širši publiki. Pravzaprav sem skupno s temi hotel odgovoriti na vprašanje, ki je skoraj postalo moda v pogovorih določenih krogov mladine: kako se postane kantavtor? Tega vprašanja pa nisem hotel postaviti že afirmiranim tržaškim pevcem, kot so Alfredo Lacosegliaz, Angelo Bai-guera (ki smo jih za Primorski dnevnik že intervjuvali), Gino D'E-liso in morda še Andro Cecovini, temveč dvema mladima kantavtor-jema, ki že vrsto let nastopata kot pevca v ožji in širši tržaški stvarnosti, pa jih vseeno širša publika ne pozna. To sta Fabio T oder o in Ezio Cadel. Vpr.: Začnimo s Fabiom. Torej kako se postane kantavtor? Fabio: Najboljše je, če ti razložim svojo lastno izkušnjo. Sedaj imam 23 let, pesmi pa sem začel pisati in peti pred kakimi štirimi leti. To pa se je zgodilo skoraj naključno. Ko sem hodil s sošolci in prijatelji na zabavo, kopanje ali izlet, sem bil edini, ki šem znal za silo zaigrati dva ali tri akorde na kitaro, ob tem pa sem znal tudi nekaj pesmi Guccinija in De Andreja na pamet. To je bilo dovolj, da sem se zavedel dveh stvari: prvič, da je pravzaprav lepo biti v družbi in peti, ko te kdo posluša, drugič pa to, in to je res važno, da bi lahko navsezadnje pel tudi svoje pesmi, take, ki bi jih sam spisal, in ne samo Guccinijeve. Čas mi je nato sam pomagal. Takoj zatem sem se vpisal na u-niverzo, to pa pomeni, da sem bil nato več sam in sem imel torej več časa za razmišljanje. Po drugi strani pa sem nabiral vedno več življenjskih izkušenj, ki so kar silile na papir, od tu pa h kitari in drugim glasbilom. Vpr.: Kakšne pesmi pa si pisal in kaj si pravzaprav pel? Fabio: Lahko ti zelo enostavno odgovorim tako: svojo vsakdanjost, svoje lastne majhne in velike probleme, mojo šibko generacijo, ki išče mite, voditelje in sebe, barve mojega načina življenja, predvsem pa vse občutke, ki sem jih sproti doživljal: ljubezen, boj, pokrajino, določeno atmosfero določenih krogov in določenih ljudi. Vpr.: Kje pa si začel peti in kako si sploh prišel v krog pevcev? Fabio: Mislim, da je to eden izmed največjih problemov takih pevcev - začetnikov. Poznati morajo ljudi, da te nato vpeljejo v tak krog. da boš nato lahko sploh začel nastopati. Jaz sem s tem imel srečo, saj sem že dalj časa aktiven v mladinskih političnih organizacijah, tako da moj prvi nastop kot avtorski pevec ni bil naključen, še prej pa so me slišali peti in torej preverili, da moje pesmi nekaj povedo. Če nisi sposoben in nadarjen, prav gotovo ne boš nastopil niti enkrat na u-radni prireditvi! ■ Vpr.: Torej na kratko opiši svojo pevsko pot! Fabio: Prvi nastop sem imel pred tremi leti na festivalu komunističnega tiska v naselju sv. Sergija, pel pa sem seveda lastne pesmi. To je bil moj začetek, leta 1977, ko sem nastopal bolj malo. Naslednjega poletja pa sem nastopal z glasbeno skupino, ki smo jo visokodoneče imenovali «Coope-rativa di mušica popolare*. Pred-no smo se razpustili, smo nastopali večkrat v mestu in okohci, pa tudi drugod v deželi. Lani nato nisem nastopal, zato pa sem intenzivno pisal pesmi. Letos pa sem spet začel nastopati skupno z E-ziom Cadelom, ki igra flavto in Mauriziom Zacchigno, ki tudi i-gra kitaro, pesmi pa pišem jaz. Samo ta mesec smo nastopili o-semkrat, to pa s pesmimi, ki so bolj zrele, bolj premišljene in občutene od prejšnjih. Tisto kar pojem pa je v eni besedi: moja generacija. Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ (Nadaljevanje v torek) • «Potresni zbornik» (Nadaljevanje s 7. strani) srednješolski profesor (tudi profesor pedagoške akademije v Novi Gorici) Janez Dolenc, ki ga poznamo kot publicista (sodelavec «Pla-ninskega vestnika*) in narodopis-ca («Loški razgledi*, »Goriški letnik* itd.). V knjigi je avtor vsaj šestih člankov in petih pesmi ter vrste fotografij. Prizadevnost, ki je rodila to lepo izdajo, seveda ne more izključiti kateri kritični po-blisek, na primer: tehnična ureditev knjige ni enovita (le trije članki imajo povzetke v italijanščini, vsi ostali ne; nekateri fotografski motivi se ponavljajo; izbor fotografij bi lahko bil boljši itd.). Potreba pa je vsekakor znova načeti vprašanje, ki je bilo zastavljeno v drugem odstavku tega poročila, ali ne bi bilo resnično mogoče sestaviti potresni zbornik za celotno Posočje v Jugoslaviji; podoba potresne problematike, zlasti odpravljanje posledic potresa, bi bilo bolj celovito podano za potrebe našega vsakdana in za bodoča pokolenja. «Potresni zbornik*, ki bo zelo verjetno veljal kot tolminski zbornik z zaporedno številko 3, bo morda kmalu poklical v življenje novo tolminsko zborniško izdajo. Prav to dokazuje marljivost tolminskih kulturnih delavcev in nikoli ne dovolj izpeto pripoved tolminske dežele o svoji preteklosti (dogodkih in ljudeh) in današnjem času, ki mu pota krojijo tudi elementarne nezgode, prav tiste, ki so med ljudstvom na Tolminskem pobudile lepo ljudsko pesem o ribi faroniki, povzročiteljici potresov. MiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiitiiiiiiirHiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiHDiiitiimiiiiii Robert Rozman v občinski V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je v četrtek odprl svojo osebno razstavo naš tržaški slovenski slikar Robert Kozman. Umetnik se v zadnjih desetih letih dokaj redno predstavlja občinstvu s svojimi deli, največ olji. Razstava bo odprta do 3. julija ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. Kritično poročilo bomo še objavili JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 1. DO 5. JULIJA 1980 TOREK, 1. julija LJUBLJANA 18.40 Poročila; 19.45 Colargol, lutkovna nadalj.; 19.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 19.30 Obzornik; 19.40 Skala; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Mladostniki, dok.; 21.50 Lanoux - Lorenzi: Emile Zola, TV nad.; 22.45 V znamenju; 23.00 Iz koncertnih dvoran KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanka; 20.45 TV Dnevnik: 21.00 Veseljaki, film; 22.30 Aktualna glasba SREDA, 2. julija LJUBLJANA 18.45 Poročila; 18.50 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 19.10 Naša pesem; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV Dnevnik: 21 00 Žepnina, film; 22.45 V znamenju; 23.00 625 KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanka; 20.45 TV Dnevni; 21.09 Espy, film; 22.30 Partizanske pesmi ČETRTEK, 3. julija LJUBLJANA 18.00 Dediščina za prihodnost.; 19.00 Odprava zelenega zmaja; 19.30 Obzornik; 19.40 Tvorci moči in vezi; 20.30 TV Dnevnik; 21.00 Med iskrenimi ljudmi: Večer z Majdo Sepe; 22.30 V znamenju; 22.45 Ali se med seboj dovolj poznamo KOPER 17.00 Mednarodno prvenstvo: tenis: 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV Dnevnik; 21.00 Peklenski dvoboj; 22.30 Notranja politika; 23.00 Glasba brez meja PETEK, 4. julija LJUBLJANA 11.15 Poročila; 11.20 Žive naj vsi narodi; 11.50 Zbor rezervnih vojaških starešin Jugoslavije; 13.00 Partizanske pesmi; 13.40 Poročila; 15.00 Tenis — ženske posamezno; 18.10 Poročila; 18.15 Mi smo smešna družina, lutkovno nad.; 18.30 Ptičje strašilo, mladinska nad.; 19.00 Domači ansambli; 19.30 Obzornik; 19.40 Radovna, dok.; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV Dnevnik; 21.00 Tito, vojna in revolucija, dok.; 21.45 Jadranska srečanja; 23.15 V znamenju; 23.30 Ko pomlad zamuja, film KOPER 17.00 Mednarodno prvenstvo — tenis; 19.30 Odprta meja; 20.00 O- troški kotiček; 23.15 Programi naslednjega tedna; 23.30 Slavne pustolovščine. SOBOTA, 5. julija LJUBLJANA 15.00 Tenis — moški posamezno; 18.15 Poročila; 18.20 Aladin in čudežna svetilka, film; 19.30 Naš kraj; 19.45 Robinovo gnezdo; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zma; 20.30 TV Dnevnik; 21.00 Zgodba o Lini, TV nadalj.; 22.00 Muppet Shovv; 22.25 Temna zvezda, film; 23.45 TV kažipot KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV Dnevnik; 21.00 «D magnifico avventurie-ro», film; 22.30 Mirovna pogodba, TV film v serije Hondo NEDELJA, 29. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša 11.50 Nabožna oddaja 12.45 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 «Palio della stella* 18.30 Koncert 19.10 Risanke 19.25 Ljubezen na podstrešju, TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 «Coralba» 1. nadaljevanje 21.45 Mash 22.10 Športna nedelja 22.55 Napoved programov za naslednji teden 23.10 DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 13.15 Družina Addams «Izlet v New York» 15.00 Dnevnik 2 — Športne vesti 17.00 Nagrajevanje plesnih parov iz Ravenne 18.00 Dnevnik 2 — športne vesti 18.35 Napoved programov za naslednji teden 18.55 TV film iz serije Dave Barret 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — Športna nedelja 20.40 Včeraj in danes 21.55 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.05 Posebna oddaja o umetniku Kantor Raccont Kantor Tretji kanal 14.30 Dnevnik 3 — Direktni prenos preolimpijskih tekmovanj 18.45 Napoved programov za naslednji teden JUNIJA 1980 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijski rekordi 19.20 «Pasticcio italiano* 20.30 Najrevnejša dežela 20.40 Dnevnik 3 — Šport 21.40 Sicilijanci 22.10 DNEVNIK 3 22.25 Olimpijski rekordi (ponovitev) 22.30 Koncert ansambla «Stormy six» JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.50 D. Markovič: ODPISANI TV nadaljevanka 12.40 TV kažipot 13.00 Ljudje in zemlja 14.00 Jugoslavija dober dan 14.35 Poročila 17.00 Razvoj popularne glasbe 17.50 Otroci stavkajočih v Peruju dokumentarna oddaja 18.15 Poročila 18.20 Beseda in konj portret Leona Štruklja 18.45 Mož brez zvezde — film 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 S. Jankovič - A. Isakovič: TRENUTEK, TV nadalj. 21.55 Vlak bx-atstva in enotnosti, dokumentarec 22.05 Glasbena oddaja 23.20 športni pregled 23.50 Atletika za pokal Jugoslavije finale Koper 20.00 Otroški kotiček 20.30 Stičišče 21.00 Programi za naslednji teden 21.15 «Of Limitys — Proibito ai militari* — film 22.40 Lahka atletika PONEDELJEK, c ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 E.S.P. 18.05 Risanka 18.15 Risanka 19.20 HEIDI 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 NINA — film 22.25 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.15 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Kinematografije: Prvili 20 let 13.45 Avtomobilizem 17.00 GOST, TV film 17.45 Risanka 18.00 Satumino Farandola 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — šport 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z. . . Renatom Rasclom vmes TV film Tujec v hiši Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Mixer 22.25 Koncert na italijanski način 22.55 Izvor življenja 23.25 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijski rekordi ). JUNIJA 1980 19.20 Aktualna oddaja Dnevnika 3 19.50 «Un malato di Roma* 20.10 Vzgoja in dežele 20.40 Pripovedi 5 krogov, prva nadaljevanje 21.40 Med šolo in delom 22.10 DNEVNIK 3 22.25 Olimpijski rekordi (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.30 Kmetijska oddaja 18.30 Poročila 18.35 Minigodci v glasbeni deželi 18.45 Živalstvo Avstralije 19.15 Iskanje skrivnosti življenja 19.35 OBZORNIK 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zma 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Sedmi jugoslovanski operni bienale — Ljubljana 80 21.30 Smareglia: ISTRSKA SVATBA neposredni prenos iz Križank 24.00 Poročila Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Vidim golo, film 22.30 Baletni večer Zagreb 19.00 Poročila 19.15 Šola za junake 19.30 Otroška oddaja 19.45 Mladinska oddaja 21.00 O. Veljič - I. Kušan: ANA IN NIVES, TV drama TRSTA 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Jamesa Douglasa; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon. Danes ob 11. uri bo v rubriki mladinski oder na sporedu pravljica Josipa Ribičiča: «Miškulin». Pravljico so priredile učiteljice osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu v Trstu. Izvajajo jo pa šentjakobski učenci, ki so že nastopili ob poimenovanju šole. oddaja o Benečiji: 11.00 Mladinski oder: Josip Ribičič: «Miškulin; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 - 13.20 - 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne: Lahka glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; «1 - X - 2», igra v treh dejanjih KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30. 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 9.20 Horoskop; 8.45 6+1=7 in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Tromba Ronnyja Kingja; 11.32 Ki n; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.33 Lucianovi dopisniki; 15.00 Free shovv; 16.30 LP «Pri-miere* s skupino Elita; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 La Vera Romagna; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Giusti Lans; 19.30 Klasična glasba KOPER (Slovenski program) 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Nedeljski spored zborovske in narodnozabavne glasbe; 9.40 Iz našega življenja; 14.05 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.60 Satje; 16.15 Poje Oliver Dra-gojevič; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 15 minut s skupino Magic Carpet; 18.00 Primorska poje 80 RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 8.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.10 Radijska priredba; 11.00 Rally; 11.50 Glasbena oddaja; 12.30 Koncert; 14.00 Jazzovska glasba; 15.00 Glasbeno-govorni program; 18.10 XX. nagrajevanje za direktorje televizije; 19.25 Glasbeni program LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; Danes 29. junija, bo na drugem programu radio Ljubljana (Val 202) v času od 11. do 13. ure reportaža o tržaških osmieah 7.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevka mi po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 - 19.35 Zabavna radijska igra; 19.35 Na zgornji polici; 19.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna elasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 1.05 5.30 Nočni program — glasba Radio Ljubljana bo na svojem programu Val 202 v ponedeljek, 30. junija objavil pogovor z novo svetovalko v tržaškem Pokrajinskem svetu, Sonjo Sirk iz Križa. Pripovedovala bo podrobnosti o svojem političnem in družbenem delovanju, predvsem v Križu, kjer je ti>di sekretarka krajevne organizacije Komunistične partije. Naj dodamo, da je Sirkova najmlajša svetovalka v Pokrajinskem svetu. Med pogovorom je poudarila da se bo tudi pri opravljanju svoje nove funcije zavzemala za pravice ih zaščito slovenske narodnostne skupnosti, v okviru enotnega boja vseh demokratičnih političnih sil. Pogovor z novoizvoljeno svetovalko je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana Marijan Drobež. Začetek intervjuja okrog 10.30. TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Ženska stran neba; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Socialna problematika; 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod (ponovitev); 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 14.10 Otroško o-kence: »Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moj brat svetnik* — 6. del; 15.0G Glasbeni pdng pong; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: flavtist Giu-liano Polo in pianistka Elisabetta Mandero: Glasbeni drobiž; Kulturno pismo KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17,30; 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Ansambel John Tropea; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11,10 Življenje v šoli; 11.32 Kim; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Kim; 14.33 Mala diskoteka; 15.00 Glas- Izbrali smo za vas; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon - naš mikrofon in zabavne melodije na vaš telefonski klic — 25-888; 17.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -8.45 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno-govorni program; 11.00 Glasbeni program; 12.03 Glasbeno-govorni program: 13.15 Poštna kočija; 13.50 Glasbeni program; 14.00 Oddaja o Toscaniniju; 14:30 Radijska priredba; 15.30 Rally; 17.00 Patchwork; 18.35 Radijska priredba; 19.20 Glasbeni program RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30. 13.50, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 - 8.45 Glasbeno prebiija-njei 9.05-Radijska priredba; 1L32 Tisoč popevk; 12.10 Deželna oddaja; 12.50 Glasbeni program; 15.45 Glasbeni program; 18.32 Poleti čas; 16.45 Radijska priredba; 18.08 Glasbeni program; 18.37 Radijska priredba; 18.50 Glasbeni program- LJUBLJANA Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz ba; 16.00 Poslušam, poslušaš; 17.00 šport; 17.10 Srečanje z Renatom Pa reti jem in ansamblom Tony Osborne: 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. ..; 18.00 Pesmi tedna; 18.32 Srečanje z opero; 19.15 Ste-phen ScNaks in njegova orkestra; 19 32 Srečanje z našimi pevci; 20.00 Discoteca sound KOPER (Slovenski piogram) 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.30 Poročila; 8.15 Najava sporedov; 14 00 Pregled dogodkov in napoved sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica, glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKVV - Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, o troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.40 Počitniški pozdravi; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki: 11.05 - 12.35 Rezervirano za. . .; 11.30 - 11.50 Poletno branje; 12.35 Znano in pri-ljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13. ure; Iz znaših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Glasba P° željah: 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiliak»: 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Na ljudsko temo: 19.25 Zvočni signali; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 21.00 Iz naše diskbteke; 22.05 Poletni diverti-mento; 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Popevke z jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje Jazza DUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO ____________PO PRIMORSKI Msmški general Ludvvig Kubler Iz drugih znamenj se je nadalje dalo sklepati, da je osvobodilno in partizansko gibanje našlo med širokimi ljudskimi množicami globoke korenine. Tako so bila, na primer, poročila o delovanju partizanov, o njihovih namerah, o njihovi moči itd. zelo redka in maloštevilna. Izgledalo je, da je narod s potrpežljivostjo prenašal trdoto partizanske vojne. Temu nasprotno pa nisem nikoli slišal o soglašanju z domobranskim gibanjem. Na drugi srtani pa mi je jasno, da je slovenski narod gledal na domobrance zaradi njihovega sodelovanja z Nemci kot na izdajalce svojega naroda. Z druge strani pa je jasno, da je Nemčija potrebovala med narodom elemente, ki so bili pripravljeni stopiti V nemško službo in služiti nemškim interesom. Na četnike je treba gledati na podoben način kot na domobrance, čeprav so med njimi določene razliko. Tako mi, na primer, ni bilo jasno, da so četniki lahko hlinili, da stoje na strani Nemcev, ko so jim Nemci vendar pregnali kralja in so četniki sami izjavili, da so pristaši monarhije. Razumljivo n^i je, da so Titovi pristaši četnike smatrali zaradi vdanosti do Nemcev prav tako za izdajalce kot domobrance. Jaz pa nisem poznal nobenega višjega vodje domobrancev ali četnikov. Potrudil sem se, da sem ostal brez povezave z njimi. Nikoli nisem izdal nobenega povelja za skupno sodelovanje nemških čet s četniki ali domobranci. Ustaški bataljon na Sušaku je bil na razpolago komandantu Reke v slučaju izkrcanja Amerikancev za o-balno obrambo. Jeseni in pozimi 1944 in 1945 leta so Nemci s podjetjem «Poll» gradili v Čičariji utrdbeni pas s fronto na jug. Utrdbeni pas je potekal nekako v smeri Trst - Opatija in sicer skozi gorovje. Grajen je bil zato, da bi preprečil A-merikancem v slučaju izkrcanja, prodor skozi Čičarijo s polotoka Istre. Da bi gradnja utrdbenega pasu potekala nemoteno glede partizanov, je feldmaršal Kesserling u-kazal, da se mora Čičarija pred pričetkom gradnje očistiti partizanov. Zaradi tega je bila ukazana akcija, ki jo je vodil komandant 188. rezervne gorske lovske divizije. V začetku aprila so 392. hrvaško divizijo pri Senju razbile jugoslovanske enote in se je umikala v smeri proti Reki. Zato je 97. korpus prejel povelje, naj sprejme ostanke te divizije ter območje Reke brani do zadnjega moža Zato je bil poslan tja okrepljeni polk deloma ob morski obali, deloma pa preko gorovja nasproti 392. diviziji in da bi zadržal nasprotnika pri prodiranju. Glavnine korpusa je zato zavzela pri Reki in severno od nje pri Lubanu o-brambne (237. divizije) in napadalne (188. divizije) polo- žaje. Na tej strani Snežnika je bil še srbski prostovoliski korpus, vendar ne pod poveljstvom 97. korpusa. Sovražnik je prodiral in zavzel 20. aprila Sušak. Jugoslovanske enote so napadle Luban, vendar niso prodrle, nameravani napad 188. divizije je vendar prišel do polnega razvoja. Že po nekaj dneh (24.4) je bilo jasno, da grozi 97. korpusu na levem krilu nevarnost obkolitve in uničenja. Na tozadevno vprašanje je poveljstvo skupine izdalo ukaz, naj se pusti 97. korpus obkoliti, kajti 7. SS planinska divizija mu bo preko Ljubljane poslana v pomoč. Zato se je Korpus v prostoru med Reko, Ilirsko Bistrico in Opatijo pripravil na obrambo. 29. aprila je kapitulirala nemška skupina v Italiji. Povelje za 97. korpus je ostalo nespremenjeno. Šele okrog 3. maja je skupina sporočila, da mora biti 7. SS planinska divizija uporabljena na drugem me«tu, 97. korpus naj se prebije proti severu po poti, ki si jo sam določi. 97. korpus je pričel s prebojem ter zavzel Ilirsko Bistrico in pokrajino severno od nje, nato pa je bila njegova moč izčrpana. Zato je moral korpus v noči med 6. in 7. majem ponujeno kapitulacijo sprejeti. Jaz nisem prej kapituliral, ker mi je bila obljubljena pomoč in zaukazano prebiti se na sever k skupini. Jaz sem bil od marca 1945. podrejen skupini Lohra. Da je skupina v Italiji kapitulirala pod posebnimi pogoji mi ni bilo znano. Šele v ujetništvu sem izvedel, da je generalni polkovnik von Vietinghoff kapituliral na svojo roko. O ukrepih, izvršenih proti njemu zaradi tega s strani nemškega poveljstva, mi ni ničesar znanega. Mojo nameravano kapitulacijo je generalni polkovnik Lohr odobril v takem trenutku, ko mu je bilo zagotovo znano, da bo dne 9. maja kapitulirala celokupna nemška vojska. Hitler je poizkusil doseči svoje načrte prvič s P0**' tičnimi sredstvi, kot, na primer, priključitev Avstrije ^ Nemčiji, priključitev Sudetske pokrajine in razkosanje &e' škoslovaške. Kjer politična sredstva niso zadostovala, 90 Hitler ni bal doseči cilja s silo, kot, na primer, na Poljskei0’ v Franciji, Jugoslaviji in Rusiji. Pri tem se je posiužev*1 nemške vojske kot močnega in poslušnega vojaškega strumenta.» Tako je govoril, odgovarjal in narekoval svoje iz;*ve obtoženi Kubler med preiskovalnim postopkom. Precej df0‘ gače in mnogo bolj resnično pa so se stvari zasukale n* javni razpravi. V dosjeju celotnega Rainerjevega procesa smo n*^ tudi Kiiblerjeva odgovora na dve vprašanji, ki sta zad0' vali čisto vojaško - operativne probleme. Prvo vprašanje zadevalo obrambo Reke in zakaj so se Nemci tod told<0 časa upirali. General Kubler je takole odgovoril na P^v° vprašanje: «Na zastavljeni vprašanji lahko samo delno odg°^ vorim, še posebej na drugo vprašanje, ker mi niso zn«*11 nagibi višjega poveljstva niti dogajanja pri sosednjih tah. Pri roki nimam zemljevida in boljši odgovor bi labk° dal generalpolkovnik von Lohr, ki je v ujetniškem tab0" rišču v Beogradu. Prvo vprašanje: ko je bila 392 (hrvatska) divizij* začetku aprila potolčena in se je umikala od Senja P*'°; Reki sem prejel (97. planinski korpus) ukaz od predposl*v ljene skupine generala Lohra, naj grem nasproti oh’-0' njeni diviziji, jo prevzamem pod svoje poveljstvo in bi*' nim Reko. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. junija 1980 KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE NAJDALJŠA ETAPA DIRKE PRINESLA ZMAGO RUDYJU PEVENAGEU Rumeno majico oblekel (Hinaultov klubski tovariš) Bert in Najdaljšo etapo «Toura» nista o-aiačevala le hlad in dež, ampak Predvsem skoraj neverjeten podvig trojice kolesarjev, ki je ušla že 18 km po startu, pa ji tedaj ni nihče sledil, saj ni nikomur padlo na misel, da bo vzdržala tako dolgo pot. Toda zgodilo se je prav to. Ubežniki so nizali kilometer za kilometrom, svojo prednost so stalno večali in pri 180 km je znašala že cele pol ure. Šele tedaj je v glavnini zazvonil alarm, krenila je v napad, toda bilo je prekasno. Zmanjšala je svoj zaostanek na deset minut, toda tedaj je bila ubežna trojica že na cilju. Rumeno majico je tako oblekel Hinaultov klubski tovariš Bertin, etapo pa je osvojil Pevenage. Etapna lestvica: 1. Pevenage (Bel.), ki je prevozil 2176 km dolgo pot od Frankfurta do Metza v 7.36’18” s p.h. 36,38 km na uro 2. Bazzo (Fr.) 3. Bertin (Fr.) 4. Raas (Niz.) po 9’53” 5. Van Uliet (Niz.) 6. Kelly (Irs.) "7. Vermeulen (Bel.) 8. Peeters (Bel.) 9. Osmont (Fr.) 10. Heirweg (Bel.) Skupna lestvica: 1. Bertin (Fr.) H.03’05” 2. Pevenage (Bel.) po 114” 3. Bazzo (Fr.) 1’32” 4- Knetemann (Niz.) 9’48” 5. Raas (Niz.) 10’08” 6. Hinault (Fr.) 10’08” 7. Zoetemelk (Niz.) 1010” 8. Van De Velde (Niz.) 1016” 9- Priem (Niz.) 1025” 10. Bemaudeau (Fr.) 10’32” TENIS WlMBLEDON — Najvažnejši izidi včerajšnjega kola so: moški Gottfried (ZDA) - Smith (ZDA) 6:2, 6:3, 6:2 Fleming (ZDA) - Nastase (Rom.) , 6:4, 3:6, 7:6, 7:6 McEnrce (ZDA) - Okker (Niz.) 6:0, 7;6, 6:1 Gerulaitis (ZDA) - Menon (Ind.) 6:7, 6:4, 7:5, 6:2 ženske Navratilova (Apolid) - Hartford (ZDA) 6:3, 3:6, 6:3 Evert Lloyd (ZDA) - Morse (ZDA) 6:1, 6:4 AVTOMOBILIZEM skromen osmi čas. Med Italijani, kot v prvem dnevu poskusnih voženj, se je najbolje odrezal Bruno Giacomelli, ki si je s svojo alfa romeo pridobil deveto mesto. Lestvica: 1. Jacques Laffite (Fr.) ligier 2. Rene Arnoux (Fr.) renault 3. Didier Pironi (Fr.) ligier 4. Alan Jones (Austral.) williams 5. Carlos Reuteman (Arg.) williams 1'39”60 6. Jean-Pierre Jabouille (Fr.) renault 1’40”18 1'38”88 1'39”49 1’39”49 1’39”50 V GORICI Jutri mladi v Dijaški dom Priznati moramo, da nova pobuda, ki jo je dalo športno združenje Dom iz Gorice, z vremenom ni imela najboljše sreče. Ta teden je namreč dež v vseh sedmih popoldnevih stalno motil redno odvijanje vadbe mladih športnikov. Upati je, da bo ta teden bolje. Športno združenje Dom sporoča vsem, da se bo redna vadba ponovno pričela jutri popoldne ob 17.30 na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ulica Montesanto 84). Poletnih športno - rekreacijskih popoldnevov se lahko udeležijo mladi rojeni v letih od 1965 do 1969. Mladi se bodo na teh vadbah u-dejstvovali v košarki, odbojki in namiznem tenisu. V primeru, da bo tudi jutri popoldan padal dež, bo redna vadba dan kasneje in sicer v torek. Novi odbor ŠD Juventina Pred dnevi se je zbral na prvi seji novoizvoljeni odbor ŠD Juventina iz Štandreža. Na tej seji so si odbornik5 porazdelili funkcije. Za predsednika je bil izvoljen Emil Nanut, podpredsednika pa sta Ivan Plesničar in Danilo Marega. Ostale funkcije so tako porazdeljene: tajnik Franko Brajnik, blagajnik Giuseppe -Goldla^ odgovorni za pr-,yo nogometpp ekipo Edi Tabaj, odg. za mladinski nogpmetni sektor Da-njel‘Nanut, odg. žh bdbojko Sandro Corva, referent za mladinski odsek Herman Cantelli, gospodarji Gior-gio Brajnik, Lučano Šturm, Orlando Gaiotto. Ostali odborniki so: Jožef Bizaj, Mario Bordon, Jelko Pe-tejan, Marino Petejan, Zdenko Ož-bot (mladinski sektor), Edi Golob, LE CASTELLET — Francozi so odlično vozili na včerajšnjih poskusnih vožnjah. To je tudi videti na lestvici, saj je v prvi deseterici kar šest Francozov. Nelson Piruet, ki trenutno vodi na lestvici svetovnega prvenstva, je dosegel le ...........nmimiiiiiiiiinriliiiiiM......mlin „ (II l lil m i IM 11, II, m Ml,.iiiiiiiimiiiiiMiiniiiiilliniiMiiiniiiii.iiiiiiiiim n i ,11 ..... Renco Faganel, Adrijan Malič, David Mučič (odbojka), Jordan Klav-čič in Gianni Brajnik (pomočnik gospodarjev). BOKS V SREDNJI KATEGORIJI MINTER OSTAL PRVAK V Londonu je sinoči Britanec Alan Minter ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže. Premagal je s k.o. v začetku devetega kroga izzivalca Italijana Vita Antuoferma. j. , Tako so Včeraj na «Touru» kolesarji vozili proti cilju v dežju in mrazu, koridor policistov ob robu ceste pa je tekmovalce ščitil pred demonstranti KOLESARSTVO PO JUGOSLAVIJI Ropret končni zmagovalec To je po devetih letih prvi uspeh Jugoslovanov - Zadnjo etapo je osvojil Vedernikov (SZ) - Med ekipami prva SZ, tretja Jugoslavija VUKOVAR — Odlični sovjetski kolesar Vedernikov je zmagovalec 8. etape mednarodne dirke cPo Ju-goslaviji», ki je bila dolga 165 km. Zmagovalec je dobil tako še dodatnih 20 sekund bonifikacije in je končni zmagovalec Ropret obdržal rumeno majico samo s 5 sekundami prednosti. Zadnja etapa je bila izredno hitra, kar najboljše kaže poprečna hitrost. Najbolj prizadevni pa so bili Sovjeti, ki so diktirali izredno hiter tempo. Jugoslovanski kolesarji so bili vedno na čelu glavnine in do posebno nevarnih pobegov ni prišlo. Tako je Kranjčanu Bojanu Ropretu le uspelo zmagati na domačem «touru», po dolgih letih čakanja, saj je bil zadnji domači zmagovalec Bilič leta 1971. Na gorskem cilju na Majevici so bili spet najboljši Francozi in sicer Larpe pred Le Brisom. V Vukovar pa je privozila velika skupina preko 40 kolesarjev in, kot smo že omenili, Vedernikov je bil drugič zapored v sprintu najhitrejši. Vrstni red zadnje, 8. etape od Tuzle do Vukovara je bil tak: 1. Vedernikov (SZ), ki je prevozil 165 km :Y-<3.49’47”, s poprečno hitrostjo 43,23 km na uro 2. Castaing (Fr.) 3. Vasile (Rom.) 4. Popa (Rom.) 5. Piasetski (Polj.) 6. Stejskal (ČSSR) 7. Rakuš (Jug. B) 8. Okolelov (SZ) 9. Perez (Kuba) 10. Vintilia (Rom.) atletika TROFEJA «POMLAD 80» Kristina Sumberaz (Adria) odlična Dosegla enega najboljših metov v državi - Poleg nje so se izkazali tudi Vasilij Pečar, Tanja Kakovič, Sandra Ro veri, Borut Race in Lara Milano .Prvi del sezone za dečke in de-ahce se počasi bliža koncu, saj je bilo v petek v Trstu zadnje pokra-imsko tekmovanje za «Trofejo po-bdad 80». Na programu preostaja le ?.® državni finale, ki bo 5. in 6. ju-hja v kraju Montecatini (Pistoia). Kljub temu pa nam je tudi to *®dnje tekmovanje prineslo nekaj °dličnih rezultatov. Od vseh izstopa nedvomno odličen dosežek Kri-?“ne Sumberaz (Adria), ki je v me-‘u kroglice z razdaljo 37,66 m do-®eSla drugi absolutni rezultat v de-želi, po državnem rekordu, ki ga je iani postavila Tržačanka Mari Pa Cergol. S to razdaljo se je a-dnevka povzpela tudi na najvišja P,čsta državne lestvice v tej pa-P®Si. Glede na to, da bo atletinja tekmovala tudi prihodnje leto v tej kategoriji, lahko pričakujemo od nje Se izredne rezultate. fa njo bi omenili še dragega a-hrievca Vasilija Pečarja, ki je v Petcroskoku (sicer izven konkurenci spet izboljšal lastni pokrajinski rekord do 12,95 m. Glede na da je tudi v ostalih dveh sko-k|h (12,93 m - 12,78 m) bil stalno Pa pragu 13 metrov, je zelo verjel-p°. da bo to razdaljo dosegel v Pajkrajšem času. Od ostalih naših atletov bi med Sjani Adrie omenili še lepe dosežke ^anje Kakovič v kroglici ter San-dfe Roveri na 1.000 m in borovca “Pkuta Raceta na 80 m z ovirami. Med rezultati pokrajinskega pr-Ve-hstva kategorij C1 in C2 pa jtee podčrtati četrti naslov Lare Mi-‘atin (Adria), tokrat v metu kro-Blice, REZULTATI DEČKI • Kat. A: Višina Andrej Čok (Adria) Palica: K Andrej Furlan (Bor) Kroglica: David Gregori (Adria) ... Massimo Viller (Adria) 28,80 m L Marko Saksida (Adria) 28,38 m (Izven konkurence): Vasilij Pečar (Adria) 40,66 m Peteroskok (Izven konkurence): Vasilij Pečar (Adria) 12,95 m Kat. B: . 80 m ovire: *• Borut Race (Bor) 15”5 • Alan Obcrdan (Bor) 16"5 1.30 m 2.30 m 38,34 m 80 m: 4. Dario Blazina (Bor) 13”5 Daljina: 4. Omar Bachi (Adria) 3,49 m Kroglica: 3. Rodolfo Madotto (Adria) 20,18 m 6. Daniele Giacomini (Adria) 18,70 m DEKLICE - Kat. A: Krogla: 1. Tatjana Škerlavaj (Bor) 6,48 m Daljina: 1. Lara Strajn (Bor) 3,92 m Kroglica: 1. Kristina Sumberaz (Adria) 37,66 m Disk (Izven konkurence): Tiziana Natural (Bor) 21,18 m Kat. B.: 60 m: Sonja Gregori (Bor) Ana Primosi (Bor) Daljina: 5. Ivana Verginella (Bor) Krogla: 1. Erika Fornazarič (Bor) 1000 m: 1. Sandra Roveri (Adria) Kroglica: 1. Tanja Kakovič (Adria) POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH DEČKI - Kat. Cl: Kroglica: 7. Pavel Fontanot (Adria) 21,06 m 8. David Milano (Adria) 19,16 m Kat. C2: Kroglica: 7. Peter Fontanot (Adria) 16,14 m DEKLICE - Kat. Cl: Kroglica: 5. Marisa Viller (Adria) 16,22 m Kat. C2: Kroglica: 1. Lara Milano (Adria) 14,10 m R. F. 9”5 11*8 2,80 m 6,70 m 3'48”2 21.14 m «Plavi» v Trbižu Skupina Borovih najmlajših atletov in atletinj se bo danes zjutraj v Trbižu udeležila deželnega atletskega tekmovanja, katerega prireja domači klub «Mario Tosi». Prireditev nosi ime »Atletika brez meja* in organizatorji so nanjo povabili tudi društva iz Slovenije in Avstrije. Konec šolskega leta in počitniške obveznosti so, žal, močno okrnile postavo Bora. Atletska sekcija bo tekmovanje v Trbižu povezala tudi z izletom k Belopeškim jezerom. Glede delovanja Borove mladinske vrste so medtem v teku pogovori za organizacijo podobnega srečanja v Trstu, med vrsto Bora ter vrstniki iz Kopra in Postojne. kb ODBOJKA Končni skupni vrstni red: Ropret (Jug. A) 22.03’52” Vedernikov (SZ) zaost. 5” Anisimov (SZ) 1*41" Santoni (It.) 1’44" Polončič (Jug. A) Madiot (Fr.) 213” Majehrovvski (Polj.) 8. čapljugin (SZ) 2’50” 9. Velits (ČSSR) 4'48” 10. Stejskal (ČSSR) 5’02’’ V ekipni konkurenci je zmagala SZ s 5’52” prednosti pred Francijo in 6’05” pred Jugoslavijo. ATLETIKA Tudi Pečar in Natural na državnem finalu Pred nekaj dnevi nam je atletska zveza sporočila seznam atletov, ki bodo v dneh 5. in 6. julija branili v kraju Montecatini (PT) barve naše dežele na državnem finalu propagandnega sektorja (dečki in deklice). Z veseljem smo ugotovili, da sta v deželno elito bila izbrana tudi dva slovenska atleta in sicer Tiziana Natural (Bor), ki bo tekmovala v metu diska ter Vasilij Pečar (Adria), ki bo nastopal v pete-roskoku. To je za našo atletiko gotovo lepo priznanje, ki samo podčrtuje izredno uspešno letošnjo sezono. O-meniti moramo, da je doslej u-spelo šestim našim tekmovalcem nastopiti na tej manifestaciji, od katerih so po trije člani lonjerske Adrie (Dario Druškovič v hoji, David Gregori v krosu ter sedaj Vasilij Pečar v peteroskoku) in trije borovci (Gorazd Pučnik v metu kroglice, Aljoša Gašperlin na 80 m o-vire ter sedaj Tiziana Natural v disku). Če pomislimo, da je tudi Gregori nastopil na finalu krosa v letošnji sezoni, lahko sklepamo, da je letošnja sezona bila za nas gotovo najuspešnejša doslej. Možnosti naših dveh atletov v tako izbr,ani, in seveda kakovostni konkurenci, so minimalne, bo pa za njiju gotovo izredno koristna preizkušnja, sicer pa je že sam nastop na tem tekmovanju lep uspeh, ki poplača ves trud, ki sta ga vložila v treninge za dosego čim boljšega rezultata. R. F. zamenjala njena klubska tovarišica Loredana Kralj. kb KOŠARKA TURNIR BIASI ZA SREČANJE V GENOVI Dve borovki v deželni ekipi Deželna atletska zveza je sestavila žensko reprezentanco, ki se bo 9. julija v Genovi udeležila srečanja italijanskih dežel. V ekipi, ki je namenjena samo članicam, sta tudi dve Borovi atletinji in sicer skakalka v daljino Marina Purič in metalka Irena Tavčar, ki je bi: la izbrana tako za kroglo, kot za disk. Za Tavčarjevo je nastop zaradi delovnih obveznosti še negotov. Če bi se morala odreči potovanju v Genovo, jo bo v ekipi, verjetno, ZALAU — Na velikem mednarodnem odbojkarskem turnirju za «Tomis cup» je Jugoslavija odlično startala. Najprej je premagala Poljsko in potem še Bolgarijo s 3:0. Vsekakor moramo omeniti, da olimpiski prvaki Poljaki ne nastopajo z najboljšo šesterko. Pomembna pa je zmaga nad Bolgarijo, ki je bila na balkanskem prvenstvu v Atenah boljša. Kapetan Bogoev-ski je povsem okreval in v Romuniji igra spet odlično.. IfllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilMIUIIIIIIIIlIftlllllllllllllimmntllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Bor spet zmagal 59:50 (23:26) Bor — Saba BOR: Jagodic 2, Zaccaria, Tavčar, Gulič 27, Bradassi 15, Tremul 2, Brandolin 2, Volk 11. V nadaljevanju turnirja Biasi je borova ekipa dečkov dosegla ponovno zmago, vendar so se morali fantje pošteno potruditi, da so strli odpor, ki ga je nudila Saba. Po prvem polčasu, ki se je zaključil z zaostankom treh točk, so naši fantje vendarle zaigrali bolj učinkovito, bodisi v obrambi kot v napadu in so v nekaj minutah po vedli z 10 točkami in prednost so z lahkoto obdržali do konca tekme. Tudi tokrat ekipa ni nastopala v popolni postavi zaradi male mature. Drugi so se udeležili v večernih urah majhne družabnosti ob zaključka, izpitov, kar ,.se je tudi poznalo na igrišču, zlasti v prvem polčasu. Najboljši na igrišču je > bil gotovo Gulič, v obrambi pa sta se izkazala Tavčar in Zaccaria. Ostaneta tako še dve tekmi in sicer 30.6. ob 19. uri proti Inter 1904 in 2. 7. ob 19. uri proti Fer-roviariu, vedno na igrišču Sabe. NOGOMET PRED NOVO SEZONO Triestina v težavah Tržaški tretjeligaš Triestina je trenutno v velikih težavah, kar zadeva vodstvo ekipe. Odbor tržaškega kluba je imel pred kratkim volitve, ki naj bi imele namen odločati o spremembi starega naziva «U-nione sportiva Triestina* v nwega «Triestina calcio S.p.A.*, zaradi nove določitve nogometne federacije, ki zahteva, da tudi ekipe C lige postanejo z letom 1981 profesionalne in na koncu nogometnega leta prijavijo svoj kapital. Na teh volitvah pa je precej odbornikov odbilo ta predlog, katerega je predlagalo vodstvo Triestine. Sedaj je stanje kritično in nekateri člani vodstva e-kipe grozijo z odhodom iz kluba. Ti odstopi pa bi navsezadnje povzročili veliko finančno izgubo za tržaški klub. Povedati je treba, da so odborniki, ki se strinjajo s predlogom vodstva Triestine v večini in predstavljajo trenutno dve milijardi kapitala tržaškega kluba. Nasprotujoči del odbornikov pa ima v rokah le 200 milijonov kapitala. Predsednik Triestine Del Sabato je povedal, da je treba stanje nujno razčistiti do pričetka vpisovanj v prihodnje prvenstvo, to je do 15. juh ja. Zadnjo odločitev pa bodo sprejeli na seji odbora Triestine 11. julija. Na tej seji bodo morali vsi odborniki sprejeti enoglasno odločitev, saj bi se znašel tržaški klub v kateremkoli drugem primeru v res hudem položaju. , jOl* 1 JADRANJE NEAPELJ — Italijanska jadrnick «Filo da torcere* je osvojila »One ton cup*. To je drugi italijanski čoln, kateremu je uspelo osvojiti pokal enotonskih jadrnic. Drugo in tretjeuvrščeni jadrnici sta ameriška čolna «Buonalena» in «Sharky». KOŠARKA TURNIR VETERANOV RDEČE KAPICE ČEZ VSE OVIRE Ekipa Nebojsega na drugem mestu 3. KOLO Rdeče kapice - Zarjaveli 83:54 (35:29) RDEČE KAPICE: Trevisan 22, Parovel 22 (4:12), Ciuffi 9 (1:3), Bajc 18 (2:3), Škabar 2 (2:2), Žerjal 10 (2:5). ZARJAVELI: Oblak 8 (2:2), Se-stan 20 (4:5), Pahor 12 (0:3), Simčič 6 (2:2), Kravos 6, Kralj 2. Predstavniki Rdečih kapic so premostili še zadnjo oviro ter tako nepremagani osvojili prvo mesto pa tem turnirju. Tudi v zadnji tfekmi so naleteli na žilav odpor s strani Zarjavelih, ki so se (predvsem v prvem polčasu) dobro upirali. O-dločilen trenutek tekme pa je bil, ko so Rdeče kapice prešle k o-brambi mož - moža. To je povsem zmedlo Zarjavele, ki se od takrat niso več opomogli. Nebojsega - Trebče 89:56 (41:21) TREBČE: M. Kralj 13 (1:1), E. Kralj 10 (0:3), D. Kralj 4, M. Kralj 2 (0:6), B. Kralj, škerlavaj 6, R. Malalan 17 (3:6), D. Malalan 4. NEBOJSEGA: Kapič 46 (4:5), Bras 4, Vodopivec 20 (2:6), Plesničar 9 (5:6), Slamič. SODNIK: Perko Ekipa Nebojsega je z zmago nad Trebčami osvojila drago mesto, kljub temu, da so nastopili v okrnjeni postavi. Odločilno vlogo pri tej zmagi je, seveda, imel Kapič, ki je s 16 točkami še bolj utrdil svoje prvo mesto na lestvici strelcev. Trebenci so se uspešno upirali le v začetnih potezah tekme, ko so celo vodili, a so se nato morali ukloniti tehnični premoči nasprotnika. KONČNA LESTVICA 1. Rdeče kapice 2. Nebojsega 3. Zarjaveli 4. Trebče v LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV Kapič (Nebojsega 115), Sestan (arjaveli 66), Bajc in Trevisan (oba Rdeče kapice 59), Parovel (Rdeče kapice) in Oblak (Zarjaveli 54), Mauro Kralj (Trebče 58) itd. Marko MOTOCIKLIZEM ASSEN (Niz.) — Včeraj se je zaključila peta preizkušnja za svetovno prvenstvo v motociklizmu. Favoriti so se izkazali v vseh katego-rfjahi razen v 500 ccm, kjer je nepričakovano, a povsem zasluženo zmagal domačin Middelburg. Za njim sta dospela Italijana Rossi in Uncini. Kenny Roberts, favorit te dirke, ki je začasno na vrhu lestvice prvenstva, je predčasno končal svoj nastop. V skupni lestvici te kategorije vodi še vedno Američan Roberts, kateremu sledi Graziano iiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMANJKANJE^ TRENERJEV PR/ NAŠIH DRUŠTVIH NAVAJATI ŽE MLADE K TRENIRANJU Kratka anketa je pokazala glavne vzroke nezadovoljivega stanja na tem področju Zakaj pri slovenskih zamejskih športnih društvih primanjkuje trenerjev? To je vprašanje, ki bi ga moralo vsako zamejsko društvo, ki se ukvarja s športom, podrobneje proučiti. Zamejski slovenski šport bi namreč gotovo deloval na višji in kakovostnejši ravni, če bi zamejske ekipe trenirali številnejši in bolje strokovno podkovani trenerji. Ob priliki 15-letnice ŠD Breg, e-nega izmed največjih društev v zamejstvu, ki povezuje športno delovanje vseh vasi iz dolinske občine, smo izvedli anketo z tema vprašanjema : 1. Zakaj primanjkuje trenerjev v zamejstvu? 2. Zakaj bi (ali ne bi) ti postal trener? Vprašanji smo postavili igralcem, bivšim igralcem, trenerjem in odbornikom dolinskega društva. ŠD Breg je namreč obravnavalo ta pereč problem na nedavnem občnem zboru. Društvo ima v svojih vrstah Dirke za Veliko nagrado so vselej privlačne za ljubitelje tega športa, zato vlada tudi za današnji nastop v Le Castelletu veliko pričakovanj# več kot 200 športnikov, ki nastopajo v treh panogah (v nogometu, odbojki in košarki). Torej tako veliko društvo ima gotovo velikanske težave pri iskanju izkušenih trenerjev, ki naj bi te tekmovalce vodili skozi vso sezono na treningih in tekmah. V minuli sezoni so pri dolinskem športnem društvu občutili pomanjkanje trenerjev v vseh treh panogah. Stanje je bilo namreč sledeče: pri nogometu je za sedem ekip skrbelo le pet do šest spremljevalcev, torej razmeroma neizkušenih trenerjev ali bolje trenerjev brez kvalifikacije. Košarkarska sekcija je, prav zaradi pomanjkanja trenerjev, v minuli sezoni skorajda zamrla. V občini, kjer vsi polagajo veliko važnost le na nogomet, je namreč praktično skoraj nemogoče najti trenerja, ki bi aktivno sledil tej panogi in bil strokovno sposoben trenirati košarkarsko ekipo. Pri odbojki razpolaga z izkušenim trenerjem le članska ekipa, ki nastopa v prvenstvu 1. divizije. Ostale mladinske ekipe pa trenirajo pretežno starejše, še aktivne igralke. Povsem enako (ali podobno) je verjetno tudi stanje pri vseh ostalih zamejskih športnih društvih. Iz ankete smo dobili sledeče odgovore: Odgovori na prvo vprašanje. 1. Danes vlada vsesplošno nezanimanje mladih na vseh področjih, isto velja torej tudi kar se tiče trenerjev. Mladi se ukvarjajo s športom samo za razvedrilo in po končanem aktivnem igranju pretrgajo vse vezi z matičnim klubom. 2. Delo z mladimi je težko in potrebuje veliko potrpljenja in požrtvovalnosti ter tudi daje malo zadoščenj. 3. Pred leti je bila športna politika vseh zamejskih društev popolnoma zgrešena, kar se tiče trenerjev. Društva so namreč začela u-stanavljati več različnih panog, ne da bi pomislila na trenerske kadre. (Stanje vsekakor teži sedaj k izboljšanju.) 4. Trenerski posel ne prinaša zadostnega zaslužka, zaradi tega primanjkuje predvsem izkušenih trenerjev. 5. Predvsem trenerjev s kvalifikacijo je malo, ker je zanimanje za trenerske tečaje premajhno. 6. Trenerji pri zamejskih športnih društvih so večkrat angažirani tudi pri raznih drugih društvih, kar jim vzame ves njihov prosti čas. Torej premalo časa je gotovo eden resnejših razlogov. Odgovori na drugo vprašanje: 1. Trenirali bi, ker čutimo na lastni koži pomanjkanje trenerjev, ampak šele po končanem aktivnem i-granju. 2. Nekateri, ki že trenirajo, delajo to predvsem ker jim je všeč šport in ker imajo v delu z mladimi dovolj zadoščenja. 3. Trenutno ne bi trenirali nobene ekipe, ker se osebno ne čutijo dovolj pripravljene. 4. Tekmujejo predvsem za razvedrilo in ne mislijo nikakor trenirati v bodoče, saj bi jim to delo povzročalo preveč preglavic. 5. Takemu delu, kot je treniranje mladih, je treba posvetiti večji del lastnega časa in če bi samo to delali, gotovo ne bi dobili zadovoljivega zaslužka. 6. Nekateri igrajo in istočasno trenirajo mlajše. Težko pa bi se treniranju posvetili z večjo vnemo, ker zaradi drugih dejavnosti, primanjkuje časa. Iz zgornjih odgovorov smo lahko ugotovili, da bi se dalo uvajati mlade k treniranju na več načinov. Mladi bi morali namreč že na šolah dobiti veselje do treniranja. Te bodoče trenerje, bi morali nato pošiljati na razne trenerske tečaje, ki pa ne bi smeli sloneti le na skopih predavanjih. Na teh tečajih bi morali nuditi mladim tudi možnost razvedrila. Kasneje bi odraslim trenerjem priskrbeli primernejše zaslužke itd. Upamo torej, da bodo naša društva v bodoče s skupnimi močmi rešila to vprašanje in bodo uspela končno čez nekaj let oskrbeti naše ekipe z izkušenimi in dobrimi trenerji. Igor Corbatti Rajko Pertot Boris Slavec ZAGREB — V anticipirani tekmi zadnjega kola prve /vezne nogometne lige sta zagrebški Dinamo in Sarajevo igrala neodločeno 2:2. Za Dinamo sta bila uspešna Bogdan in Kranjčar, za Sarajevo pa dvakrat Sulič. Rossi in .Robertsov rojak Randy Mamola. V kategoriji 50 ccm je zmagal Španec Ricardo Tormo na kreidler-ju, medtem ko je prvi na skupni lestvici Italijan Lazzarini na tretjem mestu. Jon Ekerold je zmagal na dirki kategorije 350 ccm. Zmagovalec vodi tudi na lestvici svetovnega pokala te kategorije. Rekreacijski teden v Zgoniku Danes v Zgoniku balinanje Z nočnim tekom se je sinoči pričel v Zgoniku četrti rekreacijski teden, ki ga za svoje člane organizira ŠK Kras. Danes bodo prišli na vrsto balinarji, jutri pa bo, kot novost, turnir v malem nogometu. Podroben spored tekmovanj je naslednji: danes ob 17. uri balinanje za dvojice; jutri ob 20.30 turnir v malem nogometu na odbojkarskem igrišču za štiričlanske ekipe torek, 20.30 badminton za dvojice; sreda, ob 20.30 bližanje za dvojice in rusko kegljanje; četrtek, ob 20.30 počasni tenis za posameznike; petek, ob 20.30 finalna tekmovanja; soboto, ob 20.30 srečanje v moški in ženski odbojki; nedelja, družabnost za vse nastopajoče in rekreacijsko srečanje z ekipami radiotelevizije Koper v raznih panogah. B, S. PLAVANJE VIDEM — V plavalnem troboju v 50-metrskem olimpijskem bazenu v Vidmu je Slovenija zmagala pred reprezentanco Furlanije - Julijske krajine in Koroške. Delovanje ZSŠDI Tečaj za nogometne trenerje Pred tednom dni se je v prostorih nogometnega kluba Primorje na Proseku zaključil 40-urni tečaj za nogometne trenerje, ki ga je priredilo ZSŠDI. Tečaj je obiskovalo (in tudi uspešno opravilo) 8 trenerjev, od katerih je bil eden iz sežanskega območja, kar je še en dokaz o vse boljšem vzajemnem sodelovanju s primorskimi nogometnimi delavci. Če pogledamo po društvih so se tečaja udeležili po trije mladi zastopniki Brega in Primorca ter po en trener Gaje in sežanskega Tobora. Tečaj, ki sta ga odlično vodila ljubljanska strokovnjaka Verdenik in Kapičič, je dosegel visoko tehnično raven in je slušateljem nudil vrsto prvin in napotkov v zvezi z vzgajanjem mladih nogometašev. Odsotni so res zamudili odinstveno priložnost, da bi razširili svojo strokovno pripravljenost in utrdili svoje teoretično - praktično znanje. Za tečaj je bilo namreč prvotno prijavljenih znatno večje število trenerjev, ki so pa nato izostali. To je negativno predvsem za tista društva, ki nimajo lastnega trenerskega kadra in niso znala zainteresirati nobenega svojega člana, da bi se posvetil trenerskemu poslu. Čez nekaj dni bodo pripravljena spričevala, ki jih bodo svečano podelili tečajnikom na sedežu ZSŠDI. Jutri ob 20. uri bo v prostorih zadruge v Bazovici sestanek predstavnikov društev, ki gojijo nogomet v zvezi z mladinskima centroma, saj rok za prijavo ekip zapade v drugi polovici julija. Odbojkarska komisija Na zadnji seji odbojkarske komisije so pozitivno ocenili letošnje rekreacijsko tekmovanje Revival 80 in so soglašali, da bo treba s to pobudo še nadaljevati. Dokončno so tudi definirali program odbojkarskega tečaja, ki bo pri Banih prve dni septembra. Poleg običajnega tekmovanja za mlade tekmovalce in tekmovalke (najavljenih je približno 100 tečajnikov) se bo letos prvič odvijal tudi trenerski tečaj, ki ga bodo vodili domači strokovnjaki. Govor je bil tudi o položaju, ki je nastal na pokrajinski odbojkarski zvezi FIPAV in o nastopu na Ravnah na Koroškem. Določili pa so tudi rok, v katerem naj društva naslovijo na združenje prošnje za podporo skupnih priprav odbojkarskih ekip. Sestanek odbora Odbor ZSŠDI se bo sestal v petek, ko bodo sestavili podroben skupni program po panogah. B. S. OBVESTILA Tek po bolj*unskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu do 30. junij a, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina «TEK PO BOLJUNSK1H ULICAH* ki bo danes, 29. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/nice. Vpisovanje eno uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici. • • ft Gimnastični odsek ŠZ Bor sprejema preliminarne prijave za dečke in deklice, ki obiskujejo osnovno šolo, za sezono 1980-81. Informacije na sedežu društva pri Sv. Ivanu, Vrdeiska cesta 7, vsak dan (razen sobote) od 16. do 19. nre, do konca junija. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 8. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (04B1) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5 000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/II nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozal|0 mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseat. Stran 10 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • JuMjsM. kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. H 29. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska J Član italijanske .... I 2IT zveze časopisnih [H založnikov FIEG^-I Beneška deca o svoji vasi f. I II ' tl'.. ! I > Jr W 4? % m & '& > i s I M m c i II p, >2 Slmtnsk* narečna besedila in risbe otrok Testi dialettili sleseni e disejni del lagizii n Beneoie, Rezije ib Ztnobbt doline, d«Ha Benttia. dedi Resia e delit Kal tanile. '' m i V priredbi študijskega centra Nediža iz špetra Slovenov se začne danes v Gornjem Tarbiju natečaj Moja vas, na katerem sodeluje vsako leto na desetine beneških otrok. Prispevke in risbe malčkov vsako leto objavijo v posebni publikaciji Vartec. Zadnja številka je izšla v teh dneh pred začetkom letošnjega natečaja Darovi in prispevki ZA SOLIDARNOSTNI SKLAD SKGZ Karlo in Ani Grgič (Fernetiči 13) darujeta 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČIKOV V spomin na pok. Justino Škabar vd. Briščik darujeta Milka in družina Guštin (Zgonik) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Škabar vd. Briščik darujeta Anica in Marino Kralj 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Namesto cvetja na grob Alojzije Raubar vd. Purič daruje Josip Milič 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujeta družini Ražem (št. 37) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujeta Marija in Romano Kralj (Koveščevi) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto dela na partizanskem prazniku v Križu daruje Rolič iz Nabrežine 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Marijo Pegan vd. Starec darujejo sinova Sergij in Jožef ter hčerka Giorgina 50.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujeta Silvana in Miro Grgič 5.000 lir. OB HVALEŽNEM SPOMINU NA JUNAŠKE DJU Številne proslave po vsem Primorskem v slovesno počastitev Dneva borca V PODSTANAJCI PRI ŠEBRELJAH BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO PARTIJSKI ŠOLI Ob lazu Zabržnice v Podstanajci pri Šebreljah je od 5. septembra 1944 do 25. marca 1945 delovala nova pokrajinska partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. V dobrih šestih mecesih delovanja šole se je vzrstilo kar sedem tečajev! To šolo sta vodila Jože Lesar in Anica Zrimšek Kuhar. Med zadnjo sovražno ofenzivo so se tečajniki pravočasno umaknili, tako da so Nemci našli le prazne barake, ki so jih požgali. V nedeljo, 6. julija bodo ob 11. uri v Podstanajci pri Šebreljah odkrili spominsko ploščo tej pokrajinski partijski šoli v okviru praznovanj ob 35. obletnici osvoboditve. Slavnostni govornik bo Viktor Podobnik. sekretar komiteja občinske konference ZKS Idrija. Sledil bo pester kulturni program, ki ga bedo izvajali domači pevci in recitatorji. Prireditelji pričakujejo, da se bodo svečanosti udeležili bivši tečajniki pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko ter bivši partizani in aktivisti, ki so se med NOB zadrževali na Šebreljskem. Zbirališče bo pred zadružnim domom v Šebreljah, nakar bo ob 10. uri skupni odhod v Podstanajco. Prebivalci Šebreljskega so med NOB zelo veliko prispevali in plačali velik krvni davek. Tako so Nemci v Šebreljah 10. Piranski glasbeni večeri Z nastopom mladih glasbenih talentov z obale so se za-čeli v Piranu tradicionalni Glasbeni večeri. Do konca sezone se bo zvrstilo še deset prireditev. 27. junija bo nastopil KUD Karol Pahor z gosti (med njimi bo tudi moški pevski zbor Igo Gruden iz Trsta). 4. julija bo gost Glasbenih večerov pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak. Izvajala bo dela Mozarta, Brahmsa, Sre- botnjaka in Liszta. 8. julija bo nastopil New Swing Kvartet (črnske duhovne pesmi). 11. julija bo izvajal ljubljanski godalni trio dela Mozarta in Beethovna. 18. julija bo gostoval v Pira-nu komorni orkester RTV Ljubljana (vili sta: Stanko Arnold in Mile Kosi). 25. julija bo nastopil radijski pihalni kvintet. 1. avgusta bodo v Piranu nastopili violinist Tomaž Lorenz, kitarist Igor Saje in tenorist Mitja Gregorač. 8. avgusta bosta nastopila v Piranu violinist Andreas Rei-ner in pianist Aci Bertoncelj. Izvajala bosta dela Mozarta, Tartinija, Wieniawskija in Francka. 15. avgusta bo gostoval v Piranu duo Walliseh - Keuschnig. 22. avgusta bo sklepna prireditev sezone z nastopom slovenskega klavirskega kvarteta. Vse prireditve bodo v Križnem hodniku v bližini Tartinijevega trga z začetkom ob 20.30 (po jugoslovanskem času). junija 1944 pobili pet vaščanov in zažgali vas. Zgorelo je 68 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. V hiši pri Osredkarju je bilo v letih 1943-44 dalj časa pokrajinsko poveljstvo VOŠ in OZNE. V Šebreljskem vrhu v gozdu pri kmetiji Pisance je bila od julija 1944 do osvoboditve pokrajinska uprava vseh partizanskih tehnik ih tiskarn na Primorskem. Vodil jo je Ciril Lukman - Anjo, od začetka leta 1945 pa Martin Kokalj - Aleš. V Šebreljah je spomenik 47 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. 4. JULIJA OB DNEVU BORCA ŠTEVILNE PROSLAVE NA PRIMORSKEM Na Vršiču. . . 3. maja 1945 je bil poslan motoriziran odred iz Bazovice preko Vršiča (1611 m) na Koroško. Ta motorizirani odred je bil sestavljen iz 11. dalmatinske brigade, v kateri so bili borci bataljona primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so prišli iz Afrike, 3, planinskega motoriziranega diviziona artiljer-ske brigade IV. Armade in tankovskega odreda. V spomin na ta pohod bodo 4. julija, ob 11. uri na Vršiču odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo dr. France Hočevar, nekdanji politkomisar I. tankovske brigade. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajali oktet iz Pivke in recitatorji. • » • Na Nanosu. . . Pri spomeniku padlim v NOB pri Abramu na Nanosu bo ob 11. uri tradicionalna proslava Dneva borca. Slavnostna govornika bosta Lojze Briški in Ivan Kreft. Po pestrem kulturnem programu bo srečanje borcev nekdanjih prekomorskih brigad NOV Jugoslavije. Proslavo prireja domicilni odbor 4. prekomorske brigade, združenje borcev NOV iz Vipave in lovska družina Nanos. • • • V Goriških Brdih. . . Borci 2. bataljona 2, brigade VDV skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, mladino in borci ter o-stalimi občani krajevne skupnosti J Kojsko vabijo na partizansko srečanje, ki bo 4. julija, na dan praznika krajevne skupnosti. V programu je otvoritev ceste od Huma do Snežatnega. odkritje spominskega obeležja 2. bataljona 2. brigade VDV. podelitev domicila omenjeni partizanski enoti, slavnostni govor generalpolkovnika Branka Jerkiča in kulturni program. Osrednja proslava bo v Snežat-nem. Pričetek proslave bo na Humu pri Kojskem ob 10. uri, zbor borcev bataljona pa bo ob 8. uri. » # * V Lokovcu pri Čepovanu... Odbor skupnosti borcev Goriškega vojnega področja bo na Dan borca ob 10.30 uri svečano odkril spominsko ploščo v Lokovcu pri Čepovanu. • • • V Svetem pri Komnu. . . Partizanski kurirji 4. brigade VDV pododbora za južno in severno Primorsko, družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Komen in vaška skupnost Sveto bodo na Dan borca ob 16. uri odkrili v Svetem pri Komnu spominsko obeležje padlim kurirjem NOV karavle P 15. Ob tej priložnosti bodo mladince sprejeli v enote te- ritorialne obrambe. Sledil bo pester kulturni program. J. O. EX TEMPORE V PIRANU V Piranu se je začel tradicionalni slikarski Ex tempore z mednarodno udeležbo. Zbrali so se predvsem domači umetniki pa tudi gostje iz Italije in Avstrije Po o-pravljenih prijavah so se udeleženci napotili v Lipico, kajti letošnja prireditev je posvečena 400-letnici lipiške kobilarne. Teme bodo torej: lipicanec, Lipica in Kras. L. O. OBČINA TRST XIII ODSEK URBANISTIKA IN PROMET Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 052/pres,— 12/P.U. z dne 6. 2. 1980 je bil odobren podrobnostni načrt za staro mesto, razen tistega dela, ki zadeva področje 10 — Čampo Marzio, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 411 z dne 17. 6. 1977. Original odloka, skupno s priloženimi študijami je na razpolago v občinskem uradu (soba 608 občinske palače — v Pasaži Costanzi št. 2 od 12. do 13. ure) in si ga lahko vsakdo o-gleda od 5. maja 1980 dalje. To obvestilo bo objavljeno v tržaških dnevnikih: «11 Piccolo* in »Primorski dnevnik*, v u-radnem listu in v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine ter bo razobeše-n na oglasni deski tržaškega sodišča. Zgoraj omenjeni obvezni postopek, ki ga je določil predsednik tržaškega sodišča z aktom CRON.-2698 z dne 16, 4. 80 na podlagi 150. člena zakonika civilnega postopka o objavi javnih razglasov, velja kot obvestilo lastnikom nepremičen, ki so zainteresirani pri odobritvi načrta, v skladu s členom 16 zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1£F2 ter z naknadnimi spremembami. Župan odv. dr. Manlio Cecovinl Glavni tajnik dr. Beniamlno Rava RAZPIS NATEČAJA TRŽAŠKA POKRAJINA OBVEŠČA, da bodo dali v zakup dela za preureditev desnega krila kompleksa konjskih hlevov na dvorišču vojašnice (Caserma ded Carabinieri) v Ul. dellTstria št. 54, Omenjeno stavbo je treba preurediti v stanovanjsko hišo. Razpisuje se torej javna licitacija (člen 1, črka a) zakona. Zainteresirani morajo oddati svoje ponudbe, kjer je v odstotkih navedeno, koliko so pripravljeni znižati svoje zahteve glede na osnovno ceno, ki znaša 166.522.000 lir. Kdor se želi prijaviti za licitacijo mora vložiti prošnjo naslovljeno na pokrajinsko u-pravo (Ul. Geppa št. 21 -TRST) do vključno 11. julija do 12.00 ure. ' Predsednik dr. I.iicio Ghersl V spomin na Antona Kalca darujejo družine Kraljevi, Frlinovi in Marc 10.000 lir. Ob priliki poroke sina Aleksandra daruje družina Ražem 10.000 lir. V počastitev spomina Klare Kralj darujeta Aldo in Elda Carli 5 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Antona Kalca darujeta Ivanka Grgič in Boža Roggi 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Kalca darujejo bratranci in sestrične iz Milana 25.000, družina Počkar 10.000 in Štefanija Gornik (Bazovica) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Klare Kralj darujejo Franko Kralj z družino (Trebče 29) 10.000, družina Fer-luga (Trebče 71) 5.000 ter družini Vidau in Žerjal (Trebče) 10.000 lir. V spomin na pok. Klaro Kralj daruje družina Kralj (Padriče 165) 10.000 lir. V spomin na pok. Rikarda Te-deska daruje Alberto Kralj (Repen-tabor) 10.000 lir. V spomin na pok. Antona Kalca darujeta oče in mati (Bazovica 158) 10.000 lir. V spomin na pok. Klaro Kralj darujejo Milka vd. Hrovatin 5.000, družina Dominese 5.000 in Lučana Hrovatin iz Padrič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob dragemu Antonu Kalcu darujeta Marija in Svetko (Štančerjeva) 10.000 lir. * * # Namesto cvetja na grob Klare Kralj (Trebče) darujeta Romano in Marija Kralj (Bazovica) 10.000 lir za Prosvetni dom v Trebčah. V spomin na Pahorja da- ruje družina Danila Micheluzzija 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. V počastitev spomina Draga Pahorja daruje Mila Sosič-čuk 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Franca Kalca darujejo kolegi vunkinje Marine: Bruno Kralj, Nadja Laharnar in Saška Križmančič 15.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Marije Pegan vd. Starec darujeta Ida in Josip Regent 10.000 lir za ŠD Kon-tovel in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Draga Pahorja daruje Jadran Žerjal 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Bruna Montagne daruje Karmen Hrvatič in družina 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Marijo Kapun darujeta Kati in Jože Gorup 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na Marijo Milič vd. Kapun dafuje Tončka Gorkič 10.000 lir za ŠD Polet. Ob obletnici smrti Staneta Furlana daruje družina Piras 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Antona Kalca darujejo sosedje: Vida Bemetič, Emil Filipov, Kraljevi, Vida Ražem, Noj-zevi, Ciletovi, Pierina Melitnikova, Zelka Joževa, Anica Rošna, Leti-cija, Filipovi, Čedlnovi, Angela-Ma-rija Bemetič, Čotovi, Marička Štefanova, frizerski salon, Mesarjevi, Grozdana Hrobat in Zelcetovi 25.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar Bazovica in 25.000 lir za srednjo šolo S. Kosovel - Opčine. V spomin na Antona Kalca darujejo družine Kraljevi, Frlinovi in Marc 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar. Namesto cvetja na grob Klare Kralj darujejo za popravilo Ljudskega doma v Trebčah: Franc Kralj (29) 10.000 lir, Pogrebno društvo 10.000, družina Ferluga (71) 5.000 lir. V isti namen darujejo ŠD Primorec ’00.000 lir, Aldo Čuk (8) 30.000 in Marcel Možina 10.000 lir. V spomin na Klaro Karlj in Tončka Kalca darujeta Milka in Franc Čuk 10.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj - Trebče. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujejo sestrične in bratranci z družinami iz Mi'ana 25.000 lir za PD Lipa, 25.000 za Gospodarsko združenje v Bazovici in 25.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Klare Kralj daruje Viktor z družino 10.000 lir za ŠD Primorec. V počastitev spomina Klare Kralj darujeta Aldo in Elda Carli 10.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za osnovno šolo Pinko Tomažič. V spomin na Draga Pahorja daruje Ema Tomažič 10.000 lir za osnovno šolo Ivan Grbec v Skednju. V isti namen daruje Ivanka Colja 5.000 lir. Za ŠD Adria darujeta Djamante Čok 10.000 in Učo 5.000 lir. V spomin na Marijo Pegan vd. Starec darujejo sinova Sergij in Jožef ter hčerka Giorgina 50.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Klare Kralj daruje Mirko z družino 10.000 lir za ŠD Primorec. Za slikarski ex tempore ob 10. obletnici Bazoviškega doma darujejo: pekama Marc 10.000, pekama Jerman 5.000, trgovina Herman K. 3 000, trgovina Rudi K, 5.000, mesnica Mevija 10.000, mesnica Vera K. 5.000, gostilna Leban 5.000, gostilna Nacko 5.000, gostilna Drečkovi 10 tisoč, gostilna Pepi 10.000, bar Maruška 10.000, N.N. 10.000, oblačila Ezio 10.000, cvetličarna Mara 5.000, gradbeni material Gregori 10.000 drogerija Baitz 10.000 lir. Namesto cvetja na grob za pok. Andreja Ražma in Svetka Peiana daruje družina Metlika 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Svetka Peiana darujejo Zora in Sdlko Ražem 10.000, Marija Križmančič - To-ževa 10.000, Emilija Križmančič -Toževa 5.000 in sosedje 20.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Draga Pahorja daruje Ida Kufersin 5.000 lir za Rod modrega vala. V spomin na nepozabno Klaro Kralj daruje Guštin 10.000 za po- Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 pravilo Ljudskega doma, 10.000 za ŠD Primorec, 10.000 za PD Primorec, 10.000 za odbor upravičenih posestnikov iz Trebč, 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca daruje družina iz Bazovice št. 57 5.000 lir za PD Lipa. Oče in mati pok. Antona - Tončka Kalca darujeta 10.000 za TPPZ, 10 tisoč za PD Lipa in 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na prerani grob dragega Tončka Kalca darujejo Pina Kalc, Lucija in Seraf Hrovatin 20.000 lir za PD Lipa. V isti namen darujejo družim Ražem (Bazovica št. 37) 10.000 lir, Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za PD Lipa. V spomin na pok. Tončka Kalca darujejo Vilma z družino 10.000, Pepi in Ida Grgič 5.000, družine Kra-lieva, Frlinova in Marc 10.000 lir. Volkovi 10.000, Vera Grgič Križmančič 10.000, družina Grgič (Bazovica 13) 5.000, Ivanka Grgič in Boža Roggi 10.000 lir za PD Lipa. Za kriško glasilo Skdanc darujeta Karlo Kukanja 7.000 lir in Lucijan Terčon 5.000 lir. V počastitev spomina Stane Marc darujeta Mariia in Milan Gulič 30 tisoč lir za šentjakobsko kulturno društvo. Ob 2. obletnici smrti ljubega moža Franca Kapuna daruje Zofka Kapun 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. Alojzije Purič darujeta Nerina Ukmar in I-van Luxa 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ninkota Cocianija darujeta Ida in Vido Grilanc 6.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujeta Štefanija in Karlo (Picko) 5.000 za PD Lipa in 5.000 lir za šolo Primož Trubar. V počastitev spomina pok. Janka Širce, preminulega v Beogradu, daruje Viktorija Čok 300 ND za PD Lonjer - Katinara. V drag spomin na pok. svaka Antona Kalca darujejo družine Dmov-šček, Vidau in Barbo 10.000 za PD Lipa, 10.000 za TPPZ, 10.000 za otroški pevski zbor Slomšek, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za osnovno šolo P. Trubar (Bazovica) in 10.000 lir za srednjo šolo S. Kosovel (Opčine). V počastitev spomina Marije Milič vd. Kapun darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina drage Klare Kralj darujejo družine Jogan 50 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na Tončka Kalca darujejo: Zora in Silko 10.000 lir, družina Čukova 6.000 in družina Andreja Pečarja 6.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na prerani grob Tončka Kalca daruje Liljana Gombačeva 10.000 lir za PD Lipa. V spomin na dragega prijatelja Tončka Kalca darujeta Neva in Fa-bio Pečar (Lonjer) 5.000 lir za PD Upa. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca daruje Dora Arduini (Mesarjeva) 10.000 lir za PD Upa. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca darujeta Guštin in Mirjan Fonda 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Antona Kalca daruje družina kapetana Stig-lianija 25.000 lir za osnovno šolo P. Trubar in 25.000 lir za srednjo šolo S. Kosovel. V spomin na Marijo Milič vd. Kapun daruje Julka Vremec - Cortese 10.000 lir za PD Tabor. Ob 2. obletnici smrti bratranca Franca Kapuna darujeta Lidija in Nada 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Milič vd. Kapun darujejo Angelca in Zvonko Malalan 20.000, Silvana Malalan 20.000 ter Anica in Marčel Malalan 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Milič vd. Kapun darujeta Pepka in Lidija Sosič 5.000 lir za PD Tabor. V spomin na Klaro Kralj darujeta Solza in Marjo Kralj 10.000 lir za Odbor upravičenih posestnikov iz Trebč. V spomin na pok. teto Alojzijo Ravbar vd. Purič daruje Milka in družina Guštin (Zgonik) 10.000 lir za PD Kraški dom - Repen. Namesto cvetja na grob Antona Kalca, Marjanovega očeta, daruje učiteljica Vilma Leprini 10.000 lir za za osnovno šolo P. Trubar. V spomin na Draga Pahorja darujejo Darko, Branko in Mladen Fle-go 15.000 lir za PD Ivan Grbec. V spomin na Draga Pahorja daruje Malija Umari 5.000 lir za PD I-van Grbec. V spomin na pok. Klaro Kralj daruje Karla Kralj 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Klaro Kralj darujejo Angel Kralj, sin Enzo in hči Livia 10.000 za ŠD Primorec in 10 tisoč lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob Pepke Guštin darujeta Miranda in Zofka Kapun 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje svakinja Milka Danev 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti ljubega o-četa Franca Kapuna darujejo hčerka Miranda, zet Renato in vnuka Andrej in Aljoša 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti Franca Kapuna daruje sin Edi z družino 20 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Josipa Starca (Kontovel) in Marijo Verša por. D’An-gelo darujeta Anica in Drago Sto ka 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. FROLJA VIKTOR (Viki) obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprl svojo kovačijo v Trebčah št. 60. Telefon - stanovanje 226-194 in delavnica 213-380. ZAMENJAM novo stanovanje v Ses-ljanu s hišico ali majhnim zazidljivim zemljiščem na Proseku, Opčinah ali v Nabrežini. Telefon 209-276. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel,'naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. URADNICA nujno išče v najem stanovanje za tričlansko družino, po možnosti v devinsko - nabrežinski občini. Telefon. 200-142 ali 200-127. KUPIM otroški voziček. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 213-410. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran. OSMICO sta odprla Marcel in Berta Nadlišek na Katinari. Točimo črno in belo vino. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758. OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino. OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in črno vino. KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji. Telefonirati na številko 61-369. od 8.30 do 12.30 a) od 15.30 do 19.30. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika iški foto-kino l))ica Buonarroti t> (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 O Takojšnji in brezplačni pregled vida O Recepti za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja □ Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI FOTO - KINO - OPTIKA MARUŠIČ Ulica S. Nicold 33, tel. 60227 NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se V zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problen) • natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebne popuste. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. v ZGONIKU (Božje polje) v BAZOVICI v TRSTU Lekarna dr. Budin tel. 225596 v četrtek, 3. 7. 80 Lekarna «A1 Carso* Ul. I. Gruden 27 tel. 226165 v petek, 4. 7. 80 naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793490 vsak dan LESTVE VSEH VRST • Profesionalne lestve • Roztegl|ive lestve na tovom|aklh • Raztegljive lestve s podaljšljivim opornim podstavkom • Oporna stojala • Orodbenl odri splošno pohištvo TRST - Uflco -S. Cillno, 36 °dri __ i H -3S»i*Ir . ® (040) 54390 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMOROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. SPOSOBNI SMO UGODITI VSAKI VAŠI ŽELJI IN OKUSU S praktičnim, solidnim, izbranim, kakovostnim in poceni pohištvom Sil EDI MOBIU TRST Zastopnik kuhin| tfcfc mORZlUZZO Razstavljamo na TR2ASKEM VELESEJMU In Vas vabimo na ogled razstavljenega pohištva Ul. Baiamontl 3 — telefon: 820766 Ul. Dl Vlttorio 12 — telefon: 813301